Pisma iz domačih krajev Svečina. Slana dne 13. in 14. maja je napravila tudi pri nas v Svečini v nižjih legah ogromno škodo. Uničen je ipo nekaterih vinogradih kar celi letošnji nastavek na trti, ozir. letošnji vinski pridelek. To pomeni naravnost katastrofo za dotičnega kmeta, ker je vinarstvo v našem kraju glavna panoga kmetijstva, od katere dobiva kmet glavne dohodke. Že od leta 1886 naprej ni bilo pri nas tako hude pozebe kot letos. V letu 1902 je napravila slana le ob spodnjih obronkih nižjih vinogradov nekaj škode. Zopet se je pokazalo, koliko so višje ležeče gorice več vredne od nižjih. Rušc. Dramatični odsek Prosv. društva priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob 8 uri zvečer v dvorani g. Črirka Finžgarjevo igro >Verigat. Prijatelji odrske umetnosti vabljeni! — Slana je — kakor drugod — tudi na našem polju napravila mnogo škode. — Izletniki že v obilnem §tevilu posečajo naš kraj. Posebno šolske mladine pride pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev mnogo. Troje je, kar zaniina tujce: krasna izletna točka za ture na Pohorje, tovarna za dušik s svojimi — rekli bi peklenskimi pečmi, kjer človek občuduje izume moderne električne tehnike in slavna, starodavna, krasna ruška cerkev Matere božje, ki slovi daleč na okoli kot božja pot. Dobre železniške in avtobus zveze dajejo posebno Mariborčanom priliko, da izrabijo nedeljske popoldneve za izlele v Ruše in k RuSki koči. Posebno mnogo prihaja avtomdbilov in motociklov, da postaja njihovo drdranje že zoprno! Šmartno pri Slov. Gradcn. Dne 10. maja smo spremili k zadnjemu počitku zaslužnega farana Iv. Jehart iz Brd. Bil je skrben gospodar in velik prijatelj hiše božje. Dolgo let je opravljal službo ključarja pri sv. Andreju. Po njegovem prizadevanju je bila preslikana ta lična cerkev in tudi tlakovana. Naj mu ljubi Bog na priprošnjo sv. Andreja dodeli večni raj za njegova premnoga dobra dela. — Radosti polna hoče biti nedelja 29. maja. Ta dan bo praznovala Marijina družba 201etnico svojega obstanka. Mladenke se bodo pripravile na to slovesnost s tridnevnimi duhovnimi vajami, ki jih bo vodil g. pater iz Celja. Krona slavnosti bo sprejem 22 novink in akademija, ki jo priredi Marijina družba s pestrim sporedom. V trajen spomin se bodo ob sklepu tudi posvetila vsa šmartinska društva božjemu Srcu. Šmartno pri Slov. Gradcu. Redka slavnost se je vršila dne 14. maja v Smartnem. Velezaslužnemu gospodu nadučitelju v pokoju Simonu Salamunu so gg. župani občin Smartno, Legen in Golavabuka poklonili v znak zahvale za njegovo 35 letno požrtvovalno delovanje na šmartinski šoli — diplomo častnega občanstva vseh treh občin. V lepem številu so slavju prisostvovali <ybč. odfoorniki, ki so razen par izjem po večini vsi njegovi učenci. Slavnost, katero je še posebno povzdignil svojo navzočnostjo starosta lavantinske škofije, zlatomašnik, veleč. g. dekan Ivan Lenart, je otvoril šmarlinski g. župan Sotl Ferdo s podelitvijo diplome — umetniško delo akad. slikarja g. J. Kosa. Kako se je priljubil šmartinskim faranom g. Salamun, so dokazali odlični govorniki, kakor veleč. g. dekan, ki je obujal spomine na njuno skupno delovanje v prid Smarčanom in na težka leta ob preobratu, o katerih dokumentirajo preluknjani zidovi šmarskih hiš, predTseni župnišča. V glavnem govoru pa je legenski župan gosp. Franc Hribernik kot