Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 40 (930) Čedad, Četrtek, 22. oktobra 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” Definitivno se je zaključilo obdobje hladne vojne D’ Alema je nov predsednik vlade Massimo D’Alema, vsedržavni tajnik največje levičarske stranke v Italiji, je bil imenovan za polnomo-čnega mandatarja za sestavo nove vlade, za katero so se Ze izrekli predstavniki Oljke, Cossuttovi italijanski komunisti ter Cossigo-va UDR. Prvič v zgodovini povojne Italije se je zgodilo, da lider levičarske (bivše komunistične) stranke doseZe tako pomembno mesto in to ob podpori bivših krščanskih demokratov, ki so do pred kratkim veljali za ostre politične nasprotnike stranke, ki jo D’Alema vodi. 2e pred leti se je v Italiji skušalo ustvariti takšno vladno sodelovanje, ki so mu rekli zgodovinski kompromis. Časi očitno niso bili zreli in od tiste moke ni bilo kruha. D’Alemovo imenovanje pomeni pravi zgodovinski preobrat v državi in nekako zaključuje petdeset let dolgo obdobje, v katerem levica ni bila nikoli stoodstotno legitimirana in ni smela zasesti najvidnejših državniških funkcij. V teh dneh bo mandatar sestavil novo vlado, pri kateri bo moral paziti, da bo ustvaril pravo razmerje tudi pri imenovanju ministrov. Naloga ne bo lahka, saj gre za takšno vladno večino, ki se znotraj sebe razlikuje. Cossuttove teze na eni in Cossigove na drugi so si včasih diametralno nasprotne, D’Alema pa jih bo mo- Ppi regionale a favore della legge La Direzione regionale del Partito popolare ha e-saminato di recente il testo unificato delle proposte di legge riguardanti le “Norme a tutela della minoranza slovena nel Friuli-Venezia Giulia” della Camera, il testo Masellu per intenderci, e si è unanima-mente pronunciato a favore della prosecuzione dell’iter legislativo e di u-na sua rapida e positiva conclusione. Da troppi anni si discute senza concludere, sotto-linea il PPI regionale, nonostante le tante buone volontà e nonostante il fatto che numerose proposte di legge siano state depositate in Parlamento, a testimonianza dell’interesse del Partito popolare e di nitri partiti per l’argomento. segue a pagina 2 Massimo D’Alema ral uskladiti in poenotiti. In prav neenotnost vladne večine zna v bodočem povzročiti novemu premierju kar nekaj težav, saj se dobro zaveda, da brez podpore vseh ne razpolaga z zadostno parlamentarno večino. Z naše strani pa si želimo, da bi nova vladna ekipa nadaljevala na poti, ki jo je v odnosu do Slovenije in naše narodnostne skupnosti ubrala Prodijeva uprava. Upajmo, da prisotnost pristašev Cossige (ne smemo namreč pozabiti na vlogo, ki jo je bivši predsednik republike imel v zvezi z Gla-diom) ne bo zahtevala spremembo ubrane smeri in zaustavila Ze začete procese. Se posebno kar zadeva zaščitni zakon, obstajajo pogoji, da se nadaljuje z njegovim parlamentarnim iterjem, da bi lahko Ze v prvih mesecih prihodnjega leta postal stvarnost, (r.p.) Spoznajmo se Conosciamoci Cedad/Cividale 28.10-6.11 Mercoledì 28 ottobre, ore 20.30 Antica osteria “Ai tre re”, stretta S. Valentino presentazione dell’antologia NUOVA POESIA SLOVENA Letture di Nikla Panizzon e Andrea Zuccolo Intervento musicale degli AUTODAFÉ Kulturno društvo IVANTRINKO v sodelovanju zZSKD Venerdì 30 ottobre, ore 18.30 Biblioteca “Ivan Trinko”, via IX agosto presentazione dei libri GORICA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI GORIZIA NELLA LETTERATURA SLOVENA Partecipano: prof. Lojzka Bratuž e prof. Marija Kacin 0 0 0 Mercoledì 4 novembre, ore 20.30 Antica osteria “Ai tre re”, stretta S. Valentino presentazione della rivista KOAN 0 0 0 Venerdì 6 novembre, ore 18.30 Biblioteca “Ivan Trinko", via IX agosto TOLMINSKE PRAVLJICE TOLMINSKE PRIPOVEDKE nelle immagini e nelle parole di Jana Dolenc e Janez Dolenc Dalla poe nasce il dialogo Il circolo di cultura Ivan Trinko in collaborazione con l’Unione circoli culturali sloveni organizza nei prossimi giorni a Cividale quattro serate dedicate alla poesia ed alla letteratura. D’Alemi pisali in SKG Ob imenovanju Massima D’Aleme za mandatarja vlade sta mu Cestitala in obenem predočila problematiko slovenske manjšine v F-JK predsednik SKGZ Rudi pavšič in tajnik stranke Slovenske skupnosti Martin Brecelj. Pavšič je izrazil Zeljo, da bi nova vlada vztrajala pri usmeritvi Oljke tako glede sodelovanja in dogo-vorjanja s sosednjo republiko Slovenijo kot v odnosu do slovenske manjšine, ki je pri reševanju odprtih problemov imela dobrega sogovornika v podtajniku Fassinu. Brecelj je opozoril na nerešena vprašanje naše manjšine začenši z zaščitnim zakonom. Zavzel se je za pospešitev reševanja manjšinskih problemov ter ponovno podrčrtal odprta v-prašanja, od priznanja glasbene šole do razširitve slovenske TV na Benečijo. Jesensko vabilo v Nadiške doline V nediejo Burnjak an Kulturna jesen 'AfC • » ‘Tjr"' g >, jkJ HRV t & ’ 'jz '%• i AL m jv m V nediejo je biu Burnjak v Gorenjem Tarbju, kjer se je zbralo Sc dobro ljudi, čcglih je bluo daZevno. Bluo je Zivuo an veselo. Takuo bo an tolo nediejo le s troStam, de bo an uremè pomagalo. V Carnemvarhu organizava Planinska družina Benečije že peto lieto tradicionalni praznik kostanja. Le v nediejo bo v rečanski dolini pa Kulturna jesen, to parvo v malem Garmike potle pa v Hlodiču. Organizavata jo društvo Rečan an proloco Grmek. beri an strani 8 Inseriti nel programma “Spoznajmo se - Conosciamoci” gli incontri si propongono di avvicinare e far dialogare tra di loro friulani e sloveni. E per favorire questo incontro ecco che due serate di tipo più tradizionale si svolgono nella sala del circolo Ivan Trinko e due nella bella cornice dell’Antica osteria Ai tre Re. E proprio qui avrà luogo il primo degli incontri, mercoledì 28 ottobre, dedicato alla giovane poesia slovena. “Nuova poesia slovena” è il titolo della bella antologia curata e tradotta da Michele Obit, ma anche di un progetto culturale di più ampio respiro che prende corpo anche con la presentazione cividalese. Una scelta di poesie di Aleš Debeljak, Alojz Ihan, Taja K-ramberger, Matjaž Pikalo, Peter Semolič, Aleš Steger e Uroš Zupan verranno let-t^da Nikla Panizzon e Andrea Zuccolo. La serata che si propone di aprire una finestra sulla più ampia realtà culturale in Slovenia oggi, sarà animata anche dal gruppo musicale lubia-nese Autodafé. Pochi giorni più tardi nella sala del circolo di cultura Ivan Trinko verrà presentato dalle prof. Lojzka BratuZ e Marija Kacin lo studio “Gorizia nella letteratura slovena”. Predlog DSL za Deželo Sedem velikih novosti za zbuojšat politično an administrativno življenje v dezeli Furlaniji-Juljiski krajini. Jih predlagajo Levi demokrati, ki so prejšnji teden vložili v Tarstu zakon, za spremembo statuta naše dežele z glavnim namie-nam pustit za harbatam proporcionalni volilni sistem, ki ga je že vsa Italija pozabila an priti do večinskega. Tuole pa naj bi par-neslo večjo stabilnost an efikasnost vladanja. Katere so tele novosti? 1) Ta parva je, de bojo vo-liuci sami zbierali an direktno glasovali za predsednika an podpredsednika deželne vlade. 2) Zmanjšanje števila deželnih svetovalcu od 60 na 50. 3) “Večinska nagrada”, kar pride reč, de tisti, ki bo zbrau vič konsenza an bo imeu vič votu, bo imeu 55% od sedežev. Na tolo vižo bo lahko vla-du cielih pet liet an potlè, ko bojo spet volitve, če bojo ljudje zadovoljni z njega dielam mu dajo še zaupanja, čene ga pa zamenjo. 4) Ašešorji, takuo, ki se ze seda gaja za Občine, so lahko tudi zunanji. 5) Možnost, de se razpusti deželni svet predčasno. V sedanji situaciji morejo bit politične krize še kakuo teZke, se pa ne more iti na predčasne volitve. beri na strani 2 četrtek; 22. oktobra 1998 2J Per la minoranza slovena del F-VG Ppi a favore della tutela segue dalla prima Fatta questa importante premessa, il Partito popolare è entrato nel merito del testo unificato facendo alcune osservazioni che ci sono state illustrate dal sen. Diego Car-penedo in visita nei giorni scorsi alla redazione del Novi Matajur assieme a Stefano Gasparin, entrambi membri della direzione regionale. Il primo aspetto preso in considerazione riguarda l’ambito di applicazione della legge. Secondo il testo unificato le misure di tutela della minoranza slovena dovrebbero essere applicate nei territori indicati da una tabella approvata con DPR e predisposta, sentiti i comuni interessati, da un Comitato istituzionale paritetico. Per la centralità del tema ed al fine di assicurare il più ampio dibattito nelle istituzioni, il PPI sug- gerisce che la tabella sia predisposta ed approvata dal Consiglio regionale, sentiti i comuni ed il predetto Comitato. Il Partito popolare regionale rileva inoltre che il testo unificato è caratterizzato da un elevato grado di dettaglio delle norme che renderebbe inevitabili nel tempo modifiche ed integrazioni e dunque suggerisce che il parlamento licenzi u-na legge di principi ai quali dare attuazione con una o più leggi regionali. Il Comitato paritetico istituzionale sia tale di nome e di fatto, sostiene il PPI che infine suggerisce di inserire nel testo unificato u-na norma riguardante la rappresentanza della minoranza slovena in consiglio regionale e nei consigli provinciali, comunali e circoscrizionali, così come previsto nel disegno di legge di tutela del PPI. Nov volilni zakon za našo deželo s prve strani Zadost se je zmislit na zadnjo legislatura: pet predsedniku an pet deželnih vlad v petih lietih! 6) Novuo bo tudi, če sprejmejo tel zakonski osnutek, de znižajo do 21 liet starost za bit izvoljeni na deželo. 7) Nov statut bi muoru olajšat tudi izvolitev predstavnikov slovienske manjšine. Načelnik levih demokratov na deželi, Renzo Travanut, kije novinarjem obrazluo-žu zakonski predlog, je hitro deu parst tu rano. Politična nestabilnost je ratala huda boliezan tudi v naši deželi, kar je vsakemu jasno, saj je tudi sedanja deželna vlada manjšinska an se lahko vsak moment znajde v težavah. Edina pot za obdaržat an ohranit poseben statut avtonomije, je povie-du Travanut, je spremenit statut an še posebno volilni zakon. Kak je pa iter? Skupina LD je predstavila vsedržavni zakonski o-snutek. Statut naše dežele se lahko spremeni samuo z ustavnim zakonom (dvojno branje), ki ga sprejme rimski parlament. Pisnxo iz Rima Stojan Spetič D’Alema premier: to sem napovedal v svojem pismu pred nekaj tedni. Želim mu uspeha, čeprav mi osebno ni preveč simpatičen. In to ne velja samo za D’Alemo. Tudi za Cossutto in Cossigo, ki sta nesporna protagonista in presenetljiva partnerja nove razširjene levosredinske koalicije. Te dni me je prijatelj zaskrbljeno vprašal: “Boste res vladali skupaj s Cossigo?” Odgovoril sem mu iskreno: “Raje s Cossigo v koaliciji, kot imeti Berlusconija sedem let na Kvirinalu”. Pozabil sem dodati, da bi zavezništvo s Cossigovo sredino ne bilo potrebno, če bi se Bertoinottijeva skupina vzdržala glasovanja. D’Alemovi in Cos-suttovi pozivi so bili zaman. O Cossighi torej. Tudi on mi ni simpatičen. Včasih daje občutek zlobnega starčka, za katerega je politika samo zabava in intriga. Ko govorimo o njem, gre spomin na “Gladio” in podobne stvari. V sedemdesetih “svinčenih letih” so skrajni levičarji njegovo ime pisali: “KoSSiga”. Tedaj je bil Cossiga notranji minister v vladi narodne enotnosti, ki jo je podpiral njegov bratranec Enrico Berlinguer. S komunistom Pecchioli-jem je usklajeval boj proti terorizmu. Pozneje je bil Cossiga izvoljen za predsednika republike ob prvem glasovanju, ker ga je podprla KPI. Polemike z levico so prišle mnogo pozneje, ko je Cossiga začel “krampati” prvo republiko, da bi utrl pot drugi, na katero sedaj prisegajo vsi, tudi tisti, ki so bili njegove metaforične žrtve. Cossiga je zelo protislovna osebnost. Ko je leta 1976 potres uničil Furlanijo je prišel kot notranji minister na kraj nesreče. Med televizijskim prenosom je povedal, da se je pomudil tudi v Reziji in odkril, da tu živi “prebivalstvo ruskega porekla”. Jaz mu nisem zameril te kozlarije, saj mu jo je natvezil krajevni župan! Kljub temu je Cossiga priznal, da