Na odnina za »v^tro-ogrske kraje za celo leto 10-40 K. za pol leta 5 '20 K, za četrt leta 2-60 K, me sečno 90 vin.; ¡-a Nemčijo zo celo leio 12 K, za pol leta ti K, za četi l leta 3 K ; za Ameriko za pelo leto 14 K, za pol leta 7 K.
P««• o¿tevll** 10
0.1a#iIo Jugoslovanska socialne demokracije.
Reklamacije so oo^tnn. $ir»i» Nefrankirana piras» «« »« »IV»
»«ij* SeítojtM tu tt tu*.|«. lRSfi<»*fct, tttamopsa petji tr>il>«
íiitw» 83 tam; It ««krit «0 «in , •»čkril p« dj>j*T«ra.
>tn«a

60. Stev.
V Ljubljani, v sredo, dne 29. julija Í908.
eto XI.
NASLOVA: Za dopisa in reko}!»« m 1M: U?«SniSt»o «Bdoóeg» Prapor»., Ljubljana. — Z» denarne po«iljat*r, naročila na lisi, reklamacije, interni. 1 I d.: Up»avni*t»o • Kdo£e«& Ptapova», LJnbljuia, Dunajska ce*ta Stev. 20.
Modernizirava Turčija.
S tako hitrim in velikim vspehom se ni ¡zlepa izvršila kaka revolucija, kakor zadnji upor cficirjev na Turškem. V kratkih dnevih je carigrajski sultan popolnoma kapituliral pred Mladoturki, o katerih je vrs svet še prav pred kratkim mislil, da so peščica utophtov, ki bi jih majhna patrola lahko ugnala v kozji rog. Nepričakovano, kakor čudež, se je zgodilo vse. Že davno je smatrala Evropa Turčijo za državo obnemoglega naroda, v kateri se vrši edinole volja brutalnega vladarja; torej država, ki si jo bodo drugi prejalislej razdelili, ker ni v njej vpoštevati nikogar razven edinega sultana. In res so komandirale s Turčijo dolgo druge države bolj, kakor pa turška vlada ali celo turško ljudstvo. Enkrat v Mürzstegu, enkrat v Re-valu so delali programe za «reforme» v Macedo-niji, s katerimi so diplomatje hoteli preslepiti drug druzega in si pripravljati pot v obljubljene dežele na Balkanu. Živ krst ni mislil, da bi se bilo treba sploh ozirati na domače prebivalstvo države, ki je nekdaj diktirala polovici sveta svojo voljo.
A kakor da bi treščilo iz vedrega neba, je prišlo poročilo, da je izbruhnila v Turčiji vojaška ustaja; še bolj senzacionalno presenečenje pa je vzbudila vest, da so puntarji zmagali na celi črti in da je po njih volji Turčija čez noč postala ustavna dtžava. Po volji upcrnikovl Kajti puntar-ski vojaki so razglasili po mestih in deže'i ustavo; albanski vojaki so tr legrafirali sultanu, da zahtevajo ustavo in sultan ni storil nič druzega, kakor da jo dejal «amen» in — menda zdihujoč — potrdil, kar so bili sklenili puntarji. Oblasti so že dobile nalog za volitve in kmalu se snide turški parlament.
Skoraj čudežno zveni ta beseda — turški parlamenti Kar se spominjamo, nam je vedno veljala Turčija za prototip absolutizma, najkrutejše samovolje, nezakonitosti in vsakršnega nazadnjaštva. Kadar se je hotelo prav plastično naslikati prav
brutalne, reakcionarno razmere, se jc reklo: «Kakor na Turškem». In naenkrat, nam izgine ta primeia vseh primer, kakor kafra. Če se bo poslej reklo : «Kakor na Turškem», ho vsakdo moral misliti na zmagoviti punt, na slovesno vstajenje naroda, ki so ga bile že vse misli položile v grob.
Posledice revolucionarne ?m?ge se že množe kakor gobe po dežju. Že se poroča o amnestiji za politične zločince, o koncu tiskovne cenzure in o odpravi tajne policije, o enakopravnosti vseh narodov in ver ter o prisegi, s katero mora sultan zajamčiti ustavo.
Presenetljivi dogodki na vzhodu pa imajo velikanski pomen tudi za druge narode. Da so evropejske vlade s svojimi reformnimi načrti, ki niso zadovoljili ne (ficioznih krogov na Turškem, ne ondotDih narodov, posajene na led, ker se turškega parlamenta ne bo dalo tako pritiskali in ščipati, kakor sultana, je prva, za diplomate bridka posledica. Ali najbolj dragocen je iz te resolucije izvirajoči nauk, da ga ni živega naroda, ki bi mcgel in hotel trajno trpeli samovoljo kakršnihkoli samesilnikov. Kajti izgovor, da je bil turški punt vojaškega značaja, je popolnoma jalov. Ce bi bila samo tista peščica r. ficirjev, ki po cele mesece ne dobi plače, zahtevala ustavo, bi bilo kaj lahko, po stari turški navadi poloviti in podaviti nekoliko nezadovoljnežev, pa bi bil punta kraj in konec. Sultan in njegovi svetovalci pa so bili popolnoma prepričani, da se morajo vdati, to se pravi, da je puntarsko mišljenje močnejše kakor njih sila. Voditelji so bili tficirji, sli zmagalo je ljudstvo turške države brez razlike nirodnosti in vere.
To mora biti mene tekel vsem, ki še tako radi govore o «nezrelem» ljudstvu in mislijo, da se z narodi vedno lahko tako komandira, kakor s sužnji. Tursi so dolgo trpeli, a končno so se vendar naveličali. Vsakdo pa ni tako potrpežljiv, kakor Turek.
Tudi naši avtokratje v Avstriji in na Slovenskem bi spričo turških dogodkov lahko odprli oči. Prav posebno avtokratje na Slovenskem, katerih imamo dovolj med posvetno in duhovsko gospodo, Kar se tiče potrpežljivosti, bi se slovensko ljud-
stvo skoraj dalo primerjati s turškim. Ampak kakor Turki, se znajo naveličati tudi Slovenci; to so že dokazali v zgodovini.
Demokratičen veter veje sedaj po vsem svetu. Veliki ruski car in mali črnogorski knjaz sta se morala prepričati, da je tako. Sedaj je prišel turški sultan na vrsto. Pri nas pa mislijo razni voditelji še vedno, da je slovensko ljudstvo medved, ! ki se lahko vodi na verigi, če je le trobojno pobarvana, ali pa če je posneta po podobi režnega venca. Toda tudi k nam pride turški dan, kajti socialne razmere so tudi pri nas že precej turške. Da bi se le tudi pri nas končal tako gladko, kakor na Turškem!
