Izhaja vsaki četrtek' ob 3. tu popoldne Rokopisi se ne vra-!ajo. Ncfrankovana pisma se ne spre-|emnjo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, zi pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16.
;,loven9ko ljudstvo
fir "IVih-
verftdoirroosdpL
h M W
Posamezne številke »e prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Scmcniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah In sicer: če se tiska enkrat 1-1 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XXI. letnik.	v	Gorici,	2.	januvarja	191	H.	t.	Številka.
Prorokovanje za 1 1913.
Ljudje, pravijo: Številka Id je ne-srcčnaiftčviika iti 9 je trikrat tri, kar je spet nekako nesrečno znamenje. Iz teli številk prerokujejo praznoverei ob novem letu vse mogoče reči. Mi pa pravimo: Nič strahu! Številka Id nam ne more prinesti ni dobrega ni slabega. \se sklepanje na podlagi te številke je prazno. Vsa naša sreča ali nesreča v bodočem letu je odvisna od Boga in od nas samih. To je prava podlaga, na kateri mora sloneti naše prorokovanje za bodoče leto. Na tej podlagi prerokujemo:
Ako boste pridno delali in molili,
boste imeli srečo iu blagoslov Božji. Delo samo ne zadostuje, kakor pravi znana pesem:
Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo pa moli naj vmes!
Naredite torej ob začetku novega leta trden sklep, da hočete pridno delati in goreče ter zbrano moliti in prositi vsemogočnega Boga. Sv. Avguštin pravi, da ne zna dobro živeti, kdor ne zna dobro moliti.
»Ako boste sedmi dan spoštovali in po Božjih postavah živeli ter Njegove zapovedi spolnovali in se po njih ravnali. vam bo dajal dežja ob svojem času in zemlja bo rodila svoj sad iu drevie bo napolnjeno se sadjem. M late v bo segala do trgatve in trgatev bo segala do žetve iu jedli boste do sitega svoj kruli iu prebivali boste brez strahu v svoji deželi. Dal vam bo mir po vaših pokrajinah.k To je obljuba Božja.
»Ako boste svojega očeta in svojo mater spoštovali, boste dolgo živeli na zemlji iu vam bo dobro v deželi« — govori (lospod.
Smrti se vam v I. 1913 ni treba bati, ako verujete v Zveličarja iu prejemljete svete sakramente. ker je Kristus rekel: »Kdor v mene veruje, bo živel, akoravno umrje. Iu kdorkoli živi iu v inene veruje, ne bo umrl vekomaj....«
Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.«
Ako boste svoje otroke dobro učili ter jih v strahu Božjem vzgajali, bo >■ vaših družinah mir in ljubezen Za stare dni se tako najbolje preskrbite.
Ako ne boste nikomur krivice ali škode storili, vam ne bo treba povra-iati in boste imeli mirno vest.
Ako se boste vestno varovali greha, se vam ne bo treba kesati.
Ako se boste varovali slabih priložnosti in slabih tovaršij, se boste obvarovali marsikatere nevšečnosti in marsikatere pregrešnosti.
Ako boste vsaki dan kaj dobrega storili, boste smeli vsaki dan reči: Hva-L Bogu, dan ni izgubljen!
Ako ne boste mej letom zapravljali
trdo prislužencga denarja s pijančeva ujem, z nezmernostjo, potratnostjo in ncčimei nostjo, boste imeli na koncu leta marsikatero kronico v svojem žepu ali pa, kar je še bolje, v hranilnici.
Te resnice premišljujte, dragi slovenski možje, ženice, mladeniči iu dekleta ob novem letu! Število 13 pa m izbijte iz glave, ker nič ne pomenja! Naše prorokovanje niso prazne besede, ampak Božja beseda ,ki se bo gotovo izpolnila. Nebo in zemlja bosta prešla, beseda Božja pa ne bo prešla.
Veliki dogodki v letu 1912.
1. V letu 1912 se je nadaljevala tur-ško-italijanska vojska, ki je končala dne
13. okt. z mirovno konferenco v Ouchv tako, da je Turčija odstopila Italiji Tri-politanijo. 2. Dne 9. januarja je bil v Nevv Yorku velik požar, ki je upepchl veliko trgovinsko hišo »Egitahlc«. k Dne 12. januarja so bile v Nemčiji volitve v državni zbor, ki so končale u-goduo za socialiste in za katoliško stranko. 4. Dne 5. februarja se je ustanovila kinežka republika, o. Dne 15. apr. se je ponesrečil parnik »Titanic«, s kn-lerim se je potopilo 101D ljudi. 6. Dne
14. maja je zadela danskega kralja Frideriku Vlil. kap na cesti. 7. Dne 7. junija se je vnelo vojaško skadišče za smodnik v \Vollcrsdorfu pri Dunaju, kjer ie bilo ubitih II oseb, ranjenih pa 100. s. Dne 22. junija je bil v Costaricci velik potres. 9. Dne 29. julija je umrl slavni japonski cesar Mutsuhito. 10. Dne 10. septembra se je v Koreji utrgalo več oblakov in je vslcd tega izgubilo življenje nad 40.00(1 oseb. II. Dne 30. sept. je začela Bulgarija, Srbija, Črnagora in Grška proti Turčiji mobilizirati. 12. Dne 10. oktobra so Črnogorci začeli pri Podgorici vojsko s Turčijo. 13. Dne 17. okt. ste začeli ludi Bulgarija iu Srbija vojsko. Dne 23. okt. so Bolgari pri Lozengradu (Kirkkilise) popolnoma premagali Turke. 14. Od takrat so Bolgari do začetka meseca novembra zmagoslavno prodirali proti Carigradu. Zmagali so zlasti pri Liile Burgas in Čorlu. 15. Dne 5. novembru je bil v Združenih ameriških državah izvoljen za predsednika demokratski kandidat \\ ilson. Ib. Dne 9. nov. je balkanska vojska zavzela Solun. 17. Dne 12. nov. je bil na cesti umorjen španski mini-sterski predsednik Canalejas. 18. Sredi novembra so se začeli boji pri Čadaldži. 19. Dne 19. nov. so Srbi zavzeli Bitolj. 2(1. 'Dne 4. dec. so balkanske države sklenile s Turčijo premirje. 21. Dne 12 dec. je umrl v Monakovem princ regent
jl.uitpold. 22. Dne Ki. dec. so začela med Turčijo in balkanskimi državami mirovna pogajanja v Londonu. 23. Dne
23. dec. je dal cesar predsankcijo oger-ski volilni reformi. 24. Dne 30. dec. je umrl državni tajnik nemškega zunanjega ministerstva Kinderlen-NVachter.
0 liberalizmu.
I.
Liberalizem bi ne bila slepa reč, ako bi bil to, kar pomeni beseda. Latin-slli beseda »liberalis« namreč pomeni: rauoveden, odkritosrčen, pošten, čestit; hbrralitas miloba, dobrotljivost. Ali današnji liberalizem je vse nekaj drugega. Hvali se sicer češ: da prinaša putiko, napredek, nove pridobitve, člo-
!'ško prijaznost. Ali te hvale ni vreden, npak le zaničevanja. Saj se vzdiguje tper vse, kar je dobro in pfenieuito; ■ij jemlje ljudstvu, kar mu je najdraže il najsvetejše, vklepa ga v moderno slžnost in se masti s tem, kar je uropal s omaku. Treba je, da ljudstvo le prav inožna njega iu njegovo sebično ropar-• ' o ter ga temeljito zaničuje iu sovraži,—
Liberalizem je sovražnik božji; kaj najvišje bitje popolnoma prezira. Poobni so liberalci meščanom, kjer se tuji. nič ne pozdravljajo, kadar se srečuje Tako tudi liberalci ne poznajo Bog in netnajo pozdrava za Boga. Saj Bogih nič ne briga, za nje je to ptuja »velclast«, stanujoča v tuji deželi. Naj bi se «)g prcdrznil priti v njih neskončen deskrog kakor si ga prilastu-jejo uaireč tedaj bi mu pač namignili: n; sc odstrani v svoje kraljestvo, tja|aleč za zvezde in se ne bliža svetni Vsemogočnosti« modernega samodržc Beseda »Bog« jim niti ne pomeni: \čno, neskončno, osebno bitje. ki je vvarilo nebo in zemljo iu je začetek, izr jM smoter vsem stvarem. Ne, njim je prazna beseda brez jedra. Liberalec jc?rczbožnik. Prav je dejal (Ireuter že 1)872 v državnem zboru: Liberalizem' odrešenje človeka po njem samem. Tieralizeiti ne veruje nobene resnice t»cn te, ki io je sam iznašel, ne izpol,je nobene postave razen te. ki jo je im napravil!«
Liberalizem, sovražnik verstva. Io izhaja iz pr\r;i Verstvo je nam-icč: strtih božji, >ščcnje božje, ljubezen do Boga. Kjci,a „j vere v Boga. tudi ljubezni ne trc hiti. Profesor \ it hov je rcf.el že l>>77 na nekem javnem zboru v MotiUivcni: »Ljudstvu naj se pusti vera, /amikauce Imetnice že zadostuje idrska znanost«. In v berlinskem drža »boru je rekel: Ne lazimiem ktiko ir.i. trditi ptuneteti človek, da mi ljudje za na svclu: ja se pripravljajo na smrt Kaj ne, prav liberalno in jasno poveu(,i s^. vc j., vselej ne govori libcrah,,, ,;it0 odkrito. marveč se prctvarjjn (() \, |,j_ navščinc iu diplomatične /Jače- da bi ne razdražil preveč ljudsts Z()per sc.
bc. »Bog in narod!« Včasih celo hvali proti »nespametnemu« ljudstvu nekatere dobrote, izhajajoče iz vere. Včasih vero celo priporoča in kliče na pomoč; rabi mu kot policija za varnost oseb in stvarij. Ali gre mu le za to, da bi obvaroval sebe iu ogromno bogastvo, ki ga je nakopičil liberalizem! Sploh pa sovraži, zaničuje in preganja liberalizem posebno katoliško vero. V tem ga vodi njegovo bistvo samo, saj njegovo bistvo, (natura) je laž, iu laž sovraži resnico. Liberalizem »koketira« z judi, pusti pri miru luteranskega pastorja, hvali pravoslavnega popa (morda zaradi visoke kape?), preklinja pa papeža, škofe, menihe, župnike iu kaplane. Podoba križanega Zveličarja mu provzro-ča krč; zato proč s tem znamenjem iz javnih očitnih lokalov, tudi iz one palače. ki jo je morda sezidal liberalizem, to je iz šole! Proč z molitvami, ki so posebno katoliške: Zdrava Marija in druge. Po šolah naj se uči le prosta znanost in pa manira in spodobno vedenje, kar velja lahko za Kitajca iu za Turka in kristjana. V cerkev liberalcu ni treba zakaj je pa liberalec, svobodomislec? Udeležuje se cerkv. opravil k večjemu tedaj, če imajo ta verska o-pravila kak političen ali diplomatičen namen ali pomen; postavim, če je na prostem kako cerkveno opravilo za strelce itd. Ali tudi tu pokaže očitno, da je vzvišen vsled svoje omike nad to sveto »prazno vero«. Njegovo geslo je: boj zoper klerus in katoliško vero!
(Dalje pride.)
Izza vojske
Tragedija dveh prijateljev pred Lozen-gradom.
Iz. Sofije se poroča o naslednjem tragičnem slučaju izza bitke pri Lozett-gradu: Mladi sofijski zdravnik dr. .lanov je s prvimi četami došcl na bojišče. Pod Odrinom je padel njegov polkovni štabni zdravnik, nakar je lanov zavzel njegovo mesto. Vestno iu nen-	,
trudno je vršil svojo žalostno služi o, ,>-sledeč četam v boju. \ strašni bi> pred Lozengradom mu prineso * d ranjenega častnika, v katerem .lanov spoznal svojega tiajhol	T	,	le
jatelja iz mladih let in tovariš.......
učilišču: inženirja (iajliča. (lajlie	,
inženir živel v Puščitku s svojo m, lepo ženo iu dvema otročičema: z dragimi vred je lul pozvan pod orožje in tu ga je sedaj doletela ki uta smrt. Dr. .lanov je njegovo rano smatral za smrtno; z vso ljubeznijo iu skrbnostjo mu je sredi bojnega vrveža izpral rano in ga obvezal. Medtem delom se je (iajlič zavedel iu spoznal prijatelja. Zašepetal je:
Tu se zopet vidiva! \ tvojih očeh berem svojo usodo. Pozdrav i mi ženo In otroke. Povej jim, da so bili poleg domovine moja zadnja misel! Dr. Janov se ljubeznivo smehlja iu tolaži prijate-
Ija: »Živel boš, le miren...« Dr. .lanov ni kon.al, kajti priletela je krogla in u-> zadela naravnost v srce. da se je mrtev zgrudil poleg prijatelja. Inženir Cajlič kzi v eni sofijskih bolnišnic že skoro popolnoma zdrav, njegovega prijatelja pa krije zemlja.