tu živi neka manjšina. Končali so se časi, ko so morali biti tudi Rezijani “italianissimi”... Par let pozneje sem bil v Cassandrovi komisiji, ki naj bi izdelala zaščitni zakon za Slovence. Po prvem letu dela se je vse zataknilo. Andreottija je zamejal v predsedstvu vlade Cossiga. Sprejel je slovensko enotno delegacijo in ji obljubil, da bo oblikoval paritetno delovno skupino ter pospešil oblikovanje osnutka. Res je v komisijo poslal “svojega človeka”, prefekta Rizza, s katerim smo dosegli nekaj koristnih kompromisov. Očitno časi niso bili zreli za odobritev zakona, na katerega še čakamo, vendar je to že druga zgodba, pri kateri Francesco Cossiga nima več odgovornosti, saj ga je nadomestil Bettino Craxi... Ko je Slovenija oklicala neodvisnost in so tanki JLA zasedli meje, se je predsednik republike Cossiga odpravil v Novo Gorico in s tem dejanjem napovedal priznanje slovenske neodvisnosti. Milan Kučan tega ni nikoli pozabil in vsakokrat, ko obišče Rim najde tudi urico za starega prijatelja Cossigo. Se se ga spominjam, kako je pred štirimi leti prišel na sprejem ob slovenskem državnem prazniku. .Cossighi so otekle noge. Obul si je sive volnene domače copate, nadel smoking in se pripeljal na sprejem k “prijateljem Slovencem”. Ko sem pogledal njegove copate, mi je odvrnil “Vidiš, jaz si to lahko privoščim. Rekli bodo, da sem malo trknjen, pa me nič ne briga. Nič mi ne morejo...” Res mu ne morejo nič. Zato si lahko privošči marsikaj ekstravagantnega. Tudi biti za botra prvi vladi v italijanski zgodovini, ki jo vodi levičar in v kateri sedjo komunistični ministri. Slovenija: na obzorju je vladna kriza? Medtem ko v javnosti še odmeva novica o fizičnem obračunavanju v parlamentu med poslancema Jelkom Kacinom (LDS) in Ivom Hvalico (SDS), se v političnih krogih sprašujejo, če je na obzorju vladna kriza. Preveč je namreč kratkih stikov in nejevolje, da bi lahko ocenili, da delo znotraj vladne koalicije poteka v redu in slogi. Zahteve po odstopu ministrov se vrstijo kot na tekočem traku, čeravno resnici na ljubo gre v glavnem za zahteve desne opozicije. Ob tem ne gre pozabitit na zdajšnje težave Ljudske stranke, zaradi nekaterih afer o ilegalnem financiranju stranke, ki naj bi ob nekaterih obrobnih osebah zadevale samega predsednika Marjana Podobnika. Dovolj je elementov iz katerih izhaja možnost, da bi lahko prišlo do vladne krize oz. do močno zrahljanega odnosa med liberalno demokracijo in ljudsko stranko. Pesimiste je takoj potolažil sam predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je v daljšem intervjuju za ljubljansko Delo zanikal kakršnekoli znake krize in zadevo objasnil z vseh zornih kotov. Dejstvo je, da ni toliko poudarjena nestabilnost koalicije sad realnega stanja, pač pa Zelja desne opozicije, ki ne zamudi priložnosti, da bi tako ali drugače očrnila zdajšnjo vlado in njene posamezne ministre, za katere skoraj tedensko zahteva odstop ali zamenjavo. Po Drnovškovem mnenju je to nekaj povsem normalnega in tem pobudam je treba dati težo, ki si jo v resnici zaslužijo. Po drugi strani ne gre pozabiti, da bodo novembra upravne'Vdlitve, na katerih bodo obnovili vse občinske svete v državi in imenovali nove Zupane. Nič novega torej, če vsaka stranka išče večjo priljubljenost med volilci tudi tako, da konkurenčne stranke blati in prikazuje v najslabši luči. Očitno se bodo napetosti še vrstile in temperatura se bo dvoigovala do samih volitev. Potem pa bodo vsi postali stvamejši, ko bodo pred očmi imeli volilne rezultate, ki naj bi po zdajšnjih anketah nagradile vladni stranki, predvsem pa LDS. Stopiti na pot vladne krize bi pomenilo stopiti na pot negotovosti in neresnosti do Evrope. Ob tem nobena stranka, ne tiste, ki danes vladajo, ne one, ki so v opoziciji, nimajo danes nikakršnih zagotovil, da bi jih predčasne volitve nagradile. Najmanj se predčasnih volitev bojijo prav Drnovškovi liberalni demokrati, ki uživajo zaupanje skoraj tretjine volil-cev, sami pa so doslej najmanj storili, da bi prišlo do vladne krize. To je predvsem volja Janševih socialdemokratov in Peterletovih krščanskih demokratov, ki računajo na takšen razplet dogodkov, da bi v svojo sredino privabili ljudsko stranko in skupaj postali zmagovita post-Demosova koalicija. Ta načrt jim ni uspel na zadnji volilni preizkušnji in dvomimo, da bi jim uspel v primeru predčasnih volitev. V tem času so se namreč odnosi med ljudsko stranko na eni in SDS in SKD na drugi strani toliko poslabšali, da bi brata Podobnik težko prisedla k skupnemu omizju z Janšo in s Peterletom. Ponovno obuditi Demos, ki je vodil prvo slovensko vlado po osamosvojitvi je skoraj nemogoče, saj je v njem toliko različnih interesov in pogledov, da je težko verjeti v njegovo dolgotrajno in uspešno složnost, (r.p.) Cresce la terza Università A difesa delle Alpi A Bled nei giorni scorsi si è tenuta la quinta conferenza delle Alpi a cui hanno partecipato ministri per l’ambiente e sottosegretari di Austria, Francia, Italia, Liechtenstein, Monaco, Germania e Svizzera. E con quest’incontro la Slovenia ha concluso i suoi quattro anni di presidenza della conferenza. Nel corso dell’incontro di Bled sono stati sotto-scritti due protocolli riguardanti la difesa del terreno nell’area delle Alpi e l’energia. A questo proposito va detto che è stato molto discusso l’articolo che per ora consente le centrali nucleari nell’area delle Alpi. Altra questione su cui le posizioni sono distanti è quella riguardante il traffico. Su questo tema è stata nominata una specifica commissione di lavoro. Cresce la terza Università Nel 1992 gli iscritti ai vari istituti universitari del Litorale sloveno erano 800, ora sono quasi 4 mila. Il terzo polo universitario sloveno a Capodistria quindi sta prendendo rapidamente corpo. Attualmente gli studenti possono scegliere tra le Facoltà per la marineria e le comunicazioni di Por-torose, le Facoltà di pedagogia, una scuola superiore per le attività turistiche e u-na per le scienze economiche e il management. Entro il 2001 dovrebbero venire aperte in quest’area facoltà e scuole superiori dedicate alle finanze, al commercio internazionale e alla medicina. Miss scandalo A soli cinque giorni dalla sua proclamazione a Miss Croazia, la 22enne croata di Dubrovnik, Lèjla Sehovič, si è vista privata del titolo, attribuito d’ufficio alla seconda classificata. Irregolarità nel voto è stata la giustificazione ufficiale. Motivazione “etnica”-invece a giudizio della Sehovič che sarebbe stata “destituita” a causa del nome e cognome mussulmani. Ministro al capolinea 11 ministro della Difesa slovena Alojz Krapež sembra giunto al capolinea. E stato lo stesso presidente del consiglio Drnovšek a proporgli le dimissioni, mentre è mancato al ministro il sostegno del suo stesso partito. I popolari infatti chiedono a Krapež di dare le dimissioni. Krapež è caduto in disgrazia a causa di un appartamento di proprietà del ministero della difesa asse- gnatogli illegalmente. Chiese da ricostruire Il governo sloveno ha deciso di assegnare 356,5 milioni di talleri per la ri-costruzione dei monumenti sacrali nell’alta Valle dellTsonzo. Mentre per i beni culturali della stessa area sono stati stanziati 405,5 milioni di talleri. Ancora un beato? 11 metropolita sloveno e arcivescovo di Lubiana Frane Rode ha annunciato che è stata presa l’iniziativa per la beatificazione del vescovo lubianese del dopoguerra, mons. Anton Vovk. Četrtek, 22. oktobra 1998 Video monitor v Čedadu Danes ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Gorici otvoritev 13. pregleda slovenskega filma, videa in televizije Film Video Monitor, ki ga organizira Kinoatelje v sodelovanju s številnimi ustanovami in kulturnimi sredinami iz Slovenije in Italije. Film Video Monitor bo ob 20.30. uri uvedel film The sound of one hand clapping (Zven ploskajoče dlani) avstralskega režiserja Richarda Flana-gana, v katerem obravnavajo zgodbo slovenske družine v Tasmaniji. V sicer pestrem in bogatem programu velja opozoriti na petkovo predstavitev sklovenske-ga filma “Brezno” Igorja Šmida. Predvajali ga bodo ob 21. uri. V soboto le ob 21. uri bodo predvajali prvi slovenski celovečerni animirani film “Socializacija bika”. Le v soboto zjutraj je na sporedu retrospektiva slovenskega animiranega filma, v popoldanskih urah bodo vrteli dokumentarce, med katerimi bodo tudi “Cvetoča Brda” Nadje VeluSCek. Film Video Monitor se bo letos razširil in zaobjel tudi Čedad, Trbiž in Celovec. V Čedadu, kjer ga prirejajo v sodelovanju s kulturnim društvom Ivan Trinko in Postaje Topolovo, se bo vključil v sklop prireditev z naslovom Spoznajmo se - Conosciamoci. V programu je v Četrtek 19. novembra 1998 in se obeta kot izvirno in zanimivo srečanje s kulturnim ustvarjanjem v slovenskem prostoru od Benečije do osrednje Slovenije. Najprej ob 18. uri bodo v gostilni Ai tre Re predstavili dokumentarec Stazione Topolò 1998, produkcija TV Ko-per/Capodistria pod režijo Martine Kafol. O pobudi bosta spregovorila AleS Doktoric in Moreno Miorelli. V dvorani Ristori bodo nato, ob 20.30 • uri vrteli najprej Srce od hiSe, ki ga je zrežiral Alvaro Petricig, sledil bo slovenski film “Ekspres Ekspres” Igorja Stcrka. Inaugurato sabato il nuovo anno scolastico Licei di S. Pietro realtà emergenti Alcuni degli intervenuti, sabato, all'inaugurazione dell'anno scolastico del liceo di S. Pietro Conta 132 allievi suddivisi in otto classi ed è u-na realtà emergente, quasi un’oasi felice, nel panorama scolastico del Civida-lese. Il liceo psico-pedagogico e linguistico di S. Pietro al Natisone ha celebrato sabato 17 ottobre l’inizio del nuovo anno scolastico mettendo in e-videnza numeri in aumento rispetto agli anni scorsi che fanno ben sperare per il futuro, anche se.non mancano le noti dolenti. Una soprattutto, come ha rilevato il preside Sante Amarena: il problema dei docenti che non arrivano nel tempo previsto. Succede quest’anno anche per l’insegnamento della lingua russa, materia nuova che prevede cinque ore di lezioni settimanali. Ad aprire la cerimonia, che si è svolta nella sala consiliare di S. Pietro, sono stati i rappresentanti del consiglio d’istituto, Giancarlo Della Rovere, e degli studenti, Sara Go-renszach. Quindi il sindaco Giuseppe Marinig ha ricordato l’importanza della presenza del liceo e l’apertura data allo studio delle lingue «che in futuro, nell’ambito della regione Alpe Adria, la faranno diventare un punto di riferimento». Marinig ha poi spiegato che da quest’anno la gestione della scuola sarebbe dovuta passare dal Comune alla Provincia, ma la convenzione non è divenuta ancora esecutiva. L’istituto guarda al futuro non solo per i due indirizzi già attivati. É stato infatti nuovamente richiesta l’istituzione del corso di scienze sociali che non ha preso il via quest’anno per il numero limitato di iscrizioni. «Esiste ancora il pregiudizio - ha rimarcato nel suo intervento il collaboratore del preside, Giuseppe Schiff - per cui a S. Pietro c’è un istituto ex magistrale nel quale convergono solo studentesse». Oltre che aperta a tutti, è «una scuola al servizio dei singoli e delle comunità locali, che investe sul futuro della società e delle nuove generazioni». Michele Obit Terza età, sabato 24 si inaugura Si inaugura ufficialmente sabato 24 ottobre, alle 18, nel teatro Ristori di Civida-le, l’anno accademico dell’Università della terza età “Città di Udine”, coordinata, per quanto riguarda la sezione ducale, dal professor Adolfo Londero. Le lezioni hanno preso il via lunedì e proseguiranno, salvo le festività, fino al 30 aprile. Sono ben trentanove i corsi organizzati quest’anno. Si va da quelli riguardanti l’area umanistico-linguistica a quelli delle aree medicobiologica e scientifico-giuri-dica, per finire con i numerosi laboratori. Ciascun i-scritto potrà partecipare ad un massimo di quattro corsi. Possono iscriversi tutti coloro che abbiano superato il trentesimo anno di età, indipendentemente dal livello culturale e dal titolo di studio. Vabilo sklada Toncic Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu razpisuje letno nagrado “dr. Frane Tončič”. Nagrada je namenjena viso-košolcem slovenske narodnosti bivajočih v deželi FJK. