plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSK
Časopis za trgovino, industrijo in oibrt.
ST
c in »jpMvniitvo Fe v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90' D, za	-ta
Ood:t.i se ne vračajo. - St pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. f 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
L£TO VI!
Telefon štev. SS2'
LJUBLJANA, dne 5. avgusta 1924.
Telefon štev. 3č»Z
ŠTEV. 92.
Jakob Dimnik:
Vzgojna naloga trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šol.
Trgoski in obrtni vajenec sta izpostavljena v svojem praktičnem poklicu raznovrstnim vnanjim vplivom, ki večkrat pokvarijo to, kar sta zgradila domača hiša in šola. Tam, kjer mladi človek pogreša skrbnega nadzorstva očetovega, učnega gospodarja ali mojstra, kjer je v svojem prostem času prepuščen samemu sebi, vplivajo vtisi vnanjega sveta tako močno nanj, da krene njegov notranjL razvoj prav lahko v stran in vajenec izgubi veselje do učenja in poklica.
Taki vajenci, ki nimajo veselja do trgovskega ali obrtnega stanu, ki svoje dolžnosti le prisiljeno izpolnjujejo, ki so še preotročji, nevljudni ali še celo surovi, ki nimajo čuta ponosa in časti, ki ne spoštujejo svojih učiteljev, svojoga učnega gospodarja ali mojstra, ki prezirajo državljanske zakone, ne bodo delali časti trgovskemu ali obrtnemu stanu. Taki ljudje tudi potem kot trgovski sotrudniki ali obrtni pomočniki slabo vplivajo na podrejene jim vajence.
Učni gospodarji, mojstri in učitelji se večkrat prav opravičeno pritožujejo nad svojevoljnim obnašanjem takih vajencev in resnica je, da mnogi starši ne kažejo zaupanja našim nadaljevalnim šolam, ker trpe njih sinovi pod surovostjo njih tovarišev in jim preti nevarnost, da postanejo tudi surovi.
Težnja po samozavesti in saino-delavnosti dobi v vajencu veljavo šele tedaj, ko postane polnopraven ud celokupnosti. Boj za kruh in obstanek raztega svoje delovanje tudi nanj in vpliva na njegovo individualnost. Raznovrstne pravice in užitki ponujajo vajencu življenje in obstanek le v družbi in društvih. Pa tudi tu je Izpostavljen nevarnostim. Če je storila individualna vzgoja svojo dolžnost, se petem v svoji notranjosti utrdi, ker ve, kako daleč sme iti. Če pa tega ni, potem mu postane socialno življenje lahko nemarno in usodno.
Iz teh razlogov se nam vsiljuje dolžnost, skrbeti za to, da se bo vajenec v svojem poklicu zavedal; na vsak način je potreben nadzorstva, da ne krene na napačno pot.
Kakšna sredstva pa ima učitelj trgovske ali obrtne nadaljevalne šole
na razpolago, da skrbi med poukom in izven pouka za nravno vzgojo vajencev?
Predvsem bodi učitelj s svojim vedenjem in svojim delovanjem vzgled in vzor. Metodiška izobrazba in meto-diška sprehiost, znanstvena usposobljenost, vpogled v trgovske in obrtne razmere, sposobnost za vzdržavanje discipline, točnost, ljubezen do reda ter prijazen in resen značaj so najvažnejši pogoji za uspešno delo učitelja nadaljevalne šole.
Dalje je prav dober pripomoček za nravno vzgojo vajencev jedrnat pouk in dobra disciplina. Le tedaj postane pouk živahen, če obvladuje učitelj učno snov. Priprava na pouk je predpogoj. Učitelj se seznani s sedanjimi razmerami v trgovini in obrti, poučuj praktične razmere sedanjega časa in opazuj s paznim očesom zahteve praktičnega življenja. Učitelj trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šol posečaj obrtne razstave in vzorčne velesejme, kjer najlagje in najtemeljiteje lahko proučuje praktične razmere in potrebe sedanjega časa. Seveda morajo pa poklicani činitelji poskrbeti, da dobi vsak učitelj trgovske ali obrtne nadaljevalne šole prosto permanentno vstopnico na velesejem; z enkratno vstopnico mu ni dosti pomagano. Če je dana učitelju trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šol prilika, da lahko zastavi svojo osebo za nadaljnji razvoj in napredek nadaljevalne šole, je s tem mnogo storjenega za praktične razmere sedanjega časa in za zahteve praktičnega življenja in če napeljuje učitelj učence z besedo in dejanjem k moralični popolnosti, potem je storil tudi mnogo dobrega za nravno vzgojo vajencev.
Učitelj pa, ki mu je edinole za postranski zaslužek, ki ubija čas s površnim poukom in ne stori ničesar za zahteve praktičnega življenja in za nravno vzgojo vajencev, ne spada v trgovsko ali obrtno nadaljevalno šolo.
Ugodno vplivajo na nravno vzgojo vajencev raznovrstne slavnosti ob narodnih in patriotičnih praznikih, ob sklepu šolskega leta itd. Primerne zabave in predstave tudi prav blagodejno vplivajo na vajence.
(Konec prih.)
Gibanje cen v trgovini na debelo.
»Privredni Pregled« prinaša o gibanju cen v trgovini na debelo tabelo
indeksnih številk, ki nam daje za mesec julij sledečo sliko:
1913
januar 1923 januar 1924 februar 1924 marc 1924 april 1924 maj 1924 junij 1924 julij 1924
Celokupni indeks je tedaj v juliju poskočil napram juniju za 14 točk ali za 0.7%, kar znači, da porast cen nadaljuje.
Pri skupini poljedskih prideklov se opaža od srede julija naglo skakanje cen za žito in moko. Povprečno je po-rastla pšenica v celem mesecu za 11%, ravno tako moka. Da pokazuje
	>	-5				CO |S
jljedelski pridelki	ivina in ž proizvodi	ulje in sa produkti	radbeni materijal	o!onijalno blago	dustrijski proizvodi	•H E _ C3 ’C o.
a.	<S)		a		C M	JJS
100	100	100	100	100	100	100
2740	1901	912	2240	1P54	2830	2098
2295	2626	910	2062	1667	2618	2034
2380	2888	994	2062	1685	2618	2101
2433	2479	1005	2092	1709	2523	2040
2351	2290	969	2060	1638	2484	1973
2245	2082	1036	2132	1681	2292	1911
2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
celokupni indeks cen poljedelskih pridelkov porast samo za 1.6%, je to posledica padca cen krompirju in cen za krmo. Teh pridelkov je letos zbog ugodnih klima ličnih razmer mnogo več nego'lansko leto.
Pri skupini živine in živ. izdelkov znaša porast 4.8%. Ta mesec so poskočile cene za prašiče in prašičjo
mast. Cene za ostale proizvode poka-zujejo neznatne variacije.
Pri grupi sadja in sadnih proizvodov je povzročen porast zbog ponovnega porasta cen na žganje.
Pri skupini koloniialnega blaga so bile cone za kavo v porasti, medtem
ko so ccne za sladkor padle, tako da se celokupni indeks ni izpre-menil.
Tudi industrijski proizvodi pokazu-jejo znatno porast. Dinar je v Curihu I v teku mc-seca julija kolebal med 6.65
i in 6.40.
Stabilizacija srednjeevropskih vrednot.
Od začetka letošnjega marca opazujemo v notaciji srednjeevropskih vrednot zastoj kolebanja. Tembolj je to presenetljivo, ker nam kaže prvič po končani vojski neko stabilnost in začetek sanacije, ki so jo skušali doseči dosedaj z vsemi sredstvi, pa je za vse države naenkrat niso mogli. Pomen tega dejstva je ta, da sedaj ne gre več samo za mimoidoče zboljšanje in da ni več nevarnosti, da bi se s težavo pridobljeno ravnovesje spet zrušilo; upanje obstoja, da bodo srednjeevropske denarne vrednote, ki so toliko let vsled svoje prikrite labilnosti v izdatni meri onemogočale obnovo Srednje Evrope, sedaj tako dobro fundirane in zavarovane, da je vsaj za najbližjo bodočnost vsak padec nazaj v prejšnjo labilnost izključen.