Solunsko vprašanje rešeno?
Helgi ajska »Stampa« piše v svojem poročilu o prihodu kralja Ferdinanda v Solun, da je imel ta obisk edini namen izgladiti bulgarsko-grški nesporazum glede Soluna. List pravi med drugim: Ker so vse balkanske zvezne države z enako odločnostjo težile na Solun, Je bila omogočena pogodba, da ostane Solun z okolico v obsegu 100 kilometrov po vojni nevtralen, svoboden balkanski teritorij. Po grški okupaciji je nastal nesporazum vsled tega, ker so se vojaški krogi držali načela, da vsakemu ostane tisto, kar z orožjem okupira ter so v tem smislu postali tudi pri uvedbi uprave v tem mestu. Za časa carjevega obiska v Solunu, ki je v tem vprašanju opetovano konieriral s kraljem Jurijem. dosegel se je glede Soluna popoln sporazum ter se je to vprašanje rešilo v popolno zadovoljnost vseh zaveznikov. Istočasno je bil ugotovljen tudi stbsko-grški dogovor glede uporabe solunske železnice, ki te dni začne z rednim obratom.
Turške bestije.
»Ooiosu Moskvy »piše iz Carigrada njegov dopisnik:
Turške ječe so sedaj prenapolnjene kristjanov: C Irki. Bolgari. Srbi. Črnogorci umirajo nedolžni in nimajo uiti kake prilike, da bi klicali na pomoč.
Črnogorec Vukčevič, ruski podanik nik. Črnogorec Luka Vukčevič se je rešil smrti.
Setu pisar v nekem carigrajskem pivovarn. V nedeljo so prišli policisti, da bi šel z njimi na komisarijat. Sel sem. Bilo je to v Stambulu. Prijeli so me. zvezali roke ter me odvedli v Ga-lato na sodišče. Sodnik mi je brez zaslišanja sporočil naznanilo, da me obsoja na smrt.
»Zakaj?« sem vprašal, ».laz nisem ničesar zakrivil.«
»Mi ne obsojamo na smrt samo tebe, temveč vse Črnogorce, ki so v Carigradu. Vse vas pobijemo in pomeče-mo v morje.«
Začel sem prositi, naj me ust rele. če me že hočejo ubiti. No. sem zagrozil, da se bo rusko poslaništvo zavzelo za me. kakor za ruskega podanika. Dolgo so govorili med seboj, potem so rekli: »Zdaj je vojna in mi nismo obvezani podati števila o tujih podanikih. Izgubil si glavo in dovolj. »Mislil sem, da se res bliža že konec vsega, in začel sem moliti.
Odvedli so me med druge obsojence v temno podzemlje, ki je bilo nabito polno ljudi. Slišim vodo, ki kaplja s sten: z nogama mešam blato, v katero ■ se udiram. Čutim grozen smrad. Ne Laiorem več dihati. Bilo nas je toliko, da ■ mogli edino-le še stati. Jesti in piti i .	'-o dajali.
t Q £eči sem bil sedem dni. Mislil 'aznim. Kdor je imel denar, po kruh ter ga delil z na-nistno imeli.
$ ijT 1 sm" bili Slovani. Neki Bogar. prišel v ječo deset dni pred menoj, je zblaznel. J urki so se ga usmilili, dali so mu za st upljeno pijačo iu on je umrl picd našim očm i.
Cez sedem dni so poslali po mene ter me odvedli v pisarno, kjer so mi rekli: »Plačaš le dve in pol libre (čez 50 K) in pustimo te na prosto.« Odgovoril sem. da nimam denarja in da naj vzamejo moje reči. »Tedaj te ubijemo, tvoje stvari so itak naše.« Vzel sem zadnje novce, tri angleške libre, ter jim je dal. da mi dajo pol libre nazaj. T urški uradnik je šel godrnjaje menjat. Nato je pustil vrata odprta - skočil sem ven ter
bežal na ruski konzulat. Tajnik mi je obljubil, da me odpravi v Crnogoro. Sedaj pa čakam parnika, da me odpelje domov v Crnogoro.
To se je zgodilo, dostavlja dopisnik. Črnogorec Luka Vukčevič se je rešil. toda koliko sto in še morda tisoč kristjanov je umrlo na način, na kakor-šen bi moral Luka umreti?
Darovi Slovanov.
Sporoča prof. Anton Bezenšek.
I'od gornjim naslovom piše sofijski »Cerkoven Vestnik« dne 7. decembra. \ številki 52 med drugimi sledeče:
»Ciiuljivo je ediustvo, ki se opazuje od samega početka vojne med slovanskimi narodi. Čustva simpatije do nas. vojskujočih se za svobodo, naraščajo pri .bratih Slovanih od dne do dne, od ure do ure. Ce tudi se nahajajo severni in posebno zapadni Slovani v takih o-kolščinali, katere bi mogle škodovati tem edinstvenim simpatijam, vendar je slovansko srce zatrepetalo pri vseh. brez razlike stanu in stranke, s tako navdušenostjo, ki mora vsakega ganiti in dimiti.
Ta čustva so tim dražja, ker se pojavljajo ne samo v toliko težkem in za nas kritičnem času, nego tudi zaradi tega, ker se pokazujejo na delu.
Na pravem mestu stoje v tem oziru, razume se. bratje Rusi s svojini velikim in močnim carstvom. Ni mogoč tukaj vsega našteti, kar Rusi vsak da store za nas, da bi nas obdarili in da 1 nam pomagali.
Takšen ogenj, takšno moč simpat iu ljubezni pokazujejo v sedanjem tre-l niitku tudi bratje Cehi. In pri vsem tem,] da se jim stavijo razne zapreke od obla-' sti v njihovi deželi, hočejo Cehi porabiti vsako priliko, da bi dokazali bratska čustva do nas. Njihovi glavni politični možje vedno oznanjujejo, če tudi postavljajo v nevarnost lastne in narodni
materinem. Do fotografiji razvidite, kaki. strežejo z nami sestrami bolnikom. Ker je tu zelo slabo vreme iu mnogo blata, katero moramo gaziti in sem imela jaz zelo slabe čevlje, mi je kupila carica LTconora nove. visoke galoše. Bolnikov imamo polno. Ura je K) in piavkar smo dobili telefonično poročili., da nam pripeljejo zjutraj še 510...«
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je v soboto v nad I(j ur trajajoči seji rešila šestmesečni proračunski provizorij, reformo kontrolne komisije za državne dolgove, zakon o klanju živine v sili in društveni zakon. V debato pri proračunskem provizoriju sta posegla v 5 ur trajajočih govorih rusinska poslanca Budz.v-novsk.v in Dnistrianskj.
Položaj je bil jako kritičen. Med Poljaki in Rusini so sc med sejo vršila pogajanja glede rusinske univerze. -Posredoval je pri teh pogajanjih mini-sterski predsednik grof Stiirgkh, ki je v zadnjem trenutku pozval k sebi rusiii-ski klub in ga pomiril z zagotovilom, cia jim v kratkem v smislu dogovora s Poljaki cesarjevo pismo zagotovi posebno univerzo.
Govorila sta tudi državna poslanca Gostinčar in dr. Korošec. Gostinčar jc stavil predlog, naj zbornica o proračunskem provizoriju preide na dnevni red. Ta predlog je podpiral dr. Korošec, čes, ker zbornica z ozirom ua izjemno stanje v banovini nima zaupanja do sedanjih razmer v monarhiji in ker ni zna-/ no, kaj je vlada storila proti tem razmeram.
Oba govornika sta izjavila, da bodo člani hrvatsko - slovenskega kluba glasovali proti proračunskemu provizoriju.
interese, da je naše delo pravo in svett ^ Obločna pasivna rezistenca hrva-i„ da se bodo še protivili vsakemu, kdo^o-slovcnskih Poslancev je dosegla ze
bi sc drznil temu delu škodovati. V češkem narodu so se osnovali odbori mci| moži in ženami, med odraslimi iu otro ci. katerim je namen, zbirati za nas d< brovoljne darove in kateri odbori kupi jejo in nam pošiljajo vse mogoče reki so natri v sedanjih časih potrebi/. Za Rusi nam so poslali Cehi največ nitarnih misij iu zdravnikov v poi/>č ranjenim bratom na bojnem polju
Ista čustva so pokazovali in 11'1 pokazujejo tudi bratje Hrvatje ii/Slo-\ enci, kateri se trudijo na vsak/ačin. da bi izvršili ista dela, kakor ž/drugi Slovani. Ko je znano, kakšen i/>tislo~ vanski krivični režim vlada sedj v hrvaških in slovenskih deželah /«remo presoditi, kako cenjena so fkazana cuvstva in storjena dela Sloy"cev m Hrvatov za nas.
Slovanštvo od vseh stru/ic danes zlilo svoja strmljenja v eno /ce. ter sc je brez ozira na vse težkočf-iecl'n'l° v eno delavno, silno moč — yies za nas-jutri za sebe, za celo slo"lstV0-
Hvala tem slovanski/srcem! Bratska blagodarnost za/ih čustva in dela!«
Pismo s. Adclliajdt Podlesnik o bolgarski carici. O Bo/rski carici F-leonori se pripoveduje/,K1)lcpše stvari glede njenega usmilje/ požrtvovalnosti, kar je izkazal;/1 *-'asa vojne. S. Adelhajda Podlesnik/ se nahaja v bolnišnici v Plovdivu /roča domu stari-šem:
»Carica Eleoii/ K' tukaj z dvema lirincezinjama. Yyr' homagajo streči bolnikom. Caricaj l)rava mati. ki skrbi, da bolnikom /»strežbi nič ne manjka. Z nami sesti/' deli siromaštvo. Pri vsakem vreme/ie ,,a nogah, lo je oseba, da hi č/-'*' skoraj ne mislil, ko jo gleda |>ri |/režbi. da je carica. Pošljem vum/n,) sliko z lastnoročnim njenim podpr"- k' tni jo je naklonila. Judi priuce/c se ravnajo po zgledu
sedaj velik moralen uspeli. Mogočna nemška in poljska gospoda, katero jc s tiho asistenco podpirala večina čeških poslancev, sc je morala končno le udati. Prepričala se je, da sila rodi silo in da se Hrvaško-slovenski klub zaveda svoje važne postojanke. Vprašanje italijanske pravne fakultete je vsled odpora Hrva-ško-slovenskega kluba obležalo nerešeno v odseku, akoravno so vse druge stranke zagotavljale Italijanom ugodno rešitev še pred prazniki. Vladni načrt o centralni blagajni za zadružništvo je nekaj let ležal na ledu. Večina jc odne, hala, odkazala predlogo narodno-gospo-darskeinu odseku, ki je v petek soglasno dr. Kreku poveril poročilo. Komisar Čuvaj je pobral šila in kopita. Ze ta dejstva so aktivne postavke v bilanci, ki se v doglednem času še izboljša.
Gosposka zbornica.
Gosposka zbornica je v svoji zadnji seji vsprejela proračunski provizorij ter nekaj drugih zakonskih načrtov. Jako pomemben govor je imel v ti seji ugledni nemški parlamentarec dr. Ba-ernreither. Svaril je namreč Avstrijo, naj ne tira protijugoslovanske politike. Povdarjal je, da se mora Avstrija s Srbijo lojalno sporazumeti. J aka jiolitika je mogoča, ne da bi se bilo bati, da se naši Jugoslovani, ko so zvesti državi, politično nagibali k Srbiji. Svaril je ministra za zunanje zadeve, naj ne gre glede določitve albanskih meja v svojih zahtevah predaleč, da ne nakoplje Avstriji sovraštva balkanskih Jugoslovanov.
Na balkanskih bojiščih.
Na balkanskih bojiščih, posebno -pa pri Cataldži so čete dobile toliko milnici je in živeža, da so pripravljene vsak čas zopet pričeti bojni ples, ako se izjalovijo londonska pogajanja.
Balkanske homatije.