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih ali eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1996/97. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1998 na sedež Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ul. S. Frančiška 20/1. I sette sindaci d’accordo sulla verticalizzazione I sette sindaci delle Valli del Natisone sono a favore della verticalizzazione delle scuole materna, elementare, media e superiore di S. Pietro. A siglare questo accordo c’è un documento congiunto, che verrà proposto venerdì in Comunità montana. Lo ha reso noto lunedì sera il presidente dell’ente, Giuseppe Marinig, nel corso di un incontro avvenuto a Cividale tra l’assessore provinciale all’istruzione Mauro Bi-got e rappresentanti delle istituzioni politiche locali e della scuola. La posizione dell’assessore provinciale, come aveva già annunciato durante un recente convegno a S. Pietro, è favorevole alla verticalizzazione, escludendo però i licei psico-pedagogico e linguistico di S. Pietro. A favore dell’inclusione dei licei si sono invece detti Stefano Gasparin (a nome personale, mentre il distretto scolastico che rappresentava ha votato contrario) e Marinig, che ritiene di inserire -anche la scuola privata bilingue parificata, forte di una presenza numerica rilevante. “In subordine - ha continuato Marinig - chiediamo che si conceda la verticalizzazione della scuola dell'obbligo e si garantisca l’autonomia dell’istituto superiore, che nell’arco di tre anni ha raddoppiato i suoi iscritti”. Venendo a Cividale, pare ormai una corsa senza ostacoli quella per la costituzione di tre poli scolastici degli istituti superiori cividalesi, mentre rimane aperta la questione delle scuole dell’obbligo. La situazione pare delicata soprattutto per la scuola media De Rubeis (dovrebbe contare, il prossimo anno, circa 350 allievi, numero insufficiente per l’autonomia), la cui preside ha chiesto l’aggregazipne con Re-manzacco. “Al Comune però - ha chiarito lunedì il vicesindaco Bruno Mollicone - pare inopportuno intervenire in u-na situazione già chiara, visto che Remanzacco, Premariacco e Moimac-co hanno deciso di fare un polo unico”. La posizione, dunque, è quella di verticalizzare materne, elementari e medie di Cividale, anche se, ha detto il vicesindaco, “se la Regione consentirà u-na deroga saremo favorevoli al mantenimento dello status quo”, (m.o.) V soboto bo v Kobariškem muzeju odprtje razstave Beseda Madžarom V petek bo v Drežnici Mozartov Requiem, posvečen padlim V soboto 24. oktobra bo dan Kobariškega muzeja, ki ga bodo počastili kot imajo v navadi z zanimivo kulturno prireditvijo. Ob 15. uri bodo odprli razstavo z naslovom “Madžarski vojaki ob Soči 1915 - 1917”, ki jo je pripravil Vojni muzej iz Budimpešte, Kobarid se torej še enkrat ponuja kot prostor mim in sožitja, Kobariški muzej pa ni le stična točka različnih kultur in jezikov, je tudi prostor, kjer se vojni dogodki poglabljajo in raziskujejo z vseh zornih kotov. Slovesnost se bo v soboto začela ob 15. uri s slavnostnim govorom Stanislava Mrvica, nakar bodo odprli razstavo. Na odprtju bomo lahko poslušali izvirno madžarsko narodno glasbo. Ob 80. letnici konca vojne pripravlja pomembno kulturno prireditev tudi Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici s Krnom v ozadju Zveza kulturnih društev iz Tolmina. V petek 23. oktobra ob 19. uri bo v cerkvi v Drežnici, Mozartov Requiem, posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Na izjemnem kulturnem dogodku bodo sodelovali kot solisti Ire- na Baar (sopran), Mirjam Kalin (alt), Marjan Terček (tenor) in Marcos Fink (bas) ter Slovenski komorni zbor pod vodstom zborovodja Mirka Cudermana in Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent je Marko Munih. novi mata j ur Četrtek, 22. oktobra 1998 Aktualno Via libera al corso di formazione imprenditoriale In novembre prenderà il via a S. Leonardo un corso di formazione imprenditoriale, incentrato sui servizi nel settore del turismo, dell’ambiente e del tempo libero. Il corso, proposto ed organizzato dall’Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, è stato approvato dalla Giunta regionale e finanziato dalla Commissione Europea - Fondo sociale europeo, dal Ministero del lavoro e della previdenza sociale, nonché dalla Regione Friuli-Venezia Giulia. Si tratta di un’iniziativa molto importante ed interessante, rivolta ai giovani delle Valli del Natisone, che si articolerà in 700 ore di cui 160 saranno dedicate ad uno stage aziendale, 40 a visite didattiche anche all’estero, 150 (18 mesi) per lo start up d’impresa. Il corso prevede la partecipazione di 12 alljpvi. I requisiti richiesti sono: possesso del diploma di scuola media superiore, diploma universitario o laurea, l’iscrizione nelle liste di collocamento, l’aver compiuto il 25. anno di età. E importante sottolineare inoltre che il corso è gratuito (comprese tutte le spese: materiale didattico, visite didattiche, ecc.). Gli allievi precepiscono un’indennità massima di 2.450.000. Come già detto, il corso avrà inizio a novembre e si protrarrà fino a maggio per circa 25 ore settimanali di mattina o pomeriggio. Il calendario sarà concordato con gli i-scritti. Per quanto riguarda il programma, va detto che si articola in 6 ambiti: linguistico (sloveno, tedesco/inglese), informatico (elaborazione testi, sftware di presentazione, internet e posta elettronica), ambiente locale (flora, fauna, idrografia, sen-tieristica, antropologia, geologia e pantologia, chiesette votive e monumenti storici, toponomastica), servizi turistici (legislazione, strutture ricettive, accompagnamento), organizzativo-promozio-nale (tecniche di vendita, marketing, business idea, business pian, vari aspetti dell’impresa), trasversale (lavoro autonomo, certificazione qualità, sicurezza ed igiene sul lavoro). Per ulteriori informazioni telefonare all’Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale (040-566360), alla Comunità montana Valli del Natisone - assessore Nino Ciccone (727552) oppure all’Istituto per l’istruzione slovena - Marina Cemetig (727490). 1 provvedimenti dell'ultimo consiglio comunale di S. Leonardo L’Ici non cambierà, battaglia sui controlli Non cambierà, anche nel prossimo anno, l’aliquota lei nel comune di S. Leonardo. Lo ha deciso giovedì 15 ottobre il consiglio comunale, con i voti della maggioranza guidata dal sindaco Lorenzo Za-nutto e la contrarietà dell’opposizione. Le aliquote restano quindi del 5 per mille riferite alle prime abitazioni, del 6 per mille per le seconde. Sia Giuliano Sittaro che Giuseppe Chiuch, consiglieri di minoranza, hanno affermato che quella per gli immobili è una imposta troppo pesante per le tasche dei cittadini, soprattutto per quelli che vivono nelle zone montane. Zanutto ha ribattuto che l’amministrazione fa grandi sforzi per non aumentare Pici, ricordando di aver esteso la detrazione di 200 mila lire anche sulle pertinenze, oltre che sul fabbricato principale. Il Comune di S. Leonardo, ha fatto sapere il sindaco, ricava da lei e Iciap circa 160 milioni l’anno, un decimo delle spese correnti dell’amministrazione comunale. Ma c’è stata battaglia anche per l’affidamento dell’incarico di verifica dei pagamenti delfici ad una ditta specializzata e-sterna, costo 15 milioni. Decisione motivata dall’impossibilità di svolgere il servizio tramite gli uffici comunali. Secondo Lettera al giornale “Castagne e mele per tutti? Così si legittima Pinvasione’ E ci risiamo! OPERAZIONE BOSCO APERTO. Domenica si potranno raccogliere castagne e funghi... (lasciamo perdere la favola dei caprioli e scoiattoli). Titolo, a caratteri cubitali, tanto eloquente quanto provocatorio, quello apparso venerdì 16 ottobre su un quotidiano locale nelle pagine riservate alla cronaca delle Valli del Natisone. Già di per se, noi, e non riferendoci esclusivamente agli abitanti di Seuza, Altana e Iainich, ma di tutto il comprensorio montano, senza ulteriore pubblicità gratuita, con quell’articolo riteniamo che viene legittimata l’invasione di queste orde con regolare frequenza quando si tratta di depredare e razziare quanto di commestibile viene trovato sul proprio cammino. D’accordo, l’autore evidenzia una località ben determinata e delimitata dei comuni di San Leonardo e San Pietro al Natisone, ma al lettore poco interessa il contenuto ed in questo caso è la forma con cui viene riportata una certa notizia, così il piatto è servito. Inoltre, a mezza pagina, si mette in rilievo “l’iniziativa di far conoscere le Valli”, sottintendendo che siamo degli sconosciuti per certi aspetti e necessitiamo di una certa “evangelizzazione” e che solo chi proviene dalla città è in grado di portare a termi- ne questa missione di profondo significato sociale. Ed in nome di ciò si riempiono sacchi e sacchetti di castagne, mele, noci, ortaggi, ecc. ecc. Visto che l’articolista è così generoso e lungimirante, perchè non mette a disposizione le sue proprietà per soddisfare gli appetiti di quelle povere creature affette da sindrome da claustrofobia urbana? Questo si sarebbe un aiuto concreto. Romano Bledig (Seuza di Altana) Severino Berto Podrecca (Iainich), Michele Terlicher, coltivatore diretto (Iainich) Veduta di Clastra Chiuch “l’amministrazione si sta sempre più spogliando delle proprie funzioni”. Il sindaco ha ribattuto che “pensare di gestire a livello comunale questo servizio è pura utopia. É vero che il Comune si sta privando delle sue prerogative, e infatti tra dieci anni per poter sopravvivere in questa valle avremo un solo comune invece di quattro”. L’assemblea ha poi dato parere favorevole, all’unanimità, ad un progetto a favore dei minori redatto dall’ambito socio-assistenziale del Cividalese. In conclusione, l’assemblea si è soffermata sui disagi provocati di recente dal maltempo e in particolare nella zona sopra Scrutto, dove una parte del costone minaccia, in caso di nuovi alluvioni, di franare. (m.o.) Zaradi pauodnje je bluo puno ciest huduo poškodovanih Škodo bomo čuhal Zavojo usada od Zamiera do Oblice borierà na more vozit V- nediejo an pandiejak je spet lilo iz luhta an vsi smo puni skarbi gledal v nebuo. Niemamo potriebo novih nasreč. 