Avstrijska krona je, kakor že vemo, prva srednjeeevropska stabilizirana vrednota. Stabilizacija se je izvršila 1. septembra 1922. Od tedaj naprej ni krona na najvažnejših inozemskih deviznih trgih s stabilno 'vrednostjo, torej v Nevv Yorku in Amsterdamu, kolebala za več kot 1%. V Nevv Yorku notira krona v zadnjih 22 mesecih skoraj nespremenjeno 0.0014%, v Amsterdamu koleba med 0.00375 in 0.00385, drži se pa večinoma na 0.0038. Takrat, ko se je v Avstriji stabilizacija izvršila, je bila Avstrija še sredi inflacije. Natiskovalnica bankovcev je ustavila delo šele 22. nov. 1922, tako da so tekom dveh mesecev in pol prišle še ogromne množine novih bankovcev ven, pa se vendar enkrat določeni kurz ni spremenil. Nekaj podobnega smo videli prav sedaj na Ogrskem in na Poljskem. Septembra 1922 je znašal obtok bankovcev v Avstriji 2.3 bilijona kron, v začetku januarja 1923, tedaj ko je začela delovati Avstrijska Narodna banka, 4 bilijone, koncem junija 1924 7.7 bilijonov. A kritje je znašalo v septembru 1922 samo par odstotkov in se sploh ni dalo določiti, januarja 1923 že 26%, junija 1924 pa okoli 40% (v zlatih devizah).
Češkoslovaška krona se je stabilizirala nekoliko pozneje kakor avstrijska. A tako nedotaknjena od tujih vplivov ni mogla ostati kakor je avstrijska, ker je trgovina v češkoslovaških kronah razmeroma vendarle pro-stejša kakor v avstrijskih kronah. Večkrat je kolebala do 8% svoje vrednosti. Poleti 1922 je bila deviza Praga zelo visoka, 28. avg. na primer v New Yorku 3.78; proti koncu 1922 je zelo padla in je v drugem januarskem tednu 1923 se znižala celo na 2.75, torej od avgusta 1922 za skoraj 30%. To je bil oni znani veliki padec. Od tedaj naprej se guglje v New Yorku stalno okoli 3, ne more se dvigniti čez, pade pa tudi ne pod 2.80. Zboljšala se tudi«tedaj ni, ko je praški bančni urad začel z nalahno deflacijsko politiko in se je obtok bankovcev med časom stabilizacije izdatno znižal. Decembra 1922 je znašal obtok bankovcev 10 milijard češkoslovaških kron, 15. junija 1924 pa samo še 7.7, torej za 25% manj. Deflacijska politika Rašinova je prešla pod vodstvom inženerja Becka v tok stabilizacijske
politike, ne v kvar češkoslovaškemu gospodarstvu.
Na Ogrskem se je stabilizacija posrečila šele v prav zadnjih tednih, pravzaprav šele sredi letošnjega ju-nija, po zborovanju sveta Zveze narodov v Ženevi. Dovzetnost za stabilizacijo se je pa pokazala že 11. marca; od takrat pa do 1. maja je kolebala ogrska krona v Nevv torku nekako na nivoju avstrijske krone med 0.0015 in 0.0013. V prvi polovici maja zaznamujemo velik padec, ki ie dosegel slednjič najnižjo točko 0.0011; od sre-de junija gre pa krona počasi gor in je notirala sredi julija 0.00125. Seveda se je s tem padcem spremenilo tudi razmerje do avstrijske krone: dočim je bila začasno za 20% nad avstrijsko, je notirala sredi julija 15% pod njo. V letu 1923 je bil pa padec ogrske krone ogromen. Začetkom 1923 je notirala v Nevv Yorku še 0.045, v juniju že 0.02. Poleti 1923 je prišel pa oni katastrofalni padec, julij-avgust, ponovil se je letos v času januar-marec. Krona je padla včasih na 40. del vrednosti, ki jo je imela v začetku leta 1923. Obtok bankovcev ni šel zmeraj pred razvrednotenjem. V začetku leta 1923 je znašal samo 74 milijard, v drugi polovici aprila je pa skočil na 100 milijard, junija na 155. koncem avgusta na 400, koncem novembra na 850, januarja 1924 je prekoračil bilijon in je dosegel 23. junija 1924 2.5 bilijona ogrskih kron. Nova ogrska banka je s to vsoto začela, koja vsota je še zmeraj dosti manjša kakor je pa bila v Avstriji takrat, ko je začela delovati Narodna banka: 4 bilijoni. Industrija in trgovina Ogrske sicer ne potrebujeta toliko denarja kakor avstrijsko gospodarstvo, vendar pa pravijo, da se tudi Ogrska s temi bankovci ne bo mogla zadovoljiti in da bo ogrska banka morala nanraviti ravno isto, kar je morala napraviti avstrijska, da bo namreč pri prevzetju deviznega skupička iz posojila pri Zvezi narodov morala obtok bankovcev zvišati.
Poljska vrednota je postavljena v zadnjem času na novo podlago in sicer izključno s samopomočnimi odredbami poljske vlade. Kljub zelo težki gospodarski krizi Poljaki ne mislijo na to, da bi s težavo izvojevano stabilizacijo kakorkoli ogrožali. Od letošnjega januarja dalje je ostala poljska marka v resnici stabilna, do tedaj je pa delila usodo nemške marke. Deviza Varšava je notirala v začetku leta 1923 v Nevv Yorku 0.0058, torej nekako štirikrat toliko, kakor avstrijska krona. Od junija do novembra je prišlo do tiste grozne katastrofe, ki smo jo videli tudi na Nemškem, in je šla poljska marka nazaj na 0.090012. A že v letošnjem letu so se pokazali obrisi nove vrednote, napravljene s, fiksno relacijo do marke: 1 zloti = 1,800.000 mark. Po svoji vsebini in vrednosti je zloti enak zlatemu franku. Poljska je torej spet pri latinski novčni uniji, a sedaj s polnovrednim denarjem. Pokritje bankovcev poljske banke je zelo visoko, obtok znaša (10. VI. 1924) 257 milijonov zlotijev, zlata zaloga banke znaša 72 milijonov, imetje v inozemstvu ima pa vrednost
223 milijonov zlotijev. Izdaja bankovcev in nadaljnji natisk sta ustavljena 7. aprilom, nadaljnji bankovci se smejo izdati le proti kritju v zlatu ali zlatih devizah. Od 1. letošnjega julija je marka zgubila svojo veljavo kot plačilno sredstvo, izmenjava bankovcev traja do 30. junija 1925. Resnost, s katero se je oprijela poljska vlada ureditve gospodarskih razmer, vzbuja upanje, da bo tudi na ‘Poljskem stabilizacija trajna in se bo gospodarstvo zopet obnovilo, posebno še, ker se je najetje posojila pri zvezi narodov posrečilo.
Bistveno drugače kakor na Ogrskem in Poljskem, namreč na bolj deflacionistični podlagi, se je izvršila stabilizacija jugoslovanskega dinarji. Koncem leta 1922 je bila denarna politika izrecno inflacionistična, obtok bankovcev je narasel od 1. I. 1919 do 1. I. 1923 od 340 milijonov na 5039, torej za 15 krat; od 1. I. 1923 do maja 1924 tudi še za eno milijardo, a se je obenem vrednost dinarja dvignila. Dinar je notiral, v začetku leta 1923 v New Yorku 1.08, je padel 27. 1. 1923
na dosedaj najnižjo točko 0.67, je kolebal potem hudo gor in dol in je dosegel v drugem februarjevem tednu spet 1. Od tedaj je šel v New Yorku skoraj neprestano gor, sedaj je 1-18. Jugoslovanski dinar je ena onih redkih srednjeevropskih vrednot, ki so bile v zadnjih 16 mesecih skoraj zmeraj trdne, ne da bi bil šel preveč gor, i kakor je šla češka krona v poletju j 1922.