Meso in mesarji.
V mesarju je z idealno popolnostjo izražen tip oderuha z živili. Če bi bili hudobni, bi pokazali na rejena lica in zaokrožene trebuhe, ki izdajajo z nemo zlobo to vrsto človeškega rodu. Ali pa bi opomnili na mesarsko vago, na tisti čudni inštrument, ki ni še nikdar spravil svojega lastnika na kant. Pa hudobni nismo in nečemo biti.
Opozoriti pa hočemo ljubljansko prebivalstvo na neko drugo dejstvo, ki ga je nedvomno v zadnjih letih prav občutno na lastni koži občutilo. Če je cena živini rastla vsled carine in drugih ne?god, je zvišanju živinskih cen kakor ura sledilo zvišanje cene mesa in sicer v taki meri, ki ni bila s prvo v nikakem soglasju. Če so pa živinske cene padale, so se mesarji z yso trdovratnostjo držali starih cen, Suša, toča, kuga in carina: mesarjem vse prav; iz slehrne nadloge vlečejo ogromen dobiček. Človeku se pri vsem tem zdi, kakor da vse te mizerije niso za drugega na svetu kot za-stran srečnih mesarjev!
Ziredil se je črv v gospodarskem telesu sedanje družbe, ki uničuje in razjeda ves organizem. Kmeta-producenta tare letošnja suša na vso moč, konsu-mentu prikrajšuje konsum. Sredi med obema pa si majhna kasta ljudi dela denar, koplje zlato iz kmftovih njiv in ga krade iz delavčevih žepov. In tem ljudem daje sedanji krivični občinski red privilegij, da nemoteno in po-
PODLISTEK.
Strahovi.
Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem.
Opomin vsem dobrim katoličanom,
IV.
Hudobeo, Mora & Co.
Ponoči in podnevi vidimo strahove, če slišimo, da napreduje socialna demokracija in se razširja socializem. Čudno! Kako da imamo časa za to P Kako da je za take strahove še kaj prostora aa našem obzorju P Ali res ni v sedanji družbi nič drugih strahov? Ali jih ni toliko, da se jih rešijo naše misli komaj v nedeljo, če zlezemo na hrib, pa nas včasi zasledujejo še tja P
Svet ne more biti paradiž, ker je bil Adam tako neroden, da je šel Evini kači na limanice.. V potu svojega obraza si mora človek služiti kruh, ker ga je tako srbelo, da je moral poseči po prepovedanem jabolku.
Dobro. Paradiž ne. Ampak zakaj bi svet moral biti pekel in zakaj bi moralo biti na zemlji več peklenščkov kakor v hudičevem taboru? Tega nočejo razumeti socialisti in zares je težko dokazati, zakaj se mora ljudem na zemlji slabše goditi, kakor grešnim dušam v vicahP
Pa — pravite, da ni tako hudo na svetu. Seveda, to pravile le tedaj, če so se skrbi slučajno nekoliko skrile za peč. Danes govorite tako. Poča» kajmo vendar par dni; prav kmalu bodo vaše besede drugačne. Če pa hočete misliti malo več, kakor prav na sedanji trenotek, se bodete spomnili tolikih grdobij, hudobij, težav in križev, da bodete končno sami priznali: Na zemlji vladajo hudobe, satan in tovarišija.
Toda resnice vendar ne bodete rekli. Na svetu vladajo ljudje. Le da je njih vladanje tako omejeno, da je tudi najmočnejši vladar še suženj, najsi se ne zaveda svoje odvisnosti. Ljudje vladajo, ampak vladajo samo navidezno tako, kakor hočejo, v resnici pa tako, kakor morajo, kajti nad njimi je moč razmer.
To trditev štejejo zagovorniki sedanje družbe kaj radi socialistom v greh, češ, to je orientalski fatalizem, ki bi vzel, če bi bil opravičen, človeku vse dostojanstvo in vsako upanje. Ako je človek slepa igrača nekake skrivnostne moči, ki jo imenujete «razmere», tedaj je njegovo življenje zgolj karikatura, vsako stremljenje nezmiselno, edino pametno pa bi bilo, leči na hrbet, pa čakati, kaj ukrenejo razmere.
Gotovo — če bi bil socialistični nauk fatali* stičen, tedaj bi bilo morda še pametneje, vzeti sa-
mokres pa ga ¡¿prožiti vase. Kajti če hoče fatum našo smrt, moramo itak poginiti; če nam je pa dosojeno življenje, nas ne more ubiti nobena kroglja.
Toda trditev, da stoji sccialna demokracija na fatalističnem stališču je, če ne hudobna, pa vsaj zoprno zcflstična. Moči razmer se seveda ne da utajiti. Če sem v puščavi, kjer na dvajset kilometrov naokrog ni ne studenca, ne mlake, če nimam pri sebi kapljice vode ali druge tekočine, solnce pa žge, da bi smatral pekovsko peč za ledenico, tedaj bom trpel žejo, pa če bi imel tisočake v žepu in najabsolutnejšo voljo, da se napijem. In če me sreča v trenotku, ko mislim, da moram žeje umreti, človek s sodom vode, pa mi je ne dd rado-voljno, mu je najbrže vzamem, če le morem, dasi« ravno vem, da je rop pregrešen in prepovedan.
Ampak socializem ni nikoli trdil, da je človek slepo orodje slučaja, ali razmer, ali fatuma. Človek je plod razmer; z močmi, ki so mu jih dale razmere, pa zopet vpliva nanje in jih izpreminja; s tem pa neposredno vpliva na človeka, ki bo plod teh izpremenjenih razmer in ki bo po svojih lastnostih zopet vplival nanje.
Iz tega sledi: Danes smo taki, kakršne so na< napravile današnje razmere; jutri pa bodo razmere take, kakor jih napravimo mi in v teh razmerah
ljubno skubejo prebivalstvo, brez konca in brez mej.
Kdaj bo konec tega nesramnega izkoriščanja, kdaj konec te nerazumljive potrpežljivosti ljudstva?
Zadnja občinska seja je bila prav poučna! Zgenila se je — okorno in nadložno — ta lena gospoda vsled energičnega nastopa ljubljanskega prebivalstva, vsled pazljivosti srcialno-demokratične stranke. Šele zdaj so se spomnili proklete dolžnosti, ki jih veže do ljubljanskega prebivalstva, domislili se pravice, ki jo daje občini obrtni red glede regulacije tržnih cen.