2e prejšnji ti-edan nam je pauodnja nar-dila tarkaj škode, de jo bomo še dugo cajta čuhal. An še posebno je huduo za tiste, ki imajo cieste neprevozne, ku recimo v Ruoncu an Carnemvarhu. Kamun-ske kase pa se vserode jočejo še buj ku po navadi. Hude konsekvence zaradi slabe ure imajo tudi v občini Sriednje. Na ciesti, ki iz Ješičja peje do Rauni, se je ciesta garduo udarla an sada koriera na more vozit ponji. Takuo koriera iz Zamie- Usad na ra na voze vič v Oblico, ciesti od pač pa v tele vasi voze ti- Ješičja do sta iz Gorenjega Tarbja. Rauni Torna la raccolta bollini Anche quest’anno la Scuola bilingue di S. Pietro al Natisone aderisce alla raccolta di punti della Coop. Lo scorso anno, grazie ai bollini raccolti anche da genitori degli alunni ed amici, è stato possibile ordinare un personal computer con monitor, uno scanner, una stampante a colori, un’enciclopedia “Encarta” ed un mouse Quest’anno la scuola spera di ripetere, con successo, l’iniziativa. A coloro che intendono dare una mano all’istituto privato di S. Pietro in questo senso, ricordiamo che i tagliandi vengono distribuiti dai supermercati della Coop, fino al 27 febbraio 1999, per ogni 30 mila lire di spesa. I tagliandi “Computer per la scuola” della scorsa edizione potranno essere utilizzati anche quest’anno per ordinare i prodotti del nuovo catalogo- S. Leonardo, il “pasticcio” del dizionario Četrtek, 22. oktobra 1998 La storia del volume realizzato dal Comitato Pro Clastra, grazie ad un finanziamento concesso in base alla legge regionale 46 dovrebbe essere presa ad esempio per far capire come non si dovrebbe investire il denaro pubblico. Ne sa qualcosa il professor Raffo, docente dell’Università di Firenze, che ha affidato il lavoro - un vocabolario della parlata slovena delle Valli del Na-tisone - a due giovani ricercatrici e che ora si trova a firmare la prefazione del libro. Una prefazione contestata, che il docente avrebbe dovuto correggere, secondo qualcuno, perché si faceva esplicito riferimento al concetto di dialetto di origine slovena. Il libro, secondo alcune indiscrezioni, sarebbe anche zeppo di errori (oltre a conte- nere teorie discutibili, come traspare anche dal titolo dove si parla di “normalizzazione” della parlata locale), tanto che il professor Raffo si è riservato di porre la sua firma al lavoro solo dopo una attenta correzione da parte sua. Questo però sta allungando i tempi di uscita della pubblicazione e mettendo in difficoltà l’amministrazione comunale di S. Leonardo, che ha già corrisposto al Comitato Pro Clastra una ventina di milioni, sulla base di scontrini e fatture, sui quaranta concessi dalla Regione. Il cui ufficio che si occupa dell’applicazione della legge 46 sta scalpitando per veder conclusa l’opera ed ha dato un ultimatum. Altrimenti il Comune sarà costretto a ritornare alla Regione i venti milioni già concessi. ŠŠoUf- r&S&L Kam so šle tiste bukva napisane od dvieh profesorc dol s Firenc? Vprašam vas na glas: pokazajte vaSe dielo! Vsako antkaj mi pars-koC nieki v glavo, de se muoram oglasit. Ušafam nimar no peno (ankrat je biu lapis) an koščic karte al papirja, kjer na kratkim opackat moje misli:' za resnico poviedat je cajt (po niemško) al čas (po sloviensko), ki pogostu par-manjka. Pa taki prekleti daževni dnevi se zdijo glih nareti al ustvarjeni za kako glaboko premišljevanje an vesoko, jasno pisanje... Varnimose na tla. Kam so šle tiste bukva, tista knjiga strokovna, napisana od dvieh profesorc dol s Firenc, ki nam bi muorla nazadnjo poviedat, ka’ smo an duo smo tle v Benečiji? Kar se ist zmislin je, de nieki gaspuod inženier od zuna (ki pa lepuo živi dol po Skrutovin) an njega pa-rjatli gor s Hlaste so bli al bojo parjel nieko puno su-du, lir, od dažele Furlani-je-Juljiske krajine za tako dielo, namenjeno domači slovienski kulturi. Tele gaspuod inženir, z bielimi lasmi, za kar je dano viedet, je biu poklicu tele dvie lepe čeče, dol s sredi Italije, kumi vešuolane, ki so se ble parvič parkazale tle an pošteno opravle, kar jim je bluo ukuazano narest. Muoram tle potardit, de brez poznat naše kraje an naše beneške zmešnjave okuole slovienskega domačega jezika, one, mlade } N , * . ^'c‘bV' ai«1' profesorce iz Firenc (adna pruzapru je rojena le buj deleč, dol v te dolenjem koncu Italije) so se lepuo obnašale z nam an lepuo odparle velike zapeljive oči an vse poslušale z nategnjenimi uhami. Takuo one nieso samuo sparjele tisto zauekano, jočeče blejanje: “Italija, Italija, šja-mo Talijani no Jugožlavi”, ampa so zvestuo se sprehajale an uživale po vsieh Nediških dolinah kupe tudi s tim mladim od vič slovi-enskih beneških klap, ki naj tam v Sauodnji al gor v Dolenjem Tarbju al v Lažeh, so jim zaries pokazal kera sta naša prava kultura an izik. An one, Buog jim paršenki to dobre, so se ■ zdiele prevesele za tuo. Kab’ne! Zatuo še enkrat vprašam na glas: kan so skril tiste njih napisane bukva, kada pridijo uoz’ tru-ge na dan? Bi bluo cajt, mislim včasih, de sud pošjani dol z Rima al pa taz Tarsta za sloviensko beneško kulturo bi dozoriel an pokazal pardielo tudi takih judi, ki saldu nam pravijo, de jubi-jo naše kraje an judi an domačo posebno govorjenje, čeglih nejasni “dialeto lokale”, ki hudič naj bi vie-du, kaj tuoi za nje, pride ree. Zatuo na dan, na mizo pred vsien tiste bukva, če ne druzega za viedet, kuo sud so bli pametno an pošteno nucani an dieti v prid al pa zavarženi, zastonj potrošeni, špotljivo an nanueno. Ka’ imajo za pravt taj-šni judje, se vprašan, kaj nam imajo poviedat, kar vsi vemo so nimar sovražili an sovražijo vse kar je sloviensko par nas? Kaj so mogle napravit dvie lepe, pridne an poštene (upam) profesorce dol z Italije za tele čudne glave, de ne bo škodovalo naman Slovie- njam, domačinom tle v Benečiji? Pru radi bi tuoi vidli an pregledal, zatuo nazaj prosin... pokazajte nam vaše dielo, je že cajt. Zaviedni Slovienj, ki so al bojo potegnil kiek podobnega v mošnico, so že predstavli an nam podaril njih dielo. V misli mi pride veliko že natisnjenih bukvi an slovienskih besi-ed! Topoluove, Hostne, Trinkov koledar, Sonce si-eje, parve an druge bukva za te male, Vsakdanje be-siede, Od duoma do čarnega pakla an še an še... Tu-ole se pravi poštenost, dielo an pardielo, ki je vsien na ogled! Sada še vaše dielo, dragi sovražniki slovienskega izika. Je placjano s sudmi vsieh dieloucu v Italiji an tisti sud so bli dani za našo kulturo. Zaviedni Slovienj so nardi 1 njih dužnuost an njih dielo, sada čakamo vaše. An če bo dobro vam bomo ploskal na ruoke, Cene se vam bomo smejal an vas žvižgal. Potle, ki smo že na tem, pokazajta tud tist “dizionario ponassi - italiano” od kerega se že vič cajta guori an vse vaše druge že obeejane reči... za sada imamo tu pest samuo tiste bukva za Dreko napisane za cajt zamudit. Kuražno parjatelji, parpra-vjeni smo na kar nam imata za dat. Smo al niesmo Slovienj? Barčanj Lettera al Direttore Parlate in sloveno Troppo spesso non osiamo rendere testimonianza delle nostre origini Spettabile e pregiatissima redazione, tramite il vostro settimanale vorrei lanciare ai miei convalligiani un accorato appello e rimprovero perchè troppo spesso non osano rendere testimonianza delle loro origini. Premetto che io attualmente vivo all’infuori di questo territorio, che è la Benecia, nel nord Italia. Cigni volta che ritorno (adesso sempre più spesso) noto l’e-volversi ^continuo della vita da queste parti sia in senso positivo che in quello negativo. Oggi vorrei soffermarmi e sottoporre alla vostra attenzione, o abitanti di queste valli, un mio cruccio, un’osservazione amara: si tratta della parlata autoctona, del nostro dialetto che sempre più velocemente sta diradandosi nelle nostre borgate sopmffatto dalla parlata nazionale. Ho notato che i giovani si vergognano quasi di parlare in dialetto; privilegiano la lingua italiana, come se la nostra fosse una parlata arcaica, obsoleta e miserabile e l’italiano una lingua universale. E pensare che la lingua slava, di cui il nostro dialetto è una derivazione, si parla da Ponte San Quirino (Most na Nediti) fino a Vladivostok sull’Oceano Pacifico, per migliaia e migliaia di km, con parecchi fusi orari di differenza, su un'area che presenta prospettive future incalcolabili, di sviluppo e di lavoro enormi. Si studiano le lingue straniere e si rifiuta il dialetto sloveno che può aiutarci ad avere un approccio più facile verso le lingue slave. Meno male che in Italia si parlano più di un centinaio di dialetti, dialetti che sono l'espressione più genuina e caratteristica degli abitanti di un territorio. Infatti la giunta regionale del Piemonte ha allo studio un progetto per introdurre nella scuola dell’obbligo il dialetto piemontese; si è capito finalmente che è il dialetto che agisce da collante per amalgamare la popolazione di un territorio (soprattutto se territorio di immigrazione) e che la lingua nazionale è artificiale, serve solo per i documenti ufficiali e per unificare in un unico stato gli abitanti delle varie regioni. I dialetti sono la prima forma di federalismo. Mi rivolgo quindi soprattutto ai giovani genitori che regolarmente insegnano ai propri figli l'italiano cre- dendo così di facilitare l’ingresso nella scuola e nella società. E’ un falso problema quello di cui loro si preoccupano perchè anche noi di una certa età che abbiamo sempre parlato in dialetto, siamo riusciti ad inserirci nella società italiana, abbiamo imparato la lingua, ci siamo diplomati e laureati e forse parliamo un italiano più corretto di coloro che dall’alto della loro posizione 0 tramite i mass media ci propinano in continuazione strafalcioni linguistici (soprattutto nell’uso dei verbi). Ebbene si, insegnamo ai nostri figli l’italiano, ma anche il dialetto, nori costringiamo i nonni a parlare con 1 nipoti in maniera diversa di come parlano fra di loro, insegnamo loro tutti e due, dialetto e lìngua: i bimbi impareranno in fretta entrambi, sarà un arricchimento e non un ' emarginazione. Tutti i territori di frontiera sono bilingui; penso che se oltreconfine ci fossero state l’Austria o la Svizzera ciò non sarebbe successo; coraggio, il muro di Berlino è stato abbattuto da quasi 10 anni, abbattiamo anche il nostro muro. Fra breve saremo concittadini europei con i nostri vicini sloveni, non capirci sarà ridicolo e penalizzante. E’ vero che spesso certe prese di posizione arrivano dall’alto, talvolta anche da coloro che dovrebbero adoperarsi per unire la gente, da coloro che proclamano il loro impegno per le minoranze insediate sul territorio e poi di fatto consigliano il trasferimento di qualche prelato che tra le altre cose che ha fatto, si è anche impegnato per la concordia e la comprensione per le varie etnie. E' inutile proclamare questo impegno con frasi di circostanza quando a Udine arriva il papa slavo e poi acconsentire (e non difendere) con sollievo la richiesta di trasferimento di coloro che nella loro missione pastorale hanno sopportato innocenti attacchi di ogni genere. Il Nazareno ha lottato per i derelitti, per i miserabili, per le minoranze! E poi, permettetemelo, un piccolo appunto anche per voi della redazione: sul vostro settimanale scrivono e-simi professori che illustrano la storia antica del nostro territorio e si esprimono sempre e solo in italiano (c’è anche del nostro in quella storia!). E di segnalami una piccola perla: mi è capitato di conoscere un bambino che frequenta la scuola bilingue di S. Pietro; ebbene, i genitori (che abitano in una borgata delle valli) con lui parlano sempre solo l’italiano (mentre fra di loro usano il dialetto sloveno): che senso ha, tutto ciò non vi sembra una contraddizione? Chiudo questo mio sfogo dicendo ai miei eventuali lettori che ho scritto in italiano per loro - ho voluto dimostrare che si può essere effettivamente bilingui e che conoscere anche un solo dialetto è un arricchimento; significa appartenere ad un gruppo ben definito, altrimenti si rischia di cadere nell’anonimato. Hvala vsien an na za-mierta J.M. Rezijanska noša poročenega para razstavo, ki jo postavljajo veC kot tisoč domačinov in ob 160-letnici skupine. Do- v dolini skoraj ne obstaja kument je kopija javnega družina, ki ne bi imela kdaj razglasa, ki ga je dal tiskati v skupini vsaj enega plesal- tedanji videmski ”po- ca ali plesalko. Vsekakor destà“, grof Antonio Beret- gre za nadvse častitljiv juta, s katerim je želel v ime- bilej, ki je Se toliko bolj ra- nu mesta izraziti cesarju zveseljiv, ker Rezijanska spoštovanje in dobrodošli- folklorna skupina danes co. izkazuje vso svojo vitalnost V razglasu je napisan in nadaljuje svojo tradicijo program praznovanja, v z mladimi ljudmi, (du) Il programma dei festeggiamenti Domenica 25 ottobre ♦ ore 11.30 - S. Messa di genetliaco del gruppo folkloristico Val Resia celebrata nella Pieve di S. Maria Assunta in Prato di Resia con la partecipazione del coro "Monte Canin” di Resia Sarà gradita la presenza di tutti con i costumi caratteristici ♦ ore 13 - Pranzo al tendone in Piazzale Tesa a Prato di Resia allietato da “Sdrindule” ♦ ore 15 - Esibizione dei gruppi folkloristici ospiti. Nell'intervallo esibizione del coro “Nediski puobi” di Pilifero Lunedì 26 ottobre ♦ ore 10 - Apertura mostre: “Citira: ucera, nes, zutra - Folklore: ieri, oggi, domani”, “Costruzione e restauro di strumenti popolari ad arco - Giuseppe “Bepo.” Rossitti, liutaio in Tolmezzo” nella Casa della Cultura Resiana - Ta Rozajanska Kulturska Hiša ♦ ore 20 - Presentazione de “Il Liutar” film documentario di Marco Rossiti, prodotto da Arte Midia Martedì 27 ottobre ♦ ore 10 - Inizio stage di danza nel centro sociale di “Koreda” a Prato di Resia ♦ ore 15 - Ripresa lavori ♦ ore 20 - Chiusura festeggiamenti nella Casa della