S Najvažnejši zaključek v vrednost-| nem razvoju Srednje Evrope je torej j dejstvo, da je natiskalnica bankovcev ; v vseh petih nasledstvenih državah i svoje delo ustavila in se je razburje-! nje pomirilo. To more biti dotičnim I državam le v korist. Ker se je ob-! enem stabilizirala tudi nemška marka j in so dosedanje skušnje z novo vred-! noto ugodne, lahko ugotovimo, da so ; se gospodarske razmere v Srednji Evropi res zboljšale. Dovzetnost se ■ je pokazala že lani, a letos se je obrnilo toliko na bolje, da pomeni prvo I polletje 1924 kljub borznim krizam, pomanjkanju denarja in insolvencam | prav razveseljiv napredek.
Balkanska in orientska poročila.
Dve poročili imamo.
Prvo pravi: V Jugoslaviji izgublja Češkoslovaška naročnike, dobiva jih Italija. V Trstu so ustanovili italijan-sko-jugoslovansko trgovsko zbornico, ki deluje skupno z zbornicama v Milanu in Rimu. Vidi se, da bo dobila Italijanska trgovina ugodnejše pnn-ofe v Perziji, Turkestanu, Afganistanu in v bližnjem Orientu. Dosedaj je kraljevala tukaj izključno angleška trgovina. — V Smirni je bil letos eksport posušenega sadja dosti bolj živahen kakor lani. V zadnji seziji so izvozili
30.000 ton rozin, ki jih ima inozemstvo tako rado. Tudi trgovina s tobakom je šla dobro in so zlasti Ameri-kanci kupovali po visoki ceni. — Turki so izdali strogo odredbo, da sme biti trgovina v obrežnem prometu samo v turških rokah. To se čuti jako neprijetno. Samo malo inozemskih družb je bilo pripuščenih. V Smirni se boje, da bo to na tamošnji trg zelo neugodno uplivalo. Še januarja je upravljalo pristaniško službo 110 ladij, aprila pa samo še 50. — Ustanovili so italijansko - egiptovsko banko, na italijanski strani so bili udeleženi Banco di Roma, Credito italiano in Banca nazionale di credito. Novi banki so dali osnovni kapital 50.000 angleških funtov. Italijanski trgovski vpliv se v Egiptu sploh širi. Egiptovske železnice so razpisale ponudbe za dobavo 30 lokomotiv; ponudnikov je bilo 31, med njimi belgijski, francoski, ameriški, švicarski in avstrijski, dobila je pa naročilo milanska tvrdka Ernesto Breda, 3840 angleških funtov za lokomotivo. Ponudbe angleških tvrdk s okclebale med 5045 in 7035 funti. Vsled tega so angleški listi egiptovsko vlado hudo napadali, že zato, ker je sploh razpisala mednarodno tekmovanje in se ni omejila samo na angleške tvrdke. Bolj kot kdaj prej je postal Egipt trg za sladkorne izdelke. Lani so jih importirali za ca.
5.600.000 frankov; dosedaj je bila Anglija na prvem mestu. Sicer se krajevna sladkorna industrija vsak dan bolj razširja, a je možnost prodaje še zmeraj zelo velika — bonboni, konfeti, kandirano sadje, mandolato itd. — Tudi uvoz čokolade in kakaoa se izplača, na leto kupijo tega blaga za 9 milijonov frankov. Dosedaj je na prvem mestu francoska čokoladna industrija in francoska trgovina s ka-kaom, nato pridejo Holandska, Italija, Švica, Anglija, Belgija, Nemčija. Plačilni pogoj je navadno takojšnje plačilo, ko blago pride; angleške tvrdke dajo v takih slučajih dvaodstotni popust. — Dolgoletni načrt normalne železniške zveze Bejruta s Tripolisom je smatrati za ugodno rešen. Več kot tretjina nove železnice je že v delu. Nova črta bo v zvezi s progo Carigrad —Bagdad. Ko bo železnica dograjena, je treba samo še zvezo med Bejrutom in Haifo, 100 km, pa bomo imeli nepretrgano zvezo iz Evrope v Egipt, vez Carigrad—Sirijo—Palestino.
Opravičenost k zahtevi povračila preveč plačane železniške tovornine.
| Julijsko poročilo pravi: Jugoslovan-i ska produkcija železa v okraju Vareš j (Bosna) je znašala leta 1922 5348 ton surovega železa in 2405 ton litega, leta 1923 je pa poskočila na 23.026 ton surovega železa. Jugoslovanska industrija mramorja na otoku Hvaru postaja v inozemstvu zmeraj bolj znana. Neka švicarsko-holandska družba je sklenila z jugoslovanskimi industrijci dogovor, tičoč se izkoriščanja jugoslovanskih rek med drugim za obrat električnih malih prog. Vlada je sklenila, da bo pristanišče v Sušaku preuredila na popolnoma modern način. Treba bo za to 20 milijonov dinarjev. V Jugoslaviji povprašujejo sedaj zelo po superfosfatih in po solitru iz Čile. Poplave so uničile zelo .veliko izora-nega sveta, treba ga je nanovo pognojiti in posejati. Zato se umetna gnojila dobro prodajajo. Industrija svile se v zadnjem času v Jugoslaviji zelo razvija. Siiv bo po vseh znakih tudi letos prav obilo; lahko računamo, da jih bodo eksportirali nad 5000 vagonov. Tudi letos bodo nekako dve petini posušili, eno petino bodo predelali v marmelado, ostali dve petini bosta šli pa v slivovec.
V Rumuniji so banke in velilca podjetja na novo organizirala velikanski konsorcij za petrolejsko industrijo. Imajo na razpolago prav ogromna denarna sredstva, da bodo lahko konkurirali s petrolejskimi podjetji, ki delajo s tujim kapitalom. Nova družba se bo imenovala sindikat rumunskih rafinatorjev.
V Palestini so prodali vojne avtomobile, pa so kljub temu Amerikanci spečali dosti lahkih avtov. Težavni teren zahteva včasih motorje s 30 do 40 HP. V Turčijo je dospela prvič partija okoli 1000 ton sipnega sladkorja iz Rusije. Rusija hoče to svoje blago napraviti v Turčiji in Egiptu znano, ker porabita ti dve držaji prav veliko sladkorja. Glej prejšnje • poročilo. Alkoholu je dovoljen spet vstop v Turčijo, a carina je dvanajstkrat tako visoka kakor je bila pred prepovedjo. Carino pobira turška produkcija alkohola. Slejkoprej kupuje Turčija železniški material vseh vrst, od tračnic pa do vagonov in lokomotiv. Zlasti za opremo glavnih črt Angora —Sivas in Samsun—Sivas. Turška poljedelska banka kupuje poljedelske stroje, zlasti cenene pluge, in jih oddaja naprej. Upravi Carigrada in Smirne kupujeta gradbeni material najrazličnejših vrst. V Sirijo se lahko proda železo in železno blago, cevi za kanalizacijo in vodovod, maufaktu-ra itd.
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Teletaa 229 Plačilo tudi na obroke I
Po § 70., odst. 3 žel. obr. prav. je opravičen zahtevati od železnice povračilo preveč plačane tovornine oni, ki je tovornino železnici plačal.
Na to določbo pravilnika se je sklicevala v proti železniškemu erarju naperjeni pravdi finančna prokura-tura kot zastopnica erarja in že iz tega razloga odklanjala povračilo preveč plačanega zneska odpošiljatelju, ker je tovornino plačal naslovnik. Zadeva je bila pa sledeča:
Tožitelj je odposlal s postaje v Škofji Loki lesnemu trgovcu P. v Zemunu vagon lesa. Tovornino je plačal vsled tozadevnega dogovora naslovnik P., zaračunala se je pa tožniku, ker jo je imel on trpeti.
Pri odpošiljatvi je pridržal tožnik duplikat tovornega lista, original, na katerem je bila tovornina zračunjena, mu je doposlal prejemnik. Iz tega tovornega lista je ugotovil tožnikov pooblaščenec K., da je tovornina za znesek 1061 Din previsoko zaračunjena.