Maksimalna cena, za katero se je odločil občinski svet, je smešna bagatela, s katero se ljubljanski prebivalci ne morejo zadovoljiti, ker ni v nobenem soglasju z uradno izkazanami živinskimi cenami. Toda ljubljanski prebivalci, izučeni po sedanjem vedenju tega od mesarjev vo-jenega občinskega sveta, nimajo vere, da se celo ti skromni sklepi, ki vsebujejo vse premalo, resno in pošteno izpeljejo. Zato nam je priča županov nastop v zadnji občinski seji, ki se je ešofiral po nepotrebnem za mesarje in ki je govoril, kakor da bi bil od mesarske zadruge najet!
Edina pot, da se zatre to vnebovpijoče ode-ruštvo z mesom in živili sploh je — poleg samostojne organizacije konsumentov — osvojitev občine po konsumentih. Predpogoj take osvojitve pa je uvedba spložne in enake volilne pravice za občino, kajti občina v svoji sedanji konstitu-ciji, ko ni drugega kot neomejena domena ljudskih parasitov, je za vsako resno socialno-politično delo popolnoma nesposobna. Protest proti krivičnemu volilnemu redu ni nič manj nujen in nič manj važen kot neposredni protest proti draginji. Za dosego splošne in enake občinske volilne pravice je treba energičnega boja, ki ne sme ponehati prej, dokler ni zmage. Ljubljanski konsumentje — če jim je koža draga — bodo morali z vso vnemo stopiti v boj, ker prej se dvorana občinskega sveta ne da temeljito prezračiti.
Ce je enkrat demokratična volilna reforma tukaj, potem se lahbo zaustavi in ovre to nevarno in protisocialno delo mesarjev in drugih oderuhov. Potem utihnejo tudi tisti bedasti glasovi, ki golče sedaj o nerentabilnosti enakih podjetij in naprav v drugih mestih. V tem vprašanju se ne gre za rentabilnost ali nerertabilnost. Recimo, da izkazujejo enaka podjetja v drugih mestih vsako leto izgube — kar pa ne velja tako splošno, kakor je oznanjal zastopnik ljubljanskih mesarjev Hribar v svojih demagoških, za bedake preračunjeaih besedah. Kaj izguba par tisoč kron na leto, če se ljudem sceni življenje, če se jim omogoči pošten obstanek, če se jim na leto prihrani več stotisoč kron.
Zatorej udeležite se vsi,ki občutite to večno draginjo, smotrene akcije zoper draginjo, ki jo je sprožila in ki jo z železno energijo in neumorno do-
bodemo sami taki, kakršni bomo nujno morali biti.
Na svetu je dandanes hudo. Človek bi mislil, da so ministri veliki gospodje in da se jim dobro godi. Pa se vendar jeze nad vsako opozicijo in kritiko in bore malo jih je, ki bi umrli s portfe-ljem v roki. Najbogatejše trgovske hiše se podirajo, mogočni voditelji držav in narodov žive v večnem strahu pred bombami in bodeži, slavni prvaki imajo nesrečno in bedno rodbinsko življenje. Kadar zmaga odkritosrčnost, prizna skoraj vsakdo, da je nezadovoljen. Ce bi se zbralo vse tarnanje v en glas, bi ne bilo slišati nobenega druzega ropota na svetu.
V svoji kratkovidnosti pa iščejo ljudje «krivca». Kdo je tisti hudobec, ki nas peha v nesrečo?
Kar pa pride socializem in pravi: Tistega Osebnega satana, ki ga iščete, da bi mu naložili vse grehe sveta, sploh ni, ampak godi se vam tako, kakor se vam mora goditi v razmerab, kakršne so. In če si hočete pomagati, ne tarn ijte, ne podstavljajte nog posameznikom, temveč izpre-menite razmere sebi v korist.
Toda če smo dospeli do te točke, pride najvažnejše vprašanje; Kako?
Nikar se pa ne prenaglimo. Najprej moramo vedeti, kaj nas najbolj teži v sedanjih razmerah.
slednostjo organizuje in izvaja šoci-alno-demokratična stranka.
Če se vsak zave svoje dolžnosti, je vspeh gotov kot smrt!
Bosna in Hercegovina.
Danes je prav trideset let, odkar je Avstro-Ogrska s pooblastilom evropejskih velevlasti, ki so podpisale berlinski ugovor, vojaško zasedla Bosno in Hercegovino. Od tega časa upravlja Avstrija omenjeni deželi, ki pa vendar nista njeni. Avstro-Ogrska je tam organizirala politično upravo, gospodarsko administracijo in vojaščino, a vse to le kot mandatar «Evrope», ne pa kot lastnik dežel. Bosensko-hercegovski polki leže na Dunaju, v Trstu, v Budimpešti, a vendar niso avstro-ogrski, niso ces. kr. Toda v tridesetih letih se je ukrepilo mnenje, da ostaneta omenjeni deželi poslej avstro-ogrski, da bo okupaciji prejalislej sledila aneksija.
Ce se ima to izvršiti, ni dovolj vojaške moči za obrambo okupiranega ozemlja, temveč je tudi vprašanje, koliko ljubezni si je pridobila med prebivalstvom, ki naj postane avstrijsko. V zadnjem zasedanju deli gacij je sodrug N S m e c razkril prav žalostno gospodarstvo; dogodki ob binkoštnem kongresu socialistov so za bosensko vlado prav slabo izpričevalo, proces proti srbskim časnikarjem je pa tudi pokazal, da si je pridobila Avstrija tam doli še prav malo simpatij.
Prav, ko praznuje Avstrija tridesetletnico okupacije, dobiva sosednja Turčija ustavo. Iz ministrstva . pa prihajajo glasovi, da za Bosno še nihče ne misli na ustavo, češ, ljudstvo še ni zrelo zanjo. Večje klofute si uprava okupiranih dežel ni mogla dati. Trideset let vlada v Bosni in Hercegovini, a pod to upravo ni moglo prebivalstvo v treh desetletjih toliko dozoreti, kakor Turki! Če je to resnično, tedaj si je težko misliti večjo politično sramoto.
