GOSPODARSTVO
LETO XVI Š fEV. 400
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SREDA, 10. JANUARJA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Kmetijstvo trd oreh za EST
Kriza ob prehodu v drugo razdobje - Ali bodo Francozi popustili ?
Evropski skupni trg bi bil moral 1. januarja 1962 stopiti v drugo razdobje i svojega razvoja, ki gre v smislu rim-j ske pogodbe za tem, da se končno odpravijo carine med posameznimi državami članicami ter se vse države obdajo pred ostalimi državami s posebno enotno carino. Ta prehod iz prvega ! v drugo razdobje se mora izvršiti po Popolnem sporazumu in v polnem soglasju med vsemi šestimi državami. V ta namen so se ministri omenjenih držav — Italijo sta zastopala E. Colom-bo, minister za industrijo in trgovino ter minister za kmetijstvo Rumor — sestali že 29. decembra v Bruslju; vendar se niso mogli sporazumeit glede Pogojev, ki naj omogočijo prehod v drugo razdobje, pač pa so pogajanja odložili ter se sporazumeli, da bo nov dogovor veljal že od 1. januarja, čeprav ga bodo dosegli pozneje. Niti se-1 Stanki po Novem letu še niso dovedli do sporazuma in končno so si ministri dali odlog do 13. januarja v prepričanju, da se bo dal sporazum le doseči.
V	zadnjem trenutku je zavladalo v Bruslju bolj optimistično razpoloženje, ker so se pogajalci zavedli, da gre pravzaprav za eno izmed najhujših kriz, ki jih preživlja Evropsko skupno tržišče in ki ga utegnejo razbiti; tudi v francoskih krogih, ki jih obtožujejo, da so glavni krivci sedanje krize, naj bi zavladalo gledišče, da je treba doseči sporazum.
ODPOR FRANCOZOV
V	smislu rimske pogodbe o Evropskem skupnem tržišču je možen prehod iz prvega razdobja v drugo samo Pod pogojem, da se izpolnijo vsi pogoji. ki jih vsebuje rimska pogodba za Prvo razdobje. Francoska vlada je mnenja, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, kolikor gre za izmenjavo kmetijskih Proizvodov in da je zato prestop v naslednje razdobje nemogoč. Poprej je treba sprostiti izmenjavo kmetijskih Proizvodov, kakor je bil dosežen sporazum glede trgovine z industrijskimi izdelki.
I,I|III|||||||||||||||||||,|||||,|„„„|,„„„|„„„„„||„|„|,„|„||I|||||,|||||,||,|,|||1||||||||H|
Jiaši listi -
naše tiskarne
Že v novoletni številki smo kratko omenili, da so stavci »trgovinskih« tiskarn po vsej Italiji stavkali dvakrat Po dva dni. Stavka je prizadela tudi naš list, saj je številka posvečena zimskemu turizmu, izšla z občutno zamudo, novoletna pa v manjšem obsegu, kakor bi bila morala. Sindikalne organizacije so za stavko izbrale cas — pred božičnimi prazniki in pred novim letom — ko so lahko najbolje učinkovito pritisnile na tiskarne; v tem času so te vselej zaposlene z raznimi priložnostnimi naročili in s tiskanjem obsežnejših prazničnih številk velikih tednikov. (Tiskarne za dnevnike so organizirane posebej in imajo tudi posebne skupne pogodbe). Pečina teh velikih ilustriranih tednikov in časopisov ni izšla in zguba založnikov je morala biti res občutna.
V	trenutku, ko to pišemo, še ni znano v podrobnostih, kako se je zaključil boj med stavci in tiskarji, fi naj bi bili sprejeli zahteve stavcev glede zboljšanja prejemkov, ne pa drugih, tako na primer glede drugačne ureditve dopustov. V vsakem primeru bodo torej plače stacev povišane. Praktično pomeni to, da se bo d° tiskarski stroški za liste, torej tudi za slovenske, zvišali, kakor se je to zgodilo pri prejšnjem povišanju Plač.
Tako se postavlja za uprave naših hstov vprašanje, kako naj si pomaga-j° iz nove zadrege. Morda poreče kdo: tiskarji prevržejo nove izdatke (za-nadi zvišanja plač stavcem) na svoje kliente, (na liste), naj jih uprave listov prevržejo dalje — na naročnike... Zadeva na žalost ni tako pre-Pfosta. Ali niso naši listi za naše ljudi v primerjavi z njihovimi dohodki °ziroma, da bomo bolj točni, z njiho-Vo voljo, da določen znesek žrtvujejo Za liste, že dovolj dragi? Ali ne po-Pteni večkrat zvišati naročnino odbiti Pjarsdkaterega naročnika? Uprave na-s*h listov morajo računati s tesnimi Rejami, ki jih poleg gospodarsko-so-dalnega položaja našega malega člo-'eka postavlja tudi majhen trg, kakršnega lahko ustvarja naša manjši-ria- Poleg vsega se ta vprav vtaplja v Poplavi italijanskega tiska, ki zaradi sy°jih visokih naklad in razmeroma uizke cene izpodriva naše domače li-?*-e in časopise. Prav zaradi teh ome-joPih možnosti za razpečavanje naših hstov, je izdajanje teh združeno z ve-hkirni finančnimi težavami.
Za pravilno presojanje položaja, ki ga ustvarja podražitev tiska naših li-st°v, moramo še upoštevati, da je Usoda slovenskih tiskarn ne samo z harodnostnega vidika, temveč tudi z gospodarskega povezana z usodo na-?’h listov. Ko je na primer prenehala ‘Rajati »Soča« v Gorici, je slovenska tiskarna zgubila glavnega klienta in k° je drugi list iz finančnih razlogov Presedlal v italijansko tiskarno, je juovenska tiskarna praktično ostala brez trajnega dela. Slovenske tiskarne So Povečini majhne in obratujejo brez Posebnega kapitala, s katerim bi si ahko pomagale v podobnih krizah. Najlaže bodo sedanje težave premagale tiste manjše tiskarne, katerih stavci so hkrati lastniki, ker bodo la-Ze konkurirale drugim.
Tudi primer odnosov slovenskih 11-stov do tiskarn je zopet odkril dejan-k* gospodarskosocialni položaj naše Uarodne manjšine, ki se lahko uve-Javlja na tako ozkem gospodarskem Področju. Na žalost moramo s tem Planskim položajem vsi računati, da ako prj svojij-, poslovnih računih o-tanemo na realnih tleh, upoštevati °ramo omenjeno medsebojno povednost in solidarno nadaljevati delo ža Paše ljudstvo. To delo ni lahko ne a liste, ne za tiskarne, pa tudi ne za uvenske stavce, katerih življenjski s tanek je tudi odvisen od naše na-°dnostne skupnosti.
Francija si prizadeva, da bi svojim kmetijskim proizvodom (zlasti živine) zagotovila izvoz v ostale države Evropskega skupnega trga. Francozi so naleteli na največji odpor v Zah. Nemčiji, ki je v skrbeh za bodočnost svojega kmetijstva. Nemška vlada mora že sedaj z velikimi podporami vzdrževati zahodnonemško kmečko prebivalstvo, ki že tako preveč zapušča zemljo; razumljivo je, da bi izvoz francoskih kmetijskih pridelkov spravil v še večjo zadrego njeno kmetijstvo, ker bi cenejši francoski pridelki izpodrivali nemške tudi na domačem trgu. Francozi vztrajajo pri svojih zahtevah in trdijo, da so nasproti Nemčiji popustili že, ko je šlo za izmenjavo industrijskih proizvodov, zato, ker so računali, da bodo tudi Nemci izprevideli, da morajo popustiti glede uvoza kmetijskih pridelkov iz Francije. Zanimivo je, da Nemci navajajo pri svojih ugovorih tudi o-kolnost, da bi uvoz francoskih kmetijskih proizvodov v Zah. Nemčijo izpodrinili tudi kmetijske proizvode, ki jih Nemčija uvaža iz drugih držav; to bi spravilo v nevarnost izvoz zahodno-nemških industrijskih izdelkov v te države, ki nemške industrijske izdelke plačujejo z izvozom svojih kmetijskih proizvodov.
TEŽNJE ITALIJE
Italijani si prizadevajo, da bi zagotovili izvoz predvsem vina in povrtnin zlasti na zahodnonemški trg. Prav tako se tudi Nizozemci borijo za ta trg. Zahodnonemški minister za gospodarstvo prof. Erhard je bil mnenja, da bi zadevo uvoza kmetijskih proizvodov prepustili posebnim odborom izvedencev in se dogovorili glede drugih vprašanj, ki niso tako težka; tudi predsed-
nik Izvršnega odbora pri Evropskem skupnem trgu prof. Hallstein se je pridružil prof. Erhardu, toda Francozi so vztrajali pri svoji prvotni zahtevi, da je najprej potreben sporazum glede izvoza kmetijskih proizvodov.
POPOLNA PREMOČ VELIKIH DRŽAV
Zanimiva je okolnost, da zahteva rimski sporazum za prehod iz prvega razdobja v drugo soglasnost vseh šestih držav, medtem ko za poznejše prehode, oziroma za prehod iz drugega razdobja v tretje zadostuje dvotretjinska večina glasov. To pomeni, da se zdaj manjše države lahko še upirajo ukrepom vodstva Evropskega skupnega trga, medtem se pozneje ne bodo mogle več. Dejansko bo torej vodstvo Evropskega skupnega trga popolnoma v rokah velikih držav, katerim se bodo morale manjše pokoriti. Pri glasovanju v naslednjih razdobjih bodo države članice EST imele 17 glasov, in sicer Italija, Francija in Zah. Nemčija po 4, Belgija in Nizozemska po 2 in Luksemburg en glas. Ta popolna podrejenost manjših držav je naletela zlasti v Švici na odpor.
V Bruslju so mnogo razpravljali tudi o klavzuli, ki bi jo radi uveljavili Nemci in ki določa, da bi lahko vsaka država v trenutku, ko bi opazila, da prosti uvoz kmetijskih pridelkov, kakor povrtnin iz druge države ogroža koristi domačih kmetovalcev, kratko ustavila uvoz. Tej klavzuli se upira tudi Italija. Nizozemci bi si radi zagotovili v prvi vrsti izvoz mlečnih izdelkov. V vseh teh prmerih gre posebno za določitev cen, posredno ali neposredno, po katerih bi se lahko uvoženi kmetijski pridelki razpečavali, ne da bi ogrožali domače pridelke.
V angela miru ni bilo gotovo še od nikoder izstreljenih toliko puščic kakor iz Konga. Kako dolgo se bo lahko še opiral na to drevo brez pravih korenin? M. Čombe (Katanga) se še vedno upira osrednji vladi, pa tudi A. Gizenga postavlja v imenu vzhodnih pokrajin predsedniku te C. Aduli pogoje za sodelovanje v skupni državi. M. Čombe je na pogajanjih v Kitoni (20. decembra) obljubil, da bo tudi Katanga priznala zvezno vlado, toda na svoje obljube rad pozablja. Doslej je izpolnil samo eno obvezo iz Kito-ne, to je, da je v osrednji parlament poslal sedem svojih poslancev, čeprav je vseh petnajst. Četudi bi Čombe res priznal osrednjo vlado, bo vztrajal še vedno pri zahtevi, da ostane Katanga gospodarsko neodvisna. Čombe hoče ohraniti bogate naravne zaklade, to je dragocene rude za Katango. Veliko angleško-belgijska družba Union Mi-niere du Haut Katanga je še vedno
Tržaški promet ohranil svoj položaj
Zmanjšan avstrijski tranzit, povečan češkoslovaški - Izvoz lesa nazadoval
Blagovni promet čez tržaško pristanišče je v letu 1961 ostal skoraj neiz-premenjen v primerjavi s prometom v letu 1960. Točni statistični podatki ne segajo dlje kakor do novembra, vendar računajo, da je šlo v decembru čez tržaško pristanišče 520.000 ton blaga; to pomeni pravi mesečni rekord. Promet se je tako dvignil na okoli 5 milijonov 200.000 ton v vsem letu, medtem ko je. v letu 1960 znašal 5,065.611 ton. Napredek v lanskem letu je bil po vsem tem neznaten, in to zlasti, če ga primerjamo z razvojem v drugih jadranskih in italijanskih pristaniščih sploh; v Genovi je lani na primer napredoval za 10%, večji kakor v Trstu je bil napredek tudi v Benetkah.
DOVOZ PO MORJU
V	našem pregledu se bomo morali zadovoljiti s podatki za prvih enajst mesecev, ker še niso bili objavljeni podrobni podatki za mesec december.
V	blagovnem prometu od januarja do novembra (iskrcanih 3,544.338, vkrcanih 1,125.506, skupaj 4,669.844 ton) so zabeležili naslednje, spremembe v primerjavi z letom 1960: lani so izkrcali več surovega mineralnega olja (1,480.000 ton, leta 1960 1,390.000), železne rude (709.000, leta 1961 578.000 ton), pšenice (139.000, leta 1960 94.000 ton), surovega železa (11.350, leta 1960 1.672 ton), lesa (81.458, leta 1960 47.372 ton), agrumov (25.126, leta 1960 18.029 ton), vina (21 tisoč 394, leta 1960 1.304 ton), surovega gumija (15.455, leta 1960 157 ton) itd; nasprotno pa se je močno skrčila količina izkrcanega premoga (220.000 ton, leta 1960 469.000) in koruze (30.000 ton, leta 1960 160.000 ton).
IZVOZ LESA UPADEL
V	nasprotno smer se. je povečal zlasti promet s sladkorjem, cementom, premogom in deloma z železom in jeklom. Leta 1961 so vkrcali na ladje 30.954 ton sladkorja (leto poprej 5.215), 67.128 ton cementa (leto poprej 34.943), 20.294 ton premoga (3.962) in 89.254 ton železa, surovega železa in jekla (leto poprej 58.788) itd. Skrčila-pa se je količina vkrcanega lesa (od 163.242 ton v letu 1960 na 121.647 ton lani), železa v palicah (od 38.172 na 28.666 ton), bencina (od 111.465 na 66.386 ton) itd. Glede prometa z lesom naj omenimo, da gre čez Trst na Srednji vzhod in druge čezmorske dežele čedalje, manj mehkega in trdega rezanega lesa iz tržaškega zaledja, (Češkoslovaške, Avstrije in Jugoslavije), na drugi strani pa prihaja v Trst čedalje več eksotičnega lesa; saj se je dovoz po morju skoraj podvojil. Promet čez Trst se je razvijal precej slabše v prvem polletju, proti koncu leta pa se je izboljšal, tako da je dosegel v decembru nenavadno višino. Sam promet Javnih skladišč je znašal do konca leta 2,259.000 ton (leta 1960 2,350.981 ton). Skrčenje prometa je treba pripisati upadanju poslov s premogom, žitaricami in lesom.
AVSTRIJA ŠE VEDNO PRVA
Glede razvoja tranzitnega prometa, ki se odraža v številkah o železniškem prometu, naj omenimo, da je ostala Avstrija še vedno najvažnejši klient tržaškega prsitanišča, čeprav je lani njen tranzit nazadoval za okoli 400.000 ton; v glavnem sc je skrčil odvoz premoga in žitaric proti Avstriji. Delež Češkoslovaške se je lansko leto povečal ; saj je lani šlo čez naše pristanišče; skoraj 200.000 ton več češkoslovaškega blaga kakor prejšnje leto (leta 1959 samo okoli 200.000 ton, leta 1958 40.000 ton). Jugoslovanski promet se je sicer po železnici skrčil, toda k temu je treba prišteti še okoli 60.000 ton cestnega prometa.
Glede prometa s posameznimi vrstami blaga, ki odhaja iz Trsta v tržaško zaledje po železnici, naj še omenimo, da je lani napredoval odvoz železne rude (od 393.447 na 523.555 ton), vina (od 36.077 na 68.504 ton), surovega kav-
čuka (od 161 na 14.252 ton), riža (od 6.464 na 13.239 ton) itd.; medtem ko se je skrčil odvoz premoga od 244.065 na 34.347 in odvoz koruze od 160.923 na 30.300 ton.
V nasprotno smer se je povečal promet s sladkorjem (lani 39.594 ton dovoza, prejšnje leto 11.174 ton), premogom (lani 53.613, prejšnje leto 26.005) in jekleno pločevino (49.031 odn. 35.466 ton); skrčil se je dovoz lesa (od 153.205 na 127.444 ton), pšenice (od 31.583 na 17.382 ton) in nekaterih drugih vrst blaga.
Promet po cesti napreduje
Blagovni promet s tovornjaki še vedno narašča, in sicer ne samo med Trstom in ostalimi italijanskimi pokrajinami, temveč tudi med našim pristaniščem in zalednimi državami. Statistični podatki, s katerimi razpolagamo, obsegajo razdobje januar - september
1961. V tem času so tovornjaki pripeljali v Trst 205.606, odpeljali pa 989.784 ton blaga. Skupaj je promet dosegel 1,195.390 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju leta 1960 1,039.416 ton. Promet s tovornjaki se je torej že močno uveljavil, saj zajema danes že nekaj čez petino tržaškega pristaniškega prometa.