načelnik krajnega šolskega sveta obrazložil dolgoletno težavno delo g. Šalamuna pri šoli, krajnem šolskeni svetu, pri občini, predvsem v vojnem času, ko je z neverjetno drznostjo kot narodnjak ščitil domačine. Zahvaljeval se mu je za njegovo nesebično delovanje, pri katerem je sivolasi g. Salamun skoro popolnoma pozabil na sebe. Tudi fantje pod vodstvom g. J. Krpača so se v pevskem zboru zahvalili in čas-titali slavljencu jpo svoje«, kakor se je gospod pevovodja izraziL Ob splošnem, najboljšem razpoloženju se je vzdignil slavljenčev prijatelj gosp. Ivan Kolltnan ter mu v izbranih besedah čestital. Plemenit, kakor je, je vedno šel vsakomur na roko, pomagal vsakemu, rad ogovoril vsakega, za kar je bil celo zavrnjen od nekega tukajšnjega jLohinteligenta«, češ, kaj fooš govoril z vsako kmetico, to ni za inteligentnega človeka. — Lepi pojmi o inteligenci. — No, kar svet stoji, se še menda ni drznil nihče kakemu 70 letnemu izkušenemu starčku in vzgojitelju mladine predavati o inteligenci. G. Šalamun, tisočkrat hTala za vse, kar ste storili za nas. CepraT se odselite od nas, dologletno Vaše tukajšnje delovanje nas druži, ostanite z nami, saj Vas vsak pošten šmartinski faTan ljubi. — Smarčan. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Umrl je najstarejši mož cele župnije, užitkar Andrej- Ozel iz Župeče vesi v 88. letu starosti. Starček je še do zadnje jeseni marljivo pomagal delati, drva sekati in hidi kositi. — Malo prej je v isti vasi umrla ena najstarejših žen, Marija Bauman v 81. letu. Naj v miru počivata. — Slana je seveda tudi tu napravila veliko škode. — V svrho regulacije naših voda in potokov se je letos že vršila komisija; toda ko bi le kmalu učakali uspeha, da bi bili naši travniki in večkje tudi njive vsaj nekoliko zavarovane pred vednimi poplavami! Muretinci. Hiralnično društvo v Muretincih ima svoj redni oibčni zbor v nedeljo, 22. t. m. po rani sv. maši pri Sv. Marjeti niže Ptuja v gostilni g. Mikl. Na sporedu: Sprememba pravil, volitev novega odbora. Veržej. Praznik Marije Pomočnice bo slovesno praznovan dne 29. majnika. Prihod romarjev, spovedovanje, vaja srečae smrti za sotrudništvo in akademija se vrši že 28. majnika popoldne. Praznik se bo končal nedeljo popoldne s slovesno procesijo, s koncertom in nastopom zavodovih telovadcev. Mala Nedelja. Zlato poroko sta 9. t. m. slovesno obhajala zakonca Alojz in Marija Spindler pd. Sobolarova v Moravcih. Poročal ju je najstarejiši sin, č. g. župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ob navzočnosti ostalih dveh 'bratov in njih obitelji z 10 vnuki ter lepega števila sorodnikov in sosedov. Zlatoporooenca sta za svoja leta še čila in sta s svojkni svati peš prišla v cerkev. Naj Bog zgledna zakonca še dolgo ohrani. Lepa slovesnost bo gotovo vsem ostala v veselem spominu. Leskovec. Od 10. na 12. maja je močna slana napravila veliko škodo tudi ipo haloških goricah. Trsje, ki je letos vdbče nastavilo malo grozdja, je v nižjih legah vse posmojeno. Mraz nam je vzel eno tretjino pridelka. Že par let zaporedoma smo imeli malo vina, pa še ni šlo v primerno ceno. Seveda, ako se vino dela v kk teh vinskih trgovcev, potem pošteno blago ne pride do veljave! Ni čuda, da posestva lezejo v dolgove, mnoga pa tudi na boben! — Čitamo, da je v Hercegovini lakota. Tudi pri nas kmalu ne bomo imeli ne kaj jesti, ne kaj obleči