Po informacijah rimskih politič-
nih krogov se avstrijski kabinet resnično bavi z mislijo, da na konferenci poslanikov danes v Londonu predlaga, naj se ustanovi Velika Albanija. J a namera se v diplomatskih krogih velesil z veliko skrbjo zasleduje. Ako bi Avstrija to res zahtevala, bi ne prišla v konflikt samo s Srbijo iu Črno goro, marveč tudi z Bolgarijo, ki bi morala odstopiti bitoljski in ohridski okraj, glede katerega se je pogodila s Srbijo, da pri|Kidc njej (Bolgariji). Dunajski kabinet se predvsem protivi temu, da bi katoliška Severna Albanija pripadla Srbiji in Črni gori, ker bi potem izgubila svoj cerkveni protektorat. Ker je kralj Nikolaj baje odklonil željo Avstrije, naj bi odstopil Lovčen. se Avstrija odločno u-pira, da bi Skader pripadel Črni gori. Kabineti sicer te dni z vso močjo delajo na to. da bi Avstrija odnehala, in zlasti se trudita za to Nemčija in Anglija, toda grof Berehtold je baje zlasti glede Ska-dra iieodjenljiv. JTipelententa hoče malo Albanijo, kar pa se tiče Italije, se zdi, da je tudi mnenja, naj se meje Albanije preveč ne razširijo, ker računa Italija zaradi svojih interesov v Albaniji na pomoč balkanskih držav in se jim zato noče zameriti. JTipelententa hoče Črni gori priznati tudi Sv. Ivan Medna in sploh vse albansko ozemlje od belega Drina. Velesile mrzlično delajo na to. da bi bil jioložaj do danes pojasnjen. JTidi Rumunija dela pod vplivom avstrijske diplomacije na to, da bi se tudi Kruševo inkorporiralo Albaniji, ker prebivajo tam Vlahi.
Londonska mirovna konferenca
je imela v soboto sejo, v kateri so |)red-ožili JTirki svoje protipredloge, ki so bili pa taki, da jih balkanska zveza ni mogla vsprejeti. Zato so odložili pogajanja na minoli pondcljek. Ta dan pa so J urki izjavili, da še niso dobili navodil od vlade in se je. vsled tega seja odnesla na včerajšnji dan. Včeraj je TTtrčiia stavila druge protipredloge. O nekaterih točkah so sc pričeli delegatje že pogajati. Vprašanje glede določitve tur-ško-bolgarske meje se ni še rešilo, a 1'ride na vrsto v prihodnji seji. ki sc bo vršila jutri. J urki zahtevajo za se egejske otoke in pa odrinski vilajet. 'Lega pa ne dopuščajodelegati balkanske zveze, zaradi česar tvorite ti dve zadevi še glavno sporno točko pogajanj. Položaj se je že zjasnil in ujiati je. da se bodo pogajanja brez ovir razvijala.
Nemški državni tajnik za zunanje zadeve umrl.
Državni tajnik za zunanje zadeve Kiderlen-VVachter, ki je bival v Stut-gartu na božičnem dopustu i>ri svoji sestri, baronici Oemmingen, jc v soboto nagloma umrl.
Bolgarske izgube.
Glasom srbskega lista »Straža« so imeli Bolgari 50.000 mrtvih in ranjenih in ne 80.000, kakor so časopisi poročali.
Darovi.
»Za S I o v e n s k o s i r o t i š č e«:
P. n. gg. Franc Stepančič mesto vstopnine k božični veselici 2 K, vitez Anton Jacobi, predsednik veteranskega društva, 10 K. Anton Cotič, cvetličar Rubije in Ivan Nanut, posestnik v So-vodnjah vsak po 2 K namesto vstopnine k veselici, Jožef Tomšič, Ušje 2 K. Ivan Vižintin, Sovodnje 1 K.
P. n. gg. Anton Fon. trgovec, mesto vstopnice k veselici 5 K in Adolf Urbančič, mesar 2 K; Ivan Bregantič Gor. Cerovo 60 vin.; Franc Princ trgovec 1 K; Josip Stekar veleposestnik Šmartno 2 K; Ccj Marija učiteljica 2 K. Brumat Andrej Pretoria 4 K 78 vin ; Franc Zlatoper Modrej 30 vin.; Ivan Lisjak Saksid 40 vin.; Karl Orel Bilje I K; Anton Mlekar 1 K; Frančišek Reščič St. Peter pri Gorici 50 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo
bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
•Z a »Š o I s k i Do m«:
Anton Klun nadzornik »Prve Češke« in posestnik v Gorici 2(1 kron.
Za h a I k a n s k c ra n j e n e e: g. Helena Kocijančič in K.
Za »Dijaško mizo«:
Dr, Šorli Peter 4 K, dr. Ignacij Kobal 2 K, dr. Josip Ličan, prof. bog. 5 K.
Domače in razne vesti
POKLONITEV STOLNEGA KAPI-TF.LJA NJFGA PRFVZVIŠ. KNFZO-NADŠKOFU ZA NOVO LFTO. — V torek zvečer so se poklonili stolni kapitelj in ž njim drugi mestni duhovniki Nj. Prevzvišenosti knezonadškofu, da bi mu izrazili iskrene čestike k novemu letu. V imenu duhovščine je govoril preč. inonsignor prošt F a i d u 11 i, ki je v svojem nagovoru omenil vsa lepa dela, ki so se v minulem letu izvršila v naši nadškofiji ter izrazil obljubo, da hoče častita duhovščina tudi v bodoče vztrajno in složno delovati za čast Božjo in blagor našega ljudstva. Prevzvi-šeni knezo-nadškof je v svojem odgovoru citiral besede nesmrtnega pesnika:
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan.
Bodril je duhovščino k delu, vztrajnosti in požrtvovalnosti za zmago krščanskih načel.
Lepemu čestitanju, ki je je v imenu č. duhovščine govoril preč. monsig-nor prošt Faidutti, se pridružuje tudi »Primorski List« in kliče Prevzvišene-mu: Na mnoga leta v milosti Božji inv zdravju!
»Alojzijevišče«. Odbor slovenskega »Alojzijevišča« je kupil hišo. ki meji na zavod. Tako je sedaj v »Alojzijevi-ščii« prostora za 7D gojencev. Razume se, da se jc moral zavod zadolžiti. V novi lusi so bile potrebne razne poprave, ki so veliko stale. Zato se obračamo do vseli slovenskih rodoljubov, naj se ob raznih prilikah spominjajo prepotrebnega »Alojzijevišča«. Priskočimo zavodu na pomoč! Vsaki tudi naj-manji dar se s hvaležnostjo sprejme.'
Občni zbor »Dijaške mize«. I >ancs st, je vršil občni zbor »Dijaške mize«. Predsednik prof. Ipavec se je predvsem zahvalil onim činiteljem, ki so podpirali blage namene tega dobrodelnega društva. Posebno toplo se je zahvalil odboru Slov. Alojzijevišča iu njega vodji vlč. g. dr. Doktoriču, Centralni posojilnici, Montu, Slov. Straži, dr. Breclju, okrajnim šolskim svetom, časopisju i t d. Poudarjal je, da so društvene potrebe vedno večje, dohodki pa vedno manjši. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: Predsednik: Ivan Tabaj, e. kr. profesor; podpredsednik: dr. Ignacij Kobal; tajnik: dr. Janko Bratina; blagajničar: dr. Karol Pirjevec; prefekt: vodja David Doktorič; pregledovalca računov: dr. Peter Šorli in profesor Andrej Ipavec.
Preiti razširjevaniu pohujšfjivih brošur. Neka budimpeštanska tvrdka je svojčas izdajala »Oifertenblatt fiir Bii-chcrfreuude«, seznamek najbolj pornografskih brošur, kateremu je bil odvzet poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. Imenovani firmi se je tožilo po lepem zaslužku. zato je začela izdajati isti »Offerten-blatt fiir Biicherfreunde« pod naslovom »Deutsche Biieheranzeige«, a je bila tudi temu katalogu iz istega razloga prepovedana pot v našo državno polovico in je zato odvzet poštni debit sploh vsem od dotične firme pod kakršnimkoli naslovom izdanim imenikom pornografskih brošur. Tako je prav, saj imamo obilo dobrih poštenih knjig, ^
katerimi si človek srce blaži, n ne zastruplja! Slovenci, sezite po dobrih slovenskih knjigah!
III. slovenski protialkoholni kongres v Ljubljani. Ili. slovenski protialkoholni kongres, ki se je pričel v nedeljo v Unionovi dvorani v Ljubljani, ie bil nepričakovano dobro obiskan. Ta kongres je pokazal, da so sc našli na tem polju vsi trezni in razsodni ljudje brez razlike prepričanja in si podali roke k skupnemu delu proti temu sovragu slovenskega naroda. Kongres Je otvoril v imenu »Društva zdravnikov« predsednik dr. pl. Blchveis. Pozdravil je kongres ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, ki je izrazil veselje, da so se pridružili tudi slovenski zdravniki temu nad vse važnemu gibanju proti pijančevanju, V imenu kranjske dežele je pozdravil kongres deželni glavar kranjski dr. Šušteršič. Udeležence kongresa te pozdravil tudi urednik »Zlate dobe« !. Kalan. Na kongresu so bile zastopane vse slovenske dežele in tudi Hrvaška. Navzočih je bilo na kongresu več deželnih poslancev, zdravnikov, duhovnikov, županov, učiteljev iu učiteljic in drugih slojev.
Velika nesreča. Zadnji dan starega leta predpoludne se je zgodila v J u d e Ti b u r g n ob Muri na Štajerskem velika nesreča. Četrtošolec gori-ške gimnazije Franc Prinčič iz Kozane v Brdih se jc podal za božične počitnice v Judenburg, kjer trguje njegova mati se sadjem, delikatesami in vinom. Zadnji dan starega leta se jc šel s tremi tovariši drsat na Muro. Led se jim .je vdrl, da so vsi štirje utonili. Do sedaj jih še niso našli. Oče pokojnega Franca živi v Kozani na posestvu. Franc Prinčič je bil moder iu Ijnbeznjiv dijak. Sta> je bil 15. let. Bil je edin sin. V Gorici Je stanoval pri g. Andreju .Brajdi, Cerkveniku na Placuti. Preostalim naše sožalje. Ostali ponesrečenci so: Maks Kačnik, Karol Kambič iu Ivan Haber-mami.
Prokletstvo vojne. Razni listi objavljajo statistiko insolveitc na Avstrijskem. Iz te je razvidno, da je postalo insolventnil; 40(> firm v skupnem znesku za 2S1 milijonov kron. Pri tem pa niso vštete firme z insolveneami do 100.00(1 kron.
Koliko bi stala evropejska vojna?
Predsednik francoske mirovne zveze je pred kratkim izdal oklic, v katerem slika bremena in žrtve evropske vojne tako-le: Ako bi izbruhnila vojsKa tro-zveze proti drugim trem velesilam, štela bi Evropa 20 milijonov vojakov in IM milijonov bi jih bilo odposlanih na bojišče; prevoz, oboroževanje, strelivo, o-skrbovanje in škoda mest bi znašalo vsak dan .Vlil do 400 milijonov frankov. Če.' 14 dni bilo bi najmanj 500.0110 ranjencev in 100.000 mrtvih. Tovarne hi bile zaprte, trgovina ustavljena, polje-uestvo bi zaostalo, banke bi bile uničene in vse države bi morale napovedati bankerot. Na mnogih krajih bi se pojavile kužne bolezni; dovoz hrane bi ponehal iu doma bi bile samo žene, otroci in starci. Pol stoletja bi bilo potreba, d.i l'i se popravila škoda in se pozabilo sovraštvo. Dvajset milijonov evropskih rodovin bi zašlo v bedo in tugo....
Mednarodno pravo o vojni. Glede postopanja v vojni so vojujočc se sile vezane med seboj po določbah mednarodnega prava. Te določbe, ki so bile na konferenci v Haagu I. 1899 potrjene po skoro vseh državah, so zelo natančne in se tikajo deloma postopanja nasproti sovražnemu vojaštvu, deloma nasproti prebivalstvu v krajih, kjer se vrši vojna. Nasproti prebivalstvu v zasedenem ozemlju sme sovražnik prevzeti funkcije domače vlade iu izvrševati u-pravo. Prebivalstvo mu je dolžno pokorščino, ne pa tudi zvestobo; zato ne sme sovražnik od njega zahtevati prisego zvestobe niti ga siliti k vojaškim
opravilom proti domači vladi, na primer da bi mu kazali pota Vojna obl si sme od prebivalstva pobirati d t\ e ; . vojne kontribncije, ali le proti pot rje. ; in pod odgovornostjo vrhovnega poveljnika. Konfiscirati se sme samo državno premoženje. Javni zavodi, ki ^Im-žijo bogoslužju, dobrodelnosti, imutno-sti iu vedi, so nedotakljivi. Ravno tako je nedotakljiva osebna last vsakega prebivalca, naj je vložena kjerkoli. Na denar zasebnih oseb. vložen v hranilnicah, posojilnicah itcl. sc ne sme seči s nobenem slučaju.