Ker železnica vzlic reklamaciji tega zneska ni hotela vrniti, je vložil tožnik 28. septembra 1922 tožbo proti že-lezničnemu erarju.
Finančna prokuratura kot zastopnica erarja je tožbi ugovarjala, da se na tovornini ni preveč plačalo, če se je pa to zgodilo, je dobil tožnik preveč plačani znesek že povrnjen, kajti do leta 1922 so bile vse reklamacije radi previsoke tovornine rešene in je tudi tožnik dobil povrnjenih 18.699 Din. Tožnik razen tega ni opravičen zahtevati povračila, ker je tovornino plačal prejemnik in tožnik ni priložil reklamaciji prejemnikove cesije.
Deželno sodišče je tožbeni zahtevek prvotno zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da je po določilu § 70. žel. obr. pravilnika za uveljavljanje zahtev glede povračila preveč plačane tovornine opravičen samo oni, ki je železnici plačal dotično previsoko vsoto. Če bi se pa železniška uprava tudi res v slučajih, ko ima odpošilja-telj v rokah tovorni list in duplikat, zadovoljila z njegovo reklamacijo, bi bilo to v primerih uveljavljanja zahtev na preveč plačani tovornini potom pravde z ozirom na navedeno določbo obratnega pravilnika brez pomena.
Vsled tožnikovega priziva je višje deželno sodišče prvosodno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo deželnemu sodišču v ponovno razpravo. Med razlogi je ugotovilo, da je že prvo sodišče nazora, da se mora tudi tak zahtevek na preveč plačani tovornini odstopiti drugemu, da pa v tem slučaju ni prišlo do cesije zahteve naslovnika v korist tožniku kot odpošiljatelju. Toda prvo sodišče ugotavlja pravilno po navedbah strank in po izpovedbah zaslišanih prič, da je tovornino plačal naslovnik, prezrl pa pri tem, da tožnik trdi, da je od naslovnika sprejel tovorni list in svoj duplikat tega lista izročil pooblaščencu K., da reklamira od tožene stranke v njegovem imenu povrnitev preveč plačane tovornine. Če se izkaže, da je to res, je pravno zaključiti, da je tožnik kot cesijonar naslovnika, ki je plačal tovornino, zahteval od železnice reklamacijskim potom in zahteva zdaj tudi s tožbo povračilo preveč plačane tovornine. Vprašanje je le, če se mora tak cesijonar izkazati s cesijsko listino ali če zadostuje druga legitimacija. Kaka sme biti ta legitimacija, pa obrazloži železniški tovorni tarif I. del A, ki je bil odobren z odlokom železniškega ministrstva z 4ne 11. novembra 1909, št. 56.158/16. Predpisi tega tarifa veljajo kot dopolnilo k določbam žel. obratnega pravilnika, kar izhaja iz § 2. tega pravilnika. Po tarifnih določbah k § 70. pravilnika za-more odpošiljatelj pri nakazanih tovornih pristojbinah uveljavljati zahtevke na vrnitev tovornine z odpoši-ljatvijo voznega lista in mogoče izdanega duplikata voznega lista, prevzemnega lista ali računa o plačani tovornini. Če je torej tožitelj res, kakor trdi, priložil reklamaciji tovorni list, na katerem je vpisana tudi vsa plačana tovornina, in pa duplikat to-
vornega lista, je izpolnil vse zakonite pogoje. Da se to dožene in obenem še razpravlja o ostalih toženkinih ugovorih, se je zadeva vrnila prvemu sodišču.
Ko so se pri ponovni razpravi izvršili potrebni dokazi, je izdalo deželno sodišče novo razsodbo, s katero je tož-benemu zahtevku ugodilo in obsodila toženi železniški erar v plačilo iztože-vanega zneska in vseh pravdnih stroškov v znesku 1342 Din. V razlogih sodbe je izvajalo, da je po priči F. In po tožnikovih trgovskih knjigah dognano, da je tožnik res poslal sporni vagon lesa trgovcu P., da je ta plačal tovornino, da se je tovornina zaračunala tožniku, nadalje da je tožnik po svojem pooblaščencu K. reklamiral preveč plačano tovornino in reklamaciji priložil tovorni list in duplikat, nadalje da ie glasom zvedene priče G. bila tovornina za znesek 1061 Din preveč zaračunana in plačana, katerega zneska višini tožena stranka tudi ni ugovarjala. Vsled tega je sodišče tožbenemu zahtevku v celem obsegu ugodilo.
Proti razsodbi tožena stranka ni vložila priziva, pač pa je po njeni pra-vomočnosti tožnik uvedel eksekucijo.
M. Savid:
Naša industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
Naše proizvajanje parketov.
Parkete in deščice za parkete izdelujejo v Sloveniji, Bosni, Slavoniji in na Hrvatskem. V drugih pokrajinah jih ne izdelujejo. V Sloveniji se bavi s to panogo 10 tovarn.
V Ljubljani obstojijo sledeče tvor-nice parketov: 1. V. Scagneti, tovarna parketov, ki more izdelati letno okoli
28.000 m2 parketov. Izdeluje jih iz bukovega in hrastovega lesa. Za izdelovanje ima dve stružilnici, dve krožni žagi, prostor za parjenje bukovine, štiri sušilnice in dva stroja za prire-zovanje parketov. Parkete prodaja v naši državi. 2. Ivan šiška, tovarna parketov, izdeluje letno do 60.000 m2, to je do 70 vagonov bukovih in hrastovih parketov ter 100 vagonov raznega stavbnega lesa. Ima parni stroj 90 HP ter zaposluje 40 delavcev. Parkete prodaja tudi v inozemstvo, posebno v Italijo. 3. Tovarna parketov J. Puha. 4. Tovarna parketov Karla Binderja, ki izdela 15 do 18 vagonov parketov ter drugih lesnih izdelkov.
Na Vrhniki ima Josip Lenarčič poleg strugarne tudi tovarno za zaboje in parkete. Izdeluje parkete od pri-prostih do najfinejših, ki so okrašeni s furnirji, kot jih izdelujejo samo še Francozi. Bil je odlikovan s prvo nagrado. V Verdu pri Vrhniki je večja tovarna za izdelavo parketov in dela s 120 delavci!
V Sv. Petru v Savinjski dolini izdeluje g. Vilko Maček okoli 2000 m* parketov. Enako gg. Franc Plevček in Ivan Šnaucer.
Poleg teh izdeluje parkete Ana Guzelj v Škofji Loki in Remec v Duplici pri Kamniku.
V Bosni izdelujejo parkete Avgust Braun, d. d. v Sarajevu, Butazoni in Venturini, »Una«, d, d. v Bosanski Dubici, Giusepe Feltrineli v Svjetli-nah (kotar Rogatica). Prve tvomice so pred vojno izdelale okoli 20.000 m* parketov, poslednja se je opremila tik pred vojno. Ker se v Bosni malo gradi, imajo te tvomice malo dela.
V Povodu na Savi proizvaja parkete »Slavonija«, d. d. za lesno industrijo. Na leto more producirati okoli
100.000 m5 bukovih in hrastovih parketov. Zaposluje 30 delavcev in ima dva stroja za proizvajanje parketov in vse pomožne stroje. V Zagrebu obratuje tovarna parketov in parna žaga, ki more izdelati letno okoli 100.000 m* parketov. Sedaj proizvaja samo polovico. Ima tri garniture strojev in zaposluje 35 do 40 delavcev.
V Karlovcu obstoji tovarna parketov in lesnih izdelkov d. d., ki je leta 1921. začela z obratovanjem.
Izdelovanje parketov je lepa pa-
noga industrije, ki izkorišča navadne lesne odpadke, ki niso uporabni za stavbni les. Izdeluje parkete za domačo uporabo, pa tudi za izvoz v Italijo, Švico, Francijo, Anglijo in v Južno Ameriko.