Cultura Resiana Ta Rozajanska Kulturska Ilisa.Presentazione CD e audio-cassetta del gruppo folkloristico Val Resia “Plesta ziz nami - Ballate insieme a noi”, esibizione del grappo folkloristico Val Resia četrtek, 22. oktobra 1998 Rezija Folklora je od vedno v dolini Rezije V pogovoru s predsednico Rezijanske folklorne skupine smo prišli do novega podatka o zgodovini skupine. Doslej je bil namreč vselej govor o 27. oktobru 1838 kot datumu, ob katerem je bil zabeležen prvi "uradni” nastop skupine in sicer v Vidmu, ob priliki obiska tedanjega avstrijskega cesarja Ferdinanda prvega. Kaže, da ta datum ne drži. Pravi dan je 19. oktober, kar izhaja iz dokumenta, ki so ga člani skupine našli pred kratkim, ko so v knjižnici Marciana v Benetkah in državnem arhivu v Vidmu iskali gradivo za okviru katerega so nastopili tudi Rezijani. Prišli so iz Bile pod vodstvom Domenica Buttola, bilo je dvanajst mladih parov s spremljavo štirih godcev. Ta nastop je dejansko le prvi, ki je bil, kolikor je doslej znano, zabeležen. Kajti v resnici vsakdo ve, da je v Reziji vedno obstajala skupina, ki je ob Spremljavi ci-tiravcev in bunkulavcev nastopala ob različnih priložnostih v dolini. Pa naj je šlo za krst, rojstni dan, vpoklic v vojsko, poroko ali kakšno drugo podobno priliko. V stošestdesetih letih je šlo skozi folklorno skupino Za Rezijane je te dni izjemno velik praznik Katja Quaglia: “Folklorna skupina ima gotovo prihodnost” liko rezijanskih vasi pa sodeluje pri skupini? "Plesalci prihajajo praktično iz vseh naših sedmih vasi, nekateri pa stanujejo tudi izven doline in to kar daleč, kot naprimer v Vidmu, Fojdi ali Povolettu. Vseeno pa redno zahajajo na vaje, vsako soboto, tri mesece. Temu je treba prišteti še celo vrsto nastopov. To so navsezadnje tudi nemajhne žrtve, ki dokazujejo navdušenje in željo po sodelovanju”. Koliko nastopov ste opravili letos? "Vsako leto načrtujemo kakih 40 nastopov, bodisi v dolini ali izven nje. Letos smo gostovali tudi v Luksemburgu, Zurichu, v Sloveniji, v Milanu in Veroni. Mnogim nastopom, na katere smo bili vabljeni, smo se morali tudi odpovedati, tako recimo na Poljskem. Vsega pač ni mogoče izpeljati, računati je treba tudi s tem, da imajo člani skupine delovne ali študijske obveznosti”. Kaj pa načrti za bodočo sezono? "Glede na to, da nas vabijo vsepovsod, ne da bi mi sami karkoli predlagali, želimo sedaj izbirati take kraje, zlasti v tujini, kjer nas še ne poznajo”. Nekateri pravijo, da je bila zaprtost in izolacija Rezije sreča, da so se tako ohranili ljudski običaji- "Danes je mogoče uspevati le z odprtim in pozitivnim odnosom do sveta. Rezija se je dejansko bolj odprla po potresu, ob naporih za rekonstrukcijo. Ta naravna nesreča je prinesla Rezijanom večjo zavest o lastnem kulturnem bogastvu in potrebi, da se ohrani. Prej so ljudje gledali strokovnjake, znanstvenike, ki so prihajali v Rezijo in niso razumeli, kaj jih toliko zanima. Sedaj se bistveno bolj zavedamo, kaj imamo, odprt odnos doline do sveta je gotovo prinesel dragocene rezultate”. No, ob takem optimizmu je pričakovati tudi dvestoletnico... "Saj veš kako pravijo, dokler bo živel en sam Rezijan, ki bo igral na citiro ali bunkulo, to izročilo ne bo izumrlo. Tega Rezijani ne bodo dovolili ne v dolini, ne izven nje. Naše plese posnemajo otroci, skoraj še dojenčki, stari le dve leti. In naši mladi hodijo v diskoteko, vendar poslušajo v avtu tudi kaseto "Rože rnajawe”. Pri takih pogojih ni težko biti optimist... (D.U.) Na tej sliki so plesalci in godci, ki sestavljajo današnjo folklorno skupino. Vendar je podobnih skupinskih fotografij v arhivu rezijanskih folkloristov cela vrsta, saj je v 160. letih bilo včlanjenih v skupino več kot tisoč domačih plesalcev in godcev Katja Quaglia predseduje Rezijanski folklorni skupini skoraj dve leti. Dobila je v nasledstvo več kot po-drugo stoletje tradicije, česar se dobro zaveda. O pomenu in današnjem delovanju skupine govori z navdušenjem njenih mladih let, pa tudi z znanjem, ki je znamenje velike navezanosti na domače izročilo. Katja je zato skupaj z drugimi mladimi člani skupine živ dokaz, da je za to dejavnost v Reziji še vedno živo zanimanje in kot vse kaže, bo ostalo živo tudi naprej. Katja, kako si razlagaš, da je v današnjem času še vedno tako navdušenje za folkloro med mladimi ? ”Mi sicer nastopamo kot folklorna skupina, ampak rezijanski ples in glasba sta vedno živa in prisotna med vsemi ljudmi iz Rezije, bodisi, da živijo še v dolini ali drugje. Vsak Rezijan, mlad ali star, poje in pleše domače pesmi, dokler ga še držijo noge. To je ritem, ki človeka nezadržno potegne zraven”. Ampak človek bi pričakoval, da gredo mladi dandanes raje v diskoteko... "Saj gremo mladi tudi v disko, tu ni nobene razlike z drugimi. Vendar sta naša glasba in ples vsakemu Rezijanu v krvi, mlademu ali starejšemu. Mi smo kot otroci gledali plesne gibe starejših in se od njih naučili. V Reziji je za domačo glasbo in ples dobra vsaka priložnost. Sploh ni treba, da je kakšen praznik ali prireditev.” Človek ima vtis, da imajo gibi vaših plesov nekaj posebnega, kar jih razlikuje od običajne folklore... ”Ti plesi so zelo stari in so se prenašali iz roda v rod v izvirni obliki. Posebnost našega plesa je, da sploh ni shematiziran. Je zelo spontan in nima togih pravil, zato pa je tudi preživel stoletja in je danes prav tako živ in spontan kot nekdaj. 2e mali otroci se z veseljem prepustijo tem gibom in glasbi”. Kaj pa značilno udarjanje s peto ob tla? "To se dela za obdržanje ritma. Partnerji in partnerke se med plesom sploh ne gledajo v obraz. Tega se nekoč ni smelo delati in tudi to je znak, da je naš ples zelo star. Sicer pa je v duši Rezijanov želja po parteci-paciji. Naš človek ni vajen gledati in stati ob strani, hoče sodelovati. Tako se tega naleze vsakdo, ki pride v Rezijo. Ali ni to lepo”? To sem tudi sam poskusil in se strinjam. Ko- Katija Quaglia predsednica folklorne skupine iz Rezije Spodaj “Upe bile maškare" Aktualno novi matajur Četrtek, 22. oktobra 1998 7 Novo Tkb spojili z Antonveneto Padovanski bančni zavod je njen stoodstotni lastnik Upravni svet Nove Tržaške kreditne banke je v torek 20. oktobra odobril načrt, po katerem bodo spojili tržaški zavod z banko Antoniana Popolare Veneta, ki je njen 100 odstotni lastnik. S prihodnjim letom torej NTKB ne bo več formalno samostojna banka, ohranila pa bo svojo operativno avtonomijo, grb, profesionalnost vezano na tukajšnje tržišče in na vzhodnoevropske države, ter “posebno pozornost stvarnostim slovenske manjšine”, kot piše v tiskovnem sporočilu o sklepu upravnega sveta. Sklep so predstavili skupščini uslužbencev; sindikat pričakuje jasen sporazum, s katerim naj zagotovijo zaposlitveno raven in jamstvo pogodbenih osebnih dohodkov, pa tudi ohranitev odnosov banke s slovensko manjšino. Changc Cambic Slovenska člana upravnega sveta Aleksander Rustja in Boris Siega sta pozitivno ocenila perspektive, ki se odpirajo za banko, za uslužbence, za stranke in za slovensko skupnost, komunistična de-želna svetovalka Bruna Zorzini Spetič pa meni, da bo morala vodstvo dati vrsto zagotovil. Ce pogledamo nazaj na sorazmerno kratko samostojno pot, ki jo je prehodila Nova Tržaška kreditna banka, vidimo, da je sklep o ustanovitvi NTKB sprejel upravni svet pa-dovanskega zavoda 20. decembra predlanskim, po znanen in dramatičnem razpletu dogajanj na stari TKB, ki je 10. oktobra privedel do imenovanja komisarske uprave, se stopnjevalo s prekinitvijo izplačil 22. oktobra in se končalo z odvzemom pooblastila z opravljanjem bančnih poslov, tj. z zaprtjem nekdanje Tržaške kreditne banke 22. novembra 1996. Delniško družbo Nova Tržaška kreditna banka je padovanski zavod ustanovil v Trstu dan pred Božičem 1996, 9. januarja 1997 je NTKB prevzela “pozitivne ostanke” propadle TKB, okenca pa je nova banka odprla za javnost 14. februarja 1997. \,djt ZELENI LISTI Ace M ermo lja “Bolje nesrečen na jahti...” V Italiji smo lovci na srečo. Nikoli nisem igral, sedaj pa v sredah in sobotah kupim Superenalotto in se mi zdi šestica najboljša rešitev za moje življenje. Do izida številke sem eden izmed milijonov ljudi, ki načrtuje življenje po zmagi. Včasih se mi zdi, da imam denar že v žepu in kažem šefu jezik. Seveda ne uganim niti ene številke; v tolažbo si kupim hipno loterijo "gratta e vinci” . Včasih se zgodi, da dam dva tisoč lir, zmagam isto vsoto, jo kasiram in mislim, da sem obogatel za dva tisoč lir. To je zame začetek in konec igre. V sosednjem baru pa gledam ljudi, ki si polnejo žepe z najrazličnejšimi loterijami, da so kot božično drevesce. Televizija je postala domači casinò, domači Hit, Nova Gorica, Tolmin, Li- pica, Portorož. Skoraj da je ni oddaje, kjer ne bi delili denarja. Čudi me, da ne igrajo na srečo med televizijskimi dnevniki in oddajami s politično vsebino, na primer kombinacijo: Cossutta: 1, Cossiga: X, D’Alema: 2, Oljka: petek 13? Nikoli nisem razumel, kako se lahko vključiš v oddajo in ugibaš. Očitno moraš sedeti pred telefonom od ponedeljka do nedelje in smola je, če ti odgovori vratar v soboto zvečer. So tudi oddaje, ko te kličejo domov. Tudi ta zadeva mi ni jasna. Pravijo, da žrebajo, ne vem pa, kako to izgleda. Morda zmečejo v buč vse telefonske imenike in potem notar trga strani, zamiži in postavi prst na neko številko. Tudi uganke, na katere odgovarjaš so zanimive. Zadnjič si moral uganiti pridevnik za čokolado. Pravilen odgovor je bila: prepovedana. Kot hašiš. Seveda ni nihče uganil. Kje dobijo televizije toliko denarja za srečolov? Če imaš veliko srečo se Idiliko nesporedno zaposliš na RAl tako, da igraš in zmaguješ. Konec koncev je tako kot je bilo (in verjetno še je) s strankami. Za državno službo si moral imeti pravo izkaznico. Prijatelj jih je imel v žepu vse, le da je vsakič zgrešil trenutek. Ko je potegnil jolly, je prišel Di Pietro. Zakaj je toliko iger na srečo in zakaj toliko igramo? Očitno je to najpri-vlačncjša strategija preživetja. Poleg tega mora imeti človek neko upanje, ki je tehtnejše od finančnih zakonov in natečajev za delovno mesto. V življenju je od nekdaj pomembnejši od glave tisti del telesa, ki ni spodobno, da ga imenujemo. Če preveč razmišljaš, popeljejo mimo vsi vlaki. Če imaš ta pravo in ne misliš, te pručka sama brcne na stolico, stolica na fotelj, fotelj pa v rols roj-sa. Denar seveda ni vse, velja pa Onassisov rek, da je bolje biti nesrečen na jahti kot v tretjerazredem vagonu. ara COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI dl Bonessa Presentato a Udine il libro di Petricig Produzione e Vendita Materassi di ogni Tipo e Misura: Per una delle tante coincidenze che' attraversano il libro; proprio mentre a Roma si discuteva del governo a guida D’Alema e della maggioranza allargata all’UDR di Cossiga, è stato presentato a Udine di fronte ad un pubblico folto ed attento il libro del prof. Paolo Petricig “All’ombra del Tricolore” sul dopoguerra nella Slavia. L’incontro è stato organizzato dall’Anpi e dall’Arci provinciale. Musica per i più piccini con Lia Bront La Scuola di musica (Glasbena šola) di S. Pietro al Natisone ha organizzato un corso di musica prestrumentale rivolto ai più piccoli. Le lezioni saranno tenute dalla professoressa Lia Bront e si svolgeranno presso la scuola di musica, nella sede della scuola bilingue, nelle giornate di mercoledì e venerdì fino alla fine dell’anno scolastico con il seguente orario: di mercoledì, dalle 16 allei 6.45, per il primo gruppo del secondo e terzo anno della scuola materna, dalle 16.45 alle 17.30 per il secondo gruppo, di venerdì dalle 16.45 alle 17.30 per i bambini della prima e seconda elementare. Per le iscrizioni e per ulteriori informazioni potete rivolgervi presso la segreteria della scuola di musica dal lunedì al venerdì, dalle 8 alle 15, tel. 727152. • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE V nediejo bo Kulturna jesen • LATTICE-COCCO Reti Ortopediche Trapunte e piumoni Riutilizzo Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato Kulturno društvo “Rečan” an Proloko “Grmek” vabijo na Kulturno jesen, ki bo v nedeljo 25. oktobra. Praznik se začne v cierkvi na Liesah, kjer ob II. uri bo sveta inaša, ki jo bojo piele Beneške korenine. Kadar se konča puodejo vsi v Mali Garmak (na fotografiji N.D.), ki je lietošnja “vas krajica”. Tle odprejo razstavo, ki so ji diel ime “Spomini od ankrat”. Potle ponudijo paštošuto za vse. Jesenski senjam puode potic napri v Hlodiču na placu, kjer bojo godle diatonične ramonikc - če jo imata an znata gost, ničku pojdita! Vse kupe posladkajo z dobrim pečenim kostanjain. ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 S. Pietro al Natisone Mostra - mercato PORTA ANCHE TU IL TUO DOLCE! Prosegue l’iniziativa di solidarietà della Caritas. Domenica 25 ottobre è il turno delle parrocchie del comune di S. Pietro, ma ogni dono è bene accetto. Planinska družina vabi na Burnjak v Crnivrh V nedeljo 25. oktobra zbirališče ob 9.30. uri je na Štupci Burnjak v Crnemvrhu postaja iz leta v leto vedno bolj množično srečanje planincev in prijateljev Planinske družine Benečije. Letos bo ze petič, da gorska vasica sprejme beneške planince. Dober glas o gostoljubnosti in pristnosti tega srečanja se je razskril Ze daleč naokrog in marsikdo bo v nedeljo prišel v Benečijo, da se poda v Crnivrh. Za vse tiste, ki se bodo odločili za lep pohod je zbirališče na Stupri ob Nadiži ob 9.30. V eni uri in 30’ se povzpnemo do vasi. Kdor pa se bo pripeljal z avtomobilom bo moral izbrati pot, ki gre iz Čedada proti Fojdi in naprej do Cenebole. Od tam pa .lahko'pride do Crnegavrha. Cesta, ki gre s Podbone-sca je, zaradi zemeljskih usadov zaprta. Program srečanja predvideva slovensko sveto mašo ob 11.30. Ob 13. bo pasta in pečen kostanj za vse. Popoldne pa Se družabnost in veselo razpoloženje. novi mata j ur o 0 četrtek, 22. oktobra 1998 Na targu jabuk an sadja vsako nediejo v Spietre Vse v znamenju solidarnosti Kronaka Veseu Burnjak čepru daževan V faružu je nastopu moški zbor Nanut iz Kanala V nediejo je biu v Gorenjem Tar- lepuo vse parpravli, Skoda, de jim je biju tradicionalni jesenski senjam, ki daZ vederbu praznik, čeglih tisti, ki je poznan deleč naoku: Burnjak. Za- so parSli an jih nie bluo pru takuo čeu se je zjutra s mašo, ki jo je pieu malo so se lepuo imiel. moški pevski zbor Matajur pod vod- Burnjak se je popudan začeu z lie-stvom Davida Clodig. Bila je tudi tra- pim petjem moškega pevskega zbora dicionalna precesija. Popudan je biu Kazimir Nanut iz Kanala, ki so ga pa senjam s kulturnim programom, domačini pru toplo sparjeli an s plo- Tisti od Polisportive an vasnjani so skanjem so se mu zahvalil. Se nam je sarce ugrie-lo, kar smo paršli pod velik tendon go par Muoste, kjer je jesenski targ an smo se parbližal dugi mizi, kjer so ble lepuo arzlo-žene vsake sort sladčine, ki naSe pridne čeče an že- ne, iz vsieh naših dolin, so parpravle an parnesle tle za jh ponujat judem an za vprašat kiek za Ion. Zaki se nam je sarce ugrielo? Zak še ankrat smo vidli, kakuo naš judje zvestuo parskočejo na po- An part vesele orkestre, ki je poskarbiela za veselo atmosfero Ja, je trieba je an kostanj parpravt an ga peč Pod tendonam je biu tudi majhan kot solidarnosti, narvič ljudi pa so vabile dobruote naših žen muoč kar je za pomagat te potriebnim an tudi zak judje, ki parhajajo iz vsieh kraju naše dežele, pa tudi od buj deleča, zvestuo dajo kako palanko za tiste sladčine, predvsem kar zavedo, de kar “potegnejo” tisti od Caritas dajo buogim otrbkam, ki žive v Minas Novas. Telo nediejo ki parha-ja, 25. otuberja, so na var-sto žene od far iz Spietra, Petjaga, Barnasa, Ažle an Klenja. Ce pa tudi druge žele parnest kiek blizu, go par Muoste jih zvestuo sprimejo. Kuražno, na di-elo! Poštudierita na tiste otroke, na njih nadužne oči, ki vprašajo samuo ’no pieujnco gorke župe! Moški pevski zbor iz Kanala An takuo se je rodilo še adno parjateljstvo med sri-edenjskimi ljudmi an sosedje iz Kanala, ki so pokazal, de si želijo takih srečanj an kulturnih izmenjav. Saj če so telekrat paršli pi-et iz Kanala, v nediejo so šli piet v Lig pa mladi od Beneških korenin, an so jih pru navdušeno sparjel. Senjam v nediejo popudan je potlè šu napri v spodnji sali tarbijskega faruža, kjer so se zbrali domači an furešti, an kjer se je hitro oglasila beneška piesam. Se vič ku pieucu pa je bluo tu an Zlah godcu, dobrih mladih godcu, ki so jo veselo špilali. Pruzapru se je nardila prava orkestra an je bluo ries veselo. Notar toplina parjatelj-stva, vonj pečenega kostanja an sladke rebule, zuna pa vse sivo, magleno, da-ževno an žalostno. Ries škoda, de je slava ura vse vederbala, škoda posebno za pridne organizatorje, ki jih je trieba pohvalit od predsednika Polisportive Franca Qualizza napri. Burnjak je zadnje lieta spet oživeu an ratu močan, takuo močan, de so mu ime začel prevzemat an drugod. Radi smo, kar videmo, de se piše po sloviensko, so nam jal v Gorenjem Tarbi-ju. Pa Burnjak je samuo naš. Drugod naj žihar napišejo Praznik al pa senjam kostanja. Ka’ se vam zdi? Četrtek, 22. oktobra 1998 Emilia Saligoi iz Oblice je dopunla ... liet! Milja, puna dobre volje an k Zelta preživiet an par ur v družbi parjetnega človieka, ki kar vam guori, vam daje kuražo an le grede se vam store posmejat takuo ki gre, tistega smieha, ki pride iz sarca? Biešta gledat Miljo Tamažinovo (na anagrafe je Emilia Saligoi) v Oblico. V vasi jo vsi lepuo poznajo, an vsi jo imajo radi, od tistih, ki imajo nje lieta, do tistih, ki no-sejo šele kratke bargeškice. V obrazu, kjer zaštiejeta puno gub (“pa na stuojta se bat, vas na udarejo!” vam porče, če jo bušneta), ki ji pru lepuo stoje, se ji svetlie-jejo plave oCi an se vide* de niema nič za se grivat an za iti spoviedat. An reč, de ima osamdeset liet an de v življenju je an kiek pretarpie-la. Osamdeset liet jih je dopunla na 18. obrila, pa nie tiela obednega sejma an če pru zvestuo so ji ga bli na- pravli nje otroc, žlahta an vasnjani (“Ka’ se bom veselila, de sam takuo stara?!” nam je jala, pa tudi tuole smehe). Rodila se je, kar je bla ritirata Niemcu. “Moji mami so ji bli pamesli puga-čo, gubanco, takuo, ki se je dielalo ankrat kar se je rodiu otrok, an Niemci so ji vse pojedli, lahno je pru za tuo, ki san ostala takuo mike-na!”. Nje tata je biu taz Salguj, mama je bla pa Bujacova (al Ivančicjova) iz Oblice. Kar so se oženil, je tata zazidu hišo (“Na Stančiča dol zdol an adna gor na varh, takuo, de smo bli vsi dan na dnim!”), v vasi so jim pravli Ivančiči te dolenj. Kar Milja je zrasla an je imiela okuole 17 liet, je šla dielat za diklo v Torin za na tarpi-et lakot tle doma. Potlè je šla v Milan, le za diklo. Od tu pa v Germanijo... “An s tistimi sudmi, ki sam jih zaslužila gorè, sam se oženila, “Je pru, de naši poglavarji študierajo kakuo vaiorizat Solarje, pa bi bluo pru, de bi na pozabil an na druge stvari, glih takuo važne za naše ljudi, kot je spomenik padlim v parvi an drugi svetovni uejski. Se troštamo, de. ga očedejo manjku za dan te martvih!” so nam jali dreški ljudje. Kuo jim na dat ražon? sam kupila balo!”. Se je oženila, pa nje mož Tinčic, je šu vojskovat v Albanijo an Grečijo. “Kar je biu dol tode, mi je manjku pisu... potlè, potlè je bluo huduo”. Tisti “potlè” je kar so ga poklical v Rusijo: “Tri lieta ni-esam viedela nič go mez anj, če je žiu, če je martii... Ist sam bla tle doma z našim otročičam. Kar je paršu da-mu, mi je nimar pravu de jih je pasu vse te preklete. De bi vam poviedala vse kar je on pretarpeu, napišeta tar-kaj gjornalu, samuo go mez anj!” Lieta so šle napri, otroc so zrasli: Gianni je šu v Brescio, Giovanna je tu Bergame an Marija je pa v Zviceri. An Tinčič je šu, tele krat za nimar, takuo Milja je ostala sama v veliki hiši. “Pa človek na smie študierat na te žalostne reči, se muore iti napri. Je kaka!” Milja je tudi nona an... bižnona (“Ja, ma če napišeta de sam bižnona, porčejo de zam zaries stara!” ). Smo jal, de je sama v veliki hiši, pa nie pru takuo: je nimar kajšan, ki jo pride gledat, pa tudi ona se zvestuo spusti do navuode Ade, ki darži oštarijo. Potlè diela na varte, v njivi. “Ja, človek se muora gibat!”. Miliji ji je tudi ušeč piet, pieje v cierkvi an če je kaka parložnost kje drugod, se na potegne nazaj. Kar so imiel v vasi senjam ”Dan po starim”, se je preo-bliekla tu stare noše an ponujala dobruote narete tan doma. Tela je Milja, pa ne samuo. Je še puno, puno vič an mi bi radi podpisal, za bit ku ona kar prestopemo čez prah osamdesetih liet. Milja, z vsiem sarcam ti Zelmo še puno puno liet zdravih, kuražnih an veselih An kar boš imiela stuo liet, tekrat pa ja, nardimo ’no veliko fešto. Še pet liet anta bo zlata “V nedieljo 4. otuberja smo praznovali 45. oblie-tinco naše poroke, skupnega življenja” so nam jal Natale Crainich - Ivanou iz Cuoderna an Natalia Matič-zjova iz Gorenje Dreke, ki žive v Corno di Rosazzo. Potlè so še doložli: “Puno liet je že poteklo, v imenu Boga, mislimo še za napriej puno liet kupe živiet!” An tuole jim vsi iz saòrca uo-ščimo, posebno njih te dragi. Muormo še doluožt, de “novica” sta bla šla proč kak dan an kar sta se vantila, navuodi so jim nardi! pru lepo sorprežo: ’no lepo fešto z vičerjo. An tuole za jim dokazat, kakuo jih imajo radi. An na liepi fotografiji, ki jo publikamo videmo pru Natalja an Nataljo kupe z njih navuodanti, ki so sede, s čcparne roke Emanuele, Gabriele, an Simona. Stoje, le s čeparne so še Cinzia, Elena an Luisa. Te parvi Stierje so otroc od sina Sergia, Elena an Luisa sta pa hčere od njih hčere Giusep-pine. Natalju an Nataliji Zelmo, de bi paršla takuo zdrava an srečna do zlate poroke, potlè do diamantne, an takuo napri, še puno, puno liet. Petdeset liet poroke 9. otuberja 1948, Gino Chiuch - Cjukuove družine iz Dolienjanega an Maria Pečenova iz Kozce sta se oženila. Petdeset liet potlè Gino an Maria sta ponovila njih “ja”. “Naš tata an naša mama sta puno predielala za veredit tako veliko družino, kuk je naša” nam je jala hči Lucia. An zaries puno sta predichila an se maltrala za zrast njih otroke, šest jih je: Renzo, Gianna, Beppino, Bruno, Franco an Lucia. An v saboto 10., v objemu njih velike, liepe družine sta Gino an Maria praznovala zlato poroko. Ginò an Maria, vaš otroc vas želijo zahvalit za vse kar sta za nje naredli an vam zeljo še puno liet ljubezni, zdravja an veseja. Vse narbuojšc vam Zeljo tudi vsi tisti, ki vas imajo nidi, an tudi mi. 11 9 ottobre 1943 Gino Chiuch, della famiglia Cjukuo-va di Doiegna e Maria, della famiglia Pečenova di Cosizza hanno detto il loro “si”. Cinquanta anni dopo hanno rinnovato la loro promessa d’amore, ma questa volta attorniati dalla loro grande famiglia. “11 papà e la mamma non sono andati all’estero per guadagnarsi da vivere, ma hanno lavorato davvero tanto e con tanti sacrifici per crescere noi figli!” ci ha detto la figlia Lucia. Infatti Gino e Maria hanno davvero dovuto lavorare parecchio per “tirare su” i loro sci figli: Renzo, Gianna, Beppino, Bruno, Franco e Lucia. Che oggi colgono l’occasione per ringraziare la mamma ed il papà per tutto quanto hanno fatto per loro e gli augurano assieme ai generi, alle nuore, ai nipoti e a quanti vogliono loro bene ancora tanti, tanti anni di amore, salute e serenità. ... jih prave... Srečan ti,st človek, ki so mu ušeč ženske te garde! Kadar ratajo stare ostanejo nimar tajšne! Nasrečan tist, ki so mu ušeč te liepe! Kadar ratajo stare, njih lepotà gre tu nič! ! ! *** Za adnega moža oženjenega, ta narbuj draga rieč bi imiela bit njega žena, pa pogostu se zgodi, de so nje oblieke!!! Sc** Starost je kadar se začne guorit: “Se nie-sam ču nikdar takuo mlad!” *** Nie zmieram resni-čan pregovor: “Poviej-mi s kuom hodiš, ti po-viem kduo si!”, ker Giuda je imeu parjatelje brezhibne (irreprensibili)!!! *** Komercjalisti so tisti, ki storejo plačat tri milione za taše namest pet, an jim dat njim te druga dva!!! *** Vojska ni nikdar 'na rieč tu glih: na udo-bi tist, ki ima ražon, ma tist, ki je buj močan!!! Kadar so komandi-eral Hitler an Musolin, vsi treni so paršli pun-tual... v Auschwitz, Buchenwald an Dachau!!! *** Al vesta ka’ je reku Garibaldi, kadar je žbarku v Sicilijo? “Grazie mille”!!! *** Kadar začneš skakat od veseja, varse, de ti se na zgubi zemlja pod nogam!!! *** Kadar sem biu napisu ’no zgodbico, ki ni šla pru adnemu politikantu, mi je jau: Ku me pustijo von s para-žona te poprašam zakaj si mi tiste napisu!!! *** - Gospuod doktor, imam an “organo” majhan, ka’ imam nanest? - Biešte gost tu ’no cierku majhano ! ! ! V saboto 24. zmisli-tase pomaknit špere od vaše ure ’no uro nazaj! Se varne sončna ura!!! Četrtek, 22. oktobra 1998 10 Negli ultimi decenni un impulso agli studi archeologici - Archeologia 38 Antiche e nuove ricerche nei castellieri friulani Minimatajur 1 castellieri di pianura (che hanno conservato quasi integro il terrapieno) riportati da Quarina sono i seguenti : 1- Castelliere di Gradisca di Sedegliano. Ha una forma quasi quadrata, con un argine di 4 metri, del perimetro di quasi 700 metri, con i vertici orientati e-sattamente verso i punti cardinali. Il terrapieno è stato rimaneggiato per facilitare il passaggio dei carri agricoli allo spazio interno, coltivato ad arativo. Sono state raccolte delle ossa u-mane, due borchie di bronzo, una fibula, una spilla d’oro etnisca, cocci e piccole asce silicee. 