Toda v stvari je samo polovica resnice. Vlada se je namreč res prizadevala, politično kastrirati bosensko-hercegovsko prebivalstvo; ona je izigravala enkrat mohamedance proti kristjanom, drugič Hrvate proti Srbom, ona je sejala nezaupanje med vse sloje, ona je preprečevala razvoj šolstva in politični napredek. Reakcionarno voljo je imela, ampak njen uspeh je bil nepopoln, Dežela, v kateri se je že socializem tako nepričakovano razvil, kakor v Bosni in Hercegovini, dokažuje sama, da je zrela za ustavno življenje. To ne pojde nikakor, da bi bila Bosna in Hercegovina v celi E ropi < din a absolutistično upravljana dežela.
Pa tudi nespametnejše politike bi Avstrija ne mogla uganjati. Še je v Bosni mnogo prebivalstva, ki gleda v Carigrad in braniti Bošnjakom, kar so dosegli Turki, bi bilo nevarno!
Trideset let okupacije ni malo in naša diplomacija mora razumeti, da v takem času dozorč konstitucionalna vprašanja. Če pa vlada sama ne spozna, jo bodo bosenski socialisti naučili, da je tako!
Politični odsevi.
Gespodska zbornica je odšla na počitnice in tako je zdaj avstrijski parlament sploh doma. Višja
Ne «kdo», pač pa «kaj» je krivo, da nismo srečni. Rekli smo že, da ne moremo iskati nebes na zemlji. Človek je nepopolno bitje, tudi vsi ljudje skupaj so nepopolni, že zato si torej ne morejo urediti brezpogojno popolnih razmer. S takimi vprašanji so se ukvarjali nekateri utopisti, ki pa tudi niso dosegli ničesar, ker je bilo nemogoče. Pač pa smemo vprašati: Kakšna bi morala biti družba, da bi dala svojim članom toliko sreče, kolikor je more uživati človek po naravi. Kaj ovira v sedanji družbi tako srečo? Kdo je tisti «hudobec» ?
Prijatelji! Nihče nas ne posluša. Lahko smo torej odkritosrčni. V večji družbi je to težko, kajne? V mladosti so nam toliko pripovedovali o idealizmu, da nas je sram priznati svojo materialno naravo. Visoke cilje moramo imeti, kolikor mo* goče take, da jih sploh ne morejo izraziti besede človeškega jezika. Prostaško je, govoriti o želodcu, o raztrganih hlačah, o dolgovih. Ampak ker so vrata res zaklenjena, snamemo lahko tisto nerodno krinko, ki jo zaradi svete konvencionalnosti nosimo noč in dan, in prav po tihem povemo, da nas vendar nobeno vprašanje ne muči tako, kakor materialno. Nobeno drugo nam ne prizadene toliko skrbi in obenem nam nobeno ni tako gnusno. Ce imamo gmotne brlge, je vsaka druga misel
gospoda je v svoji zbornici rešila zakone, ki jih je bila sprejela zbornica poslancev, samo zakon o trgovskih pomočnikih, o znižanju davka na sladkor in melioracijski zakon je položila pod klop. Kaj pa se je tudi visoki «h ši» treba ukvarjati s takimi socialnimi vprašanji? Trgovskih pomočnikov nimajo med seboj, toliko jim še nese, da plačujejo sladkor po sedanji ceni, melioracijski zakon bi pa imel pomagati kmetom, torej se ne mudim grofom in baronom. Kmetje naj bi se pa spomnili, da nosijo v gospodski zbornici zvonec tisti klerikalci, ki se jim vedno prilizujejo in se kažejo kot edini prijatelji kmetov.
Za predsednika bodoče delegacije bo baje izvoljen bivši učni minister Poljak Madeyski, ki je bil v zadnji delegaciji podpredsednik. Tako poročajo «Narodni Listy».
Avstrija in Hacedonija. «Arbeiter Z-itung» izvaja o macedonskem vprašanju sledeče: Osman-ska država je v očividnem razpadu. Tekom stoletij so se osvobodili turškega jarma Grška, R u-munska, Bosna-Hercegovina, Srbska, Egipt, Ciper in Kreta. Sedaj jo pretresajo notranji nemiri. Armada, glavna opora absolutizma, se punta. Prebivalstvo, obstoječe po pretežni večini s slovanskih kmetov, ne more mirno prenašat', da se ga izsesava na vse mogoče načine. Tretjino, da celo polovico sadu svojega dela oddaja turškim pašam in vezirjem vsled različnih davkov. Nemiri zvišujejo poželjivost krščanskih držav. Nobena balkanskih vlad ne more točno določiti svojih zahtev; gre se za politične, narodnostne in verske spore. Na balkanskih tleh nastopajo čete najrazličnejših narodnosti: grški, bulgarski, srbski in albanski komiteji, slednjič tudi romunske čete, kajti macedonski kucovlahi so sorodni z Romuni. Turčija s svojo koruptno vlado, neurejenimi financami, nedisciplinirano armado ne more ugnati teh čet. Posredujejo torej evropske velevlasti. Nemčija ščiti Turčijo in pričakuje za vračilo raznih ugodnosti v Mali Aziji, kjer nemški inženirji za nemški denar grade železnico do starega sveta. Italija hrepeni po vplivu na Jadranskem morju; Avstrija hoče spojiti Bosno s solunsko železnico ; Rusija refloktira na Bospor. Nedavno tega sta Avstrija in Rusija nastopili v macedonskem vprašanju s skupnim reformnim programom. V zadnjem času pa je Avstrija dogovor prelomila s tem, da je oznanila zgradbo železnice do Soluna. Sedaj, ko je Rusija končala japonsko vojno in potlačila domačo revolucijo, se je ne sme preveč dražiti. Zi njo stoji Anglija, ki ji ni všeč nemški imperijalizem in njega vspehi v Mali Aziji, na Kitajskem in Afriki. Proti avstrijskim železničnim načrtom na Balkanu so postavile Anglija, Rusija in Francija svoj reformni program. Ce bi macedonsko prelivanje krvi terjalo hitro rešitev, tedaj stoji Avstrija pred zelo silno koalicijo; macedonsko vprašanje je za nas velika nevarnost, ker nas lehko zapelje v svetovne vojne. Garancija proti dinastični bojaželjnosti in kapitalistični ekspanzivnosti leži v avstrijskih narodih, ki se zastran kake železnice ne bodo vojskovali proti krvnim bratom.
Franc Jožei Ehrhart, znani voditelj in orga* nizator socialno-demokratične stranke — po poklicu tapetnik — je v ponedeljek umrl.