Spomenik ruskim vojakom padlim v svetovni lutki pri Lipskem I. INI,? so postavili 28. dec. t. I. Razim tega bod i tam, kje** leži onih 22.00(1 mož sezidali tudi spominsko cerkev. Pri polaganju temeljnega kamena je bil navzoč tudi ruski vojni minister Suliomlinov.
Ljudsko štetje na Reki. Te dni je
bil objavljen vs|)eh ljudskega štetja na Reki. Vsega prebivalstva je bilo v mestu .H. dec. 1910. /. vojaštvom vred 40.8110 oseb. Med temi je bilo 19.8Vi tujcev, največ Lahov iz kraljestva (12.000). Po narodnosti je bilo 24.211 Italijanov. ! 2.926 Hrvatov, 0493 Madia-rov, 2336 Slovencev, 2315 Nemcev. 425 Srbov in 23S Čehov. 810 oseb je bilo drugih narodnosti. Po tem uradnem štetju je v zadnjih Ml letih padlo število Hrvatov za in''. Lahov pa je naraslo za 39'-. Seveda kažejo te številke nepravo sliko roškega mesta, ker taka štetja, kakor vemo, niso Slovanom v narodnem oziru nikoli pravična.
Koliko ljudi umrje vsnltl dan? Vseh ljudi po vsem svetu je približno 1000 milijonov. Od teh umrje: a) vsako leto: okrog f)0 milijonov; h) vsako uro: o-krog 180.000; c) vsako minuto: okrog 125; tl) vsako sekundo: okrog 2.
Advokat je pobegnil. Na Dunaju ie izginil tainošnji jako ugleden advokat dr. Alojzij (iratier in z njim ie izginila tudi svota 5o.ui in K. katere so um povi -l ile razne stranke. Ko je sodišče zahtevalo ono svoto. ni bilo ne svotc ne advokata.
Otrokova ljubezen do Jezusa. Nedavno se je nekje pripetil tale dogodek. Sedemletna deklica gre s svojo materjo v ženski samostan na obisk. Tam so uprav pekli hostije. Deklica prime spoštljivo eno hostijo ter jo poljubi. Začudeno pravi mati: »Otrok, kaj i>a delaš?« »Veste, mama, ko bo prišel ljubi Jezus v to hostijo, bo že našel moj poljubček, pa ho zelo vesel.«
Listnica uprave: (i. Liker Anton iu Polanc Alojzij: Naročnino prejeli! Hvala!
Listnica uredništva, (i. dopisniku »S Hribov oh Baški dolini ": Prihodnjič.
Mestne novice.
Pozor! Veselica »Slovenskega si-rotišča« se ponovi na praznik sv. Treh Kraljev t. j. dne 0. januvarija oh 4'/■/ pop. v dvorani Trgovskega doma. Pri ponavljanju bomo imeli tudi n o v o t o-č k o, ki jo preskrbi g. II. Klavžar. Njegovo ime priča, da bo kaj dovršenega. V ponedeljek dne b. t. m. vsi v dvorano »Trgovskega doma«.
Na praznik sv. treh Kraljev oh 4' pop. vsi v gledališko dvorano »Trgovskega Doina«!
m Nekaj za nameček bo dodal znani pevski zbor iz Sovodenj i>ri veselici »Slov. Sirotišča«, ki se bo vršila na praznik sv. Treh kraljev v »Trg. Domu«. Kdor se hoče nasmejati, le naj pride pogledat.
m Marijina družba v- Gorici je imela veselico dne 20. dec. m. I. Predstavljala se je igra: Dve materi. Na splošno željo se je morala igra ponoviti novega leta dan. Vse osebe v igri so dobro nastopale. Udeležba je bila obakrat prav obilna. Čestitamo lepemu napredku.
Trud /a to lepo veselico je z lepim vspehom obilo poplačan.
m V župniji stolne cerkve v Gorici je bilo v I. 1912 krščenih 298 iu sicer 133 moških iu 145 ženskih oseb. Mrtvorojenih jc bilo 20. Umrlo jc 332 oseb in sicer 144 moških in 188 ženskih. Porok je bilo 05. V ženski bolnici jih je umrlo 157.
m Pri sv. Ignaciju v Gorici je bilo leta 1912: krščenih 149, umrlo jih je 94 (v drugem polletju samo 22. avgusta meseca pa nikdo). porok je bilo 55 (med temi pa 12 ptujih. domačih porok torej 43). duš je 7355.
m Umrla je v Gorici dne 29. dec. m.
I.	gospa Marija Klemente, ki je bila dru-štvenica »Skahiiec«. Driištvenicc so ii priredile z zastavo lep pogreb. I-oporečnim) jo vsem v gorečo molitev. Večna luč naj ji sveti!
Poroku. V soboto se jc poročila liji ravnatelja tukajšnjega ženskega učiteljskega izohrnževališča. g.čna Amiv Žnideršič z g. dr. Josipom L a v-r e n č i č. odvetniškim koncepijeiitom v Ljubljani. Bilo srečno!
Gorica sc mora grozno dopusti izgnani Mariji Maraž iz Ši. Ferjana in Al. štruklju i/. Tolmina. Oba sta ^e kljub |.iepovedi prikazala v Gorici iu sodišče je zato Maraževi prisodilo 3 dni in Štruklju 14 dni strogega zapora.
Odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelju tukajšnjega jioljedelsko- kemičnega poskuševališča g. Ivanu Boli e oh priliki njegove stalne upokojitve naslov dvornega sve 'ika.
Zaradi zakrivljei. konkurza iu ponarejevanja vina je 'ko sodišče obsodilo bivšega trgove.	inom in
popirjem Josipa Toroš na	ni '.a-
|/ora.
m Ogenj je nastal v torek ob li. mi |tred|). v palači davkarije. Vnel se je |)0|)ir nekje pod stopnicami. Prihiteli rgnjegasci so takoj ugasili. Škode ni nobene, ker je gorel le neporahljiv popir.
m Aretirali so trgovca s sadjem Alojzija Di Lenarilo, zaradi nekega nenravnega čina na škodo neke deklice.
m Odvetnik g. dr. Dinko Puc preseli baje svojo pisarno v Radovljico.
Iz goriške okolice.
g Gibanje ljudstva v Mirilu I. 1912. Rojenih 97; umrlo 47; oklicev 21; poroti
15.	Obhajil okolu 18 tisoč.
g Kojsko. »Kat. slov. izobraževalno društvo« v Kojskem bo imelo dne (>. ia-uuarja 1913 hitro po popoldanski službi božji v hiši g. Ivana Marinič št. 137 (na Kalehah) občni zbor, Ii kateremu vabi vse ude odbor.
Iz Brd. Te dni se je prikazalo v naših Brdih vse polno pedicevih ali zeml jemerkiniii metuljčkov iu sicer kratkokrilatih samic, med tem ko se |c prikazalo nekaj dni pred njimi, kakor stm že svoječasno sporočil, dokaj krilatih samcev. Od teh slednjih so se nekateri v lovili na lepivne, na črešnjeva debla privezane obroče, ko so zasledovali samice. Nekateri lepivni obroči pa so bili, ko sa samice izlezle, z metuljčki, iu iscer večinoma s samicami, tako na gostem posejani, da se je moralo lepivne obroče z leseno trsko postrgati, da se je metuljčke odstranilo iu potem znova namazati z lepivom. Kdor je videl to izredno množico na lepivne pasove vlovljcnih pedicevih samic, vsak pri-poznava, da je ta način pokončevanja liedicev zelo izdaten in mnogo je kolonov, ki poprej niso verjeli, da se da poloviti ta mrčes z Icpivnimi obroči, a prosijo sedaj svoje gospodarje, naj jim I>riskrbe atnerikansko lepivo »Irec sticky«.
s V goriške sodnijske zapore so odvedli Alojzija Uršič. Karla Marušič, Andreja Pahor, Al. Pahor in Karl.i Fer-folja iz Hudega Loga, ker so se nasilno obnašali uajirarn občinskemu redarju.
Iz ajdovskega okraja.
a Svedrovci na delu. »Slovenec« piše: \ noči od 27. na 2N. decembra so vlomili neznani lopovi v občinsko pisarno v Pihenberku. Obrnili so precej težko varnostno železno občinsko blagajno ter jo navrtali na zadnji strani. Izpraznili so trezor, razmetali spise in hranilne knjižice raznih denarnih zavodov, ki so pa vse vinkulirane in znašajo nad
10.000	K. Denarja so odnesli v gotovini 12 K N4 vin., ki se je slučajno nahajal v blagajni. Pač premajhen zaslužek za tako trudapolno in nevarno delo.
Iz komenskega okraja
km Komen. Minolo soboto je imel sežanski okrajni glavar vclc-rodni g. Lasič pri nas svoj prvi uradni dan. Topiči so pokali novemu okrajnemu glavarju v čast pri prvem službenem prihodu v našo občino.
km Sveto. Naša občina je prosta nadlege goriške »Trgosko-obrtne zadruge«, kar se imamo zahvaliti poštnemu selu, ki ne prinaša »Soče« v našo vas. pač pa velik kup »Primorskih Listov«. V novem letu bi se moral zato »Primorski List« le še bolj razširiti, saj ne stane niti 1 vinar na dan in nam daje nauke, ki so zlata vredni. Konienci in o-količani posezajte pridno po tem listu, ki si je v svojem 20 letnem življenju priboril veliko priljubljenost!
km Vojščica. Na sv. Stefan imeli smo tu fiurno izpostavljen je Sv. R. T. Vršilo se je vse prav lepo. Uro za uro se je v cerkvi glasno molilo in prepevalo. Spovedanih je bilo prav veliko; iz večine hiš opravili so vsi. To češčenje se je po deželi tako udomačilo in je tako čedalje bolj ljubko, da je ljudje komaj čakajo. Posebno veselje imajo do tega dekleta, katera vedno za ta dan kakšno novo pesem zapojejo.
km Iz Tomačevice. Naša občina sc je vendar rešila dne 20. m. m. g. učitelja Jožeta Macarola. Tega dogodka se veseli cela občina, razun malega števila njegovih privržencev, kateri si brišejo debele solze. Veselimo se ne zaradi tega. ker je bil g. učitelj prisiljen zaradi družinskih razmer prositi pri c. kr. okr. šol. svetu za premestitev, ampak zaradi tega, ker se je s tem podrl glavni steber liberalizma, kateri se je začel širiti pod njegovim pokroviteljstvom.
Koliko zdražb in prepirov bode prihranjenih v naši občini po njegovem odhodu. Kdor ni bil na njegovi strani, ta je bil «back« in malovreden človek.
Kaj je bil ta mož. vemo mi v Tomačevici, ki smo imeli ž njim opraviti bodisi v šolskih ali zasebnih zadevah.
Pred letom bil je ustanovil v naši občini pevsko in bralno društvo z imenom »Napredek« z malim številom njegovih privržencev, ki pa ne zasluži več drugega imena kakor ime »Hira« in bode kmalu umrlo.
Lansko leto bil je odstavljen Iz nernahih uzrokov od obrtne šole v Gabroviei. Letos pa ga je prisilila njegova jezica zaradi njemu neljubih uzrokov prositi premeščenje iz naše občine, čemur se mu je pa po njegovi izjavi prav neljubo ustreglo.
£e nekoliko hi se dalo povedati o (naprednjaku g. uč. Macarolu in o njegovem slovesu iz Tomačevice. Kar |< i sc bode sodnijsko obravnavalo. boinO pozneje poročali.
O b č a n i. Društvo za zavarovanje goveje živine v Temnici bo imelo občni zbor prvo nedeljo po novem letu v prostorih "K. S. I. Društva« ob uri popoM. Vspored: Pozdrav, račun itd.
km Veliki Dol . Kat. slov. izob. društvo na Vel. Dolu priredi s pomočjo Mar. Družbe božičnico dne (>. t. m. Predstavljala se bo igra »Dve materi '
v -) dejanjih. Dohodek je namenjen za zastavo Marijine Družbe.