S tovornjaki pripeljejo v tržaško pristanišče največ jekla in železa (lani 48.202, leta 1960 46.079 ton), nato železne rude (lani 45.815, leta 1960 41.739), vina itd. Iz Trsta pa odpremljajo največ mineralnega olja (lani do vključno septembra 612.747, leta 1960 569.021 ton), jekla, železa in surovega železa (lani 117.463, leta 1960 97.580 ton), pšenice (lani 54.523, leta 1960 7.789 ton) itd.
Če upoštevamo podatke, ki se nanašajo na posamezne države, je bil lanski blagovni promet naslednji: od skupnih 1,195.390 ton je odpadlo na ostalo Italijo 648.100 ton, na Avstrijo 296.974, na Tržaško ozemlje 171.730, na Jugoslavijo 59.862, na Zah. Nemčijo 15.598 ton itd.
glavni steber čombejevih financ, čeprav skušajo tudi Amerikanci pregovoriti njeno vodstvo, naj se prilagodi novim razmeram in prizna osrednjo vlado Konga. Ameriška vlada si prizadeva, da bi prišlo do pomiritve v koncu; tako bi ne bilo treba več uporabiti čet Združenih narodov proti Čombeju. Temu se upirajo Angleži, Francozi in Belgijci, pa tudi del ameriškega javnega mnenja.
Videofon že dela v ZSSR
Najprej, ka je videofon? Sestavljenka nam pove, da je to aparat, s katerim vidimo in govorimo na daljavo, torej telefon, pri katerem vidimo svojega sogovornika na drugem telefonskem aparatu. Ne gre torej za velik izum, ker že imamo radijski aparat, ki prenaša glas brez žice na daljavo, in pa televizijo, ki nam posreduje slike. Videofon je torej kombinacija obeh. In Rusi so pri instalaciji videofona u-porabili klasični televizor in televizijsko kamero.
Predstavnik sovjetskega ministrstva za prometne zveze je izjavil, da bodo v kratkem odprli še neprimerno daljšo progo videofona, in sicer Moskva -Sverdlivsk v Sibiriji, Harkov in Sim-feropol v Ukrajini ter Soči ob črnem morju pod Kavkazom.
Nastane pa vprašanje, kako se bodo pogovarjali videofonski naročniki, ko bodo progo razširili do Prage, Berlina ali do katere koli evropske prestolnice, v primeru, ko govorniki ne bodo znali jezika tiste dežele, kamor bodo video-fonirali. Verjetno si bodo lahko pomagali z gestikuliranjem, tako nekako kot že zdaj delajo nekateri.
Posebno koristen bi bil videofon pri nas v Trstu, kjer nekateri naši sodržavljani na vidnih in odgovornih mestih ne znajo jezika velikega dela svojih someščanov. Pri trgovinah je nekoč pomagalo samo vabljenje z rokami, kako pa bodo na videofonu prikazovali zamotanejše zadeve, na primer pravne diskusije, kot na primer na so diščih, pa nam je malce neumljivo, pri vseh napredkih znanosti.
Uveljavljanje novega gospodarskega sistema
Predsednik Kraigher o razvoju jugoslovanskega gospodarstva
»Gospodarski vestnik« obhaja letos svojo desetletnico, in sicer s posebno izdajo, ki prinaša razprave o razvoju gospodarstva v Sloveniji. Na uvodnem mestu je list objavil razgovor s predsednikom Izvršnega sveta LR Sloveni-pe Borisom Kraigherjem, ki zasluži tudi našo pozornost ker vsebuje osnovne smernice jugoslovanske gospodarske politike za preteklo leto in za bodočnost. Zato objavljamo iz tega razgovora nekaj misli, kolikor nam pač dopušča prostor.
Na zadevno vprašanje je predsednik v uvodu odgovoril: Mislim, da ni mogoče govoriti samo o temeljnih spremembah v našem gospodarskem sistemu. Gre za mnogo več. Gre za buren razvoj socialističnih družbenih odnosov na temelju delavskega samoupravljanja v zadnjih letih, ki nam odpira izrazito dolgoročen proces. Brez pretiravanja lakho rečemo, da gre pri tem za zgodovinski proces prakse resničnega socialističnega družbeno-ekonomske-ga razvoja. Na to pot v sedanji fazi našega gospodarskega razvoja nismo stopili pod vplivom nekih subjektivističnih konstrukcij in idej, ampak je naš celoten družbeni razvoj v zadnjih letih imperativno terjal ustrezne spremembe na gospodarskem področju — in širše — na področju delitve dohodka. Tako v okviru celotnega gospodarstva Jugoslavije kot v okviru gospodarskih organizacij.
Ta proces se razvija na eni strani pod bremeni težke dediščine, na drugi strani pa na osnovi veilkih uspehov, ki jih je Jugoslavija dosegla zlasti v zadnjih letih. V letu 1961 smo v tem procesu napravili mnogo odločilnih korakov v smeri napredka, gotovo najbolj odločilnih v vsem našem povojnem razvoju.
Predsednik Kraigher je nato omenil ugodne učinke nove delitve dohodka, ki je že pokazala vidne finančne in gospodarske uspehe ter dejal: Celotno gospodarstvo in predvsem naše gospodarske organizacije so se v zvezi s temi spremembami — tako s področja notranje delitve, dohodka kot v zvezi s spremenjeno politiko na notranjem tržišču in s spremenjeno politiko na področju izvoza in uvoza — resno preusmerile na pot resničnega gospodarjenja. Edino ta pot omogoča da se naše gospodarstvo enakopravno uveljavi na ustrezni stopnji proizvodnosti v mednarodnih okvirih.
V odgovor na druga vprašanja je predsednik naglasil, da je za preusmerjeni e proizvodnje pa tudi za znižanje proizvodnih stroškov potrebna razvita znanstveno-raziskovalna baza. Da je lani popustila dinamika rasti proizvodnje, povečanja proizvodnosti dela in tudi dinamika izvoza, ni krivo bistvo novega gospodahskega sistema, temveč je deloma moralo do tega priti že zaradi samega prehoda na ta sistem, ki je združen s procesom prilagojevanja; s tem so odgovorni računali že pred uvajanjem novega sistema. Tudi suša
EST voda na mlin Hamburgu
Tudi Trst bo dobil svoj kos
Promet z zaledjem po železnici
JANUAR — NOVEMBER
	Dovoz	1960 Odvoz	Skupaj	Dovoz	1961 Odvoz	Skupaj	°/o
Notr. Italije	267.160	217.678	484.838	286.430	241.783	528.213	23,50
Tržaško ozemlje 382		519	901	179	644	823	00,03
Avstrija	359.664	1,058.167	1,417.831	319.059	723.000	1,042.060	46,38
Češkoslovaška	68.914	96.283	165.197	141.341	210.850	352.191	15,67
Zah. Nemšija	39.537	90.593	130.130	33.525	105.803	139.055	06,18
Jugoslavija	48.325	47.758	96.083	43.429	15.048	58.477	02,60
Poljska	1.797	232	2.029	1.808	983	2.791	00,02
Romunija	2.574	2.743	5.317	4.362	2.483	6.845	00,30
Švica	5.452	50.261	55.713	9.695	47.250	55.945	02,48
Madžarska	12.089	37.292	49.381	12.003	34.979	46.982	02,09
Druge države,	6.182	7.058	13.240	8.913	4.639	13.552	00,75
Skupaj	812.076	1,608.584	2,420.660	859.471	1,387.463	2,246.934	100
Na sestanku hamburške trgovinske zbornice je njen predsednik V. Schroeder obširno govoril o koristih, ki jih utegne Hamburg imeti od pristopa posameznih držav Evropskega združenja za prosto izmenjavo (EFTA) k Evropskemu skupnemu trži šču. Naglasil je, da se bo položaj Hamburga, ki je danes v skrajnem kotu področja Evropskega skupnega trga, bistveno izpremenil v primeru, ko se države EFTA odločijo za pridružitev k Evropskemu skupnemu trgu. Lega Hamburga ne bo več ekcen-trična. Upoštevati je treba tudi, da bo v bodoče vodstvo Evropskega skupnega trga posvečalo večjo pozornost pomorski trgovini in plovbi.
V. Schoeder se je dotaknil tudi gledišča Združenih ameriških držav nasproti Evropskemu skupnemu trgu.
Cestni predori skozi Alpe
Kratka doba zadnjih 100 let je pokazala, da je tehnika že tako napredovala, da danes lahko premaga tudi še tako težke ovire pri graditvi prometnih zvez, cest in železnic, pa naj si bodo te visoke gore, reke, pa tudi morje. Prav zaradi tega napredka v tehniki postajajo Alpe. čedalje manjša prometna ovira med tremi sosednimi državami, Švico, Italijo in Francijo. Prvi predori so bili namenjeni železnici, v zadnjem času pa se promet po cestah zaradi izpopolnjevanja in pocenitve av-
Danes bi radi nekaj več poročali o graditvi drugega pomembnega predora, ki bo omogočil hitrejšo prometno povezavo po cesti med Italijo in Švico, to je predora pod prelazom Velikega Sv. Bernarda. Na našem zemljevidu opazite še drugi predor, ki po svoji dolžini in drzni zamisli prekaša tega, to je 11,9 km dolgi predor skozi Mont Blanc. Z graditvijo tega predora so pričeli mnogo prej kakor z graditvijo predora pod Sv. Bernardom, toda delo pri drugem predoru bo prej končano.
CHAMONIZ
Dva cestna predora v gradnji: pod Velikim Sv. Bernardom in skozi Mont Blanc. Italijanski in švicarski delavci, ki vrtajo prvega, se bodo v kratkem združili.
tomobilskih vozil od leta do leta razvija hitreje. Zato trošijo dandanes države čedalje več za graditev cest, predvsem avtomobilskih, pa tudi za izboljšanje že obstoječih poti.
Med raznimi načrti, ki se že izvajajo, naj omenimo najprej nam najbližjega, to je predor pod Ljubeljem, ki bo še letošnje poletje dovršen ter bo odprl važno prometno žilo med Avstrijo in Slovenijo, ki je naprej povezana z morjem. Prelaz na dosedanji višini ni dopuščal večjega razvoja prometa. J a nova zveza bo gotovo razbremenila tudi zvezo čez Trbiž na morje.
BOURG 5T.PIERRE
2472 m
vQj	SLRHEMV
ENTREVES
mi/JA
Računajo, da se bodo delavci, ki vrtajo s švicarske in italijanske strani, združili še -to spomlad; seveda moramo upoštevati tudi okolnost, da je ta predor krajši, saj meri samo 5.900 metrov.
Kljub predoru bo cesta pod Sv. Bernardom tekla še vedno visoko in bo izpostavljena snežnim zametom; proti tem jo bodo branile na obeh straneh dolge galerije, pokrite od zgoraj in odprte ob straneh. Slonele bodo na stebrih. Tako bo cesta z italijanske strani pokrita v dolžini 6 km in na kočljivejših mestih zavarovana proti plazo-
vom, s severne strani bodo cesto pokrili od Bourg-Saint Pierra na razdalji 5,5 km.
Pred prazniki se je v Lausanni sestal mešani koordinacijski odbor italijanskih in švicarskih strokovnjakov, ki se je začelo že pred tremi leti. Na Švicarski strani bo predor dolg 2.934 metrov; Švicarji so svoj odsek že prebili in tudi že predor betonirali v dolžini 2.700 metrov. Pri vhodu so tudi že postavili začasno elektrarno. Skozi ta predor bodo izpeljali tudi naftovod in Švicarji so pripravili zanj že vse potrebno na dolžini 2.800 metrov.
Z južne, to je italijanske strani, se ni delo razvijalo tako hitro. Italijani so prevrtali goro v globino 2.450 metrov; od Švicarjev jih loči še 440 metrov ne-prebite stene. Strokovnjaki računajo, da se bodo švicarski in italijanski delavci združili meseca marca tega leta; dan združitve nameravajo svečano proslaviti. Zanimivo je, da je že leta 1844 Švicar H. B. de Saussure izdelal načrt za predor pod prelazom Sv. Bernarda, ki pa naj bi služil železnici. Zanimivo je tudi, da so sedanjo cesto od švicarske vasi Bourg Saint Pierre, ki leži 1640 m nad morjem, zgradili že za časa Napoleona. V tej vasi je še vedno gostilniška soba, v kateri je o-bedoval Napoleon. Od vasi se vzpenja cesta proti Sv. Bernardu in po 5,5 km doseže višino 1905 m; tu se začenja predor, ki se potem polagoma spušča proti italijanski strani ter doseže pri vasi St. Rhemv višino 1858 metrov.
Zaradi novega predora bo sloviti samostan, ob katerem so se doslej ustavljali potniki, da bi se odpočili in okrepčali, mnogo zgubil na svojem pomenu; kajti cesta bo šla poslej skozi predor pod samostanom. Gostoljubnost teh menihov, ki so pogosto reševali ponesrečence s svojimi »bernardinci«, je znana daleč naokrog. Po predvidevanju strokovnjakov bodo predor odprli prometu poleti leta 1963.
Stališče ZDA je namreč že zaradi tega važno, ker gre za državo, ki ne bo pristopila k Evropskemu skupnemu trgu. Njen položaj kot države izven bloka je torej podoben položaju vseh drugih držav, ki ne bodo pristopile k Evropskemu skupnemu trgu ne kot redne članice, niti ne samo kot pridružene. Ameriška vlada je dala razumeti, da bo podpirala težnje Evropskega skupnega trga, toda le pod pogojem, da se skupna carinska tarifa držav EST tako zniža, da ne bo predstavljala ovire za ameriški izvoz v evropske države. V. Schroeder je dodal, da je strah latinsko-ameriških držav, da bo dokončna ureditev Evropskega skupnega trga strahovito prizadela izvoz latinsko-ameriških proizvodov, pre tiran; seveda morajo države Evropskega skupnega trga pokazati razumevanje za bodoče skrbi latinskih latinsko-ameriških držav. Govornik je opozoril latinskoTameriške vlade, da ne bo pridružitev držav EFTA povzroči la prevelike škode izvozu latinskoameriških proizvodov v te države, ker bodo te lahko kupovale latinsko-ame-riške proizvode na trgu EST, kamor jih bodo dovažali iz latinsko-ameriških dežel. Ob zaključku je govornik naglasil, da mora komisija pri Evropskem skupnem trgu upoštevati zaskrbljenost in težnje držav, ki ostanejo izven EST, med temi v prvi vrsti latinsko-ameriških držav.
Ali ostane tudi kaj za Trst?
V okviru Evropskega skupnega trga je položaj Trsta težavnejši in še bolj ekscentričen kakor položaj njegovega starega tekmeca Hamburga. Hamburg lahko računa z vso gotovostjo vsaj na zaledje, ki ga predstavlja zahodnonemško gospodarstvo, medtem ko je glavno zaledje Trsta izven Italije, to rej tudi izven Evropskega skupnega tržišča. Hamburg si je znal tudi glede dovoznih tarif do svojega prista nišča pri popisu rimske pogodbe o Evropskem skusnem tržišču ohraniti proste roke, češ da je bilo gospodarstvo Hamburga med vojno močno pri zadeto in da si zaradi tega Hamburg ne more vezati rok glede tarifne politike. Znano je tudi, da so se vsa se verna pristanišča (razen poljskih) organizirano uprla poskusom vodstva Evropske gospodarske skupnosti, da bi omejevalo kakor koli popolno svo bodo glede dogovorov o pomorskem prometu.
Pridružitev Avstrije in Švice k Evropskemu skupnemu trgu, ki sta skupno s Švedsko zaprosili za pristop, u tegne ugodno vplivati na položaj Tr sta, ker gre za dve zaledni državi, ki sta vselej prispevali k razvoju našega prometa. V tem pogledu gre prvo mesto Avstriji, ki je še danes naš najvažnejši klient iz tržaškega zaledja.
je nekoliko zaostrila te pojave. Ne smemo pa pozabiti, da so v Jugoslaviji začeli uvajati novi sistem sredi leta in da ni bilo mogoče takoj odstraniti vplivov različnih oblik upravnega urejanja iz gospodarstva. Upoštevati je tudi treba okolnost, da se v novih razmerah, ki jih ustvarja uvajanje novega gospodarskega sistema odkrivajo razne slabosti v gospodarstvu, ki so poprej zaradi izredno visokih ugodno-slnih zaščit ostajale prikrite. Ko smo se odločno postavili proti tem izjemnim ugodnostnim zaščitam, smo s tem zadali izredno močan udarec avtarkičnim težnjam in ob tem se seveda odpirajo nekatere negativne strani, na katere se je naše gospodarstvo v preteklem razdobju že več ali manj navadilo. Avtorkične zamisli so se kazale tudi pri dolgoročnih investicijah, ki pogosto niso upoštevale stališča mednarodne delitve dela.