Poslanec NGmec v Bosni-Hercegovtnt. Sodrug Nčmec, ki je kakor znano član delegacije, jo dospel 21. t. m. preko Dubrovnika v Sarajevo, kjer ostane v svrho vsestranske informacije nekaj dni. Nekaj sodrugov iz železničarske organizacije se je peljalo naproti. Na kolodvoru je pričakovalo poslanca Nemca vzlic pozni uri (ob polenajstih po noč") več kot petsto sodrugov, ki so ga navdušeno sprejeli z viharnimi živio-klici. Pevci so zapeli dvoje
potlačena v ozadje. Celo spolne reči premaga kru<* ljenje v želodcu.
V šolskih knjigah so različne povesti, s katerimi se hoče izpodnesti ta resnica. Čitali smo gin« ljive istorije o učenjakih in umetnikih, ki so V podstrešn;h izbah trpeli mraz in lakoto, pa so vendar sv tu darovali neprecenljiva dela. Ampak v knjigah je bilo tudi zapisano, da je zemlja središče sveta in solnce z vsemi zvezdami se pohlevno suče okrog nje. Ob bistrih potokih žive nedosežno lepe Vile; blagodarne Rojenice polagajo otrokom neskončno srečo v zibelko in dobrosrčni škrati odpirajo svojim ljubljencem oslepujočo podzemeljske zaklade. Tupatam verjamejo ljudje take bajke, zato pa vendar niso resnične. Kaj naj človek velikanskega izume nocoj, če je moral davi lakote umreti ? Pa kaj naj sploh dokažejo posamezne izjeme, če jih je kaj? če možgani ne dobe hrane, prav tako ne morejo delati, kakor ne roka, če je izgubila moč. In še hujša kakor dejanska lakota, je morda gmotna skrb, tista skrb, katere ae reši v sedanji družbi komaj neznatna peščica ljudi.
Ali je ta skrb neizogibna ? Kje tiči njen glavni vzrok ? Č9 ga najdemo, tedaj imamohudobca, In potem lahko preiščemo, ali ga je moči ugonobitiin kako ?
Poiščimo ga torej!
kitic delavske pesmi, ki je mogočno donela preko kolodvora. Tudi visoka deželna vlada je bila pri sprejemu cficijalno zastopana po — policijskem komisarju, ki ga je obdajala cela tropa policijskih stražnikov. Nemčeva pot v Bosno ho rodila nedvomno dober sad. Upravne razmere v okupiran h deželah so — kakor smo že večkrat poročali v našem listu — evropski škandal. V delegacijah bo treba naučiti to brezpametno gospodo manir napram delavskemu gibanju.
T srbski Bkap&čilli je učni minister Niko-lid v imenu vlade predložil delavni program, ki obsega rešitev proračuna in trgovinskega ugovora z Avstro Ogrsko V imenu mladoradikalrev je izjavil Stojanovič, da njegova stranka ne bo delala vladi težav.
V	Aleksandriji j Italiji so dosegli socialni demokratje pri občinskih volitvah dne 19. t. m. velik vspeb. V mestni upravi so b 1> socialisti že v ve čini in so porabili svojo moč, da so uresničili nekatere točke socialističnega občinskega programa. Vpeljali so reforme v bolnišnicah, ustanovili so obedovalnice v šolah, splošno zdravniško službo so reformirali v interesu brezposestnih slojev i. t. d. Obenem so pa tudi odpravili nune iz bolnišnic in vpeljali posvetno postrežbo i. t. d Klerikalci niso mirovali, dokler ni bil občinski svet razpuščen in potem so še vplivali, da so se volilni imeniki pre-naredili na škodo socialistov. A vse to ni nič pomagalo. Izvoljenih je bilo 17 socialistov, 3 republikanci, 3 radikalci in 7 klerikalcev. Naši sodrugi imajo torpj absolutno večino, klerikalci pa dolg nos.
Bolgarsko sobranje, ki je imelo izvenredno zasedanje, se je dne 25. t. m. zaključilo.
Španski parlament je zaključen.
Peterbur&ko vojno sodišče je obsodilo 44 obtožencev, ki r so člani socialno-revolucionarne stranke 5 30 jih je obsojenih na 5 do 15 let prisilnega dela, dva na prognanstvo, dva pa v trdnjavo. Pet obtožencev je oproščenih.
Na Danskem je odstopil ju stični minister Alberti in poljedelski Ha n sen. Imenovan je za justičnega ministra dosedanji minister za javna dela Hogobro, na njegovo mesto poslanec Jen-sen, za finančnega mnstra poslanec Neergaarr1, za poljedelskega pa državni revizor Nielser. Alberti je listi mož, ki je hotel vpeljali palice v kazensko postopanje.
V	repnbliki Bolivla v južni Ameriki je umrl dne 25. t. m. predsednik Guachalla.
Poslano.
K štrajku v Medvodah Goričanih V sobotnem «Slovencu» piše poznani mi gospod podnaslovom: «Delavsko gibanje po papirnicah na jugu» to le: «Pokazalo pa se je, da je bil ta Ante Kristan, ki je prišel na lov kalinov. Povabil je v svoji mogočnosti, misleč menda, da je v I 'rji, celo stavkarski odbor v neko gostilno. Dobil seveda ni nobenega.» Konštatiram resnici na ljubo, da je ta trditev, da sem jaz sploh koga v gostilno vabil, podla in nesramna laž in tisti, kdor jo je napisal, je seveda nesramni lažnlk. Poživljam zato stavkarski odbor v Medvodah-Goričanib, da pove s svojimi podpisi, koga sem jaz vabil od njih v gostilno. To mora stavkarski odbor povedati, drugače bom razglasil vsem strokovnim organizacijam posledice tega. V interesu stavke same zahtevam, da se ta podla laž pojasni. Čakam do petka.
Anton Kristan tajnik strokovnih organizacij na slov. ozemlju.
Domače stvari.