in tudi ne s čim plačati dače! Žerjav, Radič, Pucelj, Prepeluh, naj pride/jo gledat naše Haloze in v.prašat nas uboge posestnike, potem pa ne bodo pisali, da se nam Slovencem ddbro godi, da ima Slovenija izjemno stanje! Priporočamo se našim poslancem, naj se zavzamejo za nas uboge Haložane, ker takih, iki se z avtam vozijo v Ptuj gledat Radiča in še plačajo vstopnino, da vidijo to čaido Hrvata, je malo. Sv. Barbara v Halozah. Pri Sv. Banbari v Halozah je bila po zeba, ki je oškodovala pogestnike vseh petih ofočin v nižje ležečih vinogradih. Trsje je popolnoma suho in je škoda, povzročena za 2 leti. Prosimo poslance, da se zavzamejo za nas. Špitalič pri Eonjicah. Ledeni možje so se pri nas preveč po¦stavili. 12. in 14. maja smo imeli tako hud mraz, kakor ga ne pomnimo tako pozno. Vinogradi v nizki legi so irničeni, krompir, fižol, koruza — naš glavni živež — vse je osmojeno. Ubogo ljudstvo! — St. Ilj pri Velenju. V nedeljo, 15. maja so ufienci tukajšnje kmet. oadaljevalne šole priredili gledališko predstavo. Igrali so za kmetske razmere podučno igro »Prepirljiva sosedac in vojaško šaloigro >V ječi«. Pri tej priložnosti je itmel ekonom !z Slovenjgradca g. Dolinar predavanje o kmetijskih rečeto, z ozirom na današnje kmetske potrebe. Vsa prireditev je bila dobro obiskana in se je obnesla v splošno zadovoljnost. Št. Janž na Vin9ki gori. čudne reči se dogajajo pri nas. Ker je raznovrstne diVjačine med nami, je za spremembo vzel neki lisjak mesto piščet celo medvedko, Pa nič se bati. Za nevarnimi imeni bijejo jako blaga srca. Nanireč: Ignacij Lesjak pd. Vrčanov iz Prelske je dne 9. t. m. poročil blago mladenko Marijo Medved pd. PodlUimberžaTiovo iz zelo >črne< Črnove. Za cerkveno in narodno petje zelo vnetemu ženinu, ki podpira cerkveni in društveni zibor od svojega 15. leta s svojim lepim in izdatnim basom, je pevski odsek Bralnega društva poklonil po slovesni poroki zelo lepo voščilno pesem, v smislu blagih namenov gostoljubne Podlumberžanove hiše pa se je na gostiji nabralo 130 Din za Dijaško semenišče. Blagoslovila se je tudi podoba Srca Jezi»sovega in bo najbrž ta družina med prvimi, ki bo njemu posvečena. Po tej poti na mnoga srečna leta in desetletja! Petrovče. Naš dan, vojni trpini, se bliža z brzimi koraki. Vsi, ki smo se rešili objema strašnega svetovnega požara in se vrnili na dom, pojdimo zahvalit se Mariji dne 26. maja v naše lepe Petrovče. Veleč. župne urade prosimo lepo, naj napravijo zbirko za ploščo nas Lavantincev; doslej se je odzvalo našemu povabilu komaj 13 župnij. Vsi pa agitirajimo, da bo ta naš dan res dan ljubezni in bratstva in da bo lepa Savinjska dolina sprejela vse sinove, ki so stali v bojnih vrstah iz inariborske oblasti. Pa tudi sosedni tovariši, prisrčno vabljeni! Tovarlši, na veselo svidenje! — ZSV Pododbor za mariborsko oblast. LaSki okraj. V četrtek, dne 12. maja je mraz po srednjih legah napravil prav občutno štodo. Stari ljudje trdijo, da ne pomnijo tako strupenega mraza v tem času od leta 1866 na Urbanovo dne 25. maja. Sv. Rupert nad Laškim. Ledeni možje pretečenega tedna so tudi nas obiskali, na Pankracijevo je slana napravila v nižje ležečih krajih velikansko škodo: fižol, koruza, in krompir je popolnoma požgan, trte, orehi, uničeni. Niti drevju, kakor hrastom, slana ni prizanesla. Lepo, prijetno vreme smo še imeli ter se veselili krasnih