Književnost in umetnost. Popotnik. Št. 3. Vsebina: 1. L. Cernej: Lavtarjeve računice. — 2. L. černej: Kuga v šoli. — 3. Dr. Boris Z a r n i k: Darwin. — 4. —e —: Umetniški vzgoji. — 5. —a: Odlomek iz spisnega pouka. — 6. Miro Š i j a n e c: Lev N. Tolstoj o vzgoji in naobrazbi. — 7. Književno poročilo. — 8. Eazgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. — Priporočamo. Naša bodočnost. Št. 3. Vsebina: 1. Potresi. — 2. Ferdo P 1 e m i č: Vojna mornarica. Crtiea. — 3. Andrej E a p e: Življenja utrinki. — 4. Bloc-Podravski: Matere velikih ljudi. — 5. Eazgled po domu in svetu: Plačilo za storjeno dolžaost. — Potres v južai Italiji. — Dolga kazen? — Avstrijsko - Ogrsko brodovje na Donavi. — Eazlično mnenje. — Šaljive računske naloge. — Lahka služba. — V uredništvu. — Samohyala. — Eed v mestu. — BTukaj nepoznan". — Priznanje. Naši Zapiski. Soeialna revija. II. zvezek objavlja to-le vsebino: 1. Abditus: Socialno zavarovanje kmeta. — 2. E. L.: Anarhizem. — 3. Dr. H. Tuma: Po osemdesetletnici Leva Nikolajeviča Tolstega. — 4. Dr. Dragotin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza BIeiweissa. — 5. Dr. Boris Zarnik: In memoriam Charles Darwin. — 6. Pregled: Narodno gospodarstvo. — Biologija. — Strokovni pregled. — Socialna politika. — Politika. — 7. Oton Z u p a n č i č: Epigrami. Priporocamo. Malo pojasnila. V 3. štev. nP o p o t n i k a" 1909., str. 81. do 85., me poučuje g. —a v svojem MOdlomku iz spisnega pouka", da je v Avstriji metoda prosta in da je predpisan samo cilj. To pa zaradi tega, ker sem dejal v oceni: rZbirke prostih spisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja", da pogrešam — ,n a v o d i 1 a'. Vidi BPop o t n i k" štev. 2. 1909., str. 59.! — Da me je g. —a o nepotrebnosti ,navodila' uveril, bi molčal in bi mu bil hvaležen. Ker sem pa % ozirom na ,živ material' mnenja, da nam ne kaže z njim ,e k s p e r i m e n t i r a t i\ saraditega sera še danes uverjen, da: nZbirki prostib spisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja" nedostaja — .navodila'! . .. Iq to fie sosebno z ozirom na tovariše začetnike, ki so labko prav dobri teoretiki, a slabi praktiki in zaidejo brez navodilakaj labko med — .rokodelce'! Ume se, da z ,navodilom' ne menim na ,nasilni jopie', v katerega se naj vtikajo proste spisne naloge naših učencev in učenk, temveč samo na ,navodilo' kot ,vodnika'. Korak, ki smo ga naredili s prostim spisjem, je tako eminentnega pomena, da nara pojde ,ves up po vodi', če si bo domišljeval vsakdo izmed nas, da je že toliko trden, da dela lahko brez vsakega ,navodila' kot ,vodnika1! . . . Jaz o samostojnosti g. —a mkakor ne dvomim; ne dvomim pa tudi ne o tem, da ostane ,navodilo' vedno sarao navodiloin da igra in da mora igrati tudi tukaj poleg učenčeve ,individualnosti' tudi ,indivi-dualnost' učiteljeva glavno vlogo. — Saj če dela po enem in istem navodilu 100 ali pa 1000 učiteljev in učencev eno in isto, še to nikakor ni eno in isto, ker ravno v tem se kaže fiaesa učenčeve in učiteljeve .individualitete', ker sproti izpreminja eno in isto snov. Vsaj meni se vidita temperamet in tudi hipno pataloško duševno stanje — če se smem izraziti tako — dva glavna delca individualitete kot take, in to tako z ozirom na učenca, kakor tudi z ozirom na učitelja! . . . Pa pustimo to! — Da takim delcem res ni treba prav nobenega ,navodila', bi se ga tov. M. Licbtenwallner — ki mu zaupam v tem oziru rad — gotovo ognil. A da se mu ni ta, ognil bi se mu gotovo dr. Janko Bezjak, o katerera v tem oziru pač lahko trdim, da je merodajen! . . . Da taka navodila niso sami ,špasi', mi priča .slovstvo', ki ga je moral tov. M. Lichtenwallner temeljito predelati, preden je napisal onih 1. do 37. in 39. do 42. strani ,uavodila'. Vsaj jaz smatram to ,navodilom' po mojem okusu! .. . Bavnokar omenjenib 42 strani preštudiraš Iahko en dopoldne in seznaniš se z vsem, česar ti treba za prosto spisje, da se ne boš zaletaval iz ekstrema v ekstrem in zašel koncem vseb koncev med — ,rokodelee'!... Vidi: BP r o s t o spisje v 1 j u d s k i š o 1 i". M. Lichtenwallner, stran 36. do 37. in str. 1. do 37. do 42.! — Koliko dobrega na tako pičlem prostoru!. . . Ej, in to so momenti, ki bi jib brez ,navodila' prezrla kaj labko tudi najboljša učna moč! — G. —a išče v rZbirki prostih spisnib nalog učencev krškega litijskega okraja" tudi — velikih idej! Ker jih ne najde, pa toži da mu je ,šel up po vodi'! — Velikih idej, vsaj po mojem mnenju, v takih delcib itak ni iskati. Pač pa lahko iščemo v takib delcih lepe misli, ki nas vodijo, kot spreten vodnik, da ne zaidemo med ,rokodelce'. Zaraditega pa trdim iznova, da bi ,navodilo' ,,Zbirki prostib spisnihnalogučen¦cev krškega in litijskega okraja" prav nie ne škodovalo, temveč samo koristilo. Saj komur ni do ,navodila', ga itak lahko preskoči!.. . Nismo pa še vsi tako samostojni, da bi ne ŽH radi za dobrimi ,vodniki'! — Nikdar in nikjer pa še nisem trdil, da naj metoda ne bo prosta. Nasprotno! .. . Saj nedolžuo ,navodilo' menda vendar ne zaduši ,individualitete'? — Pri komur bi bilo to mogoče, ne bo storil dosti z ,navodilom', še manj pa brez istega! . . . Koneno pa omenjam, da sem vesel vsake stvarne kritike. Pameten človek se je ne more bati! — Nekam čudno pa dirne človeka ,frčanje'. ki ,frči' tuintam — ,\z različnih vzrokov' —brez potrebe v ,,Odlomku iz spisnega pouka". Ali ne? — Pa brez zamere g. —a! .. Saj v vrlinab MZbirke prostib spisnih na1og učencev krškega in litijskega o k r a j a" sva vendar-le oba mnenja, da je toliko vredna, da si jo naj nafoavi vsaka šola, vsak učitelj 1 — Pa naj ima že ,navodilo' ali ga pa nima. J. P. D.