VLOGA REPUBLIKE
Predsednik Kraigher je, na zadevno vprašanje tudi naglasil, da pripada posameznim republikam v sklopu Jugoslavije pomembnejša naloga tudi v gospodarstvu. Krepitev gospodarske vloge republike ni nikakor nevarna enotnosti jugoslovanskega gospodarskega prostora; že dejstvo, da imajo v Jugoslaviji enoten denarni sistem, tržišče brez kakršnih koli carinskih meja, brez kakršnih sredstev za zapiranje posameznih področij, preprečuje vsakršno nevarnost te vrste. Nova ustava, ki bo proglašena v letu 1962 bo največjega pomena za nadaljnji razvoj celotnega gospodarskega sistema, komunalnega sistema in sistema delavskega samoupravljanja. Predsednik Kraigher je tudi naglasil potrebo, da morajo gospodarske organizacije letos izkoristiti izkušnje, ki so si jih nabrale v lanskem letu ob prehodu v novi gospodarski sistem, povečati proizvodnjo ter jo vskladiti ne samo s potrebami notranjega tržišča, temveč predvsem zunanjih trgov; povečati je treba proizvodnost dela in preusmerjati priizvodnjo v izvoz.
Hladilna naprava v Trstu
Tehnični urad tžraških Javnih skladišč je pripravil načrt za gradnjo sodobne naprave za razkuževanje kmetijskih pridelkov. Napravo, ki jo bodo po vsej verjetnosti zgradili v Starem pristanišču, bo stala 50-55 milijonov lir. Pravzaprav gre za manjšo napravo, ki bo zaostajala za koprsko tako po prostornini kakor tudi po zmogljivosti. V večji celici, kjer bodo razkuževali južno sadje in druge kmetijske pridelke, bo 220 kub. m prostora. Če postavimo, da meri prostornina navadnega zaprtega železniškega vagona 40-45 kub. m, potem bo v lej celici prostora približno za 5 vagonov sadja hkrati; v manjši celici pa bo 50 kub. m prostora; v tretji pa 30 kub. metrov.

DMO
U
Voščila
so vendar prijetna
Novoletna voščila morajo imeti čudovito moč. Zakaj bi si sicer voščili in voščila zbirali ter jih celo nanizali na svileno vrvico in jih razobesili na steno, kakor so to storili v neki tr žaški 'pisarni? Da vidijo v njih politiki znamenje privrženosti svojih so mišljenikov in da jih štejejo skoraj kakor glasove, oddane na volišču, je razumljivo. Njim niti ni mar, ali so voščila iskrena, ali pa jih je narekovalo koristolovstvo; v politiki je že tako malo čustvenosti in glas ostane glas ter šteje ne glede na to, iz kakšnih razlogov je bil oddan.
Pa pustimo politična voščila, saj nam je politika že tako povsod za petami. Govorimo rajši o pravih, iskrenih voščilih, ki prihajajo iz dna srca, čeprav so pogosto nerodno izražena. Prav v tej nerodnosti, morda robatosti in neuglajenosti je večkrat znamenje izvirnosti in iskrenosti, dokaz, da je pisec vsaj za trenutek ob stal in se skušal zbrati ter ni segel po obrabljeni rečenici »Srečno novo leto!«. Sicer pa se moram pohvaliti, da smo tudi po uredništvih že premagali to šablono, saj dodajamo voščilu »uspeha polno novo leto!«
Priznavam, da ni spričo vsakdanjosti današnjega življenja po mestih lahko najti kaj izvirnega in zapisati na novoletno razglednico. Zato so že s tega vidika (torej ne samo z narodnostnega) hvalevredno pobude naših umetnikov, da bi vlili nekaj duha v etiketo današnjega človeka, zlasti po slovnega. Mislimo v Trstu na mladega slikarja Palčiča, ki je sledil pobudi slikarja M. Bambiča in tudi za novo leto pripravil primerne razglednice z domačimi motivi. Miha Maleš je Z grafiko za voščila Gospodarskega razstavišča v Ljubljani pokazal, da sta umetnost in gospodarstvo, ki v njem sicer javnost vidi najbolj tipičnega predstavnika materializma, združ Ijiva; vsekakor zahteva že boj za življenjski obstanek od umetnika, da se približa gospodarstvu.
Če pustimo ob strani razne namene in tudi človeške slabosti, ki se vča sih skrivajo za voščili, pa naj si bodo ta izrečena ob novem letu ali ob drugih priložnostih, ostane samo golo voščilo. Kdo ve, zakaj se je ta nava da tako razširila? Vsekakor priznava človek voščilu, ki rad prejme neko posebno učinkovitost in piscu neko notranjo moč, ki z voščilom lahko prikliče srečo, uspeh ali neuspeh nad svojega bližnjega. In če mu namesto sreče privošči na tihem nesrečo na mesto sreče?
Gorje nam, ko bi naše delo in življenje bilo res odvisno od voščil lju di!	— Ib —
[JKOB
F1DEL CASTRO DELA PREGLAVICE AiuERiCAivUivi. Ameriški tisk je označil govor kubanskega voditelja Fi-del Castra, v katerem se je proglasil za pristaša marksizma - leninizma, za zgodovinskega. Z ene strani sicer ugotavljajo ameriški listi, da se je kubanski voditelj s tem izneveril geslom, pod katerimi je izvršil državni udar pred tremi leti, toda bolj jih vznemirja dejstvo, da imajo pred seboj, na razdalji 50 milj državo, ki se je popolnoma naslonila na Sovjetsko zvezo. A-meriška diplomacija skuša organizirati skupno Ironto za sestanek zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav, ki bo 22. januarja v Punti del Este v Urugvaju, proti Kubi. Na drugi strani poročajo iz Havane, da namerava predsednik Castro prav ta dan prirediti velikansko zborovanje proti »ameriškemu imperializmu«. O stališču la-tinsko-ameriških držav nasproti Kubi je govoril predsednik Kennedy s predsednikom Argentine Frondizijem in s predsednikom venezuelske vlade Betan-courtom. Vsekakor niso gledišča Združenih držav in južno-ameriških držav istovetna nasproti Fidel Castru. Američani imajo opravka s hladno vojno s sovjetskim blokom, medtem ko juž-no-ameriške vlade ne čutijo tega prilika, pač pa nasprotujejo Fidel Castru samo iz notranjepolitičnih razlogov, ker se bojijo revolucije doma. »New York Times« trdi, da dosedanje ameriške vlade niso tega razlikovale in niso bile dovolj pozorne na razvoj na Kubi.
KRONO SV. STEFANA BI RADI NAZAJ. Predsednik madžarske vlade Kadar je nedavno izjavil, da želi madžarska vlada zboljšati madžarsko-ameri-ške odnose in v ta namen tudi načeti vprašanje položaja kardinala Mindszen-tyja, ki živi po zadnjem uporu na a-meriškem poslaništvu v Budimpešti. Kadarjev pomočnik Kyula Kallai je na tiskovni konferenci potrdil to madžarsko pripravljenost. »Tribune de Geneve« poroča, da je že Rakosi izjavil, da je pripravljen izpustiti Minds28ntyja, ako bi ta odpotoval v Rim ter tam ostal, Vatikan pa naj bi vrnil Madžarom krono sv. Štefana. To so ugrabili v Budimpešti Hitlerjevi pomagači in jo odnesli v Nemčijo. Tam so jo zaplenili Američani ter jo izročili Vatikanu v varstvo. Rakosijev predlog je Vatikan odbil; zdaj poročajo, da je tudi kardinal Mindszenty zavrnil ponudbo madžarske vlade, da bi namreč za vselej odpotoval iz Budimpešte, švicarski list pripominja, da bi tudi sedanja mad žarska vlada hotela nazaj krono sv. Štefana, ki predstavlja tudi veliko denarno vrednost.
ALBANIJA BI SE RADA NASLONILA NA ZAHOD? Londonski »Observer« poroča, da bi Albanija rada obnovila diplomatske stike z Avstrijo ter bi se tudi rada pogodila z Vel. Britanijo glede krfskega incidenta iz leta 1946, ko sta dva angleška rušilca naletela na albansko mino. Mednarodno sodišče v Haagu je obsodilo Albanijo na plačilo 800.000 funtov šterlingov. Aprila 1960 so se Albanci pričeli pogajati z Anglijo o likvidaciji te zadeve, toda pogajanja so bila prekinjena. Zdaj se. Albanci dali pobudo za obnovo pogajanj. Za vzdrževanje diplomatskih stisov skrbita avstrijski poslanik v Beogradu in albanski poslanik v Pragi, toda avstrijski poslanik le redno kdaj potuje iz Beograda v Tirano, albanski pa redko iz Prage na Dunaj. V Albaniji nastopa stiska. Kitajsko trgovinsko odposlanstvo ni mnogo pripomoglo k izboljšanju položaja. Če bi Kitajci podelili Albaniji nove kredite za zunanjo trgovino, bi Albanci lahko porabili denar za nakupe v Avstriji. Vel. Britanija je prodala lani Albaniji za 26.905 funtov šterlingov blaga, kupila pa je v Albaniji točno za 1 funt šterling blaga.
Mednarodna trgovina
JUGOSLAVIJA IN ALBANIJA. »New York Times« je nedavno poročal, da namerava Jugoslavija sporazumno s Sovjetsko zvezo posredovati v Albaniji. Glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je odločno zanikal to podtikanje. Jugoslavija obsoja podobne vesti ki samo zastrupljajo ozračje in ne zaslužijo, da bi jih sploh komentirali.
POSREDOVANJE EVROP. SVETA GLEDE JUŽNEGA TIROLA. Na Dunaju se že več dni mudi predsednik belgijskega senata Paul Struye kot odposlanec Evropskega sveta v Strasbourgu Politični odbor mu je dal nalog, da posreduje v južnotirolskem sporu med Dunajem in Rimom. Struye se je na Dunaju sestal z vodilnimi političnimi osebnostmi. Z Dunaja bo odptoval v Rim v isti zadevi. »Neue Ziircher Zei-tung« poroča z Dunaja, da so tam zadovoljni s tem posredovanjem ,ker vidijo v njem dokaz, da zadobiva zadeva čedalje bolj značaj mednarodnega vprašanja. Na Dunaju se ta mesec sestane »velika južnotirolska komisija«, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, parlamenta in dežele Tirola. Razpravljala bo o ukrepih, ki naj jih sprejme o zadevi avstrijska vlada.
NOVI ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Kakor poročajo italijanski listi kažejo zadnja znamenja, da so se atentatorji na Južnem Tirolskem zopet organizirali in dogovorih, da svojo akcijo oživijo. Na zadnji dan leta so v bližini jezera Caldaro atentatorji minirali velik električni opornik na treh mestih. Eksplozija je opornik podrla na tla. V nekaterih krajih so neznanci ponoči streljali na vojaške straže.
ANGLEŽI SO SE VRGLI NA EVROPO
Sodeč po zadnjih pripravah se nameravajo angleški izvozniki letos še bolj vreči na evropski trg. Leto 1961. jih je v tem pogledu ohrabrilo. V pr vem tromesečju preteklega leta se je angleški izvoz v evropske države povečal za 6% v primerjavi z istim razdobjem prejšnjega leta, v tretjem tromesečju pa kar za 20%; meseca novembra se je izvoz gotovo še povečal. Samo za 10 milijonov funtov šterlingov na mesec zaostaja angleški izvoz v Evropo za izvozom v države Britanske skupnosti (Commonwealtha).
Nedavno so na Angleškem ustanovili poseben Svet za izvoz v Evropo (Ex-port Council for Europe). Ta je mnenja, da je v letu 1961 angleški izvoz v Evropo dosegel eno tretjino vsega izvoza, medtem ko je leta 1960 predstavljal 28%. Angleži že torej praktično rešujejo vprašanje pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu. Glede pospeševanja izvoza pre vladuje med strokovnjaki mnenje, da je bolj učinkovit odpis davkov kakor podeljevanje posebnih izvoznih nagrad.
UVOZ IZ JUGOSLAVIJE
CENE NA DEBELO NARAŠČAJO
V preteklem decembru so cene na debelo v Milanu napredovale za 0,6 do 0,7% v primerjavi s cenami v novembru. Z ozirom na cene v decembru 1960 so bile lanske decembrske cene na debelo za 2,8 do 3,2% višje. Največ so napredovale cene krompirja, svežega sadja, olivnega olja, vina, sira, maziv in lesa; popustile so cene jajc. slanine in masti.
Te dni je tisk naglasil, da bodo po vsej verjetnosti draginjske doklade za tromesečje februar-april 1962 povišane. Osrednji zavod za statistiko, ki se u kvarja z ugotavljanjem povprečnih cen na debelo in na drobno v državi je izjavil, da so vesti o povišanju draginj-skih doklad preuranjene, ker bo zato merodajno povprečje novembrskih, de-cebrskih in januarskih cen.
V Uradnem vestniku z dne 4. januarja je objavljen dekret, po katerem se Jugoslavija izbriše iz seznama »C Im-port«. Veljavnost dekreta teče od 5. januarja dalje.
11 ALI JA-JUGOSLAVIJI
ITALIJA NUDJA
SOVJETSKA POBUDA ZA REŠITEV IERLINSKEGA VPRAŠANJA. Sovje.t-ka vlada je pred novim letom izroči-i zahodnonemškemu poslaniku Krollu pomenico glede ureditve berlinskega prašanja in odnosov z Zahodno Nem-ijo. Spomenica je ostala tajna, ven-ar je bila o njen obveščena ameriška lada. Zaradi te zadeve je nastalo med ah. Nemčijo in Ameriko hudo neso-Iasje. Američani se bojijo, da se Zah. lemčija pogaja s Sovjetsko zvezo na vojo roko. Nekateri listi menijo, da ; ta domneva toliko bolj utemeljena, er se je nedavno o tej zadevi poga-tl z Moskvo ameriški poslanik Thom-on. Ne vodijo se samo pogajanja med loskvo in Bonnom, temveč so bili na-ezani stiki tudi med Bonnom in vzh. ierlinom. Spomenica, ki jo je sovjet-ka vlada izročila poslaniku Krollu ob-ega kar 20 strani.
Aparati elektrokudanski ETTORE ZUCCOTTI, Milano, Viale Brianza 9.
Alat poljoprivredni COSTR. MECC. SANDRI, Alba, Cor-so Langhe 7.
Koža poplatna i gornja BASSANO LUIGI GALDANIGA, Co-dogno (Milano).
Strojevi za proizvodnju plastične embalaži
ITALVAC, Milano, Corso Indipenden-za 6.
Strojevi za pletenje obrtnički F.lli NEGRI, Milano, Via Piattoli 6.
ITALIJA TRAŽI Koža janječa sirova ASSOCIATED GLOVERS S.p.A., Na-poli, C.P. 170.
TEŽKA INDUSTRIJA V ITALIJI
Proizvodnja surovega železa je lansko leto v Italiji napredovala za 14%. Leta 1960 so italijanske železarne proizvedle. 2,683.000 ton surovega železa, v lanskem letu pa 3,050.000 ton. Proizvodnja jekla je narastla za 11%, to je od 8,230.000 ton v letu 1960 na 9,150.000 ton v letu 1961. Proizvodnja ferolegur je ostala neizpremenjena. Italijanska poraba jekla je dosegla lansko leto 10 milijonov 600.000 ton, to je 210-211 kg na glavo povprečno. (V državah članicah Premogovne jeklarske skupnosti znaša povprečna potrošnja na glavo 330 do 340 kg).
ITALIJANSKI IZVOZ NOGAVIC IN PLETENIN
Vrednost italijanskega izvoza nogavic in pletenin je dosegla v lanskem letu 75 milijard lir. Izvoz je napredoval v primerjavi z letom 1960 (68 milijard) za 12%. V prvi vrsti se je dvignil izvoz ženskih nogavic iz umetnih vlaken: od 5 milijonov parov v letu 1960 na 10 milijonov parov v lanskem letu. Vrednost tega uvoza pa ni posebno narastla, in sicer zaradi tega, ker so cene. povsod popustile. Za proizvodnjo nogavic in pletenin je šlo lani okoli 50 milijonov kg surovin. Največ izdelkov dobavlja Italija Združenim a-meriškim državam, Zahodni Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Švici, Nizozemski itd.
Utrinki
KOZE OGROŽAJO ZAHODNO NEMČIJO. V zadnjem času so tudi italijansko javnost vznemirile vesti o nekem potniku z Daljnega vzhoda, ki se je pripeljal z letalom v Rim in nadaljeval pot v Anglijo ter je bil okužen s kozami. To so ugotovili šele angleški zdravniki, na kar so radijske postaje pozivale vse potnike, ki so potovali z istim letalom, naj se dajo takoj preiskati od zdravnika. Ista bolezen grozi zdaj Zahodni Nemčiji. V Duesseldorfu so namreč zdravniki u gotovih, da je inž. Jacobs s svojo ženo in otrokom zbolel za kozami. S svojo družino se je nedavno vrnil s potovanja po Liberiji (v Zahodni Afriki) in prinesel s seboj to . strašno bolezen. Tudi na neki drugi osebi so ugotovili koze, drugih 20 pa so jih spravili iz previdnosti v bolnišnico, kjer jih opazujejo. Bolnišnico, v kateri so bolniki, so izolirali. Nemški radio poziva prebivalec Duesseldorfa, naj se dajo čimprej znova cepiti proti kozam.
DINAR ZOPET DRAŽJI. Na prostem trgu v Trstu je v zadnjem času te čaj dinarja zopet višji. Tako ni mogoče nabaviti dinarjev »pod roko« iz pod tečaja 70 lir za 100 dinarjev, med tem ko si pred prazniki lahko kupil dinarje tudi po 65 lir za 100 dinarjev.