dni, a bilo je prezgodaj. Proti uimi seveda ni pomoči; a da pri občinskih volitvah ne bo iznenadenja in usodepolne nesreče, to pa lahko zabranijo brihtni, previdni in modri možje! — V Sv. Petru se je pretečeno nedeljo ponesrečil vrl fant Janez Lokošek, pd. Fleričev. Padel je z visokega kozolca, si strl eno roko, drugo izpahnil, izbil celo vrsto zobv in se sploh močno poškodoval; nahaja se sedaj v celjski bolnišnici. Vrlemu fantn želimo skorajšnje okrevanje. — V vinogradih se kaže letos čudna prikazen: mnogo naših lepih trt so kakor poparjene; videti je, da so bolne; kaj je temu vzrok? Ali bi se dala ta uima odpraviti. — Ker je slišati, da ta prikazen splošno nastopa, prosimo kakega veščaka, da nas pouči in nara svetuje, kako bi bilo mogoče pomagati! — Sv. Krištof pri LaSkem. Listi poročajo, da so baje tukajšnjl samostojni demokratje zapustili Pribičeviča ter šli k Davidovi6erim demokratom. Na STOji firmi so torej pridevek »samostojnit izpustHi, demokrati pa ostali. Kateri se je bolj veselil te preleTitve naših dionih liberalcev, ali g. Pribičevič, da se jih je iznebil, ali g. Davidovič, da jih je pridobil, ne vemo. Vemo pa, da so 6€ krtetofski in laški demokratje hudo zlasali med seboj, zato želijo razhoda. Vemo pa tudi, da jib, boio prve volitve spet združile t boju zoper SLS. Lašfeo. Apriia je g. Mihael Hrastnik prevzel od dr. Roša gerentstvo laškega okrajnega zastopa, z gerentstvom pa tudi blizu milijon dinarjev dolga in neizplačanih računov. Gerentu je dodeljen sosvet 22 članov, in sicer gg.: Gustav Vodušek, Rudolf Ahac, Franc Žagar, Alojz Logar, Mihael Renko, Alojz Cestnik, Josip Goropevšek, Ignac Sitar, Ivan Jazbec, Julij Pomer, Metod Jenko, vsi iz trboveljske občine; potem Jakob Draksler, Blaž Babič, Rudolf Napret z Dola; Miha Obržan iz Briš, Anton Vrečko iz Lok pri Jurkloštru, Vinko Lapornik iz Št. Lenarta, Anton Bregar iz Gračnice, Janez Deželak in Blaž Zupanc iz Laškega, Josip Lončarič od Sv. Jederte, Josip Kloc iz Hude jame. Finančni odsek je pregledal račune, ki so po uradni ocenitvi skrajno nepregledni in površni. Treba bo reda v računih in velike varčnosti, da se okrajni zastop izmota iz dolgov. (Nadaljevanje dopisov glej na strani 7.) Sv. Ana v Slov. goricah. V nedeljo, dne 8. maja je Katoliško prosvetno društvo ponovilo zgodovinsko igro »Roza Jelodvorska«. Kljub neugodnim razraeram je prav dobro izpadla. Hvala prisrčna zavedniim in požrtvovalnim sosedom Benedičanom, ki so nas v tako lepem številu posetili in nam tako krasne pesmi zapeli. Ptuj, (2rtev alkohola.) V nedeljo se je v gostilni Zorec v Štukih pri Ptuju ob 10. uri zvečer odigral žalosten dogodek, ki izvira iz preveč zavžitega alkohola. Med drugimi gosti je sedel v gostilni ruski begunec Nikola Medvedjev, rniren in simpatičen inož, s svojo ženo, tukajšnjo domačinko, ter svojim otrokom. Med plesom je prišlo med njim in nekim okoliškim fantom do prerekanja, v katero so posegli tudi pri sosednji mizi sedeči vojaki, ki so se odločno postavili na stran Rusa, ki ni zakrivil prepira. Prieela se je bitka s kozarci, ugasnili so luč in v temi se je boj nadaljeval. Takoj ob začetku spopada sta oba vojaka odšla v vojašnico po patruljo, predvsem radi tega, ker je bil s kozarcem ranjen narednik, ki je sedel v njihovi družbi. Medvedjev s svojo ženo in otrokom je tudi šel z njima. Pri vojašnici je Nikola odslovil