Priporočljiva je ta industrija povsod, kjer se predeluje bukov in hrastov les, more se pa gojiti tudi kot samostojna industrija, če izdeluje finejše izdelke.
Ker imamo v Srbiji znatne množine j bukovega lesa, bi narn^ bila ta indu- j strija zelo dobrodošla. Zato bi morali ! poslati naše trgovske sinove iz gozd- j nih krajev v Slovenijo, da se tam pri- j učijo tej stroki.
(Dalje sledi.) 1
Trgovina.
Vprašanje eksploatacije roškega bazena. V ministrstvu saobračaja se bo vršila te .dni konferenca vsih interesiranih krogov, ki bo imela za predmet vprašanje eksploatacije reškega bazena.
Za istočni semenj v Lvovu. — V Lvovu se vrši od 5. do 15. septembra istočni semenj, kjer so udeležene s svojimi stalnimi paviljoni skoro vse države istočne in zapadne Evrope. Savska banka v Beogradu (Kneginje Ljubice 7) ima kot zastopnica sejma za našo državo na sejmu poseben paviljon. Interesenti, ki želijo razstaviti svoje proizvode, naj prijavijo to banki do 5. t. m., vzorce pa lahko pošljejo do 10. t. m. Navesti je cene za blago, franko Beograd.
Industrija.
Fordova tovarna avtomobilov v Humi.
Ford namerava, kakor se čuje, zgraditi v Rumi veliko tovarno za avtomobile. Ford bi zgradil za svoje delavce in nji- | hove družine delavske kolonije po ame- ! rikanskem vzorcu. Podjetje bi se naha- i jalo na kupljenem posestvu grofa Peja- j čeviča. Vesti o tem novem podjetju For- j dovem še niso potrjene.
Finančna moč italijanske industrije. — ! Pregledno sredstvo o finančni moči ita- ! lijanske industrije nudijo številke o gi- ; banju italijanskih delniških družb vjraz-nih perijodah.	j
Lelo Štev. družb Delniška glavnica	i
v pap. lirah konv. v zlate lire 1865	379	1.331,102.284	1.331,102.284
1883	384	1.811,287.712	1.811,287.712	(
1913	2882	5.170,283.170	5.170,283.170	•
1917	3339	7.146,872.300	6.544,567.789	j
1920	5995	17.683,083.290	10.904,496.082
1922	6734	21.693,304.625	11.816,686.646
Za čas v 1. 1928 se je število družb povečalo za 1048, a njih kapital znaša v papirnatih lirah 2.127,999.373, ali zlatih lirah 476,033.460. Na ta način je znašalo celokupno število delniških družb koncem leta 1923 7782 in njih kapital 23.821,303.998 papirnatih lir, a zlatih lir 12.927,201.060.
Davki in takse.
Pregled o plačilu neposrednih davkov j v mesecih februar in marec 1924. V februarju 1924 so vplačale posamezne pokrajine neposrednega davka sledeče:
1. Hrvatska	in Slavonija	27,040.159	Din	33	p
2. Bosna in	Hercegovina	7,967.107	Din	—	p
3. Vojvodina .... 30,057.257 Din 70 p
4. Slovenija .... 14,719.276 Din 27 p
5. Dalmacija ....	3,042.123	Din 35 p
i 8. Srbija in Črnngora .	19,166.622	Din 09 p
Skupaj . 101,992.545 Din 74 p
V marcu	pa:
1. Hrvatska	in Slavonija	10,943.041	Din	14	p
2. Bosna in	Hercegovina	7,025.124	Din	—	p
3. Vojvodina .... 15,346.516 Din 47 p • 4. Slovenija .... 10,800.120 Din 81 p
5. Dalmacija ....	2,104.010	Din 47 p
S. Srbija in Črnagora ■ 18,109.576 Din 84 p
Skupaj . 64,328.389 Din 73 p
Davčno okrajno oblastvo v Kranju razglaša: V smislu člena 158. finančnega zakona z dne 29. julija 1922, Ur. 1. št. 105 iz 1. 1922, se s tem razglaša, da je odmera davka na poslovni promet za davčno leto 1924 končana. Davčni zavezanci odmerne izkaze lahko vpogledajo pri pristojnem županstvu ali pa pri pristojnem davčnem uradu v 15 dneh in sicer
v	dobi od 11. avgusta 1924 do 25. avgusta 1924, toda le glede postavk, ki zadevajo lastno davčno dolžnost, za druge pa le, če se izkažejo s posebnim pooblastilom, da so jih upravičeni zastopati v davčnih zadevah. V 15 dneh po preteku roka za vpogled, t. j. do 9. septembra 1924 se proti odmeri lahko vloži z 20 Din kolkovane pritožbe ali prizivi pri davčnem okrajnem oblastvu v Kranju. Prošnje za priobčenje odmernih podatkov je fkolkovati s 5 Din.
Denarstvo.
Cirkulacija novčanic na Češkoslovaškem. Dne 23. julija je znašala cirkulacija novčanic 7 milijard 563 milijonov CK in se je potemtakem od 15. julija cirkulacija zmanjšala za 166 milijonov čK.
Promet.
Telefonska proga Beograd—Bratislava.
Končali so se pregovori za otvoritev neposredne telefonske proge Beograd— Bratislava. Cim bo ta proga gotova, se bo takoj predala prometu.
Izvoz in uvoz.
Za izvoz sladkorne repe. Ministrstvo saobračaja je poslalo v Srem komisijo, ki bo izvršila pregled tovornih vagonov na vseh postajah, ki se tam nahajajo, da bi se moglo ugotoviti število uporabljivih vagonov, ki bi se jih moglo dodeliti
tamkajšnjim producentom za izvoz letošnje sladkorne repe.
Naš izvoz črez Solun. V teku leta 1923 smo izvozili črez Solun 6638 volov in krav (leta 1910. 34.058 komadov), konj in oslov 8.279 (v letu 1910. pa samo 180), ovnov 273.000 komadov (v letu 1910. pa 14.394 komadov. Žita smo izvozili lansko leto 522 vagonov, medtem ko je znašal izvoz v letu 1910. 6.387 vagonov. Moke in otrobov smo izvozili 50 vagonov, fižola 450 vagonov, krompirja 350 vagonov, sadja 50 vagonov, opijuma 49.000 kg, kokonov 48.112 ok, lesa 1.062 vagonov.
Ruski izvoz žita. Po poročilu »Ost-expressa« je izvozila Ruska od 1. oktobra 1923 do 31. marca t. 1. potom svojega trgovskega zastopnika v Berlinu 1,125.010 ton žita, in to največ v Anglijo, Italijo in Nemčijo.
TA ZNAK
jamči za kakovost in radi ,tega hitro razprodajo v Vaši trgovini! Ne zamudite izpopolniti Vaše zaloge »ZLATOROG« mila točno in pravočasno!
Razno.