Začetek po blagoslovu, ki bo ob I In pol pop. Vstopnina: sedeži 00 v, stojišča -in v, otroci 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor.
k Škrbina. Nerodnosti pri nas ni konca ne kraa. Naši liberalci postajajo vedno bolj divji. Nedeljo pred Hožičcm je nastal v neki naši krčmi pretep, v ka tereni je bil še precej hudo ranjen IN-letni mladenič Ivan Cotič. Na sv. Štefana dan pa smo imeli v skednju starega harmonikarja ples. Plesa se je udeležilo čujte ljudje božji! tudi mnogo otrok in starih hab. Ali ni to lep napredek? Vprašamo, kaj dela naše županstvo? Kako izpolnjuje svoje dolžnosti glede krajne policije? Cele noči sc pri nas po vasi tuli in rogovili. Naše županstvo pa k temu vedno molči. Poklicano oblast prosimo, da poduči našega župana, o njegovih dolžnostih v tem pogledu.
Iz sežanskega okraja.
Iz Saleža pri Zgoniku. (i. Jože! Kocman (ne Križman) tukajšnji gostilničar in trgovec, o katerem ste poročali. da je nanj dne l!S. m. m. s samokresom streljal 27-lctni Jožef Grilanc iz Saleža in so težko ranjenega odpeljali v tržaško bolnišnico, je na sveti večer podlegel smrtnonevarni rani na vratu. Prejel je v bolnišnici dvakrat sv. zakramente. Rajnki je imel šele .?5 let in zapušča mater vdovo, soprogo vdovo in mala otročiča.
Truplo so prepeljali v Zgonik. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi.
Potrte sorodnike Dog potolaži -morilcu pa daj Bog milost prave pokore.
»Ako ne odpustite eden drugemu i/ svojih src, tudi Oče nebeški vam ne bo odpustil.«
s Iz Skopega .?•). 12. 1912. Čakali smo na nadaljevanje dopisa iz Skopega, priobčenega v »Prim .listu« št. 40 in 41. od dopisnika A Z., a ni ga hotelo hiti. Ker pa zaključi navadno vsakdo koncem leta svoje račune, hočemo to storiti tudi mi.
Obrnili bomo še enkrat v tem letu svojo pozornost na »škandale«, kateri se dogajajo pri nas glede cerkvene snage in cerkvenega petja. Dopisnik je tozadevne razmere na vse pretege drastično opisal. Najbrže so ga pripravili do tega lastni interesi, ker drugače bi ne imel vzroka na tak način blatiti naše cerkve in s tem seveda indirektno našega .č g. župnika, kakoršnega ni imela naša občina že lep čas! Ne trdimo, da je glede snage, »simetrije, kinča in sveč« vse v najlepšem redu. lahko na rečemo, da tudi začasa prejšnjih cerkovnikov ni bilo nič boljše, če ne še slabše! Da si upa g. dopisnik trditi, da vdari prišlecu »smrad po nesnagi« v nos, če se približa oltarju, to je pa že preveč, ker ne odgovarja na noben način resnici!
I >a je služilo tu v dobi 5 let nič manj kot S (??) organistov, kdo je temu kriv? Zakaj pa ni ostal naš izborni domači organist, kateri je po svoji cerkveni glasbi znan daleč na okrog, pri svojem vspešnetn delovanji), s katerim si je priboril v naši občini lavorjevc vence? Čudno je pa tudi. da se očita »pra-vo tuljenje« starejšim pevcem, kateri so vendar enkrat krasno peli pod izbor-nimi pevovodji.
Na božični praznik pa smo imeli priliko slišati cerkveno petje naših šolskih otrok, katero je izpadlo, če pomislimo. da so ti mladi pevci še otroci in s;cer otroci, ki so. kakor dopisnik pravi, »slabo podučeni v tej stroki", nepričakovano dobro. In je pa šele začetek i'i pričakovati smemo še večjih vspehov.
Naš sedanji organist je navaden
kmetski mladenič, kateri si služi s težkim kmetskim delom svoj vsakdanji Kruli in ne s peresom, medtem ko 'im ic orglanjc le pristranski zaslužek iu ne »obrt«.
Na našega g. učitelja naj sc dopisnik le tedaj spravi, ko mu ho zamogcl očitati kak nedostatek v izpolnjevanju njegovih dolžnosti!	A	Z	No.
Iz korminskega okraja
kr Iz Darhane pri Fojani. Naš pismonoša skoro nikoli ne prinese pisem na dom, marveč jih pušča v drugih hišah. Pripetilo se je tudi. da so drugi odpirali pisma, kar gotovo nobenemu ne hi bilo prav. Tudi časopisi nam prihajajo večkrat po tri do štiri dni prepozno, večkrat se sploh izgubijo. Prosimo merodajne čiuitelje, naj poskrbijo, da se odpravijo take razmere. Pismonoša pa naj prinaša pisma v hišo, mesto da hi po krčmah posedal. Cc ne opravlja svoje službe kakor se tiče, naj prepusti svoje mesto drugemu.
Veselo novo leto
vošči
vsem svojim cenj. odjemalcem
Adolf Urbančič
mesar v ulici Sv. Ivana.
FRANC NOVAK,
brivec v Gosposki ulici
vošči
veselo novo leto
vsem svojim gg. naročnikom ter sc priporoča v nadaljno naklonjenost.
Tovarna in trgovina s svečam!
J. KOPAČ
vošči preč. duhovščini in drugim cen), odjemalcem veselo
novo leto 1913
Veselo novo leto
vsem svojini cenj. odjemalcem zlasti preč. duhovščini vošči
Franc Leban,
serbrar v ulici JVlunicipio.
Anton Breščak,
trgovec s pohištvom v Gorici, =	—.
' v Gosposki ulici
vošči	’
svojim cenj. odjemalcem v mestu iu it.i deželi
VESELO NOVO LETO.
MAKSO PETROVČIČ
gostilničar "Al Castello« v Gorici, na vogalu Ozke ulice iu ulice Sv. Ivana vošči
srečno in veselo novo leto
1913
vsem čč. gostom.
Veselo novo leto
vošči
vsem svojim cenj. odjem, in drugim
,Čevljarska zadruga1 v Mirnu.
Tvrdka
KERŠEVANI & (UK,
trgovina z dvokolesi, s puškami, samokresi. z orožjem, s šivalnimi stroji itd. vošči
veselo novo Ieio
vsem svojim cenj. odjemalcem. =
Jakob Šuligoj,
urar. Gosposka ulica Gorica vošči
vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo
novo leto
Veselo
novo leto 1913
želi vsem svojim cenj. gg. odjemalcem trgovec z drobnino
JOSIP CUL0T
v Raštelju.
JOSIP GORJANC,
gostilničar na Kornju
vošči vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem
srečno novo leto
1913.
Tvrdka
ANTON KUŠTRIN
vošči veselo
novo leto 1913
vsem svojim cenj. gg. odjemalcem.
Srečno in veselo
novo leto 1913
vošči
vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
Ferdinand Resen,
trgovec, Gosposka ulica 4.
60SP0D0V DAN.
OZNANILO.
f>, jan. Zapovedan praznik Razglašanja Gospodovega. Sv. trije kralji, Jezusov krst v reki .Jordan, prvi čudež v Kani Galilejski. Evangelij o prihodu Modrih iz jutrovega.
7. jan. Valentin, šk. (470).") Lucijan, duh. muc. (Sl2). s. jan. Severin, op. (482), Erliard, šk. (7511), Teofil, muč.
9. jan. Julijan, muč. in Bazilisa, dev.
(Sil), Vitalis, muč.,
10. jan. Agato, pap. (052). Viljem, nad.šk.
(1209),
11. jan. Higin, pap. muč. (142), Teodozij, op. (529),
12. jan. Prva nedelja po Razgl. Oosp. Arkadij, muč. (260), Ernst, Bene-dikt, Evangelij: Dvanajstletni Jezus v templju.
a) Številka pri svetnikovem imenu pomenja letnico njegove smrti.
Varujte se lažnjjvih prerokov!
trdi naš Izveličar.
Kaj pa učijo? Njih prvi in glavni nauk je »Ni Boga!«
To je lehko reči, toda le neumnež pravi v svojem srcu: »Ni Boga.« Pameten človek tega ne govori. Ce to govoriš. si pač res ali brezbožnež in popačenega srca, ali si nevednež ali pa prav za gotovo neumnež. Eno teh treh.
Kaj bi ti rekel možu, ki ti kaže lepo novo hišo in ti pravi, da je sama nastala, se sama naredila? Ti bi mu rekel, kaj ne, da je neumen. Ali veš pa ti z.i gotovo, da ni Boga? Kdo ti je to povedal?
Ni Boga? Kcdo pa je ustvaril nebo in zemljo, solnce, luno in zvezde in ves svet? Kedo one velikanske planete, ki so stokrat, dvestokrat, tristokrat in še več, večje kot naša zemlja? Tl, v tvoji plitvi pameti porečeš morda, da to le samo nastalo!? Ce še ena hiša ne more nastati sama od sebe, koliko manj velikanski planeti in stvori, ki napolnujejo neskončno stvarjenje? In ti praviš, da ni BogaJ
Nedavno je plosknil v družbi ne-skušene mladine nek socijalist: »No, v Boga še verujem, videl pa ga nisem, ali je, ali ne«. Uboga reva! Kako si tr pač učen in moder!
In nekateri poslušalcev so revežu ploskali! »Videl pa ga nisem!«, pa tvojo misel, tvojo dušo, ki v tebi biva, si videl si slišal si potipal? Kako neumno in smešno govorjenje! Ni Boga, ker gn nisem videl! Ni cesarja, ker ga nisem videl! Ni duše, ker je ne vidim!
Da je Bog, to ti priča, razen božjega razodenja, stvarjenje samo, so tl priča dalje tvoja vest in ti pričajo vsa ljudstva sveta. Celo ajdje, neverniki trdijo in pričajo, da je Bog, čeravno nimajo o njem pravega zrnisla, kakor bi moral imeti omikan človek, zlasti kristjan. hi veš kaj? Pojdi v šolo k neumni živini! »Vprašaj živino, in ona te bo učila; vprašaj ptice pod nebom, in H bodo povedale; ogovori zemljo in ti bo odgovorila in ribe v morju, in one ti bodo naznanile, da vse to je naredila Gospodova roka.«
Ni Boga! Slavni Ciceron piše: »Milite si ljudi, ki od nekdaj stanujejo pod zemljo v dobrih in svitlih bivališčih, 'lislite si, da so ta bivališča napolnjena ' kipi in slikami in drugimi stvarmi, kakor ijh imajo drugi srečni ljudje. Ti ljudje niso še nikdar prišli na površje zemeljsko, samo slišali so. da je božje bitje in božja moč. Ko bi se tem ljudem '-'enkrat zemlja odprla, da bi mogli pri-: iz svojih skritih bivališč na dan one kraje, v katerih smo mi in videli ! h krati zemljo, morje in nebo, soln-
ce, oblake in druge stvari; ko bi spoznali, da soluce naredi dan, ko bi videli potem, ko se je vlegla noč na zemljo, celo nebo posuto in okrašeno z zvezdami. spreminjajočo se lunino svitlobo, vstajanje in zahajanje nebeških teles, nespremenljivi in čudoviti njihov tek, resnično, tedaj bi verjeli, da so bogovi« da je Bog.
V preteklem stoletju, ko je bilo brezverstvo močno razširjeno, sedel je duhovit mož pri obedu z nekaterimi laži-modrijani. (lovorih so o Bogu in tajili njegovo bivanje. Cez nekaj časa omolkne oni gospod. Konečno ga vprašajo, kaj misli, ali veruje v Boga, ali ne? Uprav tačas bije na steni ura. I n pokaže s prstom na uro ter mirno odgovori: »Cim bolj premišljujem, tem bolj mi je jasno, da ta-le ura ni sama od sebe, ampak da jo je moral kak urar narediti.« Kaj so odgovorili gospodje n« to? Eni so molčali, drugi mrmrali.
Prav tako se bere, kako je neka učena gospa odgovorila učencu modrijanu za časa ncverca Voltairja na Erancozkem. Trudil se je ta namreč na vse moči, da bi jo pridobil v svoje brezverske zmote. Joda zastonj! Slednjič jezen radi te trdovratnosti pravi: »Vendar ne bi bil mislil, da sem jaz edin, ki ne verujem v Boga«! »O nikakor ne, vi niste edin, gospod,« reče gospa, vsi ti moji konji, moj psiček, moja mačka vživajo danes vsi to čast; a razloček je pri njih ta, da se ne bahajo svojega prvenstva, kakor se vi danes tega bahate.« In modrijan-nevernik je vtihnil.