svojo ženo, češ naj gre domov, on hoče sam spremiti patruljo do gostilne, nakar se takoj vrne. Odšel je v smrt. Ko je patrulja prišla do gostilne, so se začuli streli, skozi prsi zadet se je zgrudil Medvedjev in je kmalu izdihnil. — Tudi v Podvincih pri Pluju v gostilni Korenjak je to nedeljo praznovanje majskega dre^esa zahtevalo kri. Dva z noži narezana fanta ležita v ptujski »olnici. Eden se bori s smrtjo. Majšperg. Dne 9. maja smo spremili k večnemu počitku našega blagega g. nadučitelja Josipa Lovrec. Bil je, bi rekel, vzor wčiteljev. Do kratkega časa še si ga videl vsako nedeljo in praznik t zakristiji z molekom in molitveno knjigo v roki. Večkrat mi je pošepetal na uho, če je koga opazil samo na enem kolenu klečati, rekoč: »To jaz najtežje vidim in se sploh ne spodobi.« Bil je delaven človek, zraven pa skromen. V politiko se ni vmešaval. Izšel je gotovo iz dobre hiše, ker še ima enega brata nadučitelja že v pckoju in enega brata župnika v Ljutomeru. Istotako je tudi on skrbel svojim in našim otrokom za dabrobit v prihodnjosti, bodisi v telesnem ali dušnem oziru. Deloval je pri nas skozi 23 let neumorno; skoraj ga ni več kmeta, kateri bi ne bil njegov učenec. Zanimal in podučeval je kaj rad o kmetijstvu, sadjereji, čebelarstvu itd. Močne postave, zdravega telesa je bil, a mnoge skrbi do svojih in naših otrok v njegovem poklicu, dolgotrajna neozdravljiva živčna bolezen gospe žene, ga je gospodarsko in telesno pohabila ter ga tudi končala. Zbolel je na jetiki, ki ga je po mučnem trpljenju nam iztrgala takorekoč iz rok, previdenega z zadnjimi tolažili-. Kako je bil priljubljen vsem faranom, je pokazal javno dan, ko so ga hodili kropit, še bolj pa njegov pogreb. Stevilni avtomobili in vozovi, ki so prihajali celo jutro od vseh strani, ter nebrojni venci in šopki nebrojnih prijateljev, znancev in sorodnikov glasno pričajo, da je bil mož na pravem mestu. Da se je sprevod tako v redu vršil, gre zasluga načelniku krajnega šolskega sveta g. A. Svaršniku. Zastopan je bil občinski, šolski in cerkveni odtior po večini, šolska mladina, učiteljsko druStvo z vencem, orožništvo iz Ptujske gore, finančna straža, vojaki na dopiretu itd. Domači pevci in učiteljstvo mu je prekrasno zapelo dve žalostinki. Pri odprtem grobu mu je govorila v slovo učenka Gajser, tovariš nadučitelj Muzek od Sv. Vida in gospod župnik brat iz Ljutomera, kateri je sprevod vodil. Pri govorih in petju ni ostalo nobeno oko suho, plakalo in žalovalo je staro in mlado. Resnično, takega pogreba Se Majšperg ni videl. Ti pa, ¦dragi Joža, kakor smo Te po domače nazivali, spavaj sladko in mirno v naši gomili, mi vsi pa bodemo za Te prosili, da se enkral vidimo v kraju, kjer žalosti ni in ne tuge, v svetem raju. — Tvoj osebni prijatelj Sestržki. MajSperg. Pri nas je hlapca pri Vidu Purg konj udaril na ^elo tako, da je nezavesten obležal ter je bil prepeljan v ptujsko bohiico. Sestrže. Dne 11. maja se je priklatil neki pes na Sestrže ter obgrizel eno oseb o in enega psa. Zasledujejo ga s puškami. Gotovo je bil stekel, ker se je brer vzroka zaletel v vsacega. St. Andraž pri Velenju. Dragl »Slov. Gospodar«, tudi ti izvo]i dati naši nepozabni rajni gospodični Anici med svojimi dopisi nekaj prostora, ki sa ga je brezdvoma zaslužila, saj je bila večletna učiteljica naših otrok, učiteljica naša. Ljuibili so jo otroci, Ijubili