i
Gospodarska kriza in naš velesejem. Po dosedanijh izgledili obeta biti letošnji velesejem prvovrsten, kljub vladajoči gospodarski krizi, da, gotovo je že, da bo velesejem stagnacijo omilil in zopet posredoval, da se delna brezposelnost v industriji in trgovini omeji. Kupci se oglašajo v velikem številu, uspeh je vsakemu razstavljalcu zasiguran, - če bo zmožen konkurence in bo nudil kupcu ugodne prodajne kondicije. Slikovitost bo na letošnjem velesejmu večja kot druga leta, ker je z najrazličnejšim blagom dobro založen. Paviljoni so natrpano polni, še nekaj kvadratnih metrov na pol pokritih mestih in sejem bo zaseden kot še nikdar. Uprava velesejma je letos žrtvovala še več denarja kot druga leta za propagando in z njo poplavila celo državo. Značilno za letošnjo propagandno organizacijo je, da je reklamni materijal enakomerno razdeljen po vseh pokrajinah. V vsakem mestu in trgu vidiš po ulicah lepak, vidiš, ga na vseh železniških postajah, vseh poštnih uradih, letoviščih itd., z malimi lepaki so opremljeni železniški vagoni, trgovine itd. Več ' stotisoč reklamnih znamk, letakov in sejemski propagandni film, ki se predvaja po celi državi, bo tudi doseglo svoj uspeh. Močno podpirajo velesejmsko akcijo industrijske in trgovske korporacije in bančna podjetja, katerim gre izvan-redna zahvala. Tudi naši konzularni zastopniki v inozemstvu hvalevredno podpirajo idealno zasnovano institucijo. Časopisna propaganda je razvita po celi državi; poleg tega je sejemski rad te dni razposlal 80.000 osebnih pismenih vabil za udeležbo velesejma na vse trgovce Jugoslavije. Ta smotreno izvedena propaganda je bila mogoča, ker poseduje sejmski urad že strokovno izvežbani per-sonal, katerega je bilo potreba šele vzgojiti, ker so bili poprej v Jugoslaviji sejmi še popolnoma nepoznani. Uspeh te propagande se že izpričuje: velesejmski urad je organiziral po celi državi preko 400 prodaj sejmskih legitimacij. Razpro-dajalci že pošiljajo ugodna poročila, da kupci številno segajo po njih. Ljubljana, industrijski ceilter Jugoslavije, bo zopet pokazala, da je kos nadaljevati započeto delo, podpirati s smotreno organizacijo našo industrijo, obrt in trgovino v svojih težnjah.
Ugoden izid avstrijsko-rumunskih pogajanj. Pogajanja, ki so se pričela pred časom na Dunaju med Rumunijo in Avstrijo za ureditev važnih vprašanj, izhajajočih iz izvrševanja saintgermainske mirovne pogodbe, so se končala z dobrim uspehom.
Brezposelnost v Italiji. Po statističnih podatkih je znašalo povprečno število brezposelnih v prvih štirih mesecih t. 1.
234.000	na vsaki mesec. Pretekla leta je znašala mesečna povprečna brezposelnost okoli 247.000. Napram letu 1921 ima pa Italija v tem letu 212.000 brezposelnih manj.
Letošnja trgatev v Banatu. V Vršču se je vršil te dni sestanek vinogradnikov iz Banata, na katerem se je izračunalo, da bo dala letošnja trgatev okoli 400.000 hektolitrov vina.
Ugodnosti za inostransko obiskovalce
praškega velesejma. 30 % popusta na čsl. železnicah v vseh vlakih, 50 % popusta za vzorce, ki so carine in uvoznega dovoljenja prosti, preskrbovanje stanovanj v Pragi. Obiskovalci pražkega velesejma ne rabijo češkoslovaški vizum na potnih listih, ker nadomešča velesejm-ska izkaznica češkoslovaškim uradom potni list. — Na razstavi je obiskovalcem na razpolaganje: 1. Informacijska pisarna; 2. potniška pisarna in prodajalna voznih listov; 3. telegraf, telefon, pošta; 4. pisarna za inostransko trgovino; 5. carinski urad; 6. menjalnica; 7. vsakdanja radiotelegrafična poročila svetovnih borz, 8. tolmači; 9. okrožne vožnje po Pragi; 10. vožnja v aeroplanu nad Prago in okolico itd. — Pravico do vstopa v razstavo in do vseh navedenih ugodnosti imajo samo lastniki velesejinske izkaznice, katera stane 20 dinarjev. — Spomladnega velesejma 1924 se je udeležilo čez 2000 razstavljalcev (od teh je bilo 10% inozemskih) na 19.112 m* razstavnega prostora, ter znatno število kupcev iz 29 različnih držav in to (po številu obiskovalcev) iz: Nemčije, Avstrije, Kraljevine SHS., Rumunije, Francoske, Ogrske, Poljske, Anglije, Združenih držav Severne Amerike, Švice, Tunisa, Alžira, Bol-gaske, Španije, Turčije, Kube, Ruskega, Portugalskega, Egipta, Indije, Brazilije, Avstralije in Japonskega. — Kar se tiče jesenskega sejma, opozarjamo posebno na izložbo francoskih izdelkov, katero piiredi ministrstvo trgovine v Parizu, na številne izložbe drugih .evropskih in ameriških držav, posebno pa na razstavo zveze češkoslovaških mest, katera bo imela epohalni značaj za varčnost v občinskem gospodarstvu, nadalje na gozdni in lovski sejem, kjer bo mogoče videti najmodernejše priprave in stroje za go-jenje gozdov in njih eksploatacijo. Poljedelske interesente bo zanimala razstava gospodarskih strojev, ker je ta panoga češkoslovaške industrije ena izmed največjih v Evropi.
Vrednost nemških dajatev za reparacije. Wolfov dopisni urad poroča, da je nemški ekonomist prof. Pertano po natančnem raziskovanju gotovil, da je plačala Nemčija do 31. decembra 1922 v dajatvah 41.5 milijard mark v zlatu na račun vojne odškodnine. Nadaljne dajatve do 30. junija 1924 znašajo 540 milijonov, razen tega je treba prišteti še to, kar sta vzeli Francija in Belgija v Porenju in ruhrski kotlini.
Ukinitev monopola soli na Madžarskem. Ker nima Madžarska v današnjih razmerah lastne produkcije soli, bo na željo madžarskih trgovcev ukinjen obstoječi monopol soli in za odškodnino bo pa uvedena carina na uvoz tega blaga.
Newyork. Neki newyorški časopis je pred kratkim poročal o Newyorku sledeče: »Ali poznale to mesto? Ono šteje
7,910.000	prebivalcev, od katerih je dva milijona rojenih v inozemstvu. Ono šteje več Ifhlijanov kakor jih ima Rim, več Irlandov nego jih ima Dublin, več Nemcev kakor jih ima Bremen in eno desetinko vseh Židov na svetu. Ravno to je velikega pomena, kajti kjer se nahaja žid, tu je trgovina, tu je promet. New-york poseduje več telefonskih zvez kot London, Pariz, Berlin, Petrograd in Rim skupaj. On poseduje tudi pet največjih mostov na svetu, od katerih je vsaki najmanj 1 miljo dolg. Vsaki dan je 2000 gledišč in enakih institucij odprtih. Mesto ima 1500 cerkev od vseh ver, ki si jih človek more misliti. Davčna vrednost znaša 8500 milijonov dolarjev (t. j. približno 600.000 milijonov dinarjev). V to mesto prihaja dnevno več kot 300.000 ljudi. Vsakih 52 sekund prihaja kak osebni vlak, vsakih 13 minut pa tramvaj in vsakih 6 minut se rodi dete. Vsakih 10 minut se odpre ali ustanovi kaka nova trgovina. Vsakih 51 minut je kako novo poslopje sezidano, in to je Newyork. Newyork je ono mesto na svetu, ki se nahaja glede napredka v vsakem oziru na prvem mestu. Vsa druga velika mesta z Londonom vred zaostajajo v velikanskih dimenzijah za tem gigantskim mestom. Najbolj živahen promet na svetu je na Columbus-Cirkle v Ne\vyorku. V vrtoglavnem gibanju drdra tukaj vsaki dan 50.000 voz vsake vrste semintja, medtem ko jih v Londonu dnevno le 30 tisoč. Kar se pešcev tiče je križpotje med Broodway in Fultonom najživahnejše. Ob delavnikih se vidi tu 113.000 oseb. ki hodijo po svojih poslih. V Newyorku se dviga kvišku sedem največjih poslopij na svetu, eno teh poslopij Wolworth Building poseduje 59 nadstropij nad zemljo in 7 podzemeljskih stopnic. Seveda se nahajata pod to podzemeljsko palačo tudi dve železniški postaji. Newyork razširjajo z ogromno hitrostjo. Zida in gradi se na vseh oglih in koncih tega velikanskega mesta. Nad palačami se zidajo nova nadstropja, v predmestjih nastajajo po skoraj vsako uro nove velikanske najemniške hiše ali palače. Človeku se dozdeva neverjetno, toda istina je, da se v Newyorku vsakih 51 minut zgradi kako novo poslopje. Stroški za nove zgradbe znašajo mesečno okoli 60 milijonov dolarjev. Amerikansko gigantsko mesto je denarna borza sveta. Promet velikih denarnih institucij znaša 215 bilijonov dolarjev na leto, to je okoli trikrat toliko kakor v Londonu. V New-yorku se nahaja tudi največja hranilnica na svetu, v kateri se hranijo vloge od amerikanskih državljanov v znesku od 250,000.000 dolarjev. Mesto v pristanišču je v Newyorku mnogo večje nego v Londonu. Od tu se razpošilja mnogo stvari v znesku od približno 3 bilijonov dolarjev na vse strani sveta. Po carinski Statistiki naj bi dnevni promet znašal 17 milijonov dolarjev. Vsakih 20 minut zapušča kaka ladja pristanišče, da odplo-
vi	ali pa da priplovi v pristanišče. V velikanskih tovarnah, delavnicah in obratih dela 825.000 oseb. Ena dvanajstina cele svetovne industrijske produkcije se izgotovi v gigantski delavnici tega začudenja vrednega mesta. Ne\vyork poseduje zelo mnogo veseličnih lokalov, tako poseduje 184 gledališč in 577 kinoloka-lov, kateri prostori obsegajo vsaki večer približno en milijon ljudi. Zelo zanimivo bi bilo, ako bi se moglo po statistiki ugotoviti koliko da se v Ne\vyorku letno zaužije piva, vina in likerjev. Odkar obstoja prepoved alkohola, pa te uradne statistike ni; vč se pa, da se v tem naj-večjeni mestu sveta popije dnevno tri milijarde 200 milijonov litrov vode, kar se nikakor ni čuditi v tej neizrečeni vročini.