Škofjeloško alavje S K. S. Z. Sodrug C. nam piše: V nedeljo pod noč sem se peljal z Bleda v Ljubljano. V Škofji Loki je čakal vlak četrt ure dalj nego je bilo treba Prišlo je namreč kak,h trideset ljudi; nekateri izmed njih so nosili rdeče srajce, očitno pa so bili vsi nekoliko skrokani in dobre volje. Najstarejši med njimi je bil široko-kraki Kregar. Od nekje se je glasila zaspana godba, slišal sem tudi nekaj tenkih in čisto nerazumljiyili klicev, rdeče srajce so se trudoma skobacale v vagon, vlak je zavriskal in čudne prikazni je bil konec. Danes pa ugledam v «Slovencu» brezkončno klobaso o nekakem «slavlju», ki se je baje vršilo v Škofji Loki. Mogoče je res, da se je bilo zbralo tam lepo število veselih ljudi, kakor se jih je zbiralo že mnogokdaj in mnogokod, tudi je mogoče, da so pili in jeli in plesali — ampak čemu klobasa o slavlju? Vse se mi dozdeva, da so klerikalci malo preveč začeli posnemali liberalce. Rdeče srajce naj bi še bile; spomni se človek na Gari-baldija in na venti settembre, pa je potolažen. Toda Krek naj le pomisli, da je bilo malone vsako napredno «slavlje» dobršen lopar na gomilo tro-bojno navdušene stranke. — Nadvse lep akord je bil, da so se v istem vlaku vozile srajce s trži-škega «slavlja». In nad vse Up memento! Okno kupeja je bilo odprto, gledal sem v prelepo gorenjsko pokrajino — od spredaj in od zadaj pa je hripavel v noč pijani klerikalno-liberalni «na zd'r!» Blago mi je bilo pri srcu, ker sem pemislil, da se strezni navsezadnje celo zakrknjen pijanec, kaj šele ljudstvo samo!
Zagovornik pivovarnarjev, «Slovenski Narod», je pripovedoval, da so se manjše domače pivo-
varne morale pridružiti kartelu, kei Di b drugače uničenp. To je bil seveda samo , o r v stiski, kajti v znanem članku dr. Oražna ni bilo rečeno, da so male pivovarne znižale cene pod pritiskom, ampak tam je bilo tako tarnanje, kakor da bi bili pivovarnarji res največji revčki pod solncem nebeškim. Toda tudi tista je bosa, da mali pivovarnarji niso mogli ravnati drugače, kakor pristopiti kartelu. Na zadnjem delavskem shodu v Gradcu, ki se je bavil s podražanjem piva, je nastopil tudi pivovarnar Brauer iz Mitterndorfs pri Aussee, ki je dejal sledeče:
«Velike industrije ni bilo sram. nastopati proti malim pivovarnarjem z vsemi sredstvi. Poklicali so nas v Gradec in poskusili prisiliti, da bi pristopili kartelu. Toda kljub terorizmu nisem pristopil. Velika industrija proizvaja 365 000 hektolitrov. Rekli so, da se bodo šteli glasovi v tej «varstveni» zvezi po številu hektolitrov. To bi bilo vzelo nam malim pivovarnarjem vsako besedo. Mali takrat niso imeli toliko poguma, da bi nam bili sledili, ker se jim je namignilo: C« ne pojdete z nami, bodete nevsmiljeno uničeni. Kartei je proti nam, 7ato da bi bili popolnoma izročeni veliki industriji. Ker nisem povišal cen, sem odvzel kartelirani pivovarni Zipf nekoliko gostilničarjev in ko jo ta spoznale, da so delavci z menoj, je tudi znižala cene. To je pa storila samo tam, kje se toči moje pivo. Proti kar-telovemu terorizmu prosim za Vašo pomoč.»
Ce je ta pivovarnar lahko ostal izven kartela, tedaj gotovo tudi za slovenske manjše pivovarne ne bi bilo take sile. Ampak to je: On je ¡«kal zveze s konsumenti, naši «narodnjaški» prefitarji pa rajši iščejo zvezo z nemškimi velekapitalisti, pa izkoriščajo slovenske konsuraente. In to imenujemo narodno delo.
Na Danajn se pije vrček piva za 12 do 14 vinarjev. Seveda je to takozvani «Abzugbier». Toda lepa mera tistesra piva, ki naj bi po volji pivo-varniškega kartela veljalo 24 vinarjev, tudi ni nič druzega, kakor «Abzugbier», le da se to v Ljubljani ne pove!
Podpirajmo slovansko pivo, tako moleduje glasilo karteliranih pivovarn «Slov. Narod». Ta infamen list, ki je izdal konsumente ter zagovarjal kartel za odiranje ljudstva, se predrzne tedaj ljudstvu predpisati, katero pivo naj pije. To je nesramnost: Ljudstvo res ne potrebuje «Narodovih» naukov. Pravi, da pije ljudstvo Meščansko budje-viško pivo zato, ker misli, da podpira slovansko tvrdko. To je višek oslarije! Človek, ki je to pisal, je zrel za norišnico I
Ljudstvo naj podpira pi vo v arnar j a? Tako zastopa «Narod» ljudstvo! Bodi «Slov. Narodu» povedamo, da pije ljudstvo pivo Meščanske budjeviške pivovarne ( aloga Leopold Tomaž č) zaradi tega, ker je to nekartelirano in konkurenčno pivo, ki se toči po 20 vin. vrček in je tako izborne kakovosti, da lahko konkurira z V3em pivovarnam, ki so v kartelu, naj bodo slovenske ali nemške. Sicer pa je boj proti podraženju piva skoraj do-bojevan in gotovo je, da je temu pripomoglo tudi to, da se je dobilo pivo, in sieer dobro pivo, izven kartela. To ve slovensko ljudstvo in po tem naj se ravna,
«Slovenski Narod» je priobčil v soboto z ozirom na vseslovanski kongres v Pragi sledeče: «Bodisi Ivan Hribar klerikalec ali liberalec, v Pragi je bil na svojem mestu. Tudi dr. Šušt ršič bi bil v Pragi na mestu, brez ozira na malenkostno politično strujo, katero se zastopa dokler kaj nese!» Torej politična struja, ki loči Hribarja od dr. Šusteršiča je po «Slov. Narodu» malenkostna! To pribijemo! Mi smo že večkrat povedali, da Hribarjev liberalizem ni dosti vreden in da ga bo njegova politika privedla tako daleč, da ne bo prav nobene struje več, ki ga loči od dr. Šusteršiča. Djbro pa je, da pride «Slov. Narod» do zaključka, da je razlika med Hribarjem in dr. Šusteršičevo politiko ma lenkostna!
«Te Royal Wonder Bio» kinematograf v Lat-termannovem drevoredu v Lj'ibljani ima jako lepe in zanimive slike. Predstave so vsaki dan ob pol 9 uri zvečer. Vsake tri dni nov spored.
Strokovni pregled.