POVEČANJE FRANCOSKIH REZERV. Meseca decembra so se denarne rezerve Francije občutno povečale, in sicer za 52,7 milijona dolarjev; v novembru je. povečanje znašalo 54,4 v oktobru pa 12,9 milijonov dolarja. Tako so rezerve 31. decembra dosegle 2938,8 milijona dolarjev, od tega 2897,8 milijona dolarjev v zlatu in premoženju Francoske banke v tujini.
(PoiiioMvo
NAPOVEDANE LADJE
7a4M>z&m
CARINSKE OLAJŠAVE ZA JUGOSLOVANSKE TURISTE
FRANCOSKO ŽITO ZA KITAJSKO
Francija je nedavno prodala Sovjetski zvezi 40.000 ton zmrznjenega mesa, te dni pa se je sporazumela s kitajsko vlado glede dobave 1 milijona ton žita. Pri kupčiji je posredovala neka mednarodna zasebna dražba, ki se bavi z žitom in ki je že junija 1961 prodala Kitajcem 260.000 ton francoskega žita. žito bodo Francozi dobavili v treh letih; gre za ječmen, koruzo in pšeni-_o. Ceno bodo določili vsakin sest mesecev na podlagi mednarodnih cen. Poravnava se bo izvršila v devizah, vendar dovoljuje Francija dvanajstmesečni kredit. Vrednost žita cenijo na 50 milijonov dolarjev.
AMERIKA ZAHTEVA JAMSTVO ZA IZVOZ KMETIJSKIH PRIDELKOV
Napovedan je prihod v Evropo ameriškega podtajnika za kmetijstvo Mur-phija ,ki bo v Bruslju, kjer se pogajajo ministri Evropskega skupnega trga, zahteval določena jamstva za izvoz ameriške pšenice in krmnega žita v Evropo. V Washingtonu so mnenja, da bodo razgovori v Bruslju dovedli do srečnega zaključka.
Po novejši uredbi jugoslovanski dr žavljani, ki se vračajo iz inozemstva v domovino, lahko prenesejo za 30.000 dinarjev blaga, ne da bi plačali carino, vendar pod pogojem, da so ostali v tujini vsaj 5 dni. Doslej ni bilo te omejitve glede bivanja v tujini in iz Jugoslavije je prihajalo vsak dan na stotine potnikov, ki so kupovali blago. V Trstu se že pozna, da je verjetno zaradi te omejitve mnogo manj takšnih jugoslovanskih potnikov. Jugoslovani, ki potujejo v tujino kot turisti, torej ne na obisk k znancem, prejmejo za potovanje 30 dolarjev v tuji valuti, to je okoli 19.000 lir.
(Odhodi iz Trsta) JUGOLINIJA
Proga Jadransko morje —-
—	Indija — Pakistan: Avala 20/1, Novi Vinodolskj 23/1.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Novi Vinodolski 23/1.
—	Japonska: Novi Vinodolski 23/1.
—	Severna Evropa: Sloboda 10/1.
—• Severna Amerika: Črna Gora 23/1.
—	Južna Amerika: Treči maj 25/1.
—	Perzijski zaliv: Romanija 20/1.
JADROLINIJA Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedensga): Osatija 9/1, Lastovo 16/1.
— Dalmacija — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Orebič 5/1, Lastovo 16/1.
GOSPODARSKA POVEZAVA KUBE Z VZHODNIM BLOKOM
Ameriško zunanje ministrstvo je v zvezi s pripravami na sestanek ministrov Organizacije ameriških držav objavilo, da je Kuba prejela iz sovjetskega bloka 60 do 100 milijonov dolarjev orožja; za Združenimi ameriškimi državami je Kuba najbolj oborožena država v Ameriki. Okoli 80% kubanske trgovine se zdaj odvija z državami vzhodnega bloka; tako je kubansko gospodarstvo tesno povezano s Sovjetsko zvezo oziroma z njenimi zaveznicami.
DVOJEZIČNOST V BELGIJI. Belgijski parlament razpravlja o novih zakonskih določbah, Iti naj še v večji meri upoštevajo pravico državljanov do uporabe lastnega jezika v javnih uradih. Nekatere flamske vasi, ki so bile pod francosko upravo, bodo pridružili flamskim okrajem, in narobe, nekatere valonske bodo odcepili od flamskih okrajev. V predmestjih Bruslja, ki ima francosko večino, bodo uporabljali lahko še nadalje flamski jezik, čeprav prebivalstvo občin v predmestju ne doseže več kot 30%, kakor je bilo določeno po zakonu iz leta 1932.
STRAHOVITA ŽELEZNIŠKA NESREČA
V Woerdenu na Nizozemskem sta trčila dva potniška vlaka. Prvi je vozil s hitrostjo 120 km na uro, drugi pa s hitrostjo 60 km. Pri nesreči je izgubilo življenje 81 potnikov.
PROMET S POTNIMI LISTI. Kakot poroča agencija »Italia« je bil lani na Tržaškem ozemlju turistični promet precej živahen. Zabeležili so 1,770.000 prehodov (leto poprej 1,239.000). Na prvem mestu pri prehodu čez itali jansko-jugoslovansko mejo so bili Nemci, za njimi Jugoslovani, Italijani, Francozi, Angleži, Švicarji, Avstrijci in Švedi. Napredek je toliko bolj očiten, če upoštevamo, da je promet le ta 1955 dosegel samo 430.000 prehodov. Da dobimo število turistov, moramc število prehodov deliti z 2, ker pride ta navadno na vsakega turista dva prehoda.
RAZVOJ OBMEJNEGA PROMETA NA TRŽAŠKEM, čez mejne prehode na Tržaškem je bil obmejni promei tudi lansko leto zelo živahen. Bilo je 4,800.000 prehodov (leta 1960 5,099.000, leta 1959 5,082.000 leta 1958 5,526.000 in leta 1957 5,118.000). Lani je število prehodov nekoliko upadlo zaradi slinavke v februarju in marcu.
SKRAJŠANJE PROGE TRST - TRBIŽ
Načrt, da bi se železniška zveza Trst-Trbiž skrajšala z dograditvijo odcepa Zagraj - Sv. Ivan ob Nadiži (San, Gio-vanni al Natisone), so že pričeli izvajati kljub protestom Gorice. Novi odcep naj bi služil samo tovornemu prometu, osebni vlaki pa bodo še vedno vozili čez Gorico. Mnogo delavcev, ki že delajo na progj, se je nastanilo v Gradiški.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je raztovarjala v Genovi, nato je 5. januarja odplula proti Palermu, Neaplju, Tesa-loniku, Benetkam, Trstu in Reki. Na Reko bo »Bled« priplula 21. januarja, nato bo natovorila blago ter zopet zapustila Jadransko morje via Trst in Koper. Motoma ladja »Bohinj« se mudi v severnoameriških pristaniščih. Njen odhod iz New Yorka proti Evropi je najavljen za 16. januar. Naslednjo vožnjo bo ladja nastopila 28. februarja, in sicer z odhodom z Reke via Trst in Koper. Motorna ladja »Bovec« pluje na poti med Koprom in New Yorkom, kamor bo predvidoma dospela 22. januarja.
NOVE LADJE ZA OBALNI PROMET Z ISTRO. Jutri bodo v ladjedelnici Felszegy v Miljah splavili tri ladje, ki bodo plule na progah iz Tržaškega zaliva v Istro; naročila jih je družba »Al-to Adriatico« (NAA). Slovesnosti bo prisostvoval minister za trgovinsko mornarico Jervolino. Največja izmed teh je »Edera« (499 ton, 16 milj brzi-ne), ki bo lahko sprejela 500 potnikov in bo plula na progi Trst - Pulj. Ostali dve (»Dionea« in »Ambrisbella«) imata tonažo po 300 ton ter bosta lahko sprejeli na krov 400 potnikov in razvili brzino 14 milj na uro. Eno bodo postavili na progo Trst - Gradež, drugo na progo Trst - Koper in druga istrska pristanišča.
HUDA NESREČA
ZA JUGOSLOVANSKO MORNARICO
V noči med 8. in 9. januarjem je prišlo v Rokavskem prelivu do trčenja med 6200-tonsko angleško ladjo »Dor-lington Court« in 2800-tonskim jugoslovanskim parnikom »šabac«. »Šabac«, ki ga je angleška ladja skoraj prelomila na dvoje, se je potopil v nekaj minutah. V gosti megli se je odigrala tragedija: utonilo je 25 jugoslovanskih mornarjev, osem pa se jih je rešilo.
Pet specializiranih razstav
rta zagrebškem spomladanskem velesejmu
Spomladanski zagrebški velesejem, ki bo imel svoje paviljone odprte za domače in tuje poslovne ljudi od 13. do 22. aprila 1962, se bo odvijal pod ugodnejšimi pogoji, ki so jih ustvarili novi predpisi o uvozu proizvodov široke potrošnje. Tako se bo po teh predpisih nakupovalo navedene artikle izključno na sejmih v državi in ker je spomladanski sejem v Zagrebu edini jugoslovanski mednarodni sejem potrošnih dobrin, bodo prav na tem sejmu odločali o uvozu te vrste blaga. Posebna komisija na velesejmu bo zbirala ponudbe in podeljevala devizna sredstva.
TRADICIONALNO TRŽIŠČE POTROŠNIH DOBRIN
V zvezi s tem moramo podčrtati, da se s sredstvi, ki so bila odobrena za uvoz artiklov osebne potrošnje, sme plačevati edino blagovni promet; ta sredstva se ne smejo uporabljati za stroške potovanj v inozemstvo. Tako so jugoslovanska podjetja prisiljena, da ta naročila opravijo v državi. Licitacija klasičnega tipa se bo lahko uporabljala za omejeno število proizvodov. Pri izbiri uvoza bodo posebno pazili na to, da uvoznik zagotovi nadomestne dele in servisne službe za popravilo izbranih strojev in aparatov. Ne bo odobren u-voz artiklov, ki jih domača industrija proizvaja v zadostni količini, kot so pocinkana in aluminijasta posoda, peči, štedilniki, stroji za šivanje, tehtnice, kolesa, električni grelci, radiatorji, e-električni štedilniki, sesalci za prah, bojleri s 5-10 litri vsebine, portable pisalni stroji, radio aparati, likalniki, prav tako tudi televizorji, tranzistorji, hladilniki in podobni dragi predmeti.
ŽIVILA IN STROJI ZA NJIHOVO PROIZVODNJO
Poleg navedenih glavnih nalog bo imel velesejem še pet specializiranih oddelkov. Med njimi bo gotovo vidno mesto zavzemal Sejem prehrane, ki bo mednarodnega značaja. Poleg nad 100 domačih podjetij živilske industrije in industrije strojev za predelavo živil bodo pri tem sodelovala podjetja iz Avstrije, Italije, obeh Nemčij in drugih držav, ki bodo razstavila avtomatske in polavtomatske stroje in naprave za živilsko industrijo. Na razstavi bodo sodelovali vsi veliki kombinhti živilske industrije iz Jugoslavije, nekatere tovarne te vrste so najele razstavni prostor celo za pet let naprej. To je najboljši dokaz, da se razstavljavci zavedajo važnosti te prireditve bodisi za promet z živilskimi artikli v državi in inozemstvu, bodisi za nadaljnji razvoj jugoslovanske živilske industrije.
. Sejem prehrane bo prikazal surovinsko osnovo živilske industrije, določene standardne artikle in pa nove proizvode te zvrsti, stroje in opremo za proizvodnjo živil. Na sejmu bodo demonstrirali pripravo posameznih jedil, zlasti novih, na pol pripravljenih ali pripravljenih tako, da bo proizvajalcem dana priložnost, da v najožjem stiku s potrošniki razširijo prodajo svojih proizvodov. Več kot 50 do sedaj prijavljenih jugoslovanskih podjetij je, zasedlo kar 4.000 kv. m sejemskega prostora in zato pričakujejo, da bo število kupnih in prodajnih pogodb veliko.
posvečajo jugoslovanska podjetja veliko pozornost sodobni embalaži in trošijo precejšnja sredstva za njeno proizvodnjo, ustvarja ta razstava zelo dobrodošlo priložnost tujim razstavljavcem, ki žele svojo strojno opremo u-veljaviti na; jugoslovanskem tržišču. Tradicija, ki jo je Ljubljana uvedla z nagrajevanjem najboljše embalaže, se bo nadaljevala tudi v Zagrebu s podeljevanjem jugoslovanskega »Oskarja za embalažo«.
ravnavajo. To bo urejeno v okviru Mednarodne razstave publikacij ISIP. Ta edinstvena ustanova na svetu izredno pomaga pri vzgoji kadrov v proizvodnji in znanstvenih inštitutih s svojim bogatim knjižnim skladom in stalnimi razstavami najnovejših publikacij (60.000 knjig iz 40 evropskih in čezmorskih dežel).
»JUREMA« IN »ISIP«
Razstava merilne in regulacijske tehnike in avtomacije — JUREMA je že tradicionalni del zagrebškega velesejma, ki bo tudi leta 1962 v okviru spomladanskega velesejma in bo zbrala, poleg jugoslovanskih razstavljavcev še celo vrsto znanih tujih koncernov te stroke. Razstavo, ki je že sedma, bodo spremljala strokovna predavanja in posvetovanja, na katerih bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki. Novost na letošnji prireditvi bo ureditev knjig in časopisov glede na področja, ki jih ob-
Kdo bo Albaniji dajal milijarde? j
Rusi so se zanimali predvsem za rude in petrole
Turistični sejem je postal stalen spremljevalec vseh sejmov v Zagrebu in tako bo tudi prihodnjo spomlad dajal tujim in domačim interesentom vse zaželene turistične informacije pri sklepanju pogodb. Organizatorji pričakujejo, da bodo ponovno predstavljeni različni tipi športnih naprav, turistične potrebščine in posebno še novi tipi week-end hišic. Ker pa se je začela tudi industrijska proizvodnja spominčkov (ICOM - Zagreb), lahko napovemo, da bo tudi v tem izbora mnogo novosti in presenečenj.
Kot novost naj navedemo še razstavo laboratorijev tehnoloških inštitutov v okviru sejma plastike; po želji razstavljavcev bo tu možno preizkusiti vrsto razstavljenih izdelkov. Da bi pa še posebej opozorili obiskovalce na njihove nove proizvodnje, jih bodo razstavili na posebnem prostoru sredi paviljona Sejma izdelkov široke potrošnje.
Po najnovejšem prelomu med Sovjetsko zvezo in Albanijo, ki sta . prekinili diplomatske zveze, se postavlja vprašanje na koga se bo zdaj gospodarsko naslonila Albanija. Tudi nekateri italijanski listi so ponatisnili vest, da išče albanska diplomacija zveze z zahodnim svetom; angleški listi domnevajo, da se bo Albanija obrnila na Veliko Britanijo. V tej zvezi so zanimivi podatki, ki nam kažejo, kako si je Albanija do danes pomagala v gospodarskem pogledu, zlasti glede nabavljanja potrebnih kreditov.
Takoj v povojnem času se je Albanija močno naslonila na Jugoslavijo in se z njo gospodarsko in finančno povezala. Nastop kominforma po Stalinovih navodilih leta 1948 proti Ju goslaviji je prekinil politiko gospodarskega zbliževanja in sodelovanja med Albanijo in Jugoslavijo. Albanija se je tedaj gospodarsko povsem na slonila na Sovjetsko zvezo ter se pri njej zadolževala iz leta v leto. Da je šlo za velike zneske, se vidi že iz dejstva, da je Moskva leta 1957 brisala Albaniji dolg 422 milijonov rubljev (29 milijard 665 mil. lir). Za izvršitev drugega petletnega načrta (1956-60 je Albanija prejela zopet 50 milijonov funtov šterlingov (o-koli 87 milijard 250 milijonov lir), povečini iz Sovjetske zveze. Nič čudnega potem, ako je albanska zunanja trgovina s Sovjetsko zvezo leta 1950 predstavljala polovico vse albanske zunanje trgovine; Sovjetska zveza je dobavila Albaniji 90% vse industrijske opreme in 50% kmetijskih strojev. Rusi so si zlasti prizadevali, da bi razvili pridobivanje raznih rud, kakor kroma, bakra, niklja, kadmija, petroleja in premoga, še preden je prišlo do preloma s Sovjetsko zvezo, so Albanci pripravili svoj tretji pet-'etni načrt 1960-65. Ni lahko sestaviti natančno statistiko, od kod vse so Albanci v ta namen prejeli denar in koliko je znašala tuja pomoč. Od nosi med Albanijo in Sovjetsko zvezo so se pričeli slabšati že leta 1960, vsekakor je bil petletni načrt pripravljen še, preden je prišlo do očitnega poslabšanja. Tedaj so bili tudi odnosi med Sovjetsko zvezo in Kitajsko boljši. V razdobju 1958-59 so Rusi obljubili Albaniji za 30 milijonov funtov šterlingov (52 milijard lir) posojil, ki naj bi jih Albanija porabila za industrializacijo; od tega denarja naj bi šlo 26 milijonov funtov šterlingov (45 milijard 470 mil. lir) za izvršitev zadnjega gospodarskega načrta češkoslovaška je Albancem obljubila posojilo 8,5 milijona funtov šterlingov (14 milijard 834 mil. lir), ki naj bi ga Albanci uporabili za pridobivanje nik-ljeve rade; Vzhodna Nemčija bi dala 3,5 milijona funtov šterlingov (6 milijard 107 mil. lir), Kitajska 5 milijonov (8 milijard 725 mil. lir), a Poljaki nedoločeno vsoto. Skupaj naj bi ta posojila znašala 47 milijonov fun tov šterlingov (82 milijard 15 milijonov lir), vse za izvedbo načrta 1960-65.