Žetev na Madžarskem. — Po oficijel-nih podatkih ministrstva za poljedelstvo se ceni madžarska žetev tako-le: pšenica 146.300, rž 62.400, ječmen 35.100, oves 28.200. Suho vreme koristi v obilni meri žetvi.
Mleko kurivo. Zdravstveni komisar iz Chicaga d.r H. Bundenson, hoteč pokazati, kakšno veliko moč ima mleko, je dal kuriti železnično lokomotivo, ki je vozila daljšo pot, s suhim, malo vlažnim mlekom. Moč, ki jo je dalo to mleko, je zadostovala, da še je napravilo toliko pare, da se je lokomotiva začela premikati.
Hmelj.
XVI. poročilo Hmeljarskega društva v Žateu. Žatec, ČSR, dne 1. VIII. 1924. Zadnji teden meseca julija se je vreme obrnilo na bolje, kar je razvoju kobul ugodno. Iz zgodaj obrezanih nasadov se že vidijo skoraj izgotovljene, pa redke kobule, v pozneje obrezanih nasadih se pa nahajajo na pol izgotovljene kobule, medtem ko v pozno obrezanih nasadih cvetje šele začenja prehajati v kobule. V prvih nasadih se bo pri normalnih razmerah pričelo obiranje posamezno v drugi polovici meseca avgusta, v drugih pa pozneje. Upanje na dobro letino je še precejšnje. Mnogo je nasadov, v katerih se kobule vidijo šele v drugi tretjini drogov, mnogo je pa tudi takih, v katerih orumeneva listje od spodaj gor, kar je povzročil volačni palež (?) — Za drugo je pa rastlina zdrava in brez mrčesa. Da bo pa zamogel ves cvet prehajati v kobule, za to je potrebno ugodno vreme do obiranja. — Na hmeljarskem trgu ni kaj posebnega; dve mali partiji sta se prodali po 4400—4500 čK za 50 kilogr. — Češkoslovaški hmeljarji so pri vladi dosegli, da se bode smel na Češkoslovaškem izvažati hmelj v poljubni množini in brez posebnega dovoljenja. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo javlja svojim članom, da Ministrstvo saobra-čaja še danes ni rešilo prošnje za polovično voznino hmeljskim obiralcem, vloženo dne 6. junija t. 1.
Književnost.
Vodnik po Ljubljani. Komite državnih uradnikov v Ljubljani je sestavil in sam založil knjižico: »Vodnik po Ljubljani«. Knjižica se dobiva pri komiteju za ceno 20 dinarjev.
Vodeče institucije u nacioualnom ban-karstvu Bosno. Pod tem naslovom je izšla druga izdaja knjižice Bankarstva, v kateri so avtorji poznani strokovnjaki Ljubomir Kosier in Vasa Ristič dali markantno sliko o bosanskem bankar-stvu z narodnega gledišča. Knjiga je prav okusno opremljena. Cena je 25 dinarjev in se dobiva pri upravništvu »Bankarstva« v Zagrebu, Marovska ulica br. 30 in po knjigarnah.
mrn&mmm a^mautsmsesam suddha< r~
SljUDDrt
žfelMteZIMlHI
THA0E NW&t i"	'	'	''	}
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo. Dne 1.
avgusta so kmetje pripeljali 269 svinj in 8 koz na sejem ter so jih prodajali po komadu in sicer: 5—6 tednov stare prašiče po 150—200 Din, 7—9 tednov 225 do 250, 3—4 mesece 400—700, 5—7 mesecev 750—900, 8—10 mesecev 1000 do 1150, 1 leto 1500—1850. 1 kg žive teže 13.75—15.25. 1 kg mrtve teže pa 23 do 23.75. Koze komad po 150 do 225 Din. Sejem je bil zelo živahen in je trajal do dveh popoldne.
Lesena roba na mariborskem trgu. Na ta sejem je prišlo tudi nekoliko prodajalcev z leseno robo iz ribniške doline. Med drugimi stvarmi so prodajali prav lično izdelane škafe pa 30 do 50 Din, banje po 20 do 100 Din, sita po 25 do 100 Din, grablje po 10 do 15 Din, pletene jerbase in košare po 20 do 35 Din komad. Tudi lesene posode, krožniki, žlice, vilice itd. je bilo videti v obilici. — Lončena roba. Tudi lončene robe, kakor skled, krožnikov, loncev in lončkov itd. je bilo videti mnogo na trgu, prodajalo se je po 0.50 do 50 Din komad.
Tržne cene važnejšim življenjskim potrebščinam v Celju 1. avgusta. Meso: go-
vedina v mesnicah I. 25, II. 24, na stojnicah I. 22—24, II. 20—22. Teletina I. 30, II, 25. Svinjina I. 30—32, II. 30, slanina I. 36, II. 32—35, amerilcanska slanina 32, mast 38, prekajeno meso I. 45, II. 40. — Sadje: jabolka kg 5—6, hruške 6—8, breskve 20, orehi 10, grozdje 30. Moka: št. OO 6.60, št. 0 6.40, št. 2 6.20, št. 4 5.60, št. 6 5.—, ržena moka 5.40. — Žito: q pšenice 410, rži 350, ječmena 300, ovsa 350, prosa 300. — Krma: q sladkega sena 60, polsladkega 50, kislega 40, slame 40. Cene se v zadnjem času niso mnogo spremenile v splošnem. — Raznega sočivja je na trgu na razpolago v izobilju po zmernih cenah.
Cena za sladkorno peso. Letina za sladkorno peso v Vojvodini bo zelo ugodna. V srednji Bački pričakujejo donos 400 do 500 kvinlalov na kata-stralni oral. Kakor se poroča, bo letošnja cena 30 Din za kvintal.
Ceno živini na tuzemskih trgih. Beograd. Pitani voli in biki 12—14, srednji 10—12, liferantski 8—9.50; ovce 8—9; svinje debele 100—120 kg 17—17.50, čez 150 kg 18—18.50, čez 180 kg 19, suhe svinje 19—22 Din za kg žive teže, franlco postaja. — Maribor. Pitani voli 13.25—14, poldebeli 11*—12.50; biki za klanje 11—12.50; krave debele 10—11 dinarjev za kg žive teže. Mladi prasci, 3—4 mesečni, 400—700, 5—7 mesečni 750-900, 8—10 mesečni 1000—1100 dinarjev, težje mesnate svinje 16—18 Din za kg žive teže.