smo jo iz srca vsi. To ljubezen &mo pcdcazali, ko smo jo v nepričakovano obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Č. g. frupnik je šel tja s šolsko mladino, ki je ob grobu jokala kot da sa poslavlja od svoje mile mamice zadnjikrat. Sicer pa nobeno oko ni ostalo suho. Bridko je bilo od Tebe, draga naša gospodična slovo, tem bridkeje čuti to izgubo tudi naša DZ. Tudi nam si bil;i dobra učiteljica. Sedaj Te ni več nikjer. Kje naj i^emo sveta.' Vemo sicer kje si, kje sniva Tvoje truplo, toda grob je zaprt, izaprte Tvoj« prijazne oči in tam tf<rfini tvoje nekdaj tako blago srce. Toda kaj tožim — saj še živiš, pa še lepše, boljše življenje iam pri Mariji. Saj si ravno za njen mesec, mesec najlepšeg:i cretja zletela k nji, tja h Kraljici maja. Lepe rože, krasno petjc, lepota nedolžnosti, to je hil Tvoj najljub&i raj na zemlji, pa tu je dolina solz — šla si tja obhajat neskaljen večnolepi majnik me.l angelske krilatce, med rože, ki ne zvenejo nikdar, cveto vso vernost. Draga gospodična učiteljica Anica, kličejo Te Tvoji žaloslni otročiči, kliie DZ., kličemo vsi, spavaj sladko. Na svidenje nad zrvezdami. Preč. g. dekanu in ostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! DZ. Sv. Peter v Sav. dolini. Imamo prav bojevito učiteljico Franjo Novak. Pred dvemi leti je udarila Trglavovega lantka po licu, <3i se mu je vlila kri in je moral radi telesne poškodbe nekaj časa šolski obisk ostaviti. Sedaj v maju pa je pripeljala našemu gosp. poštarju, bivšemu orožniškemu postajovodji krepko klofuto, mii opljuvala obraz in ker ga z dolgimi nohti ni mogla po licu kraspati, je pa vzela metlin držaj, da ga švrkne. Gospod poštar im:i dolžnost, ,da poštno blagajno z zatvorom hišnih vrat po noči pred morebitnimi dolgoprstneži ščiti; zato je hotel na večer glavna "»Taia hiše zakleniti. Sostanovalka, ki ima itak ključ, gospodična Novak pa je hotela drugače. Zato je na lopi krepko po nemško TZkliknila: da habns eine! pa je gospodu poštarju res eno gorko priložila. Prej je zaušnica stala pet forintov. Koliko stane z nemšikim vzklikom pobarvana zauSnica sedaj v času spremenjene valute, pa nc bomo pozabili Gospodarjevim bravcem poročati. Kalobjc pri §t. Jurju. (Smrtna žrlev mesečnosti.) V župniii Kalobje pri Št. Jurju ob južni železnici se je zgodil slučaj, ki je redka prikazen in zasluži, da ga beleži kronika izrednih nesrer. Pri prevžitkarju Andreju Mrazu na Kalobju sta spala skupaj ob.i domača sina Jože in Alojzij. Kakor je že navada na kmetih, je stala tudi ta postelj tik ob oknu. V noči 6. t. m. krog pol 12. uie je starejši brat vstal ter šel ven iz hiše. Ko se vrne v sobo, vidi postelj prazno, okno odprto, brata pa nikjer. Sele čez nekaj časa sliši pod oknom bolestno ječanje in klicanje na pomoč. Ko je zopet sapuisiil sobo ter šel pogledat za izginulim, se mu je nudil grozen prizor: Jože je bil pod oknom v groznih bolečinah in dobesedno nasajen na kol. Po odhodu brata je namreč Jože v mcse6nosti nenadoma vstal ter skočil skozi okno. Pod oknom so bila -ložena drva in podprta s precej zaostrenimi koli. Na enega od teh kolov se je nasadil Jože, in sicer tako, da mu je obtičal pri »netju Se en del lesa v drcbovini. Previdli so ga hitro z zakramenti za umirajoče in ga takoj drugo jutro odpeljal iv Celje, kjer |e kmalu podlegel groznim bolečinam. Ponearečenec ie bil st»r Itomaj 25 let.