Gospodarsko sodelovanje se- je raz-
vilo ne samo med Albanijo in Sovjet sko zvezo, temveč tudi med Albanijj in sovjetskimi zaveznicami. Čehi s doma zgradili že posebno topilnico, 1 bi čistila nikljevo rado iz Albanije, tc p, da v začetku leta 1961 so v Albaniji j£ že pričeli prihajati kitajski stroko* ^ n jaki in češkoslovaški so morali od ]c ti. Tako je bilo meseca marca objat v: ljeno, da bodo v Albaniji zgradili ti ^ pilnico, ki bo čistila nikljevo rado dc j(
Splošno domnevajo, da je od dog< vorjenih posojil za izvršitev zadnjeg; gospodarskega načrta prispelo v A banijo malo denarja, preden so s dokončno poslabšali sovjetsko-albanst odnosi. Hodža je v enem izmed svij jih govorov obdolžil Hraščeva, da pl skuša sabotirati albanski gospodarsll načrt, zato je brez vzroka odpoklici sovjetske strokovnjake; njegova žeu| je javno obžalovala, da Sovjetska zV‘ za ni dobavila Albaniji naročene 1 preme.
Hodža se je medtem bolj navezal fl' Kitajce in meseca maja 1961 je pfl jel iz Kitajske posojilo 44 milijone funtov šterlingov (46 milijard 780 mi lir), da opremi 25 tovarn in nakuf potrebne poljedelske stroje. Zaniiri vo je, da je samo nekaj časa prej S< vjetska zveza dovolila odlog plačil dolgov, ki so jih Kitajci napravili 1 nabavo blaga v Sovjetski zvezi let 1960. Denarne potrebe Albanije so vs kakor velike. Sedanji petletni nači predvideva graditev 400 raznih objel tov. Kitajci so obljubili opremo Z 25 raznih obratov. Vprašanje je seda ali bodo v bodoče pripravljeni žrtvi vati milijarde denarja, ki iih zaht va Albanija, za to, da bi lahko izvrši svoje politične načrte.
SUKARNO NE POPUŠČA. V trenu j
ku, ko so indijske čete vkorakale Goa, to je portugalsko kolonijo v Ii diji, je predsednik Indonezije SukarP zopet postavil zahtevo, naj Nizozemf odidejo z Nove Gvineje, kjer so še [ stali po izpraznitvi Indonezije. Sode ] po zadnjih govorih v nizozemskem pa lamentu, ki sta jih imela ministrsl predsednik De Quay in zunanji mirt ster Luns, je nizozemska vlada pripra’ Ijena na pogajanja z Indonezijo, tod predsednik Sukamo je te dni izjavi da se z Nizozemci ne bo pogajal, d< kler ne izpraznijo Nove Gvineje.
POSREDOVANJE VELIKE BRIT. NIJE. Angleška vlada je objavila, d odpotujeta 9. januarja v zah. Berli ministrski predsednik Mac Millan i zunanji minister lord Home. Odpot1 vala bosta na povabilo nemškega kan1 lerja dr. Adenauerja. O namenih » ga potovanja niso ničesar objavili, ver dar je značilno, da je zahodnoberlinsl župan Willi Brandt nedavno izjavil, d upa, da se bo v kratkem sestal z ai gleškim zunanjim ministrom lordof Homeom. Po tem se da sklepati, d bodo v Berlinu govorili predvsem berlinskem vprašanju.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TELEFON 6T. 38*101	BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
C.I.G.E.M. Soc. a r. L
TRGOVINA, INDUSTRIJA I MINERALI UVOZ = IZVOZ I PREDSTAVNIŠTVA TRIESTE - Piazza della Liberta 3 - Telef. 29=212
Atomizer za zaštitu bilja ,,TIF0NE” izpitivan kod instituta ZEMUN Specijalizovani uglavnom na pribavljanju poljopri-vrednih Strojeva, alata i industrijskih artikala
»OSKAR ZA EMBALAŽO« SE SELI V ZAGREB
MOČNA TUJA UDELEŽBA
Če odštejemo navedene predmete, je še vedno niz proizvodov zanimivih za jugoslovansko tržišče, katere bodo nudili razstavljavci iz Avstrije, Francije, Italije, Nizozemske, Zah. Nemčije, Švice, Švedske, Anglije in Indije. Za sloves . spomladanskega velesejma je še pomembna tudi posamezna udeležba tovarn iz češkoslovaške, Madžarske, Vzh. Nemčije in Poljske. Ker pa je do začetka sejma še tri mesece časa, se lahko število sodelujočih držav še poveča. Kot smo že v zgoraj omenjenem sistemu sklepanja uvoznih pogodb poudarili, bo sodelovalo na sejmu po dosedanjih prijavah okrog 50 jugoslovanskih uvoznih podjetij. Poleg njih bo sodelovalo tudi veliko število domačih proizvajalcev potrošnih dobrin; tako bo ta prireditev dajala tudi velik pregled domačih in gospodinjskih potrebščin, pripomočkov za šole in urade, za delo in oddih, za potovanja, izlete in week-ende.
O prvem jugoslovanskem sejmu plastike smo že poročali. Zdaj lahko še dodamo, da med tujimi udeleženci prednjačijo italijanska podjetja, kot so Montecatini, Sicedison, Soc. Italiana Rcsine, Vetrcria Italiana Balzaretti in druga. Poleg njih bodo sodelovali še avstrijski, angleški, francoski, nemški, švedski in drugi tuji proizvajalci plastike; tako bodo skupaj s številnimi jugoslovanskimi podjetji prikazali bogat izbor surovin in gotovih izdelkov od drobne galanterije do izdelkov za Po dosedanjih petih razstavah emba-gradbeništvo.
laže na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bo letos prenesel »Sejem embalaže« v Zagreb; odslej bo ta razstava redno vsako spomlad v Zagrebu. Tudi pri udeležencih tega sejma opažamo razliko v razstavljenih predmetih: medtem ko bodo domača podjetja v glavnem prikazala surovine in izdelano embalažo, bodo tuji udeleženci razstavili predvsem stroje za proizvodnjo embalaže in za njeno uporabo. Ker
UVOZ - IZVOZ
Vremec r.
Opčine - Narodna 78
Telef. 21-306
trne. uradne!
Splošna plovba aAa Piran /qj\
Telefon 51-70
Telex 03323	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
PRIZNANO MEDNAROONO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJI:
L, A GORIZIANA
GORIZU - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 TBL. 28-i5. GORIC«
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoj! za prevoz blaga v Jugoslavijo
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST
ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za ta In Inozemstvo. — Postrežba hitra. Ceno ugodne
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
<5aleto
HOTEL
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom
do 24 ure. — Nove moderno Opremljene sobe z vsem komfortom.
TRANS - TRIESTE
Sedeti a r. I.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Stran 3
vestnik
SEDEŽ. TRST - Ul. I C A F A R t O F I L Z 1 ST. t • !
telefon S t. 7 • - • s
»mrrnspomRSKRGA združenja
NOVE MEZDNE TABLICE ZA NAMEŠČENCE V TRGOVINI
Kot smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk lista je bila 22. julija podpisana v Rimu med predstavniki zainteresiranih kategorij nova delovna pogodba za nameščence v trgovini; ta določa nekatere spremembe ali dopolnitve k prejšnji pogodbi z dne 28. junija leta 1958.
V Trstu pa je bil dosežen krajevni sporazum za uporabo določb iz omenjene spreminjevalne vsedržavne delovne pogodbe. Krajevni sporazum določa v glavnem, da veljajo tudi v pogledu nove vsedržavne delovne pogodbe določbe prejšnjih krajevnih dopolnilnih pogodb, in sicer krajevna pogodba z dne 2. aprila 1959, oziroma 15. junija 1960, in to vse do 31. julija 1963. Ta krajevni sporazum določa, da pripadajo uradniškemu osebju, ki je doseglo pred 1. januarjem 1961 vseh 8 dvoletnih poviškov v znesku 2,50%, še dodatno 2 periodična triletna poviška v znesku 4% od 1. januarja 1964; za uslužbence obratov s prevladujočo državno udeležbo pa od 1. januarja leta 1967. Osebju, ki s 1. januarjem 1961 ne doseže omenjenih 8 dvoletnih poviškov v višini 2,50%, pripadata po dosežku 8 dvoletnih poviškov še dva triletna Poviška v višini 4%. Vsi doseženi dvoletni poviški (do 30. aprila 1953) bodo Prišteti k izredni draginjski dokladi s h januarjem 1962.
Na novo določene mezdne tablice se nanašajo po eni strani na plače in mezde za moško osebje od 1. avgusta 1961 do 31. decembra 1962, na drugi pa na ženske plače in mezde od 1. avgusta 1961 do 28. februarja 1962.
nad 21 let starosti 43.530 od 20 do 21 let 43.110 do 20 let do 19 let do 18 let do 17 let
od 19 od 18 od 17 od 16
37.630
37.210
30.900
30.480
38.530
38.200
32.110
31.590
27.030
26.810
19.130
(prodajalci do 3 let službe) nad 21 let starosti 43.000
pod 16 let starosti 20.600 (pomočnik izložbenika, prodajalec od 2 do 5 let službe) nad 21 let starosti 43.530
od 20 od 19 od 18 od 17 od 16
42.600
38.970
38.560
33.140
32.880
38.530
od 20 do 21 let	43.110	38.200
od 19 do 20 let	39.440	33.670
od 18 do 19 let	39.020	33.120
(stenograf - strojepisec)		
nad 21 let starosti	49.850	45.030
od 20 do 21 let	49.550	44.810
od 19 do 20 let	42.820	37.220
od 18 do 19 let	42.210	36.760
(drugo osebje s približno istimi na-		
logami, kot zavijale! ovojev		z nad-
zorstveno nalogo)		
nad 21 let starosti	49.850	43.860
od 20 do 21 let	49.550	43.500
od 19 do 20 let	42.820	36.300
od 18 do 19 let	42.210	35.810
Skupina C3 (fakturisti)		
nad 21 let starosti 49.750		44.940
od 20 do 21 let	49.440	44.710
od 19 do 20 let	42.730	37.130
od 18 do 19 let	42.120	36.680
do 21 let do 20 let do 19 let do 18 let do 17 let pod 16 let starosti 25.570 (pomočniki skladiščniki uradniško osebje) nad 21 let starosti 43.000 od 20 do 21 let 42.600 19 do 20 let 18 do 19 let 17 do 18 let 16 do 17 let
38.070
37.740
33.270
32.720
28.990
28.810
23.470
podobno
Na političnem obzorju
od
dd
od
od
37.180
36.770
30.530
30.120
pod 16 let starosti 20.350
38.070
37.740
31.720
31.210
26.710
26.400
18.910
(Nadaljevanje sledi v prihodnji štev.)
POVIŠKI ZNESKOV MESEČNIH PRISPEVKOV ZA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
Od 1. decembra 1961 dalje bo treba vnesti poviške na skupne kosmate plače. na prijavo obrazca V/4 v naslednjih zneskih:
1. za delavce znesek 8,67%; 2. za u-radnike, ki imajo pravico do bolniške odškodnine, znesek 5,95%; 3. za uradnike brez pravice do bolniške odškodnine znesek 5,09%.
kultura tn živtenje
URADNIŠKO OSEBJE
Kategorija A	moški	ženske
mesečno
Skupina Al (osebje z vodstveno funkcijo)	91.000	88.350
Skupina A2 (vodje tehnične in upravne službe)	90.030	87.400
Kategorija B
Skupina BI (načelnik urada, nadzornik, vodja računovodstva)
88.280	85.700
(vodja trgovine, podružnice, glavni blagajnik)	67.300	61.000
Skupina B2 (vodja oddelka, ki načeluje	prodaji vsaj	3 prodajalcem)
63.810	57.870
(računovodje,	dopisniki, vodje	skla-
dišč z vsaj 3 skladiščniki)
65.300	59.180
(drugo osebje s podobnimi nalogami, izložbeniki)	65.300	59.180
Skupina B3 (prevajalec, tolmač, strojepisec, stenograf v tujih jezikih) 65.050	58.950
(izložbenih)	62.500	56.680
(osebje s podobnimi nalogami)
62.500	56.680
Kategorija C
Skupina	C1	(navadni računovodja,
navadni blagajnik, skladiščnik, navadni prevajalec)
VELIKO POVPRAŠEVANJE PO KNJIGAH
NOBELOVEGA NAGRAJENCA
Podelitev Nobelove nagrade povzroči vselej izredno zanimanje javnosti za dela nagrajencev. To se je pokazalo tudi v Trstu. Tržaški Slovenci so povpraševali po Andričevih delih; slovenskih prevodov sploh niso našli. Mnogi kupujejo Andričevo delo »Na Drini čuprija« v italijanskem prevodu. Znani italijanski založnik Arnal-do Mondadori, ki ima velik tiskarski zavod v Veroni, je že decembra leta 1960 izdal to delo, in sicer v prevodu Bruna Meriggija pod naslovom »II ponte sulla Drina«. Pozneje je delo doživelo še tri izdaje, četrta je izšla novembra lanskega leta na 485 straneh in stane 2200 lir. Zanimivo je, kako se je stopnjevala tudi cena tega prevoda. Knjiga je leta 1960 stala še 1400 lir, nato je bila cena dvignjena na 1800 lir in končno na 2200 lir.
Dobrih štirinajst dni po podelitvi nagrade se je v izložbah tržaških knjigarn pojavil tudi francoski prevod istega Andričevega dela pod naslovom »11 est un pont sur la Drina«, in sicer v prevodu Georgea Luniara in v zbirki »Feux Croises«.
izraža prepričanje, da bo človeštvo lahko še v miru proizvajalo in ustvarjalo. Med naj razne j Šimi vprašanji, ki se jih je pisec dotaknil, naj navedem njegova razmišljanja o skrčenju delovnega urnika, o idealnih dimenzijah podjetij, o državnem knjigovodstvu, o gospodarski politiki zalog, o italijanskem prebivalstvu v zadnjih sto letih itd. Zanimiva so tudi po glavja, ki se ukvarjajo z raznimi na čini merjenja proizvodnje in z veli kimi gospodarskimi načrti. Posebno jasno je podal razvoj italijanskega gospodarstva med prvo in drugo sve tovno vojno. To poglavje, ki je na stalo tako rekoč v dveh razdobjih, namreč v letih 1953 in 1957, osvetlju je koristnost makroekonomskih raziskovanj pri presojanju uspehov ali neuspehov na gospodarskem področju. Knjiga je zanimiva in ne utruja kljub pogostim prehodom, ki predpostavljajo strokovno že razmeroma dobro podkovanega bralca.
E. F.
/iiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiililliiliiliiiniiiiiiiuiuiiiitiiiiiiiliiliiiiiliiliiliiliimniitiiniiiiiiii
»THE EUCALIPTS« — Botany, Che-mistry, Cultivation and Utilization — by A. H. Penfold and J. L. Willis — Interscienze Publishers Inc. — New York —■ Zbirka »World Crops Series«. Knjigo lahko nabaviš tudi v tržaških knjigarnah.

nad 21 let starosti 50.730		45.830
od 20 do 21 let	50.420	45.590
od 19 do 20 let	43.570	37.870
(prodajalec s preko 5. leti službe, bla-		
gajnik v trgovini)		
nad 21 leti starosti 50.730		44.640
od 20 do 21 let	50.420	44.260
od 19 do 20 let	43.570	36.940
od 18 do 19 let	42.960	36.440
od 17 do 18 let	35.750	31.140
(navadni dopisniki) nad 21 let starosti 50.730		45.830
od 20 do 21 let	50.420	45.590
od 19 do 20 let	43.570	37.870
Skupina C2 (pomočniki računovodje, izterjevalci, razen raznašalcev)
TIBERO LENTI: »SAGGI Dl MA CROECONOMICA«. Milan. Založnik A. Giuffre, 1961, str. 630, 4000 lir. Pisec, znani profesor politične ekonomije na gospodarski fakultet: v Pavii, je zbral v obsežno knjigo nekaj svojih razprav od leta 1933' dalje. Vsebina posameznih razprav zrcali značilnosti socialne in gospodarske narave iz dobe, ko se je čutil vpliv velikega gospodarskega zastoja iz leta 1929-30 pa do današnjega političnega pojmovanja ekonomike. Avtor izraža optimistično prepričanje glede bodočnosti in gospodarskega razvoja sploh. Kakor že Keynes poprej, tako tudi L. Lenti
STANKO JANEŽIČ: »MOJA PODOBA«. Knjigo, ki je. še v tisku v tiskarni »Graphis«, je ilustriral tržaški slikar Lukežič z linorezi. Zaradi mezdnega gibanja bo knjiga izšla z zamudo. Kritiko objavimo v prihodnji številki.