2 - Castelliere di Sava-lons, detto anche Castelliere di Mereto di Tomba. Ha una pianta quadrata con i lati non perfettamente rettilinei ed angoli arrotondati. L’argine ha l’altezza tra i 5 ed i 2 metri e si sviluppa per una lunghezza perimetrale di circa 800 metri. Non si citano resti archeologici. 3 - Castelliere di Galle-riano, detto anche Cjamp di Gjalerian o Les Rives. Ha la forma romboidale, con il solito orientamento dei vertici sui punti cardinali. Tel-lini, alla fine del secolo XIX trovò l’argine ancora completo, mentre Quarina lo trovò già demolito per un centinaio di metri sul lato est dal proprietario del terreno. In questo castelliere, ma non solo in questo, si è osservata sul lato nord-ovest, una fascia di terreno larga in pianta circa 10 metri, sopraelevata rispetto al piano interno, non ancora interpretata. I castellieri del secondo tipo - costruiti su rialzi naturali - hanno una pianta irregolare, dettala dalla conformazione del suolo. La difesa principale è data dalla posizione, rafforzata da opere artificiali, terrapieni e palizzate, limitate ai lati accessibili. Le scarpate sono protette da opere più ridotte. Questi sono i castellieri studiati dal Quarina: 1 - Castelliere di Varia- no; 2 - Castelliere di Udine, di cui esiste un disegno del Tellini che ha riprodotto la delimitazione dell’argine, lungo il perimetro dell’attuale centro della città. Il colle del castello non risulta compreso nell’area del castelliere. I punti estremi del castelliere corrisponderebbero alle attuali Via Rialto, Borgo Treppo, Porta Aquileia, Borgo Grazza-no, con un’area di circa 15 ettari ed uno sviluppo perimetrale di un chilometro e mezzo. Il terrapieno e il fossato sarebbero stati utilizzati anche in epoca medioevale; 3 - Castelliere di Cjastiei e Castelliere La Culine, ambedue presso Pozzuolo; 4 - Castelliere di Cordo- Veduta aerea del Castelliere di Savalons, Mereto di Tomba vado, che contiene importanti edifici storici. Al terzo tipo appartengono i castellieri presso corsi d’acqua, o alla loro confluenza, che costituivano una difesa naturale, completata da argini e palizzate sui lati indifesi. E-sempi sono: 1 - Castelliere di Gradisca sulla Cosa. Qui si raccolsero diversi oggetti di bronzo e di ceramica; 2 - Castelliere di Rive LABIRINT KATERA POT PELJE NA DE2ELO? v 11 d’Arcano, posto su un alto terrazzo inciso dal torrente Patocco e dal torrente Corno. Le difese naturali furono completate da un rialzo alto 5 metri; 3 - Castelliere di Castel-lerio, solo supposto, su un’ansa del rio Dòidis; 4 - Castelliere di Ponte S.Quirino, che sarà più dettagliatamente trattato a parte; 5 - Castelliere di Firmano; 6 -Castelliere di Orsaria, sulla riva del Natisone; 7 - Castelliere di Casar- sa; 8 - Castelliere di Ca-stions di Strada. Quarina ne cita qualche altro, ma non vi scorge segni di opere dovute all’uomo. Venendo alle ricerche più recenti, dobbiamo segnalare il Castelliere di Ca-stions di Strada, situato su una modesta altura presso un corso d’acqua. Le indagini effettuate fin dal 1982 sono state indirizzate a definire la stratigrafia della cinta del terrapieno - quasi circolare del diametro di circa 200 metri -composto di strati alterni di ghiaia ed argilla, della lar- ghezza di 7 metri, accompagnato da un fossato largo 6 metri. Il manufatto è risultato rimaneggiato in va-riejepoche. Nell’argine più antico sono state individuate tracce di grossi pali verticali sistemati a distanze regolari. Le archeologhe Cassola e Vitri attribuiscono questa antica struttura al periodo del Bronzo Recente. Seguì successivamente una ristrutturazione del terrapieno con altra argilla e ghiaia rafforzate da tramezzi di legno. A questo periodo, che si situa fra il Bronzo Finale e l’Età del Ferro, sono attribuiti i resti di pavimenti a ciottoli, buche di pali e fosse riempite di scarichi. Al Bronzo Medio-Recente sono stati attribuiti i reperti di metallo e i resti di ceramica più antichi (S.Vitri, 1982). Una sola piccola necropoli, con tre corpi incinerati, appartenente a questa fase sono state individuate non lontano da Castions di Strada. Una di queste tombe conteneva un ricco corredo funebre, che comprendeva fibule, «torques» (collari con ornato) ed un pettine di avorio. (Archeologia, 38) Paolo Petricig Benežke križanke ^ "* f® [3 [4 fš f® F n Kadar križanka bo končana, u sivih kvadretinah pride uon tiste, ki imata pod nuosoin! Horizontal Vodoravno I - NarlieuSa je... za Nediske puobe! 9 - Est-Ovest. 10 - ZaCne kadar sonce gre za brieg. II - Se stor praskat glavo! 13 - Pamet. 14 - Takuo se die konju za ga zganit. 15 - Ime od astronavta Gagarin. 16 - Nose na glavi facu na kvadrete! 18 - Švica, Francija, Holandska. 19 - Marija Devica. 20 - Pu... roke. 21 - Kar, kadar.... 22 - Kjer so ušafal dva bronova moza. 24 - Renato Zero. 25 - Nataša Ivanov. 26 - Marija Tarezija. 27 - Reku. 28 - Te narbuj znani park u Rime. 30 - Moški ime, “komandiera” društvo Rečan. 3 f - Takuo seje klicala ankrat nota “do” 32 - Te narbuj fina moka za štrukje. 33 - Kozje... brez začetka an konca. 34 - In... latinski. 35 - Se nardi na rokah sanosiekam! 36 - Pu.. uate. 37 - Koro iz Benečije. Vertikal Navpično 1 - Adan, ki pieje “Nediška fara”. 2 - Express Orient. 3 - Pismo na krize Kristusa. 4 - Sota... brez konca. 5 - Katina Cuotova. 6 - É vietato... in aereo! 7 - Avstraljanske Sole. 8 - Ime an preimak Zene od Mirka iz Pacuha. 12 - Cima. 13 - Jih je dvanajst gor na turme! 14 - Yes, da. 16 - Unknovvn Flying Object. 17 - Je biu svečan ker ni imeu tašče. 18 - Preimak moža, kije udobiu Nobel. 20 - Tretja nota. 23 - Jih runa frizerka Luisa u Cedade. 24 - Commissario Tecnico, 25 - Jo ima... muroz njega murozo! 26 - Ankrat je biu tist brez očeta. 28 - Juretig, Lauretig an Jussa. 30 - Ivan Trinko 31 - Ist u Cedade. 32 - Iranjanski Terek. 35 - Ja u Parizu. 36 - Adan na kratkim. 37 - Živijo Kristina! 38 - Pu... uoza. četrtek, 22. oktobra 1996 Risultati 1. Categoria Union Nogaredo - Valnatisone 1 -1 3. Categoria Nimis - Savognese 1-1 JUNIORES Valnatisone - Com. Faedis 4-0 Allievi S. Gottardo/B - Valnatisone 2-3 Giovanissimi AssoSangiorgina - Audace 2-3 Esordienti Audace - Savorgnanese 2-0 Pulcini Torreanese - Audace 3-3 Amatori Real Filpa - Thermokey 4-2 Premariacco - Poi. Valnatisone rinv. Venzone - Valli del Natisone rinv. Dinamo Korda - Red box 3-2 Drenchia/Grimacco - Longobarda 1-1 Psm sedie - Al baretto 4-1 Calcetto Merenderos - Bar Caratei 0-3 Las Vegas - Rangers 7-6 Carosello - Padur est 7-6 Gemona - Paradiso dei golosi 3-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone-T avagnacco 3. Categoria Serenissima-Savognese JUNIORES Tavagnacco-Valnatisone Allievi Valnatisone-Ragogna Giovanissimi Audace - Tre stelle Esordienti Fulgor -Audace Pulcini Audace -Stella Azzurra Amatori Reai Filpa - S. Daniele (24/10) Valli Natisone - Racchiuso (26/10) T.Calligaro - Poi. Valnatisone (26/10) Red Box-Drenchia/Grimacco (24/10) Psm sedie-CoopcaTolmezzo (25/10) Calcetto Da Toni - Rangers Castenetto - Merenderos (23/10) Rivignano - Padur est (23/10) Paradiso golosi - Reanese (26/10) Classifiche 1. Categoria Venzone 12; Tarcentina 11; Reanese, Costalunga 10; Union Nogaredo, Do-mio, Gemonese 9; Tavagnacco 7; Valnatisone 6; Zaule/Rabujese, Torreanese, Bujese, Tre stelle 5; Bearzicolu-gna 3; Natisone 2; Riviera 1. 3. Categoria Fulgor 9; Serenissima 7; Buttrio, Nimis, Ciseriis 5; Savognese, Stella azzurra, Gaglianese 4; Comunale Faedis, Cormor 2; Chiavris, Fortissimi 0. JUNIORES Valnatisone, Tavagnacco, Pagnacco 6; Chiavris, Com. Faedis 4; S. Gottardo, Reanese 3; Natisone, Cividalese 2; AssoSangiorgina, Azzurra 1 ; Cussi-gnacco, Serenissima, Buttrio 0. Allievi Buonacquisto, Mereto / Don Bosco 7; Valnatisone*, San Daniele 6; Nimis, Fortissimi 4; Rivolto*, Bujese*, Reanese, Chiavris, Lestizza 3; Ragogna, Tavagnacco, Pasian di Prato 0. Giovanissimi Tre stelle 9; Pagnacco .Savorgnanese 7; Riviera, Gemonese, Majanese 6; Audace*, Assosangiorgina* 4; Mereto Don Bosco* 3; Torreanese 1; Gaglianese, Biauzzo, Tavagnacco 0.. Amatori (Eccellenza) Bar Corrado, Coopca Tolmezzo 4; Reai Filpa Pulfero, Turkey pub 3; Warriors, Mereto di Capitolo 2; Chio-pris, San Daniele* 1 ; Hypo bank*, Mobili Mirai*, Al sole 2*, Termokey 0. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone, Racchiuso 3; Venzone*, Valli del Natisone*, Fa- gagna, Rojalese, Treppo Grande, Coop Premariacco 2; Pers/S. Eliseo, Amaro 1 ; Team Calligaro**, Montenars 0. Amatori (3. Categoria) Bottega Longobarda 4; Agli amici 3; Ai frati*, Dinamo korda, Drenchla/Gri-macco, Sedilis, La tana del luppolo, Molin rouge, Argonauti 2; Red box Alta Val Torre 1 ; Al bocal, Sittin 0. Le classifiche dei campionati giovanili ed amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno, ** Due partite in meno La capolista Bottega longobarda si salva grazie ad un errore dei valligiani dagli undici metri Il dischetto4‘tradisce” Drenchia Gianni Qualla nella ripresa rimedia alla rete degli ospiti - Finale mozzafiato con Patrick Chiuch che si fa parare un calcio di rigore DRENCHIA/GRIMACCO - BOTTEGA LONGOBARDA 1-1 Drenchia/Grimacco: Ivo Predan, Luca Gariup, Marco Dreszach, Marco Mari-nig, Loris Del Zotto, Pio Chiabai, Massimo Gus, Fabio Lesizza, Patrick Chiuch, Dennis Dreszach, Gianni Qualla. Bottega Longobarda: Scordo, Mauro, Fantini, Trinco, Fabrizio Qualla, Graffig, Drius, Scacco, Walter Bassetti, Fadon, Bassetto. Toffoletti, Menotti, Lino Puppin, Caucig. Merso di Sopra 17 ottobre - Il Drenchia/Grimacco, dopo essere stato in svantaggio nel primo tempo, è riuscito a recuperare il passivo e ad andare vicino al successo sprecando, a due minuti dal termine, un calcio di rigore. La gara, giocata a buon ritmo su un campo pesantissimo, è stata equilibrata, giocata a centrocampo con pochi sbocchi per gli attacccanti. Il risultato finale è giusto visto l’equilibrio registratosi tra le due squadre anche nelle occasioni da rete. Gli ospiti, primi in classifica, si sono portati in vantaggio al 20’ approfittando di un errore a centrocampo. Fantini s’involava in contropiede e giunto nei J?2i ► mi j*-—* Marco Marinig pressi dell’area faceva partire una bordata che il bravo Predan riusciva solo a sfiorare. Il pallone terminava nel sacco a fil di traversa. . Nel secondo tempo i pa- droni di casa ritornavano in campo decisi, pervenendo al meritato pareggio. Al J5’ l’azione iniziava con un fraseggio tra Dennis Dreszach e Chiuch. Dopo alcuni rimpalli la sfera perveniva a Gianni Qualla che riusciva a metterla in rete. Per due volte gli ospiti andavano vicini al raddoppio: al 30’ con Bassetto che centrava la traversa e cinque minuti più tardi con un contropiede di Bassetti. A due minuti dal termine, per un fallo su Dreszach lanciato a rete, l’arbitro concedeva il calcio di rigore. Alla battuta Chiuch si faceva parare la conclusione dal portiere