Da »spačeni in gnjusni v svojih delih« pravijo da ni Boga. Beseda »Ni Boga« iz ust brezbožneža pomenja to: »Jaz sem malopriden, hudoben in spačen človek in bi rad videl in slišal, da ne bi bilo Boga ker se ga bojim.« — Tako je.
Cas.
Kako malo cenijo ljudje čas! Ne vedo skoraj, kako bi ga »ubili« neumnosti, prazni in celo grešni »kratkočasi« vse je dobro, da se le čas požene in, če ravno nimajo nič nujnega, pa zdehajo od »dolgega časa«.
Cas je drag!
I. Vsaka reč je tem dražja, čim ni a n j je je. Zato je zlato tako drago, ker ga je malo; ako bi ga bilo toliko, kolikor železa, bi bilo ceneje od istega, ker je premehko in bi iz zlata niti rezila. niti svedra ne mogel narediti, da bi bil za rabo. Dragi kamni so dragi, ker jih je malo. Ako bi jih bilo toliko, kakor druzega kamenja, ali bi jih cebali v stran, češ: za nobeno rabo ni. še zidar jih ne more porabiti, ker so pretrdi in se ne dajo s kladivom obdelati.
Časa je malo! Mi, ki ga še imamo, menimo večkrat, da ga je mnogo. — Vse, kar ti je blizo, se nam zdi veliko, a, kar je oddaljeno, se nam zdi majhno. Ako hočemo prav presoditi kaj je večje, kaj manje, moramo oboje enako daleč postaviti, potem bodemo lebko sodili. Poglej ona leta, ki so že pretekla! Kako naglo so minula! Kako so bila kratka! Postavi celo življenje v stric z večnostjo in primerjaj! - Kako se bo čas zgubil, kar zgine — malo ga je, zato je drag!
2.	Vrednost kake stvari cenimo po tem, kaj lehko zanjo dobimo. Novec za 2 vinarja je veči. kakor zlat za 10 K. toda vrednost je druga. Kaj moreš kupiti za 2 vinarja? Pojem, koliko lehko z novcem, ali z bankovcem kupimo, cenimo njegovo vrednost in kaj kupiš lehko s časom? Mir vesti, milost božjo, modrost in srečno večnost! Izračuni. koliko je to vredno, pa si izračuni! vrednost časa!
.1. Cas beži in se ne vrne! Marsike-do bi rad priklical zopet prejšna leta. prejšen čas ni mogoče! In, če poto-
čiš toliko solza, da bi ž njimi lehko peklenski ogeni pogasil, izgubljenega časa ne bo več nazaj! Kedar imaš čas, takrat ga porabi, koj potem je prepozno!
Bi mislil kedo: Ce časa ne porabim skrbno, pa ni česa ne bodem ime!! Da, ako bi bil le n i č. bi bilo še d o b r o, čeravno bi bil že ta »n i č» n e i z m e r-n a š k o d a, toda ne bo le n i č, temuč trpljenje brez konca in brez kraja!
O vrednosti časa govori lepo sv. Bernard: »Ako bi mogel nesti v pekel prodajat čas, samo pol ure bi ponudil. koliko bi dali pogubljeni za pol ii r e? J' i s o č e s v e t o v bi ponujali, ako bi jih imeli!« Ali naj bodemo bolj nespametni, kakor pogubljeni?
B o rabi m o č a s, katerega nam je Bog dal. iu sicer d o b r o, da živimo po nauku sv. Pavla:
trezno, p r a v i č n o in b o g a b o-j e č e.
T rezni v jedi in v pijači, v obleki v razveseljevanju, pravični do vsa-cega, da damo vsacemu, kar mu gre ia ne delamo škode nikomur ne na duši s pohujševanjem, ne na premoženju r. goljufijo, s tatvino, s poškodovanjem, ne na dobrem imenu z opravljanjem in z obrekoVilijem! B o g a b o j e č n o s t naša pa »zviraj iz o t r o š k e ljub e z-n i do Boga pa bo novo leto za nas gotovo srečno in bodemo lehko mirno čakali, kedaj nam bo potekel čas.
Danes leto boš umrl!
Ne ustraši se tega napisa, saj ne velja tebi, ki to bereš povedati hočem le, kako se je godilo nekemu lclikc-živen. Sanjalo se mu je, da mu je an-gtlj razodel, da bo umrl ravno za leto dni. o polnoči. Sanje so bile tako žive, da je bil o tem popolnoma prepričan. Smrt, huda beseda za take ljudi i i aha bo začeti drugače, treba bo iti k .-.povedi. treba bo narediti kaj pokore. Pa tudi pokora je huda in nič kaj prijetna beseda. »O, saj imam še eno celo leto časa - in pol leta bo pač zadostovalo, da se spokorim« tako se je tolažil m res še pol leta živel, kakor poprej. Podaj bi bilo treba začeti, toda »v treh mescih sc kaj taeega tudi lehko opravi« in preživel je zopet še tri mesce v svojih neumnostih. »En mesec bo menda zadostoval. če ga dobro porabim« in še dva mesca je živel po starem, ostal mu je že le en mesec. »Se 14 dni lehko še odložim, bo že šlo« in še 14 dni je listal pri svojih navadah. »Saj spoved ne traja toliko časa, en teden bo tudi čisto zadosti« iii prešel je še en teden. »Oh, kaj, kar v zadnjih dveh dneh že opravim enkrat, pa bo; in res teden se bliža koncu, lehkoživček postaja resen, zamišljen, tovariši ga poprašujejo, kaj mu je, toliko časa, da jim pove. kai gn teži a ti so sc mu smejali — bil je že predzadnji dan — in vabili so ga v svojo sredo na kratke čase, katere je najbolj ljubil, tako dolgo, da se je vdal. »Pojdem pa jutri k spovedi, saj je še čas« in šel je ž njimi. Ti ga pa niso več pustili, prcjuckali so celo noč, zjutraj zadnji dan so sc vedno kuj novega zmislili in zadrževali ga z zasmehovanjem in tudi s silo. »Zvečer se jim že kedaj izmuznem« se je tolažil, a tovariši ga ne puste, na sredo ga denejo, da bi jim ne ušel in ta s strahom gleda na uro. kako se kazavec vedno bolj polnočni uri približuje pot mu stopi na čelo, ves se trese — ura bije dvanajst in lehkoživček se zbudi, a še se trese in poti.
»Hvala Bogu, da so bile sanje, kal bi blio. ako bi bila resnica?« in misel, če je bilo že v sanjah tako strašno in. da bo enkrat res tako, ako bo vedno pokoro odlašal ga je spreobrnila ni več čakal, tako j je šel k spovedi. »Je bil oni strah dovolj, nočem ga poskušati še enkrat« tako je rekel in prav je imel.
Pišife razločno!
Marsikedo je imel že sitnosti zarad nerazločne pisave .Malenkost da včasih ves drug pomen besedi, ali tudi stavku. Kolik razloček, ako zapišeš »zemlja« ,ali »žemlja« »zima«, ali »žima« »zelje«, ali »želje« in samo mala kljukca to naredi.
Bil je trgovec, ki ni pisal skrbno. Nekdaj mu je pošel sladkor in naročil ga je 100 kg bil je takrat ravno zelo drag; zato ga ni hotel več naročiti. Iz tovarne mu ga pošljejo pa 4000 kg! Ta trgovec se je hudoval se ve, da, ali tovarnar je trdil, da ga je bilo 4000 kg naročenega. dovarnar na noben način ni hotel sladkorja nazaj in je prišlo do tožbe, katero je pa trgovec zgubil. Ko je pisal 100 je št. I spredaj še kljukeo naredil, da je bila res 4 enaka in na koncu zadnje o je dodal še čiro čaro, ki je bila 0 popolnoma enaka. Moral je sprejeti in plačati 4000 kg sladkorja, kateremu je cena kmalu potem občutljivo padla in — šel je pod zlo zarad dveh nepotrebnih kljuke pri pisanju.
Prazniki.
Na našo ponudbo, da hočemo pojasnjevati tudi razne dvome, katere bi kedo imel. če nam naznani svojo željo, smo dobili pismo: »Srčno prosim, da mi razrešite dvom, ki ga imam o praznikih. Ker mislim, da ni prav, da nekateri niso več zapovedani, mogoče, da s tem velikrat grešim, zato prosim podučila.«
J ako je prav! Cesar kedo ne razume. o tem podučiti se, to je znamenje resničnega napredka!
Marsikomu je morda že prišlo na misel: Cernu prva cerkvena zapoved
posvečuj zapovedane praznike, ko je pač že v tretji božji zapovedi isto za-vkazano! Ali ni ta cerkvena zapoved nepotrebna?
Odgovor dobiš že v katekizmu pod št. 395 in 480. V božji zapovedi so za-popadene s a m o nedelje, ki so namesto tedanje sobote, a cerkvena zapoved veleva posvečati tudi praznike, ki so nastali še le v novi zavezi. — S počet-ka kar sami ob sebi so nastali — je pač naravno, da se praznujejo »obletnice« važnih dogodkov kesneje jih je pa sv. cerkev potrdila in naročila, naj se jih ravno tako praznuje, kakor nedelje.
Kar je Bog sam zapovedal, tega papež ne more spreminjati — cerkvene zapovedi se pa spreminjajo po razmerah časa.
Število imenitnih in važnih dogodkov in na široko okoli znanih svetnikov je rastlo, praznikov je postajalo vedno več, da je res že začelo delo zastajati zato so prosili razni škofje in tudi kralji, naj bi se smela o nekaterih praznikih opravljati hlapčevska dela. Papeži so tudi večkrat dali taka polaj-šanja. Eno najbolj znanih je objavil papež Urban Vlil. leta 1642, ki je obdržal še 32 zapovedanih praznikov. Leta 1708 je postal praznik Brezmadežnega spo-'s četja zapovedan, da jih je bilo 33 skupno še poleg nedelj.
Kaj ne, da bi rekli tudi mi: Preveč jih je še! Res so prosili nekateri španski škofje, naj jim papež še to število zniža in Benedikt XIII jim je število praznikov zopet omejil in papež Benedikt XIV (1740 1758) je dovolil še drugim škofijam na Španskem in tudi za Avstrijo hlapčevska dela ob nekaterih dotedaj zapovedanih praznikih.
Še več je polajšal za Avstrijo Klemen XIV leta 1771 tako. da je ostalo le št 16 zapovedanih praznikov, kakor smo jih imeli dosedaj. Prej zapovedane praznike imenujemo »sopraznike« in ljudstvo jih še vedno kolikor toliko spoštuje, vdeležujejo se te dni v večem številu sv. maše in prav je tako! V Družinski pratiki so zaznamovani z be-im trikotom in ne. kakor navadni delavniki s črnim. O Veliki noči, o Bin-
koštili in o Božiču bil je še tretji dan zapovedan praznik, vsi godovi aposte-Ijcv, Najdenje sv. Križa, god sv. Ivana Krst., sv. Molior in Fortmiat, sv. Ana, sv. Lavrencij, Nedolžni otročiči, sv. Silvester so bili pred 1771 zapovedani prazniki.
Sv. cerkev se ravna, kolikor mogoče, po potrebah časa. I kmdaues jih je res že mnogo, katerim sc je težko vde-ležiti sv. maše. kakor so vslnžbenci pri železnicah, delavci po raznih tovarnah. Nizi stanovi se tolikokrat pritožujejo nad draginjo, da ne morejo dovelj zaslužiti! Komur je res sila, naj dela v božjem imenu in naj zasluži kaj več 7 (.Ini ima sedaj na leto več, kakor prej!
Sicer so mnogi delali tudi dosedai, a so imeli greli, sedaj o polajšanih praznikih ga ne bodo več imeli!
V nekaterih deželah so imeli že dn-sedaj menj zapovedanih praznikov, kakor pri nas. Pii VII je bil I. 1802 za Francosko število praznikov omejil in l.co XIII I. 1885 pa za Zedinjene države v Ameriki zarad tamošnjih razmer. Iste lazmere se pa širijo vedno bolj po celem svetu in lepo je gotovo, da je tudi v praznikih enakost po celem katoliškem svetu.
Koliko greha se je naredilo posebno. kjer sta bila po 2 praznika skupaj! Koliko mož niti domu ni šlo iz krčme' »Je praznik« so se izgovarjali sedaj bo žena leliko rekla: -Pojdi delat, če ne maraš iti v cerkev!«
Pri onih, ki že dosedaj niso hodili radi v cerkev, recimo »pri hudobnih« bo sedaj toliko gr e h a m e n j a dobri in vestni kristjani nimajo n o b e-u e škod e ravno narobe!