Tedenski sejem v Zagrebu je bil precej dobro obiskan. Goveje živine je bilo dosti, dočim se je opazil slab dogon svinj, sremskih pa sploh ni bilo. Živahne kupčije so se sklepale za Češkoslovaško in Italijo, kamor so odšle znatne množine telet, mladih krav, juncev in prvovrstnih volov. — Vsled močnega povpraševanja so narasle ceue boljši živinii in notirajo za kg žive teže: biki od 14—15; voli I. (za izvoz) 15.50—16, II. 11.50—15, III. 10—11; voli bosenski I. 13—14, II. 10 do 12, III. 9—10. Teleta I. 16.50—17.50, II. 14—16. Svinje nad enim letom 20 do 21.50, mesnate 20.50—22.50 Din. Krma po 100 kg: detelja 80—100, seno L 90 do 95, II. 60—70, otava 90—100, slama za steljo 50—60, navadno seno (za steljo) 60—70 Din.
Cene žitu v Rumuniji. Že nekaj tednov cene življenjskim potrebščinam v Rumuniji zelo rastejo. Cena vagona pšenice je narastla od 50.000 do 92.000 lejev. Izvoz je zelo močan. Stavil se je tudi predlog, da se maksimira cene, ki pa zbog negativnih rezultatov, ki so jih dale takšne mere, ni prodrl.
Tržaški trg. Sveže meso po 8.40 do 13, zmrznjeno po 4.20 do 6, telečje meso po 7.60 do 10.20, prekajena svinjina po 10.20—15.20, mleko po 1.40 do 1.70, jajca po 0.55—0.65, čebula po 0.50—0.60, fižol po 0.70—1, novi krompir po 0.50—0.70,
paradižniki po 0.50—0.70, riž po 2—3.20, navadno olje po 6—10, sladkor po 6 do 6.40 lir za kilogram.
Mariborski trg (2. avgusta). Ta tržni dan je bil zelo živahen, ker je bilo po Glavnem trgu, na Koroški cesti, na Vodnikovem trgu in na Strossmayerjevi ulici nad 120 vozov, ki so jih pripeljali kmetje s krompirjem, fižolom, kumarami, čebulo, česnom, prašičjim mesom, sadjem itd. — Posebno krompirja je bilo mnogo na trgu in zalo so padle cene na 0.75 do
1 Din za kg. Kumare so bile zelo poceni,
2 komada 0.25—0.75 Din, čebula in česen po 3—4 Din venec, fižal 0.25—0.50 za 1 kg. — Sadje: To pot je bilo izvan-redno mnogo jabolk in hrušk na sejmu in so se prodajale po 4 do 6 Din kg. V petek, 31. julija so bile češplje prvikrat na mariborskem trgu in so se prodajale po 15 Din za kg. Videti je bilo tudi nekoliko balancan, ki so se prodajale po 1.50 Din za komad. Čeravno ni bilo to leto dobro za sadje, vendar se ga dobi tudi za izvoz, to je pa zato, ker n. pr. okoli Hoč in Št. lija je dovolj jabolk, v ljutomerskem okraju jih je pa zelo malo.
Dobava, prodaja.
Dobava mleka. V pisarni Stalne vojne bolnice -v Ljubljani se bo sklenila dne 14. avgusta t. I. direktna pogodba za dobavo mleka (dnevno 65—70 litrov).
Dobava ploščnatega železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila 29. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave ploščnatega železa.
Dobava bandaž za kolesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 29. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave bandaž za razna kolesa.
Dobava gramoza in kamenja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. avgusta 1.1. ofertalna licitacija glede dobave gramoza in kamenja za razširjenje postaje v Brodu.
Dobava trakov in barvo za telegraf. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave trakov in barve za telegraf.
Dobava želc*a za reSetke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 18. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave železa za rešetke.
Nabava telegrafskega in telefonskega materiala. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo raznega telefonskega in telegrafskega materiala. Nabavili se bodo: 1. galvanični členi in njih deli; 2. kombi-. nirana varovala in njih deli; 3. posamezni deli za telefonske aparate in telefonske centrale. Licitacija se bode vršila dne 6. septembra t. 1. ob 11. uri pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. 2. Pogoji so na vpogled isto-
Nedvomni
znaki
»Pravega : FHANCKOVEGA: kavnega pričetka« ia sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi :FRANCKs z mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusu in izdatnosti, —
r	m
tam in sicer se dobe v pisarni tehnične sekcije soba 75, kjer so interesentom v pogled tudi vzorci in kjer dobe natančnejše podatke. Dražitelji morajo položiti o% oziroma inozemci 10% kavcijo pri pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10, ure na dan licitacije.
Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo-vršila dne 25. avgusta t. I. ofertalna licitacija glede dobave 850.000 kg krušne pšenične moke (tipa 80%).
Dobava barv. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave barv.
Dabava žebljev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih žebljev.
Dobava belega emajl-laka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 30. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 500 kg belega emajl-laka.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zboroice-v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Pri intendanturi Dravske divizijske komande v Ljubljani se bo sklenila dne 11. avgusta t. I. direktna pogodba za dobavo meso za ljubljansko garnizijo. — Intendantura Timočke divizijske oblasti v Zaječaru sprejema ponudbe za dobavo raznega papirja, kuvert itd. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo pločevine. — Dne 22. avgusta t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ponovna ofertalna licitacija glede oddaje zemeljskih del za razširjenje postaje Šebešič — Dne 2. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalue licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave žag in specialnih nožev ter glede dobave grafitnih loncev in podstavkov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave 1500 lig varila (Schlaglot) in glede dobave 50.000 kg metalurgičnega koksa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave. 425 m3 bukovih drv. — Dne 3. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave mrež iz železne in medene žice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave ščetk in čopičev; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave cinkove in pocinkane pločevine ter glede dobave pliša in ripsa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 600.000 kg premoga.
e ai S t)i		
■ l	Veletrgovina	S
a » 1	koSonijalne in špecerijske	i a ta m
u a	robe	n tki
V»
mm
Ljubljana
a
S
m
0
1
»
a
ta
ss
sa
Zaloga
sveža pražene
§ kave,,/latih dišai/
S	in rudninske vode
S	*
bi Točna in solidna postrežba “ S Zahtevajte cenik 1	*
» *
NA VELIKO!	:
fl Priporočamo : galanterijo, g g aogavice, potrebščine za ■ fovljarje, sedlarje, rinžiee, m podloge (belgier), potreb- g Kine *a krojaie ia Šivilje, j gumbe, sukanec, vezenino, ■ »vilo, tehtnice decimalne ia balanfrna najceneje pri
10SIP PETELINC
! fcjmbljana, Sv. Petra aasip 7. 3
-1IIIIIIIUIIIIIIHIIIKI
TEODOR KORN
LJUBLJANA	I
POLJANSKA CESTA ŠT. 3.	|
Krovec, stavbeni, galanterijski In okrasni klepar. Initalacije vodovodov.
Naprava stelovadcv. — Kopališke In klosetne nat ra« i.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barve, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦o*
za
sadje
kakor tudi vse vrste papirja priporoča
Kastelic in drug
Trgovina s papirjem na veliko
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
A.- V 1 C E E
Maribor, Glavni irg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in uliic posodo, porcelanasto, kameni-nasio in stekleno robo.
Na debelo !	Na	drobno1
=111=111=11!=111=111=11
Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA«!
=III = III=III = III=III = H
Modna trgovina
i A. ŽIBERT
■
■ vljudno naznanja cenjenim
odjemalcem, da se je
j	preselila	'•c
m
s 1. avgustom 1.1.
« iz Prešernove ulice v prostore na Kongresni trg:
■ (poleg nunske cerkve) — in se E loplo priporoča za nadaljno J	naklonjenost.
5	*■
, «M3Ma*maaia■■■>■■ a
Msstnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Lfahljaaa. — 0*so*onti vredaik t*. JERAS,
Tisk tiskarne »Merkur«, truovsko-industriiske d. d