Plenarna seja strokovnih društev v Ljubljani je bila v nedeljo, dne 26. julija v hotelu «Ilirija». Udeležilo se je konference 43 zastopnikov n trije gostje. Sodrug Anton Kristan je v nago* voru in tudi v razpravi naštel naloge strokovnega tajništva ter podal pojasnila glede organizacije tajništva. Pravila zveze strokovnih društev še niso odobrena nego so vdrugič vložena pri ministrstvu za notranje stvari. Pozitivno se je izjavilo za pristop k zvezi šest organizacij, druge še niso defl-nitivno sklepale o tem; a vse se strinjajo v tem, da je ta ustanova potrebna. Strokovna komisija ljubljanska se Osnuje v zmislu predloga sodruga A. Kristana in sicer tako, da vsaka stroka netni-nira v komisijo v 14 dneh po enega člana; do izvršitve tega sklepa pa obstoja provizorična komisija, ki je bila zadnjič izvoljena. Ob koncu seje je naglašal še sodr. A. Kristan važnost gospodarske organizacije, konsumne in produktivne zadruge, ter pozival strokovno organizirane delavce, da tudi na gospodarskem polju store svojo dolžnost. Potrebna je delavska emancipac.ja, Slednjič je poročal še o stavki v Medvodah, ter naglašal, da tudi nas tiče ta stavka.
Iz ¡stranke.
Lesne delavce ljubljanske opozarja odbor krajne skupine na shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. avgusta 1908 ob V* 9- uri dopoldan v salonu gostilne pri .Levu» po § 2, ter poziva vse člane, da se zanesljivo odzovejo vabilom. Dnevni red tega shoda je velevažen.
ShodiT
Jesenice. 26. t. m. pop. se je vršil v gostilni pri Zvitem rogu izborno obiskan javen shod. Govoril je sodr. Anton Kristan o draginji na spk>h, o draginji mesa in piva pa še posebej. Raz-motrival je vzroke draginje vobče, pojasnjeval je, v koliko vplivajo sklepi državnega zbora na draginjo, omenjal je pomen raznih glasovanj v državnem zboru za draginjo in proti odpravi iste. Glede mesa je govornik posegel v vprašanje živinorejstva ler jasno pokazal stališče delavskega ljudstva napram živinorejcem in mesarjem. Omenjal je dalje podraženje piva in vspehe dosedanjega t izadevnega gibanja konsumentov. Končno je predlagal, naj se odpošlje g. gerentu Jesenic resolucija, ki zahteva maksimalni tarif za prodajo mesa na Jesenicah. Resolucija se je soglasno sprejela. Izvolila se je tudi deputacija osmih mož (dva zastopnika krščanskega strokovnega društva, dva od podpornega društva, dva od kovinarske in dva od železničarske organizacij«), ki je ponesla v pondeljek resolucijo g. gerentu. — Deputacija je imela tudi po shodu takoj sejo ob navzočnosti sodr. Ant. Kristana; razpravljalo je se prav podrobno jeseniške dra-ginjske razmere in napravilo za bližnjo bodočnost nekaj potrebnih sklepov. — S shodom so bili skoro vsi zelo zadovoljni, le brat g. gerenta, gospod Ce-bu 1 j, je svojo krščansko jezico pri drvarnici v krogu žensk potresal. Pa naj bo potolažen. Ideja socializma ima že prečvrste korenice tudi na Jesencah — ne pomaga nobeno jezikanje več. Jesenice morajo in bodo poslale popolnoma rdeče.
S Pragerskega. Na shodu, na katerem smo razpravljali o draginji mesa, smo sklenili železničarji s Pragerskega, da bomo jemali odslej meso pri mesarju Pošanku, ki bo dajal goveje, telečje in presičje meso po 1 K do K 1 12 in K 1 28 vin. Drugi mesarji so vsi dražji. — Pivo se pa bojkotira še vedno naprej!
Dopisi.
Z Viča-Glinc. Pri nas se je začelo zelo lepa gibanje za ustanovitev «Konsumnega društva za Ljubljano in okolico». Potrebo konsumnega društva občutimo že dolgo. In zadnji čas je že, da se bo začelo, Uspehi konsumnih organizacij po drugih krajih bodo naj nam v vsakem oziru izborno bodrilo za naše delo. Zato se priglasite vsi tisti, ki se še niste pri sodr. Budi Slamnjaku in Vel-k a vrhu. Pristop je ena krona, delež 20 kron. Na delo!
Iz Skrilj. Kmečka delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem je začela vpisovati ude. Vpisnina je 2 kroni, deleži so po K 25, Kdor hoče, vzame lahko po več deležev, več kot deset ne.
Vplačajo se deleži takoj v gotovini ali v grozdju in v moštu. Delavci, kateri ne morejo plačati taknj, lahko plačajo mesečno po 1 krono, tako da v dveh letih vplačajo.
Zanimanje za zadrugo je veliko pri nas. Želimo, da bi tudi zunanji delavci pristopali in pod-piravali našo zadrugo v lastno korist.
Zadruga ima namen naravnost delavskim zadrugam oddajati kmetske pridelke, v prvi vrsti vinsko naravno kaplico brez špekulantov. Tako upamo, da nas bodo tudi delavske zadruge podpralc. Kdor se hoče vpisati, prijavi se naj pri vodstvu zadruge za sedaj v Skrilju št. 96, pošta Sv. Križ-Cesta na Goriškem.
Podgora. Kštrajku v Medvodah-Goriča-nah. Klerikalci sn minuli četrtek sklicali nekak shod glede tega štrajka. Na shodu je bilo od 80—100 ljudij. Glasovalo se ni o nobenem predlogu. Shod je bil ponesrečn. Soc. dem. se ni povabilo. Brez nas je pa seve vsaka akcija brezvspešna. Nas goriški klerikalci v «Delavskem tovarišu» (tako je ime nekemu umazanemn listu v Gorici, ki ga izdajajo goriški duhovniki proti ljudstvu) prav nesramno napadajo ter na skrajno nepoštene načine žalijo. Delavci so ogorčeni na te žegnane sleparje. O kakem skupnem boju govoriti sploh mogoče ni, dokler klerikalci ne zavzamejo drugačnega stališča napram nam. Mi smo sicer z dušo in ti lesom na strani bojujočih se trpinov, ali svetujemo jim, naj se otresejo klerikalnega jerobstva ter naj pristopijo v vrste razredno zavednih delavcev. — V pondeljek smo imeli važno posvetovanje o štrajku v Medvodah. Povabili smo na to posvetovanje strokovnega tajnika sodr. Antona Kristana iz Ljub -Ijane, ki se je tudi povabilu odzval in nam poročal, kako je s to stavko. Njegovo poročilo se je sprejelo na znanje. Sklepov se za enkrat ni nikakšmh storilo.