Ako ti je kedo d o I ž a n 100 K in ti jih da, je to samo ob sebi umevno, nič se ne bodeš čudil, naredil je le. kar je m or a 1. Ako ti pa kedo, ki ti ni nič dolžan, daruje 100 K. je to nekaj posebnega in bo tebi gotovo toliko bolj ugajalo. Enako je s prazniki. Kedor je šel dosihnial k sv. maši na sv. Štefan, ali na Svečnico, naredil je le, kar je bil d o I ž a n, kedor pojde tudi za naprej, dal bo Bogu, kar ni pod grehom dolžan in bo imel v e č j o zaslug o.
Sv. cerkev pa ljudi vabi, naj prihajajo prostovoljno in naj se prostovoljno vzdržujejo hlapčevskega dela v cerkvi bo ostala služba božja tako, kakor dosedaj in iti torej nihče čisto nič na zgubi.
Odločba sv. Očeta torej prinaša dobrim več zaslug, a nemarnim menj greha!
Pri nas v Avstriji imamo še en praznik v e č. kakor drugod, to je praznik sv. Rešnjega telesa, ki je ostal vsled prošnje naših avstrijskih škofov, drugod je preložen na naslednjo nedeljo, ua praznik ostane, a ljudje pridobijo Sr en delavnik.
Naš prevzv. knezonadškoi je prašal v Rim. ali bi ne kazalo ohraniti v naši škofiji tudi praznik sv. Jožefa, ki je deželni patrom Odgovor je bil: »Pa, ako se ljudstvo zaveže, da ga bo prostovoljno držalo.« Na vprašanje po škofiji, ali bi ljudje držali ta praznik, je bil odgovor od velike večine: Iki. držali bodemo!« iz enega kraja pa, kjer je skoro
10.000	delavcev je prišel odgovor: Dc-lali bodemo, ali je praznik polajšan, ali ne! Da torej ta praznik (10. marca) ut več zapovedan, prihrani samo v tein kraju okoli lO.noo smrtnih grehov.
Kristus je dal svoji cerkvi oblast zavezovati in razvezovati; kako bo sv. cerkev to oblast rabila, le bodimo brez skrbi, saj je On sam prevzel vso poroštvo: »Kedor vas posluša, mene posluša« in . Jaz sem z vami do konca sveta!«
11 koncu še eno lepo. Bil je na Du-naji nek naš duhovnik. Slišal je, kako so neki uradniki zabavljali proti papeževemu odloku o polajšanju nekaj praznikov menda so se bali, da jim bo treba kak dan več biti v uradu . Po-
sluša iu jim reče nazadnje: »Slišite, gospoda .saj se temu prav leliko pomaga; kar prošnjo napravite v Rim, da ž e I i-te več praznikov iu zavežite se, da jih boste vestno držali, kakor je ukazano, pa vas zagotovim, da jih vam bo dal koj papež še kakih H) po vrlm!« Hotel jih je »zafrkniti«, da še teh. kar jih je, ne držijo, kar so tudi takoj razumeli iu obmolknili.
Poreški škof Ivan Krstnih D'. Flapp.
V noči od 2<). na 27. dec. m. I. je zadela poreškega škofa Ivana Krstnika dr. Flappa srčna kap. Ko ga je hotel njegov sluga dne 27. dec. zjutraj ob h. uri zbuditi, našel ga je na postelji mrtvega. Zdravniki so konstatirali, da je pokojnika zadela srčna kap. Škof dr. Flapp je bil rojen v Krmiliti 18. aprila 1845, v mašnika posvečen je bil ld. febr. 1868, za poreškega škofa pa je bil posvečen 11. januarja 1885. Bil je tudi tajni svetnik Nj. Vel. cesarja in imetnik ro da železne krone II. vrste. Svetila mu večna luč!
l-ogreb bo jutri dne d. januarja.
Iskre.
Kakor se kdo obrača, tako se um tudi plača.
Na druge se zanašati pogostoma te vara, saj drug večkrat pomagati ne more, al’ ne mara.
Solnčnico košato vihra zmane. vijolica ponižna pa ostane.
Sovražnik ti tudi veselje napravlja, če ne, ko prihaja, pa, ko se poslavlja.
Kedor zahteva; vse, ali nič! ostane navadno »ubog hudič«; modri pa hoče. kar je mogoče.
Ne žanje pšenice iz njive, ki vanjo sejal je koprive.
MISLI NA KONF.C!
Y Sirakuzi je bil sejem in proda-javci so imeli v svojih šotorih razpostavljene najrazličnejše stvari. I 'rišel si je ogledat sejem tudi kralj iu zapazi v nekem šotoru resnega moža. ki ni imel ničesa razpostavljenega. »Kaj pa ti prodajaš?« ga praša. »Modrost« odgovori prodajavec. »Koliko stane?« »Sto zlatov«. »Daj mi jo!« Prodajavec da kralju listek, na katerem so bile zapisane samo te besede; »Karkoli delaš, delaj previdno in misli na k o n e c!« Kralj vzame listek, plača in odide ali onih par besed se mu je vendar zdelo, da so predrage in je zato kralj one besede večkrat sam pri sebi mrmral.
Nezadovoljneži, katerih je na svetu vedno ne le dovelj, pač pa preveč so podkupili kraljevega brivca, naj prereže kralju pri prvi priliki vrat.
Ni bilo treba dolgo čakati, možje se morajo briti večkrat! Ko sc brivec ravno pripravlja, mrmra kralj že zopet one besede: »Karkoli delaš, delaj previdno in misli na konec!« Brivec je mislil, da ga je kedo izdal in. da veljajo te besede ravno njemu ves v strahu kar poklekne pred kralja in prosi milosti in odpuščanja ter prisega zvestobo za prihodnost. Kralj je po par besedah koj razumel, koliko dobička da mu ie oni reK prinesel in je videl, da ni onega listka predrago plačal.
Od naših bravcev ne zahtevamo Inn zlatov za J krone bodo med celim letom še marsikako tako pametno zvedeli za enkrat pa priporočamo, da res mislite pri svojem delu: kakšen bo pa konec?
Novi vek
Romantičen igrokaz v petih dejanjih,
Spisal Geslo:
»Kar jo slabo preit svetom, je izvolil Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega«.
I. Kor. 1.27
(Prva štiri dejanja sc vrše I. 1542, peto dejanje pa dne 12. okt. I. 1544).
Poslušajte povest iz davnih časov, ko s scverja viharji so prihruli v očetov naših mirno domovino.
Živeli srečno prej so dedje naši po stari pravdi iu po navkili svetili, poznali niso razprtij nesrečnih.
Takrat so se razvnele strasti, ki danes še razburjajo deželo, ki so imele narod pogubiti, odtrgati od vere ga očetov, odtujiti domačemu jeziku in tujcu ga na milost izročiti.
Takrat Marija, naša ljuba mati, usmilila se je dežele naše, pomoč poslala še o pravem časi.
Na Skaluici je milost razodela, ko se prikazala je pastirici, ko nekdaj Mozesu tiospod v puščavi.
Rešili niso naše domovine mladeniči, izbrani iz naroda, da se vojskujejo za pravdo dedno, rešila jo je deklica slabotna, ki jo nebeška mati je izbrala, da je v pogube dneh naš rod otela.
Tako Marija deklici je rekla:
»Na Skaluici naj ljudstvo tempelj zida, »naj milosti me prosi v budili časih,
»da Bog odvrne od rojakov sibo,
»da se zatro nevernikov naklepi.
»iu spet zavlada mir v deželi.«
V te davne čase sc podajmo v duhu. ko so iz Nemcev prišli k nam preroki ki Lutrove oznanjali so nauke.
Ti v ljudstvu našem vneli so nevoljo, ki sc do danes ni še v njem polegla, ki pa zmaguje milost jo Marije.
Posvečen bodi ta večer Mariji.
Besede vse naj kličejo k molitvi, naj se glasijo kakor zvon z višave, ko bliža sc nevihte huda ura iu naj iz njih odmeva Njej se hvala, ki v burnih dneh nam je pomoč poslala.
PRVO DEJANJE.
Na S k a I n i c i pred znamenjem, v katerem je podoba M. B. Na desni je mala greda s cveticami, za njo grmovje. Zadaj se vidi kamenje in opeka za zidanje cerkve.
Prvi prizor.
Uršula Ferligoj, pastirica iz Grgarja.
Uršula (kleče pred znamenjem): O ljuba mati! Ne zavrzi mojih prošenj v mojih potrebah, temveč reši me vselej vseh nevarnosti. Ti si mi naročila: ('Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida iu me milosti prosi.« Kar si mi ukazala, sem storila. Zakaj si izbrala mene (steguje roke proti znamenju), ki sem preslabotna? Saj si vedela, kaj bodo počenjali z menoj. (Joče.) Ponižaj prevzetneže, ki širijo krivo vero! O preblažena Devica! Ako vidiš, da ne bom mogla izpolniti Tvoje želje, prosim, izvoli koga drugega. Toda Tebe hočem ubogati, kaker sem Te do sedaj vedno ubogala, ker sem sc Tebi posvetila. Zgodi se Tvoja volja, ki je za-me najboljša. (Kraj se zasveti v prečudni svetlobi. Uršula vstane iu stegne roki, sklenjeni k molitvi, proti znamenju) da. da, že vem, kaj je Tvoja volja! Ta luč je iz nebes poslano
znamenje, ki mi navdaja angeljski pogum. Nočem 'Ti biti nepokorna. Ti slabotne zbiraš, jih povišuješ ter jim daješ moč.
Drugi prizor.
Prejšnja iu pastirice, njene tovarišice-Marica iu Alojzija Krivičeva iz Solkana
in Ivanka Zmučeva iz (irgarja.
Mari c a (za odrom): Olejtc, prav resnično, Uršula je tu!
Alojzija (teče k Uršuli): Kaj te je prineslo sem, ljuba Urška? (Jo objame.) Kako smo jokale včeraj, ko smo slišale, da so te v (iorici že spet zaprli. Povej nam, kaj se je zgodilo in kedaj si | prišla sem.
Uršula: Z Marijino pomočjo! Alojzija, hvalimo Marijo, ker nam hoče pomagati!
Alojzija: Gotovo si lačna. Tukaj imamo nekoliko kruha, ako hočeš jesti. (Jej ponudi kruha.)
Uršula: Hvala! Nisem prav nič | lačna.
Lojzika: Pa povej vendar, kako | si prišla sem?
Uršula: Kakor prvikrat in dni-1 gikrat! Ječa se mi je sama odprla ali pravzaprav odprla jo je milostna roka Marije, prečiste Device.
(Dalje prih.)
Stroški balkanske vojske. Angleški list »Ekonomist« je izračunil dosedanje stroške balkanske vojske. Odbiti (-o stroški mobilizacije in sedaj za časa premirja. Bolgarija je postavila v boj 5(1(1.(111(1 mož skozi 47 dni in je potrosila 7,050.0(1(1 funtov. (I funt 24 kron). Srbija je imela v boju 200.0(1(1 mož skozi 47 dni in je porabila 4,800.000 funtov Grki so imeli 150.000 mož skozi 04 dni in os porabili 4,8000.000 funtov.Črnogorci so postavili v boj 40.000 muz skozi 50 dni in so porabili 1.120.000 funtov Vsega skupaj so porabile tedaj štiri balkanske države za 890.000 mož T. milijonov 070.000 funtov. J urki mi imeli
400.000	mož in so se bojevali skozi (>4 dni. Porabili so za (o 12,800.000 funtov. Skupna svota v nemških markah znaša 0.14,791.000 mark in če prištejemo še mobilizacijo, lahko računimo ua 700 milijonov mark ali 840 milijonov naših kron. J o je sicer ogromna denarna sveta, a še neprimerno večje so žrtve prelite krvi, ki poji balkanska bojišča. Te' žrtve se dajo le čutiti, zanje nimamo izraza v denarju.
Palice so vpeljali na Angleškem za,
trgovce z dekleti iu nemoralnežc. Sedaj se baje ta sodrga seli kar trumoma Angleškega v druge države, posebno na Francosko. V Pariz jih je baje prisl že čez 1000. Ko so kazen .s palicami z. čeli po angleških ječali tudi izvajati, s nastale cele revolucije med hudodelci. Nekateri so napadli čuvaje in jih sku šali pobiti, kar pa se jim ni posreč Sicer je palica težka in precej nečloveška kazen, a če pomislimo grdobo trgovine s človeškim mesom, se nalil vendar ne zdi prehuda.