ZA ENOTNOST VSEH SLOVENCEV. Predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze dr. Jože Dekleva je po zval v svojem novoletnem voščilu, ki ga je objavil »Primorski dnevnik«, vse Slovence v Italiji k enotnosti. Enotnost je orožje, ki Slovencem lah ko odpre v bodoče vrata k novim uspehom. Toda enotnost Slovencev ne zadostuje; v borbo morajo podpreti tudi množice naprednih Italijan skih gibanj, ki so bile Slovencem ob strani že doslej in ki so nam prav v zadnjih časih izrekle spodbudne besede. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo se razvijajo ugodno. Obžalovati pa je treba, da z zboljšanjem teh odnosov ni šlo vzporedno tudi boljša-nje gmotnega in narodnostnega položaja Slovencev v Italiji. Zaskrbljuje nas še posebno, da se ta razpon odnosov ne zmanjšuje, temveč nenehoma veča.
NOV ŽUPAN V NABREŽINI. Na-brežinski občinski svet je na seji 22. decembra po prejšnjih brezuspešnih poskusih končno izvolil novega župana. Dosedanji župan Dušan Furlan je namreč zaradi bolezni odstopil. Za novega župana je bil izvoljen Albin Škrk, pristaš komunistične stranke Do izvolitve župana je prišlo na podlagi sporazuma med slovenskimi sku pinami, ki so v občinskem svetu, to je Neodvisno socialistično zvezo, komunistično stranko, Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko krščansko socialno zvezo in neodvisneži. Ker je odbornik Rudi Grgič odstopil, sta bili spraznjeni v upravnem odboru dve mesti, na kateri sta bila izvoljena svetovalca Josip Terčon (Slovenska demokratska zveza) in Drago Legiša (Slovenska krščansko-socialna zveza) Za novega župana je bilo oddanih 18 glasov, štiri glasovnice neizpolnjene in pripadajo po vsej verjetnosti ita lijanskim krščanskim demokratom, ki jih vodi dr. Rinaldini. Novi župan je izjavil, da bo svoje delo uravnal po programu skupne občinske liste, po sebno kolikor gre za obrambo našega življa proti potujčevanju in za preskrbo dela nezaposlenim.
»ISTRSKA KRONIKA«. Beneški dnev nik »II Gazzettino« je s posebnimi lepaki, ki so bili nalepljeni tudi v tržaški okolici napovedal »Kroniko iz Istre«, to je anketo o življenju Italijanov v Istri. Na lepaku je zemljevid Istre z označbo krajev, ki jih nji hov dopisnik namerava obiskati (Ko per, Piran, Umag, Novigrad, Vrsar, Pulj, Labin j, Reka). Italijanski tisk posveča v zadnjem času vedno večjo pozornost italijanskemu življu v Istri
Samopostrežba na Goriškem
Te dni je bila v štandrežu pri Gorici odprta nova samopostrežna trgovina jestvin. Lastnik trgovine je. domačin g. Maks Nanut. V Gorici sami pa delujeta že dalj časa dve samopostrežni trgovini, in sicer ena v okviru magacina »Standa«, lastnik druge pa je g. Anton Orzan.
Pred časom se je modernizirala tudi podružnica Goriške nabavno-prodajne zadruge, v Štandrežu. Ta zadruga ima glavno skladišče v Gorici, in sicer v bližini pevmskega mostu. Ostale podružnice nabavno-prodajne zadruge pa so v Sovodnjah, v Gabrijah in na Vrhu sv. Mihaela, kjer zadruga predstavlja edino trgovino v vasi. Poslovodja in glavni organizator teh zadrug je Bernard Bratuž.
V Gorici se je zadnje čase modernizirala tudi trgovina jestvin, last Petra Čermelja, ki ima svoj sedež na Kornu. Pa tudi trgovina jestvin Cigoj v ulici Monache je bila zadnje čase notranje preurejena. Urar Vižintin v ulici Monache je tudi povečal in notranje preuredil svojo trgovino. Seveda za temi ne zaostajajo tudi druge okoliške slovenske trgovine. Kot naši gostilničarji tako tudi trgovci nočejo zaostajati za drugimi in polagoma modernizirajo svoje obrate.	d. r.
Gorica, januarja
Na žalost moramo letošnje dopisovanje iz Gorice začeti z neprijetno vestjo o precejšnjem povišanju trošarine na vse proizvode široke potrošnje v goriški občini, povišanje, ki bo prizadelo tudi prebivalce iz tistega dela sovodenjske občine, ki spada v območje proste cone in kjer trošarino na proizvode proste cone pobira proti vsaki logiki, goriška občina namesto sovodenjske.
Zadnja lanska seja občinskega sveta je bila zelo burna in se je nadaljevala pozno v noč. Večina v občinskem svetu, ki jo sestavljajo krščan ski in socialni demokrati, se je odločila povišati dodatek k trošarini od 37,50 na 50 odstotkov za proizvode, ki so podvrženi trošarini, razen elektriki in plinu, in od 10 do 50 od stotkov za tiste proizvode proste cone, za katere pobira trošarino goriška občina. Po tej poti bo v blagajno goriške občine prišlo letno približno 100 novih milijonov, ki jih bodo plačali enakomerno vsi Goričani ne glede na višino njihovega zaslužka. Z večino so glasovali tudi svetovalci Slovenske demokratske zveze, proti pa so glasovali socialisti, liberalci, komunisti in fašisti.
ijm sporazumi naj
Razgovor s predsednikom Slov. gosp. združenja
OB SMRTI DR. I. RUBICA. »Pomorstvo« prinaša ob smrti znanega geografa dr. Iva Rubiča kratek oris pokojnikovega dela, ki ga je napisal dr. V. Bohinec. Rubič je študiral na ljubljanski univerzi, umrl je pri 64-letu ter je pokopan v Katini nad Ce-tino. Med njegovimi deli omenja pisec spis »Naša med j a prema Italiji« (1920) in »Italijani na Primorju kra Ijevine Jugoslavije« (1930). Zadnja razprava je bila objavljena tudi v francoščini.
Spričo naraščajoče vloge, ki jo ima blagovni promet z obmejnim jugoslovanskim področjem v tržaškem gospodarstvu, pa tudi glede na to, da je Slovensko gospodarsko združenje dalo v tem pogledu že več pomemb nih pobud, smo se obrnili na predsednika združenja Stanislava Sraglia, da bi nam razložil poglede združenja na to važno vprašanje.
Predsednika smo vprašali, kako o cenjuje Slovensko gospodarsko zdru ženje dosedanje sporazume, ki urejajo zasebni in blagovni promet mea obmejnimi področji.
Odgovor: Vsekakor pozitivno, in si cer iz več razlogov. Ti sporazumi v pliva j o pomirjevalno in zbližujejo tu živeče prebivalstvo, na drugi strani pa pospešujejo razvoj blagovne izme njave; osebni promet, kakor tudi bla govna izmenjava v veliki meri prispevata k lajšanju gospodarske krize pri nas. Slovensko gospodarsko zdru ženje si po svojih močeh prizadeva, da bi .se ti dobri odnosi sosedstva še bolj razvili, ker se zaveda, da je ta razvoj v korist tržaškega gospodarstva, ki je po vojni zašlo v hudo za drego. Zato je naše združenje ob ne štetih priložnostih posredovalo pr: pristojnih organih z vrsto predlogov za zboljšanje našega gospodarskega položaja. Med temi so bili predlogi za razširitev in spopolnitev doseda njih sporazumov, da bi se stiki mea prebivalstvom obeh področij še poglo bili in gospodarska izmenjava še po
AMERIŠKI SLIKAR SE JE SMRTNO PONESREČIL Sodišče v Middletonu (blizu New Yorka) objavilo izjavo, ki pravi, da se je 61-letni slikar Kurt Seligman smrtno ponesrečil. Pri padcu se mu je sprožila lovska puška in strel ga je smrtno zadel. Seligman je bil znan kot surrealist ter je bil rojen v Baslu v Švici. Od leta 1939 je živel v Združenih ameriških državah.
PRIZNANA DOBRODELNOST. Prof. Laura Abram, predsednica Slovenske Vincencijeve konference v Trstu je za svoje karitativno delo prejela odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Prof. Laura Abram je tudi ravnateljica slovenskega državnega znanstvenega liceja v Trstu.
TRŽAČANI MED PRAZNIKI. Čeprav je bilo za Novo leto slabo vreme je mnogo Tržačanov odšlo v planine pa
tudi v Istro, zlasti v Portorož, kamor jih je privabilo silvestrovanje v hotelu »Palače«. Za vstopnino in večerjo je bilo treba plačati 5000 dinarjev. Mnogo Tržačanov je odpotovalo na Gorenjsko, drugi so se zopet zadovoljili s krajšimi izleti v Furlanijo in Novo Gorico.
^ gotici od EtgooLrie do (fcgooirie
Torej povprečno 60.000 ljudi gre čez Soriške bloke iz Jugoslavije v italijanski obmejni pas in nekaj nad 20.000 iz italijanskega obmejnega pasu v Slovenijo.
Kaj prinaša maloobmejni pas Gorici, smo že mi in drugi pogosto pisali, f°da razvoj na eni ali drugi strani vnaša spremembe v sestavo blaga, ki ga Prebivalci obakraj meje kupujejo, menja se okus, menjajo pa se tudi razni Predpisi videmskega sporazuma, poznajo se pa tudi v trgovini razne, nove potrebe in pa tudi finančne, zmogljivosti kupcev.
Se zmerom se občinstvo maloobmejnega prometa preliva poglavitno po <~arduccijevi ulici na Travnik in nato Se razdeli: ena jo mahne po Raštelu, druga po ulici Oberdan ali pa po Ma-ntelijevi na gornji konec Verdijevega korza okoli pošte in v glavnem seveda okoli pokritega trga, vogal Banche Caitoliche, pa ob trgu, to je glavno središče ljudi, ki prihajajo z onstran me-t®- Kar je v Trstu Ponte rosso, to je v Gorici prostor med Pošto, Banco Cat-t^lico pa ulico ob trgu. Kajpada je v Gorici vse skupaj na višji trgovinski favni. Ljudje, ki že hodijo leta čez me-i° nekajkrat na mesec, se. ne dajo naplahtati kakor obiskovalci tržaškega Ppnte rosso, ki pridejo iz raznih južnih pokrajin Jugoslavije enkrat, dvakrat v Trst; tu jih oberejo, jim podtaknejo vsakovrsten »pofel«; ljudje se doma na Kosovem (v Srbiji) križajo nad kupljeno šaro s pravoslavnimi kri-Zl in z mohamedanskim zmajanjem °hraza, toda v Trst jih ne bo več.
da v polivinilskih vrečicah, je pa tista nekdanja mehka teletina, pa čeprav ji včasih pravijo »baby beuf«. Pa še cena! Nikdar ne zmanjka kupcev in jih tudi ne bo. K temu pride razna zelenjava okoliških vasi, iz Vrtojbe, Šempetra, Solkana, pa še od drugod. Pa razni drugi poljski sadeži od preprostih lepih poljskih cvetlic do ponosnej-ših in redkih, zaščitenih, zato pa še bolj iskanih planinskih rožic.
Prvi in zadnji četrtek v mesecu se prodajalci. Na tem mestu zgubijo sicer takoj, ko prodajo svoje maslo in sir ter drugo blago, med bližnjimi stojnicami, toda večina gre s s voj im izkupičkom v najrazličnejše trgovine po mestu. Vedo prav dobro, kje je blago pet lir ceneje kot drugod; tja gredo. Cena odloča pri izbiri trgovin. Kajpada je slovenskim ljudem dosti laže kupovati v trgovinah, kjer znajo slovensko. Res je, da imajo vsi pametni italijanski trgovci v službi slovenske diplomirane dijake, s slovenske strokovne šole v Gorici. Znani naš šolnik H. M., ki je zdaj v pokoju je silno prizadeven za slovensko goriško strokovno dijaštvo. Prej jih je vodil na izlete in se drugače sukal okoli njih, zdaj pa pogumno hodi od trgovine do trgovine, da mu vzamejo v službo njegove fante in dekleta. Prišli smo do tega, da na splošno pridejo tudi z drugih slovenskih šol in ne samo s strokovne slovenski dijaki prej do službe kot italijanski.
go mlada dekleta in mlade gospodinje, mladi fantje in mladi gospodarji. Njihovo znanje italijanščine je bomo in zanje morajo postavljati italijanski trgovci v svoje trgovine slovenske nameščence. Stari se seveda znajo še pogovoriti italijansko, toda ti odmirajo m ti nimajo pri hiši denarja v roki.
KAJ GRE V PRODAJO
Bonnes v ulici Mameli se nima kaj pritožiti nad posli. Posebno ob četrtkih stojijo ljudje v vrstah, da pridejo do njegovih vezenin in ženskega perila. Katera industrija bi se mogla meriti z italijansko, ki daje ženskim klientom tolikšno izbiro in s cenami, ki jih je trda konkurenca potisnila na najnižjo mero dobička. Onstran Travnika v Raštelu privlačuje naše ljudi »Larise« s svojo manifakturo. čisto v drugi stroki dela stara železarska tvrdka »Krainer«, in sicer ne samo z navadno železnino konvencionalnega okusa in oblike, kot je razno orodje in emajlirana ter neemajlirana posoda, temveč gredo na mejo v carinsko otipavanje raz-
ni italijanski električni, plinski in navadni kuhalniki, hladlniki, bojlerji, pralni stroji in še dolga vrsta raznih novih gospodinjskih tehničnih iznajdb. Stari znanec Gerometti ima polne roke dela pri prodaji lakov in barv, ki jih onstran meje rabijo" pri velikem zidanju novih hiš, prezidavanju in dozida-vanju. Ljudje sodijo, da so italijanski laki in barve obstojnejši in vzdržljivej-ši proti vremenskim neprilikam in božanju burje ter pranju dežja. Še ena stroka je, ki ima posebno dosti kupcev iz vrst imetnikov prepustnic. Vzemite »Lipizerja« z njegovo električar-sko trgovino. Italijanska veleindustrija električnega materiala meče na trg neprestano nive artikle? In kdo jih v naši najbolj zakotni hribovski vasi ne rabi? Pa tudi najbolj praktični so, ker si lahko nabašeš v žepe razna stikala, pretikala, izolirnega materiala, žice in podobno, da ti še tako trdosrčno oko carinika ne more ničesar. Saj pa tudi vsebina teh napihnjenih žepov, pa čeprav umetno podaljšanih v neznane globine v obliki malh, znese komaj nekaj nad 1000 lir, zaleže pa čudovito za nadaljnje širjenje električne razsvetljave.
NOVI NAMIZNI KOLEDAR »DIJAŠKE MATICE« sodi v vsako pisarno, prav tako bo koristen na delavni mizi vsakega zasebnika. Cena 300 lir. Pohitite z nakupom, preden bo koledar razprodan !
ODBOR ZA RAZVOJ TURIZMA NA
TRŽAŠKEM. V Trstu je, bil te dni u-stanovljen Odbor za razvoj turizma na Tržaškem. Predsednik odbora je tržaški župan dr. M. Franzil, tajnik pa gospa F. Costantinides. Svoj pristanek je dal tudi minister za turizem Folchi.
spešila. V mnogih primerih so bila naša prizadevanja upoštevana in na ši predlogi so bili od pristojnih go spodarskih in drugih organizmov po zitivno ocenjena; naj omenimo samo pobudo glede ustanovitve mešane zbornice, vprašanje osebnega in maloobmejnega prometa, pospeševanje turizma, gostinstva in tovornega av toprevozništva.
Na žalost moramo ugotoviti, da ši ni bilo urejeno vprašanje predstavni štva oziroma vključitve naših predstavnikov v obstoječe organizme; zadevna ugodna rešitev bi gotovo spodbudila S. G. Z. k novim pobudam v korist tukajšnjega prebivalstva in go spodarstva sploh. Upamo, da bodo v tem letu oblasti končno uvidele ško do, ki nastaja zaradi takšnega polo žaja, ter bodo ugodno rešile to zade vo.
Naše drugo vprašanje: Ali ima SG/ kakšne predloge ali misli glede na daljnjega zboljšanja medsebojnih od nosov in gospodarske izmenjave?
Odgovor: Kakor smo že rekli, bi bilo treba sedanje sporazume na no vo proučiti in po našem mnenju vnesti razne dopolnitve. Tako na pri mer bi bilo treba še bolj sprostiti osebni promet, razširiti sedanji ob mejni pas na obeh straneh. Za naše gostinstvo in trgovino na drobno postaja vedno pomembnejši dotok turistov z bližnjega in daljnega jugoslovanskega zaledja; to je SGZ že ob drugih priložnostih ugotovilo in pri pristojnih oblasteh razložilo pomembnost tega vprašanja in nujnost, da se uredi. Glede gospodarske izmenjave pa naj dodam, da bi bilo treba razširiti dosedanje zadevne sporazume, povečati določene kontingente blagovne izmenjave ter preiti na nove oblike sodelovanja, kakor bo na primer sejem »Alpe-Adria«, ki se pripravlja. Tudi tržaški velesejem bi moral v bodoče odigrati pomebnejšo vlogo. Kontingenti za ta sejem naj bi se povečali, z druge strani bi bilo treba zbuditi tudi večjo pozornost italijanske industrije, oziroma jugoslovanskih gospodarskih krogov.