Zagorje ob Savi. V zagorskem rudniku je nevarnost za rudarje vedno večja in le pazljivosti rudarjev samih je zahvaliti, da se že ni pripetila kaka velika nesreča. V noči z dne 20. julija bi bili štiri rudarji že skoraj našli smrt v rOvih; vsi so bili že brez zavesti, toda na vso srečo jih je šc ob pravem času našel rudar J Aržišnik. Prav tako
se je zgodilo dne 22. julija podnevi; veliko število rudarjev je trgi dne komaj še rešilo svoje življenje; v enem delu rovov je bilo že polno dima in en delavec se je ponesrečil, ko je omamljen bežal. Rudniško vodstvo, namesto da bi strogo pazilo na varnost v rudniku ter opozorilo vse rudarje na nevarni položaj, priganja pa še k narilnejši produkciji ter celo trga akordo 1 Dne 21. julija je sla-boglasni inžener Pič iz delavcev celo norce bri'. Ko so prišli iz rudnika izmučeni ter vsi omamljeni od slabega 7raka, smradu in rovskega ognja. i>h je zasmehovaje vprašal: «Ali ste se vina napili?» Ce to ni nesramno, potem ne vemo, kaj bi se še imenovala nesramnost! — Ako se resnično pripeti v zagorskem rudniku kaka nesreča — potem vara že naprej povemo, kapitalisti, lastniki rudnika, da boste odgovorni vi sami! Svarili smo vas pravočasno — torej bodite previdni!
Foslauo. Pozor!	Pozor!
Cenjenim obiskovalcem
Porciunfeule
dne 2. avgusta 1.1. v „Nar. domu" v Ljubljani
uljudno naznanjam, da se bo točilo pristno vino iz dobroznane kleti g. A. Zajca in sicer dolenjski cviček liter po 96 vinarjev in beli štajerski rislirg po 1 krono 4 vinarje. Pivo iz pivovarne Žalec in Laški trg vrček po 20 vinarjev. Dobra mrzla in gerka jedila po zmernih cenah. Vsaka kakršnakoli pritožba naj se mi takoj naznani.
Z odličnim spoštovanjem
Emil Kržišnik 3—2	reatavrater „Narodnega doma".
The TSoyai Wonder Bio
The graetest Bio-Theater of the world.
Vsak večer
predstava
Vsake tri dni nov vspored.
Izvleček iz vsporeda:	i
Potovanje iz Pariza jreko Marzelja v Italijo. Točke iz Bio-Variete: Izvežbani psi, Ki-Ri-Ki (japonski akrobati). Carovna vreča. Ljubezen in ponos. Življenje igralca. Vsakovrstno veselo. Ali Baba in 40 razbojnikov.
Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tndi popoldne ob 4. uri.
CENE: Loža za 4 osebe 6 K, fotelj 160 K, I. prostor 1'20 K, II. prostor 80 vinarjev, III. prostor GO vin., IV. prostor 40 vin. Za organizirane ceno znižane, če vzemo karto v organizacijah.
£. Ceni	M. GaVrii
ravnatelj.	poslovodja.
¿ni/tč iv y/LmoriMo
yfaterí xetijo ¿vbrv, po ceni in mmtzsljivcpotovali ría/se vbmeje
rSimonl^tfCmete&ca
o J^iičgžtftt WofoóversJke
pelaVci m stroH in prijatelji pozor! áelatfstía! pozor!
Vabilo
na
veliko ljudsko
ü SLAVNOST
v v
pod imenom
PORCIUNKULA V SISKI
ki bo
dne 2. avgusta t. L na vrtu „Narodnega doma".
Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina v predprodaji 30 vin , pri blagajni 40 vin. Zabava izvrstna. ...... Pridite vsi.
Več povedo lepaki.
SHOD
kateri se \rši
w nedeljo, 2. avgusta 1.1.
ob 10. uri dopoldan
V armi Jareisip doma".
Dnevni red:
1.	Zihleve železničarjev in koncesije vlade.
2.	Sklepi k 1. točki.
Železničarji vseh kategrrij in organizacij — iz-vzemši klerikalnih — pridite na ta velevažen shod, da se vlada z njega pouči, da tudi slovenski železničarji niso zadovoljni s tem, kar se jim ponuja. Povedali pa bodo tudi kUrikalcem, da ima tudi njih početje svoje meje.
Zahtevajte
po vseh gostilnah, kavarnah in brivnir.ah SiaST" H
KAVARNA	fe
jUnione4 §
preje ,Tedesoo( v Trstn K
se priporoča cenjenim endrugom n;ij'op-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
g §
MrassasssasMssasBassa
V prodajalni
u O
N ©
Cu
J)

v Ljubljani
C/i
V) >
J5 13
a>
'u
>00
~ A. o
J5 L" 13
O
na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa)
se dobe sledeče knjige in brošure: H. Kirchsteiger: „Pod spovednim pečatom."
I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K. P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena 1 K. Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin. „ „Socialna demokracija In kme-tiško ljudstvo." Cena 10 vin. A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin.
K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v
malem?" Cena 30 vin. K- Kautsky: „Proletarljat." Cena 30 vin. , „Kapitalistični razred." Cena 30 vin.
Kristan: „O konsumnlh društvih." Cena 20 vin.
L. VVahrmund: „Katoliško svetovno nazl-ranje in svobodna znanost." Cena 70 v. S. Machar: „Magdalena.4, Cena 2 K. „Program socialne demokracije." Cena 4 vin.
„Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin. „Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin.
Kdor naroči več Uvodov, :: dobi znaten popust. ::
§
N O Cu
Vsa pisma se naj naslavljajo na
„Delavsko tiskovno družbo" * Ljubljani
Dunajska cesta št. 20. =
m£±+±±±±±±±±±±±±±±£±±±±±±±£t±±±±±i±g
4	a
f ostankov posteljnega platna	t
^ (kanafas) zajamčeno'.IaJkvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 —16 metrov kos, «a popoljno posteljno perilo	^
$ 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.	^
| S. Steln, tovarna za platno 17	J
IV a o ti o d na Čeikem.

Zaloga
jKejčansIje toijcVSH« piVoVarne
Leopold Tomažič v Ljubljani
priporoča svoje priljubljeno in izborno pivo v sodčkih in steklenicah. Edino konkurenčno in nekartelirano podjetje na Kranjskem. 8
Telefon štev. 177. —

L^arü^y'-xi^WDi.<■ »C.»«■«■.■Ml limn I
jjggtittiij «s ilgewurt	f*»«s »•»<*,
T«ki Iv. P?. Lac.rr«* * Ure»!«.