avversario. Poker degli Juniores al Faedis La Valnatisone passa Per prima in vantaggio a Nogaredo di Prato con una rete di Mottes. I padroni di casa recuperano il passivo approfittando di un’indecisione difensiva dei sanpie-•rini. Da segnalare l’uscita rial campo per infortunio di Golles. La Savognese ottiene un Punto a Nimis grazie alla fete siglata da Benati. Gli Juniores della Valnatisone rifilano un poker alla malcapitata Comunale Faedis con la doppietta di Rubin ed i gol di Peddis e Del Gallo. Partita equilibrata tra gli Allievi del S. Gottardo/B e della Valnatisone. Le reti degli azzurri portano la firma di Suber (doppietta) e Fabbro. Gara ricca di episodi La squadra della Polizia di Cividale si è classificata seconda al recente confronto di carabina cal. 22 tra le Interforze vinto anche quest’anno dai carabinieri quella dei Giovanissimi dell’Audace, vittoriosi sul campo dell’ Assosangiorgina. I ragazzi allenati da Vogrig si sono imposti con due reti di Iussig ed una di Faracchio. Nel primo tempo Luca Trusgnach e nel secondo Simone Crisetig fanno volare gli Esordienti dell’Audace. I giovanissimi Pulcini dell’Audace, sotto di due gol a Torreano, rimontano alla grande con due reti di Alessandro Predan e una rete di Matteo Cencig. II Reai Filpa surclassa il Termokey con le reti di Liberale, Stefano Dugaro, Sedi e Fazio. La Valli del Natisone ha effettuato un viaggio a vuoto a Venzone dove l’arbitro non ha dato il fischio di inizio a causa del maltempo. L’impegno serale, di lunedì, sul campo di Premariacco della Polisportiva Valnatisone è stato rinvia- to a causa del terreno pesante e delle avverse condizioni atmosferiche. Gli over 35 del Psm sedie hanno conquistato il secondo successo grazie alla tripletta di Romano Ber-gnach ed il gol di Godeas. Sono iniziati i campionati di calcetto. Nell’Eccellenza da registrare la sconfitta di misura dei Rangers di Grimacco sul campo dei campioni d’Italia del Las Vegas. Nell’altro incontro casalingo i Merenderos hanno perso con i camici di Tolmezzo per 3-0: In prima categoria la Padur Est (ex Bar Crisna-ro) torna da Nimis con una sconfitta di misura e tanti rimpianti per le diverse occasioni di portarsi a casa l’intera posta in palio. Per concludere, la quarta squadra valligiana, quella del Paradiso dei Golosi, nel suo esordio ha ottenuto un buon pareggio sul parquet di Gemona. Tarjeturmi an adna kapelca Čeglih ura nie bla narbuj parmierna, tisti od Polisportive Gorenjega Tarbija an parja-tli so zmogli vsedno pe-jat h Iconcu njih turnir malega nogometa na športnem igrišču v samem Gorenjem Tarbiju-, na prestoru, ki ga kličemo Gor na Krasce. Pruzapru vse klape nogometašev se nieso parkazale kar je bluo cajt začet. Tisti od Ka-pelce (gre za igro na balon med “mladino" treh turmu an adne kapelce), al zauoj slabe ure al zak so se bal se parglihat s tim družim, al zak se nieso mogli ušafat an le-puo zmenat med sabo, so se pofulil al skril... al... recite kar morta, pa jih nie bluo blizu. Le po dan je hodu kukat od deleča, a balona se nieso zaupal cabnit, takuo so bli arzbrisani od lieto-šnjega turnirja an sa-muo hlietu, če jim na bo nazaj manjkalo sarce, bojo mogli pokazat dost so uriedni. Ura je nore-vala, san jau, marzli vetrič an magia sta dielala foto pa vsedno kuražni junaki an inaki brez navadnega publika okuole njih, so se začel med sabo magat na igrišču. To parvo sta se spopadla Srednje an Oblica (turam cierkve svetega Pavla an tist od cierkve Svete Magdalene), kjer je udobila Magdalena.. Cen reč Oblica za adan prupti nič (1:0). Potle sta paršla na varsto spet Sriednje pruot Gorenjemu Tarbiju (turam cierkve Svetega Ivana Kr- stnika), kjer buogi Srie-dnjan so nazaj zgubil, sada pa dva pruot nič. Pa muormo reč, de zari-es nieso imiel srecje, kjer dvakrat so zajel z balonam tu hlode od vrat naspruotnikov, brez ga diet notar. Takuo za parvo an drugo miesto sta igrala nazadnjo Obličanji an Tarbjanj (Te Gorenji), kjer te parvi, tist taz Oblice so še ankrat pokazal, de so oni narbuj močni tle pod Humam. Neradi Sriednjan so tiel najmanj adno udobit takuo so parjateljsko igral, uoz turnirja, nazaj s Tarbjanam, pa jin nie šlo. Zgubil so še ankrat, telekrat pet pruot štier. Nič nie ostalo, ko vsi kup se pobrat v ošterijo, kjer so vse čakal gorak, pečen porčinjak an sladka rebula. Franco Bernardu. predsednik an duša “Polisportive" se je usien zahvalu še pose-he tistim, ki so Šenke (staklence vina, salame an gubance) podaril. Veliko dielo je napravla tud Betina, gospodinja tarbijske ošterije, ki je usien spekla kostanj an parnesla na igrišče potnim an zmarznjenim nogometašem gorak čaj... Ki reč še... Sindak srie-denjskega kamuna, ki pa igra z Oblico je bili nar-buojš strielac (goleador), kar trikrat je zadeu vrata z balonam. A lo-hne hlietu pridejo Gni-dučanj blizu če namest kapelce jih bomo lepo, po starim poimenoval znamunje? A.B. Četrtek, 22. oktobra 1998 Miedihi v Benečiji GORICA | Rodiu se je Aron Blizu Treviža, kamar je Sla živet potlè, ki se je oženila, Leila Fedele je ra-tala mama. RQdiu se ji je parvi otrok, an frišan puo-bič. Ona an nje mož Roberto Ceron sta mu dala i-me Aron. Leila je živiela kupe z nje družino puno liet par Tarpeču an vičkrat je piela tudi na Liesah na Sejmu beneške piesmh Nje liep glas je biu zlo vSeC an vickrat je parsla an na parve mesta. Leila, smo te pogrešil! Tle h nam je hodila, ku vsa nje družina, tudi potlè, ki je Sla živet v Gorico an tle tode imajo Sele puno parjatelju. Mali puobič je pamesu puno veseja vsiem v družini, posebno nonam Rosanni an Claudiu, “teti” Monii, kužinu Morenu, pru takuo vsiem parja-teljam. Aron, de bi ti rasu sreCan an zdrav ti vsi žel-mo. SPETER Se an miedih v Spietre V Spietre je malo dni od tegà odparla nov ambulatolo dotoreSa Daniela Marinigh, ki je do sedà o-pravljala svojo službo v Garmiku, Dreki, Podutani an Sriednjem. Ambulatorjo je v hramu, kjer je bla ankrat d-vojeziCna Suola, blizu am-bulatorja od pediatre Fla-vie Principato. Tel je urnik: od pandiejka do Ce-tartka od 9. do 11.; v pe-tak od 16.30 do 18. Telefonska številka je pa 0432/727694. *** La dottoressa Daniela Marinigh, che fino a poco tempo fa era medico di base nei comuni di Gri-macco, Drenchia, Stregna e San Leonardo, ha aperto novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Ccdad / Cividalc Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPl/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm xl col Komercialni L 25.000 + IVA 19% l’ambulatorio a San Pietro al Natisone (nei locali dell’ex-scuola bilingue). L’orario è il seguente: dal lunedì al giovedì dalle ore 9 alle ore 11; il venerdì dalle ore 16.30 alle 18. Il numero telefonico è 0432/727694. SOVODNJE Nagrade v spomin profesorja Rieppi Odkar je umaru profesor Paolo Rieppi iz Čedada, njega Zena, profesorca Bianca za počastit njega spomin šenka ’no nagrado (borsa di studio, bi bluo po taljansko) narbuj pridnim Suolarjam an študentam sauonjskega kamuna. Zaki pru Sauodnje? Zak profesor Paolo Rieppi je biu zlo navezan na tel kamun an počiva venCni mier v Če-plešiSCu takuo, ki je on že-leu. Je bluo že nomalo liet, ki tele štipendije (borse di studio) so jih udobjovale samuo Čeče, lietos pa je med njimi tudi an puob, Antonio Cudrig iz Ce-plešišCa. Te druge pridne Študentke so Katja Franz iz Starmice, Sonia Cudrig' iz Mašere, Roberta Iellina iz Jeline, Lara Petricig iz CeplešiSCa an Stefania Medveš iz Starmice. Nagrade so jih dal v saboto 10. otuberja na sauonjskem kamunu. Na cerimoniji so bli profesorca Bianca Rieppi, sauonj-ski Sindak Pasquale Petricig, druge osebnosti an, sevieda, študentje. Sauodnja Duo krade naše rože? Zgodilo se je tel zadnji tiedan, pa za resnico po-viedat tela stvar gre napri že od telega polietja. V Sauodnji kradejo rože. Se na vie, Ce je za duSpiet al pa zak rože, ki jih imajo v teli vasi so ries lepe. V Sauodnji ljudje darže Čedno vas, an jim je všeC tudi nastavjat vsake sort rože pred hiSo, na oknah, VENDO causa trasloco, fornello a legna con piccolo forno e ventola aria calda, quasi nuovo. Telefonare, preferibilmente ore serali, al 714303 VENDESI in Cividale del Friuli un bell’ appartamento di 130 mq - cantina e garage - immerso nel verde. Tel. 0432/732151 na “marciapiede”, po zi-dieh... pa seda vsi pravejo, de na puomlad prihodnjega lieta na bo vie takuo, saj’ se vsi boje, de jim spet ukradejo rože an važe, takuo, ki se je zgodilo od telega polietja san. An se nie zgodilo samuo ankrat an vse tu an ž-lah. Parvo so ukradli ta pred ’no hišo. Kak’ tiedan potlè ta pred drugo. Potlè pred te treejo an takuo napri. Kjer nieso mogli odnest važe zak so bli pretežki, so veril rože... Ki reC? Ce so kajšni, ki runajo tuole za se posmejat, Buog jim di pamet! Ce pa jih kradejo za jih nest damu... ben, so za-ries “saruote”. DREKA MHNHHSMNHMHNMNRHMMMflMNNMHRI Orsaria - Brieg Zbuogam Janez V siboto 17. popudan smo v Orsariji pospremili na njega zadnji pot an zadnjikrat pozdravili našega vasnjana Giovanni Jo-masetig - Janeza po do-maCe. Učaku je vesoko starost, 90 liet. Janez se je rodiu kot najmlajsi otrok v veliki Biznarjovi družini na Briegu. Le iz tele vasice dreškega kamuna je an njega Zena Tonina Katini-na. Ze puno liet od tega sta kupila kimetijo v Laškem, v Orsariji, kjer živi njih družina. Kuo je biu Janez priljubljen an spoštovan je pokazu tudi njega pogreb, kjer se je z-brala njega velika družina an so se srečali Furlani an Slovenci. V žalost je pustu ženo Tonino, sinu Rema an ne-viesto Pio, navuode, pra-navuode an vso drugo ž-lahto. Naj v mieru počiva. SREDNJE Preserjè Zapustu nas je Mario Jonezu Naš judje, tisti, ki so nas vidli rast an ki mi smo jih videli dielat po njivah, po senožetih, ki so bli tisti, ki so nas kregal, Ce smo jo zakuril kako, kar smo se lovil an tolil po vasi, nas poCaso poCaso zapuščajo. Okuole nas se diela poCaso poCaso praznina, ki obedan jo na bo mu napunt an je ries žalostno. Seda smo zgubil še adnega takega vasnjana an "še na hiša ostane zaparta. V videmskem Spitale nas je za venCno zapustu Mario Cernetig - Mario Jonezu. Imeu je 85 liet. Jonezova družina je bla velika: v hiši so živiel Mario an njega žena Fio-rinda Konstih iz Cerneč, njih CeCe, potlè so bli še sestra an brat od Marja: Bepo an Celesta. CeCe so se oženile an so šle živet proč, ku malo-manj vsa naša mladina. Na duomu so ostal “te stari”, ki so z veliko kuražo an trudom le napri dielal grunt. Potlè so umarli Bepo, Celesta an Fiorinda an Mario je ostu sam, Ceglih CeCe so ga hodile pogostu gledat. Seda je umaru an on an v veliki žalost je pustu hčere Giovanno, Giulietto, Anno, Angelo an Marijo, zete Gianfranca, Adriana an Giacoma, navuode E-manuelo, Tatiano, Giulio an Saro an vso žlahto an parjatelje. Mario bo poCivu venCni mier go par svetim Pavle (Cernečje), kjer je biu njega pogreb v saboto 17. o-tuberja popudan. PODBONESEC Marsin - Čedad Žalostna novica V liepi staruosti, 92 liet, nas je za venCno zapustu Giuseppe Crucil. Giuseppe je biu iz Marsina, a Ze puno liet je živeu z družino v Cedade. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, sinuove, hCere, nevieste, zete, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v pandiejak 19. otuberja popudan v kapelici čedajske-ga Spitala. doh. Bertolini Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: vsriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Bertolini Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Bertolini doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07,20. , SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak .an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anod 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad................ 7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281 Rifugio SOLANE Aperto venerdì, sabato e domenica •f * ; k . 3710209 — —:——: Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. OTUBERJA DO 1. NOVEMBERJA Sauodnja tel. 714206 OD 24. DO 30. OTUBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoč se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE Informacije za vse