Po našem mnenju bi si morali tržaški operaterji in gospodarski krogi še bolj prizadevati, da bi izkoristili možnosti, ki jih odpira Trst kot važno mednarodno pristanišče za pospešitev tranzitne trgovine med prekomorskimi deželami ter bližnjim in daljnim gospodarskim zaledjem.
Da si niso bili vsi večinski svetovalci složni s tem ukrepom, je razvidno tudi iz dejstva, da je krščanski demokrat dr. Scarano, ravnatelj Zveze trgovcev, ostro grajal namero občinskega odbora, zlasti kolikor zadeva povišanja trošarine na meso in kavo, in je pri glasovanju zapustil dvorano. Svoja izvajanja je dr. Scarano utemeljil s tem, da goriški mesarji prodajajo danes za celo četrtino manj mesa kot pred petimi leti, in to zaradi prenašanja mesa iz bližnje Jugoslavije; kar se kave tiče, pa je dejal, da je Gorica edino mesto v državi, kjer stane čaša kave 35 lir in da bi povišanje trošarine močno prizadelo prebivalstvo, ki se je danes zelo navadilo na to pijačo, kot je nekdaj veljala navada glede pitja vina.
Desničarske stranke so svoje nasprotovanje utemeljile s pobijanjem povišanju neposrednih davkov, na levici pa so šli še dalje in zahtevali, naj občina pobira davke pri tistih in-dustrijcih in veletrgovcih, ki to zrno rejo in ki plačujejo družinski davek v skoro enaki meri kot boljše plačani uradniki in delavci.
Zakaj je prišlo do povišanja trošarine? Bivši župan dr. Bemardis je hotel na vsak način, da bi bil proračun goriške občine brez primanjkljaja in i je to tudi dosegel v zadnjih letih svojega županovanja. Po isti poti mu sledi sedanji občinski odbor, v katerem sedijo v glavnem isti ljudje kot v prejšnjem odboru. Občina bo letos izgubila določene vsote zaradi odpra ve trošarine na vino, vendar pa novi poviški daleč presegajo izgubo te trošarine.
V proračunu za leto 1961 je bilo predvidenih 851 milijonov lir rednih dohodkov. Od teh je nad 450 milijonov od trošarine, in sicer 170 milijonov od redne trošarine (kot jo imajo vse druge občine), 40.800.000 lir od dodatka (37,50 odstotkov) na zgornjo trošarino, 220 milijonov lir od trošarine na proizvode proste cone (ki jo druge občine v državi nimajo) in 2z milijonov od dodatka (10 odstokov) na trošarino na proizvode proste cone. Predvideno je bilo, da bodo od družinskega davka pobrali 75 milijonov, ostali dohodki pa prihajajo od raznih občinskih davkov.
Zgornje številke so precej objektivne, ker se približujejo onim v obra čunih za leti 1959 in 1960. Stanje je torej takšno: goriška občina pobere letno nad 240 milijonov lir trošarine na proizvode proste cone, pri katerih se je državna uprava odpovedala ca rinam in drugim davkom. Prosta cona velja od leta 1949 in je bila leta 1958 podaljšana za drugih devet let. Ko se bo zaključila — in ne kaže, da jo bodo podaljšali, ker ji zelo nasprotujejo videmski in tržaški gospodarski krogi — bo goriška občina izgubila kar na lepem nad 300 milijonov dohodkov na leto, ker je treba zgornjim 240 milijonom dodati še več kot 80 milijonov na zadnji občinski seji iz glasovanega poviška dodatkov na tro Sarino (supercontribuzioni) od 10 na 50 odstotkov.
Kam bodo tedaj šli goriški občin ski upravitelji po denar, ki je potre ben za vzdrževanje mesta? Ako ne bodo do takrat našli vire za nove dohodke s povečanjem nadzorstva nad tistimi davkoplačevalci, ki danes prikrivajo dohodke davkariji, bodo te daj primorani ali znižati izdatke, kar se nam zdi skoro nemogoče, ali pa seči po večjem posojilu, katerega se sedaj branijo.
Na mnogih področjih je goriška občina dobro upravljena, s tem zadnjim ukrepom pa so upravitelji pokazali, da ne upoštevajo gospodarskega polo žaja tistih širokih slojev prebivalstva, ki na vsakem koraku plačujejo po s redne davke za vse mogoče proizvo de in usluge, in ki so vezani na tedenske ali mesečne plače. Lepšega novoletnega darila za goriško prebi valstvo si zares niso mogli izmisliti...
vm. v.
Portorož mikaven tudi pozimi
DELAVSKA ZBORNICA CGIL je pretekli petek priredila tiskovno konferenco, na kateri je eden izmed treh tajnikov, Bonomo Tominez, orisal delovanje sindikatov v preteklem letu. Govornik je med drugim poudaril, da so sindikalne borbe na Tržaškem zahtevale v letu 1961 kar 1,340.329 delovnih ur. Sklenjeno je bilo 17 sporazumov v podjetjih in 14 »pokrajinskih« sporazumov.
NAŠE SOŽALJE
(Nadaljevanje sledi)
V	Trstu je umrla 80-letna Ana Fra-novič roj. Flego, v Saležu Jožefa Milič, v Dolini Ernest Sancin, na Opčinah Adolf Wilhelm, v Šempolaju Matilda Černe vd. Kosmina, v Bazovici 80-letna Rozalija Grgič roj. Žerjal.
V	Mariboru je umrl Dominik Turk, tržaški predvojni javni delavec in oče gledališkega igralca Danila-Joca Turk.
Pestri in živahni poletni sezoni sledi v Portorožu po večinoma lepih sončnih dneh oktobra in bolj pustih dneh novembra prijetna mirna zimska doba. Burja sicer včasih že zapiha, odkar je — po izjavah domačinov — v cestnem useku na »valetti« našla za prepih ugodno odprtino, toda mnogo milejša je kot v drugih krajih istrske o-bale Tržaškega zaliva ali celo v Trstu. Pobočja okrog Portoroža pa ustvarjajo ponekod tudi popolno zavetje. Morje, katerega temperatura le počasi sledi izpremembam v ozračju kontinentalnega zaledja, vzdržuje tod prijetno umerjeno podnebje in zrak je čist in zdrav, podobno kakor na Hvaru ali na nekaterih drugih dalmatinskih otokih.
Kdor si hoče s sprehodi po okoliških pobočjih krepiti pljuča in živce, ima tu na razpolago mnogo mičnih potov in steza. Z višine stare ceste, ki mimo Belega križa pelje proti Strunjanu, se mu nudi v čistem ozračju jasnih
zimskih dni krasen razgled na ves Tržaški zaliv in v ozadju na vence zasneženih alpskih vrhov od triglavskega pogorja čez Karnijske alpe in Južno-tirolske Dolomite do švicarskih velika-
Oba portoroška hotela, Palače in Central sta turistom odprta tudi čez zimo in plesna glasba skrbi še vedno, tudi zdaj vsak večer za solidno zabavo. Ko bo pa termalni oddelek hotela »Palače«, ki ga sedaj obnavljajo in urejajo, dogotovljen in pripravljen za sprejem posebnih gostov, ki bodo prihajali na zdravljenje, bo treba Portorož uvrstiti med tiste turistične kraje, ki imajo goste ob vsakem letnem času.
Njegova prednost za inozemske turiste, ki prihajajo čez Italijo, je v tem, da ima zelo ugodne zveze, s Trstom, a tudi za tiste, ki prihajajo s severa, so zveze čez Ljubljano dobre in pogoste.
Dr. O.

MEHKA TELETINA IN JAJCA S TRDO LUPINO
Na goriškem trgovinskem središču Maloobmejnega prometa prodajajo le-1° za letom z druge strani navadno svete kmetijske pridelke: kokoši in piščan-Cc. ki so jim bederca zrasla v dolgih Mdnih, zrnce do zrnca, črviček do črička, travca" do travce po velikih vipavskih borjačih, po kraških gmajnah ,n hribovskih travnikih. Kako bi se mo-F!a meriti z njim plehkost kurjega pre-"'Valstva iz velikih kurjih farm, ki so kakor mestno prebivalstvo, bolehno in slabotno. Jajca imajo tako trdo lupi-da moraš dobro potrkati ob mizo, Ma Poči, ne bi ga rad dobil pri prete-p ali med demonstracijami v glavo, a banjaški krompir, beli dišeči: ali Qbaida ali kamenčan ali tolminski, ki Se ti lepo ves skuha in se moraš pre-Magovati, da ga že prej ne poješ. Me-s°. ki ga prinesejo, kot je sedaj nava-
POSTREŽBA V SLOVENŠČINI
Lahko je opaziti, katere italijanske trgovine najbolj delajo z onstranskimi Slovenci. Krono nosi kajpada »maga-cin« Standa na Korzu, kjer se zmerom gnetejo naši ljudje, saj je blago čudovito praktično razstavljeno in lepo o-značeno s cenami, tako da vse to premaga nezaupljivost našega človeka, ki domneva, da mu preži za vsako stojnico, za vsakim prijaznim smehljajem prevara. Imajo v službi primemo število naših ljudi z znanjem slovenskega jezika. Vedeti je treba namreč, da v Vipavski in Soški dolini ter drugod ne znajo več italijanskega jezika. Tisti od 35 let navzgor kajpada osvežujejo svoje staro znanje italijanščine, ko pridejo nakupovat v Gorico, mlajši pa italijanski skorajda ne znajo. Kako da ne? Konec vojne. 1945 so imeli tisti, ki znajo še italijanski 15 let in pa naorej tja do 45 in še več let, kar pa je bilo mlajših, tistih, ki so zdaj izpod 35 let, pa niso hodili v italijanske šole, niso več imeli prilike govoriti italijanski. Teh je večina, ker hodijo kupovat bla-
Kako poravnaš naročnino
Letna naročnina za Italijo znaša 850 lir, polletna 450 lir. Plačaš jo lahko po poštni položnici, naslovljeni na »Založbo Gospodarstva«, Trst, ul. Geppa 9, Poštni tekoči račun št. 11-9396.
Letna naročnina za Jugoslavijo znaša 700 dinarjev, polletna 350 dinarjev. Naroča in plača se pri »Adit«, Ljubljana, Stritarjeva 3, tekoči račun štev. 600-14-3-375.
Naročnina za ostalo inozemstvo znaša 3 dolarje letno in jo lahko vplačaš po mednarodni nekaznici ali s čekom.
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
JrdxMjuAOfUt IČOfieA,
mednarodna špedicija in transport
GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517

Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga
•	Redni zbirni promet iz evropskih centrov
•	Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar.


• i j e » *
OdržavaTosamtlinija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Istok, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodov a koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashtadni prostor, tanko ve za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. ,
Prevozite robu prugama ” J U 11 0 1.1 N IJ E
Pag. 4
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg j §
Po praznikih se je dejavnost na italijanskih trgih spet umirila. Trg z žitaricami je še v zastoju, brez večjih povpraševanj pa tudi ponudb; cene so zmerne. Na zelenjavnem trgu tudi ni posebnih sprememb; kupčije z zelenjavo so nekoliko bolj žive kot s sadjem. Trg z govejo živino je razgiban, največ se prodaja živina za zakol, posebno teleta; cene so zmerne. Povpraševanje po prašičih je precejšnje in cene težijo navzgor. Trg s perutnino je prav tako živahen, cene so čvrste. Kupčije z vinom niso preveč zadovoljive, sicer gre vino sproti od rok, toda po nizkih cenah. Povpraševanje po olju je umirjeno; cene so zmerne za olje za industrijsko uporabo kakor tudi za semensko jedilno olje. Nekoliko bolj krepke pa so cene nekaterim vrstam oljčnega olja.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, takojšnja izročitev, trošarina, prometni davek in embalaža ncvračunana. Fina mehka pšenica 6950-7100, dobra merkantile 6700 do 6900, merkantile 6600-6650, trda domača pšenica dobra merkantile 8600 do 9100, Manitoba 8200-8300, pšenična moka tipa »00« 9500-11.000, krušna moka tipa »0« 8800-9100, tipa »1« 8400 do 8500, fina domača koruza 5150-5250, navadna 4025-5100, koruzna moka 6600 do 6700, uvožena rž 4600-4700, uvožen ječmen 4700-4900, domač oves 4200-5000, uvožen oves 4400-4500, uvoženo proso 41004150. Neoluščen riž Arborio 7900 do 8300, Vialone 8300-9000, Carnaroli 10.500 do 12.000, Vercelli 8000-8400, R. B. 8400 do 8800, Rizzotto 8100-8400, P. Rossi 8100 do 8300, Maratelli 7700-8000, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7100-7400, Balillone 6800-7000. Oluščen riž Arborio 14.200 do 14.600, Vialone 15.400-16.000, Carnaroli 21-22.000, Vercelli 20-22.000, R. B. 14.300 do 14.500, Rizzotto 13.900-14.000, Maratelli 13.700-13.800, Stirpe 136 11.300-11.500, Balillone 10.900-11.100, P. Rossi 13.600 do 13.800, Ardizzone 11.600-11.900 lir za stot.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambu-co 3, 17/19 1210 lir, Santos Fancy 18 1310 lir, Victoria V 18/19 1185 lir; Srednjeameriška kava: Ekvador extra su-perior 1200 lir, Haiti naravna XXX 1265 lir, Kostarika 1370 lir; Arabska in afriška kava: Gimma 1240 lir, Moka Hodeidah št. 1 1290 lir; Indonezijska in malajska kava: AP/1 975 lir, AP spe-cial 985 lir, Rob EK/1 3-5% 940 lir, Rob EK/1 special 960 lir, Rob EK/3 10-12% 915 lir. Slonokoščena obala 965 lir kg.
POPER
TRST. Saravvak special London qua-lity dust 1 1-2% 288 šilingov za cwt. cif. takojšnja izročitev; Saratvak beli 360 šilingov; Malabar 305 šilingov pod istjmi pogoji; Tellicherry garbled criv. 315 šilingov; Tellicherry extra bol d 320 šilingov pod istimi pogoji.
SLADKOR
TRST. Kristaliziran francoski sladkor 46 lir kg, v papirnatih vrečah, takojšnja izročitev, f.co železniški voz Modane; fin francoski grana sladkor 51 lir kg, v papirnatih vrečah, f.co meja; rafiniran angleški extra sladkor 34.2.6 funt šterlingov za tono, v vrečah iz jute, cif. Trst-Benetke; navaden angleški grana sladkor 33.5.0 funt šterlingov za tono pod istimi pogoji; češkoslovaški rafiniran grana sladkor 47,50 lir kg, v vrečah iz jute, f.co Trst - Gorica.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci I. 700 do 750, II. 650-660, navadni piščanci 270-300, domači zaklani piščanci 950 do 1000, zaklani piščanci I. 350400, II. 280 do 330, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske 400-500, žive domače kokoši 650-680, zaklane domače kokoši 900 do 950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-560, zmrznjene uvožene 400 do 500, zaklani kapuni 1000-1100, zaklane pegatke 1000-1250, zaklani golobi I. 1300-1500, žive pure 700-750, zaklane 950 do 1100, zmrznjene uvožene pure 400 do 520, zaklani purani 550-700, zmrznje-
ni purani 400-500, žive gosi 480490, zaklane gosi 550650, žive race 450-550, živi zajci 450480, zaklani s kožo 600680, brez kože 600750. Sveža domača jajca I. 31 do 33 lir jajce, navadna domača jajca 26-29, sveža uvožena ožigosana jajca I. 20-22, II. 17-19 lir jajce.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 4050, rdeče pomaranče extra 120125, I. 100 do 110, taroki I. 100125, mandarine iz Palerma I. 100125, merk. 60-65, jabolka Abbondanza 3045, Delicious extra 100120, I. 7082. Kuhana pesa 70-80, cikorija Katalonija 5060, karčofi 80100 lir kos, korenje krajevnega pridelka 60-65, od drugod 120-125, jedilna pesa 70100, koromač I. 7090, solata 110 do 160, trokadero 100-150, krompir Bintje francoski 4344, belgijski 45, nizozemski 45-50, peteršilj 50100, zelena 40-80, špinača 100115 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
PIACENZA. Cene veljajo za kg žive teže, f.co hlev. Neodstavljena teleta za rejo 500-540, neodstavljene telice za rejo 400440, neodstavljena teleta za zakol I. 600620, II. 480530, junice za rejo 280320, junci in junice za zakol I. 280300, II. 240260, krave mlekarice I. 170190.000 lir glava, krave za zakol I. 200220 lir kg, II. 150170, debeli voli za zakol 320340, voli in junci za vprego 300320, biki za zakol 310340. žrebeta za zakol 330370, konji za zakol I. 200220, II. 130150 lir; debeli prašiči 350-360, suhi prašiči 60100 kg težki 400 do 410, 40-60 kg 410440, 2040 kg 460 do 490, neodstavljeni prašiči 580600 lir kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10 do 11 stop. 690-740 lir za stop/stot, Barbera 13/14 stop. 780-820, Oltrepo pave-se 10/11 stop. 690-740, rdeče, mantovan-sko vino 10/11 stop. 630-650, Valpolicel-la Bardolino 10,5/11,5 stop. 710730, Soa-ve belo 11 stop. 730750, Raboso 10/11 stop. 630-660, Merlot 11/12 stop. 730-770, Reggiano 10/11 stop. 670-680, modensko vino 10/11 stop. 670-680, belo vino iz Romagne 10/11 stop. 630-650, rdeče 10 do 11 stop. 620-640, bel mošt 10/11 stop. 570-580, klasični Chianti 12/13 stop. 400 do 440 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10/11 stop. 675-695 lir stop/stot, Aretino belo 675-695, belo vino iz Mark 645-665, rdeče 635-665, Bar-lettano extra 14/15 stop. 585-605, navadno 13/14 stop. 565-585, 12/13 stop. 550 do 570, Sansevero belo 11/12 stop. 650 do 670, Squinzano 14/15 stop. 590-600, belo sardinjsko vino 12,5/13,5 stop. 585 do 605, rdeče 13,5/14,5 stop. 575-595 lir stop/stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 850, lombardsko maslo 840, maslo iz centrifuge 910 lir kg. Sir grana proizv. 1959 820-870, proizv. 1960 720-770, proizv. 1961 630-700, grana svež 450460, postan 460-500, sbrinz svež 460 do 500, postan 550-580, emmenthal svež 540-550, postan 640-660, provolone svež 520-540, postan 580-610, gorgonzola svež 355-365, postan 560-590, italico svež 430 do 460, postan 510-540, taleggio svež 390410, postan 500-540, crescenza svež 330-360, postan 450470 lir za kg.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena : suhe tropine 3200-3300, laneno seme 11.200-11.700, koruza 4800-5000, riž 3700-3800. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34.400-34.600, iz sončnic 34.100-34.300, iz koruze 30.800-31.200, iz soje 33.100-33.300, iz tropin 31.500 do 31.600, iz kokosa 19-19.200, laneno olje 27.300-27.500, ricinusovo olje 33.500 do 34.500; semensko jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 37.700-37.900, iz sončnic 37-37.200, iz soje rafiniran 36.400-36.600, semensko jedilno olje I. 36.700-36.900, II. 35.100-35.300. Oljčno olje: »lampan-te« 46.00046.200, retificirano 51.300 do 51.500 lir za stot.