Drag kožuh. Kožuh za nič manj ne go 170.000 kron je naredil neki ne\vjur ški krznar znani amerikanski milijonar ki. Izgotovljen je iz naboljše ruske se bolove kožuhovine. Za ves kožuh je
lo treba 100 sobolovih Kožic, izbrani1 z veliko natančnostjo. Kožuh tehta 8 i pol kilograma in se lahko reče. da odvagan z zlatom.
Veliko pomanjkanje nevest je ha na Filipinskih otokih, kjer dandanes i nobene neomožene ženske, a okoli 5'" uradnikov s plačami okoli Klino mar na leto. Kakor poročajo listi, so se mladi gospodje obrnili na amerikansk vlado, naj bi ona kaj ukrenila v te oziru, da bi se na Filipine naselilo ve belih, izobraženih deklet. Za prihodi pust je to kot nalašč, posebno za "" ki ne morejo priti v domovini P' »havbo«. Tam se bodo prav lahko tudi dobro potnožile.
f)
Drobtinice.
Restavracije za ženske. Mednarodno društvo /a varstvo mladih deklet. ki potujejo same za delom in zaslužkom, je do meseca septembra let*»:s samo \ Parizu ustanovilo JI restavracij. namenjenih izključno ženskim gostom. Cene so zelo zmerne, dobra večerja st;me samo I frank. Slične zenske restavracije sj snujejo tudi po ostalih velikih mestih Francije, n. pr. v I.ionu. Marsilji i. dr.
40 stopinj pod ničlo mraza imajo v Sibiriji. Tračnice so na nekaterih krajih kar popokale od mraza. Vlaki imajo zamude po cele dneve, zato je prav dobro učno sredstvo za uje kinematograf.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst .... 7li, 37, 4«, 30, 40.
= Bor daj srečo v novem letu =
kliče vsem svojim cenj. odjemalcem
JOSIP TERPIN
nasl. A. Potazky
trgovec z drpbnino v Raštelju.
Srečno novo leto
novo leto 1913
vošči
ANTON LAŠIČ,
gostilničar pri »Zlatem Križu«
vsem svojim gostom in prijateljem!
Andrej Frandolič,
mesar Kapucinska ulica
vošči
vsem svojini cenj':n. odjemalcem v mestu in na deželi
veselo novo leto
I lober začetek
NOVIMA L UTA 191 •>
kliče
vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
A. Zajec,
trgovina z železnino v Gorici v Gosposki ulici
Pinter in Lenard
trgovca z železjem v Raštelju št. 7
voščita vsem svojim cenj. odjemalcem
srečen začetek novega leta 1913.
Josip Marušič
trgovec z usnjem v Kapucinski ul. št. 2
vošči
vsem svojini cenj. odjemalcem srečno in veselo
novo leto 1913
ter se priporoča v nadalj. naklonjenost.
Srečno iu veselo
novo leto 1913
vsem svojim cenj. odjemalcem vošči tvrdka
it k Kiriii.
Preč. duhovščini in vsem drugim odjemalcem in naročnikom
veselo novo leto!
vošči
JOS. LIPIZER,
srebrar v Stolni ulici.
Bogomila.
U nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slo-renske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger pl. Weidich.
(Dalje.)
Hogomila, ljubi samoto!
Kako priljubljena si ti,
Prijazna tiha mi samota!
Iz hrupa glasnega ljudij Bežim sem k tebi jaz. sirota.
Kaj meni svet se za gorje,
Ki srce bratu napolnjuje?
Kaj njega brigajo solze?
Hudobni svet jih zasmehuje.
»O blažena samota, o edina blaže-ost!« — Veliki sv. Bernard, modri uči--lj, ki je v preobilnem veselju radostno zkliknil čudovitne besede, svet te ne izume!
Samota! Strašna je že beseda za takega posvetnjaka. Grozovito čara ta seda njegovemu duhu strašno podo-i pred oči: preplašeno srce išče rešit-v hitrem begu. Proč v drvenje sve-v dobro voljno družbo, k veseli igri: išče duh zabave, ubogo srce zadovo-ve. ne da bi se nasitilo.
Samota! — »Otroci svetlobe« ra-
nejo onega sv. cerkvenega učitelja, ikega opata Klervoskega. Tudi nje
prav močno vleče v samoto; to je edino lepo najljubše mesto njihovega srca. brez primere krasna zelenica v puščavi te zemske doline.
»O samota«, tako pravi drug cerkveni učitelj, sv. Jeronim »Kristusove cvetlice krasno razcvetajo v tebi! V tebi ležijo dragi kameni, iz katerih se zida mesto velikega kralja. O lepa samota, ki se smeš hvaliti zaupnega obhoda z ljubim Bogom!« - »O dušni raj!« je vzkliknil sv. Bazilij, jo zagledavši. Sv. Zlatoust je imenuje studenec, iz katerega izvira življenje in blagonosna voda, ki napaja in okrepčuje vse cvetlice vrta.«
Glasno oznanjujte pred vsem svetom. vi puščavniki, vi vsi sveti samot-niki, ki ste si na samotnih gorah ali v temnih pečinah poiskali sladek dom v pregnanstvu tega zemskuga življenj«, oznanjujte strmeči človeški družbi, kako nepričakovano blaženstvo ste našli v samoti! Oh, da neumni otroci tega sveta ne morejo razumeti nebes vaše zemeljske sreče!_______
Kaj more biti to, kar one pustinje svetim božjim služabnikom izpremenja v najlepši raj?
Reši to uganko, ti, Osea, od Boga razsvetljeni prerok starega zakona! Sliši njegovo besedo, neverni svet: Hočem je peljati v puščavo in tam jim govoriti k srcu!«	(Pride	še.)
ODLIKOVANA i^KARNA
I1II1
Gorica, vla Formlci
■s priporoča za odjcmnnje rnmeim peciva nnvnd nega in najfiiiejSoga. Pecivo j« najboljšo. Priporočam so cenj. odjemalcem za obiloposol n S apoStovanjorn	E. Jak in
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Oorlcl na sredi Raštola štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje iu nitij.
Potrebičine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebižine za krojače in črevljarje. — Sveiinjice, rožni venci in mašne knjige.
HISna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kra-
|| marje, krošnjarje, prodajalce po sej- i mih in trgih na deželi.	I
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. I
l
€>■€>€><
Prva Hlovenska trgoviua z Jedilni:.. blagom
$ Anton Kuštrin,
v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
}
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev 16
(Via Tre Re št. 16) pri kavarni Uogana
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjeta, telečjega in govejega mesa in svinjine in na izbero usakovrstne divjačine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo* odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
ANDREJ FRANDOLIČ,
mesar.
POZOR!
Kdor hoče imeti pristno naravno belo vino, teran, reiošk itd., naj se blagovoli obrnili na: Anton Stibilj, Ustje št. 80 p. Ajdovščina. V kleti se nahaja garantirano pristno vino. Cena zmerna. Prodaja se od 56 litrov dalje. Posodo mora poslati ali pripeljati naročnik sam.
: ^xvicA( %
<\y	r	V
■■	‘	v, • •	'	-
Svoji k svojim!
Svoji k svojini!
MIHAEL TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Vila naprodaj.
Vila je na prodaj, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, kopalne sobe, kleti itd. Z lepim vrtom, 10 let davka prosta. Po-prašati je pri našem upravništvu pod »Corso«.
Domača tvrdka
Ivani«Kurinčič
GORICA
Gosposka ulica 11, (sedaj G. Carducci.)
se priporoča pri nakupu Jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke
Pozor 1
Velika izbera vseh potrebščin za šolska in druga ročna dela, vezenje itd. Krasni okraski za damske obleke, kakor vse potrebščine za šivilje in krojače.
— Dežniki v veliki izberi. =
Odlikovana pekarija ^ 4 In sladčlčarna 4^
* K. Draščik t + ♦
£ v Gorici na Kornu +
(v lastni hlll)
Izvrta)* naročil* vsakovrstnega ^ 9 peciva, torte, kolače za birmano*
♦ ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali ortg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cen*
iTukn
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
lugoslov. razpašiljalna
H. Stermechi v Celju št. 304
„Vzorci in cenik čez 1 000 stvari — z slikami poštnine prosto11. |
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. —.
Za mnogobrojna i.aročila le toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
JOSIP CULOT
v i^ašt<>lju št. 2 25 v Gorici.
Velika /alut.-i vsiikiivrhtniliiKrnC, okraskov /;i božično ilrrvesee in punčk /n iuračo.
Hazpela il kovine in ksa. ro>.iii venci, podobice, rokovicc m. volne m siikna, molke in ženske nogo vici*, Crevlje in kapo /.a zimsko sezono; znloRti drobnarije za kramarje na drobuoin debelo, kipi, in svetniki i/. porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd. itd.
Trgovina z usnjem
Hapuciuska ulica št. 2 ..pri Lizi '.
Ker se za obutev mnogo denarja potrosi, pri-poročam podpisani slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nakupiti usnje, nadplate in podplati* od najboljših strujam, s katei ini jaz lahko po zmernih cena\\ postreženi z vsemi Crovljarskimi potrebščinami. — V zalogi imam tudi za uprejo živali, vajeti, jermene (Oelvestre goži. uzde in štrange.) Priporočam se slavnemu občinstvu i za obilen poset.
JOSIP MARUŠIČ. Irgovcc.
Prave
Čebelno-voščene sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni iti olje za večno luč.
MED
za pitanje čebel in za % ti ra vil o
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Gorici.
RO-
= Dr. Schmidt-ov balzam proti ozebkom.
KS
Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv.
Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam
absorbiran.
Cena 60 vin. steklenica.
Dr. Schmidt-ovo mazilo proti odprtim ozebkom,
priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za -- ... ... ... odpravo odprtih ozebkov v najkrajšem času.
Cena 80 vin. Iončiču.
Izključna prodaja v lekarni
emSTOFOLETTI, c. in kr. dvorni dobavitelj, Gorica.
♦
legi®
tm
»CENTRALNA POSOJILNICA"
f^EGISCROMTlA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZMCZO
5BGEEF V GORICI 5EE5S
obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Bfil
S&i
Dalaonica cerhueniti posod in rerhvenpgc orodja
Fr Leban Gorica,
fflagistratna ulica šteu. S.
Pt i poroča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In corkvcnih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najniijih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Ferdinand Resen
Borici-t, Gosposka ulica V
priporoča preč. duhovščini io slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo perila In bla^a
za moške obleke.
Posebna izbera črnega sukna. Na zahtevo pošljom vzorce.
Najboljšo stroje	MK		Peči, štedilnlko,
za rezanje m o s n,			vlite kotle in vse
izdelovanje klobas.			v želozno stroko
			spadajoče predmete.
Pinter S Lenaril
Le pri naš I tvrdki
trgovina z šelejuirto G0RI6A, RaštelJ 7 -9.
NAZNANILO.
Uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela v lastno režijo HOTEL in RESTAURACIJO pri
ZLATEM JELENU V 60RICI!
Podjetje, katero otvorim ;JO. decembra t. 1. to je v ponedeljek pred novim letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem, da bodo cenj. gostom poleg Pilzenskega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja.
Nadejam se, pridoditi si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob zaupanje od strani slavnega občinstva.
Za obilen obisk se priporočam
Paula Koren.
V mesecu decembru 1912.
!£5^=T
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „Qoriškc ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klpsarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. Postretba točna, domača in cone konkarendne.	—
Prosimo eahtevati listke blagajne radi kontrole.
roie. j
CZ
n
Kolumbovo jajce za pokrivanje streli!
Potom ženijuiiie iznajdb«*, ki ne jo
Patentirani strešniki „Ancora“.
napravi n;< unveriiilli gladkih strešnikih (Flacliziegel) se soileže perfektno zvezo cele strehe S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis! Cene Jako primerne!
Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m
fJajbolJša priporočila I
Izključno zastopstvo za go- ri 7 511 DP GoNca, riški, tolminski in vipavski V/»	Gosposka ul 7.
okraj ter za Kras:	TELEFON	107.
„Ljubljanske kreditne banke11
V GORICI
 8(j bavi k vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
ffloge r.a hnjižice obrestuje po ‘Iv , »loge v tehočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—	ttazervnl	zaklad	K	800.000.
  PODRUŽNICE: Celje. Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst. ======
f da|atei| in odgovorni urednik J. VitnpolSek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (oduov. L Luketič.