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-18.000 lir stot, srednje, vrste 19.500-21.000, pisarniški papir srednje vrste 20.500-22.000, trikrat klej en papir za registre 21.500-23.500, finejši papir 25.500-27.000, pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, velina za kopije 42 do 44.000, risarski papir 49-52.500, navaden bel pergamin 23.500-25.000, extra 28.500-30.000, srebrn papir 34.500-36.500; bel ali barvan navaden kartončin 20 do 22.000, »Bristol« 34.500-39.500, fin pa-tiniran kartončin 37.500-39.500; navadna siva lepenka 8-9.000, triplex navadna 13 do 14.500, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.500-19.500 lir za stot.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1961, v škatlah po 10 kg 140-150 lir kg, v škatlah po 5 kg 145-150, po 1 kg 155-160, po % kg 165-175, v tubah po 200 gramov 4244 lir tuba, po 100 gramov 30-31 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 150-160 lir kg, po 5 kg 155-160, po 1 kg 165-170, po % kg 175-185, v tubah po 200 gramov 4648 lir tuba, po 100 gramov 32 do 33 lir tuba. Olupljeni paradižniki domače proizvodnje v škatlah po 3000 gramov 230-240 lir škatla, po 500 gramov 50-52, po 300 gramov 33-35 lir škatla.
do
pa
Cena bakra je ostala čvrsta vse konca preteklega tedna. Nasprotno je, cena cina na londonski borzi nekoliko popustila. Tudi kavčuk je tu pa tam popustil. Med kolonialnim blagom je kakao napredoval, prav tako se je nekoliko opogumil tudi sladkor, za kavo pa ni bilo opaziti posebnega zanimanja, šeprav so cene še vedno kar zadovoljive. Cena volne, je čvrsta, bombaž popravlja svoje kotacije.
ja od potrošnje naravnega gumija. Kavčuku se torej obetajo težki časi.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu
do 5. januarja nazadovala od 20714 na 207 stotink dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Tudi cena koruze je popustila, in sicer od 110% na 109 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu.
KOVINE
Kotacije, na londonski borzi dne 5. januarja: baker 230% (prejšnji teden 229%) funta šter. za tono (1016 kg)-cin 949 ( 948), svinec 59 3/8 (60 3/8), cink 715/8 (715/8); kotacije na newyorški borzi: baker 30,40 (prejšnji teden 29,93), svinec N. Y. 10% (neizpr.), cink St. Louis 12 (neizpr.), aluminij v ingotih 23% (neizpr.), antimon Laredo 28 do .28% (neizpr.); lito železo 66 (prejšnji teden 66,44) dolarja za tono, Buffalo 67_ (neizpr.), staro železo (povprečen tečaj) 37,83 (prejšnji teden 35,17) dolarja za tono; živo srebro v peklenkah po 76 funtov 190-193 dolarjev jeklenka.
VALUTE V	MILANU	
	30-12-61	8-1-62
Dinar (100)	62,00	66,00
Amer. dolar	619,75	619,60
Kanad. dolar	592,00	591,25
Francoski fr.	124,85	124,65
Švicarski fr.	143,75	143,55
Avstrijski šil.	24,04	24,00
Funt šter. pap.	1739,00	1741,25
Funt šter. zlat	6075,00	6200,00
Napoleon	5275,00	5350,00
Zlato (gram)	715,00	714,00
BANKOVCI V CURIHU 8. januarja 1962
ZDA (1 dol.)	4,30
Anglija (1 funt šter.)	12,10
Francija (100 nov. fr.)	85,50
Italija (100 lir)	0,693
Avstrija (100 šil.)	16,55
češkoslovaška (100 kr.)	16,00
Nemčija (100 DM)	07,80
Belgija (100 belg. fr.)	8,57
Švedska (100 kron)	83,20
Nizozemska (100 gold.)	119,70
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezo v)	4,80
Egipt (1 eg. funt)	7,00
Jugoslavija (100 din.)	0,45
Avstralija (1 av. funt)	9,55
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na ne.wyorški borzi je cena sladkorja napredovala od 2,43 na 2,45 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Podobno napredovanje so zabeležili tudi na londonski borzi. Kava je v pogodbi »B« nazadovala od 34,83 na 34,75 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni svetovni pridelek kave v sezoni 1961/62 na 74,6 milijona vreč (prejšnja sezona je vrgla 66,1 milijona vreč). Cena kakava je v New Torku poskočila od 22,25 na 22,68 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Vse kaže, da bo letošnji pridelek kakava v Afriki manjši kakor pridelek iz lanske sezone.
IZREDNO VISOKA PROIZVODNJA NIKLJA
Predsednik družbe International Ni ckel Company of Canada je izjavil, da je lani svetovna proizvodnja niklja (razen v komunističinh državah) presegla 625 milijard funtov ,to je 15% več, kakor je znašala zmogljivost in dustrije leta 1960 in 100% več kakor v povprečju pred desetimi leti.
VLAKNA
NIŽJE CENE SUROVEGA ŽELEZA
Zahodnonemški proizvajalci surovega železa so sklenili, da se sedanji popust pri prodaji surovega železa poveča za 10-17,50 mark pri toni; pri posebnih vrstah suroga surovega železa se bo popust povečal za 10 do 14,50 nemških mark; praktično gre za znižanje cene surovega železa.
Na newyorški borzi je cena bombaža ostala neizpremenjena pri 35,55 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna vrste suint je nasprotno napredovala od 121 na 123 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64's B napredovala od 96% na 97% penija za funt proti izročitvi v januarju; v Roubaixu (Francija) je cena napredovala od 12,45 na 12,55 franka proti izročitvi v februarju. Avstralska striža bo letos vrgla 1.692 milijonov funtov volne (lani 1.632, v sezoni 1959/60 1.680 milijonov funtov). Juta First marks je ostala v Londonu neizpremenjena pri 128 funtih šterlin-gih za tono.
KAVČUK
V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 23% - 23 7/8 na 23 - 23 1/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. Na nevvjorški borzi je kavčuk nazadoval od 28,00 na 27,35 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Velika Britanija in Združene, ameriške države še vedno razprodajata kavčuk iz svojih strateških zalog. Angleži imajo na zalogi še 24.510 ton, Američani pa 334.250 ton kavčuka; poleg tega kaže, da bo letošnja proizvodnja za 50.000 ton viš-
NOVA POGODBA ITALIJA - POLJSKA
V Rimu so tik pred prazniki podpisali trgovinski protokol o blagovni izmenjavi med Italijo in Poljsko. Protokol bo veljal za leto 1962. Za Poljsko je, dokument podpisal predstavnik (poljskega) ministrstva za zunanjo trgovino Stanislav Štrus, za Italijo pa opolno-močeni minister P. L. Alvera. Zadevno poročilo navaja, da so se pogajanja vodila v »prisrčnem ozračju«. Novi spiski blaga predvidevajo povečanje izmenjave v razmerju 20% v primerjavi z lanskim letom. Poljska bo izvažala v Italijo živino, jajca, perutnino, maslo, premog, kemikalije, mehanske izdelke in drugo industrijsko blago. Italija bo izvažala na Poljsko izdelke težke industrije, kemikalije, umetna vlakna, agrume, riž in manjše količine drugih vrst blaga.
Poravnajte
naročnino!
Proizvodnja in prodaja kave pod mednarodnim nadzorstvom
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	11.12.61	20.12.61	8.1.62
Pšenica (stot. dol. za bušel)	....	. . 205.*/,	209,—	207.-
Koruza (stot. dol. za bušel)		110,—	109.7,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) ....	•	.	31 -	31 —	31
Cin (stot. dol. za funt)		.	. 121.50	120.50	120.25
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 10.08	10.23	9.85
Cink (stot. dol. za funt) ....	. . 12 -	13 —	12 —
Aluminij (stot. dol. za funt) ....	.	.	24,—	24.-	24.—
Nikelj (stot. dol. za funt) .	.	.	81.25	81.25	81 25
Bombaž (stot. dol. za funt)	.	.	35.60	35 43	35.35
Živo srebro (dol. za steklenico) .	191,—	191.-	191.-
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	. . 34.7,	34.7,	34 7,
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono) .	.	. 231,—	830.7.	231.—
Cin (funt šter. za d. tono) .	.	. 951,—	943.—	942.7,
Cink (funt šter. za d. tono) .	.	.	71.—	72.7,	71.3/1
Svinec (funt šter. za d. tono) .	.	. . 61-	607/,	59.7,
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	•	• 790,—	798,—	836,—
USTANOVITEV PONOVNEGA SKLADA
Osnutek novega sporazuma predvideva ustanovitev posebnega denarnega sklada, v katerega bodo prispevale vse države, ki bodo pristopile k sporazumu in ki bo služil za to, da se s skupnim denarjem finansira prehod pridelovanja kave h gojenju drugih kultur. S skupnimi sredstvi bo tudi mogoče odpraviti velike zaloge kave, ki obremenjujejo danes države pridelovalke. Govorijo, da bo sklad dosegel 300400 milijonov dolarjev. V sklad bi se stekal tudi del izkupička od uvoza kave iz posameznih držav; vanj bi prispevale tudi nekatere mednarodne ustanove.
Po en izvod besedila je že prejelo v proučitev okoli 30 držav članic mednarodnega združenja za proučevanje kave. Predstavniki teh držav se bodo zbrali 5. marca v Washingtonu. Glavni tajnik združenja B razili j anec 1. Oliveira Santos je na tiskovni konferenci izrazil upanje, da se bodo u strežna pogajanja razvila pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov. Do podpisa naj bi prišlo do konca julija letošnjega leta, veljavnost pogodbe pa naj bi tekla od 1. oktobra. Sporazum bo po vsej verjetnosti veljal 5 let. Možno je tudi, da prične veljati 1. januarja 1962.
Združene ameriške države podpirajo zamisel nove ureditve kavinega vprašanja. Ameriški finančni minister Douglas Dillon je poudaril, da za A-meričane je to vprašanje izredne važnosti, ker je zelo pereče za Južno Ameriko. Če je to uradno stališče ZDA, so strokovnjaki zelo previdni glede reakcije, ki jo bo pokazala new-vorška blagovna borza. Borzni operaterji bodo prav gotovo nastopili proti tujim vmešavanjem v borzno življenje z vnaprej določenimi kotacijami za kavo. Prav v pričakovanju tega da bo stališče borznih agentov dolo ceno in znano, so strokovnjaki pustili v besedilu novega sporazuma odprto možnost, da bi cena ne bila že vnaprej določena, temveč bi bila dana borzam možnost, da operirajo med neko najvišjo in drugo najnižjo ceno.
300 MILIJONOV DOLARJEV VEC
AMERIŠKEGA PRIMANJKLJAJA
Ameriško državno tajništvo za trgovino je objavilo poročilo o gibanju plačilne bilance v tromesečju julij-september. V tem času je primanjkljaj dosegel 800 milijonov dolarjev medtem ko je v prejšnjem tromeseč ju znašal 500 milijonov dolarjev. V prvem tromesečju 1961 je znašal samo 350 milijonov dolarjev, pozneje se je povečal, in sicer predvsem zaradi na raščanja uvoza; poleg tega se je nenadoma ustavil tudi priliv tujega kapitala. Državno tajništvo za trgovino je mnenja, da je ta pojav samo začasne narave in da se bo zopet pove čalo nalaganje tujega kapitala v Ame riki.
V Washingtonu so proti koncu decembra objavili besedilo za novi mednarodni sporazum o kavi. Sporazum bo skušal ustvariti trajno ravnovesje med pridelovanjem in potrošnjo kave na svetu.
Besedilo novega sporazuma so pripravili skupaj trije izvedenci v okvi ru Mednarodnega združenja za proučevanje kave. V tem združenju so včlanjene poleg držav proizvodnic tu di nekatere druge države, ki trošijo vsako leto velike količine kave. Med člani so na primer Združene ameriške države, Velika Britanija, Italija, Francija, Brazilija, Kolumbija in Slonokoščena obala.
Novi sporazum naj bi začel veljati približno čez eno leto. Razumljivo je, da si od njega obetajo mnogo zlasti tiste države Latinske Amerike in Afrike, ki jim je kava najvažnejša gospodarska postavka v izvozu. V tej. zvezi se tudi poudarja, da je kava na drugem mestu (za petrolejem) med vrstami blaga, ki najbolj oživljajo svetovno trgovino.
&tm KMEČKE ZVEZE
Skapljanje domačih živali
Z rezanjem ali kastracijo onemogo cimo mladim bikcem 'ter drugim živa lim, da bi plodile. Kastriramo iz zdravstvenega in iz gospodarskega razloga naslednje domače živali: go vedo, koštrune, kozle, prašiče, pse, mačke in peteline. Iz zdravstvenih razlogov kastriramo tiste domače ži vali, ki bi bile bolne na modih ali pa, ki bi imele kilo v dimljah. Kastracijo iz gospodarskih razlogov pa izvršimo z namenom, da bi na njih povzročili določene spremembe, ki naj dvignejo vrednost kastrirane živali.
VEC DOBIČKA — MANJ KAVE
Neki latinsko-ameriški opazovalec in strokovnjak je te dni izrazil mnenje, da bi uvedba novega mednarodnega sporazuma lahko dvignila letni doho dek držav proizvodnic kave za 1,5%, to je za okoli 400 milijonov dolarjev. Svetovni pridelek kave pa se bo moral skrčiti za eno tretjino. Največjo škodo bo imela od tega Brazilija, ki pa je že pred časom začela krčiti svoje kavine nasade.
Kakor prejšnji mednarodni sporazum, se tudi novi opira v glavnem na kontingentiranje izvoza iz posameznih držav podpisnic. Toda za razliko od prejšnjega naj bi novi sporazum pomenil korak naprej, in sicer zato, ker so se topot pridružile tudi velike države, ki potrošijo velike količine kave na leto in ki uvažajo velike količine kave. Poleg tega se bo novi sporazum razlikoval od starega tudi po tem, da navaja nove prodajne cene in predvideva močnejšo propagando za potrošnjo kave.
Nekastrirani samci vseh živali imajo zelo razvit sprednji del telesa, zlasti oplečje. Pri govedu imajo biki kratke roge in močno glavo, nasprotno voli pa bolj drobno glavo in dolge roge. Kastriranim koštrunom ne rastejo več rogovi. Ce mlademu jelenu odrežemo samo eno modo, mu ne bo z ras tel rog na tisti strani glave, kjer mu je bil mod odstranjen. Po kastraciji postanejo živali bolj mirne in jih lahko uporabljamo drugače, kot bi jih uporabljali nekastrirane. Na primer bika bi ne mogli uporabljati za vprego, dočim nam vol odlično služi za vožnjo.
Meso nekastriranih samcev ima poseben duh, zaradi katerega je manj vredno, meso kastri rančev — zlasti volov — pa nima tistega neprijetnega duha in je zelo cenjeno. Modi izločajo posebne hormone, ki vplivajo na rast in razvoj živali. Kastrirani samci pa ne izločajo več teh hormonov; zato postanejo bolj krotki in zaobljenih oblik. Zaužito hrano namreč izkoristijo mnogo bolj kakor cele živali. Njihov zadnji del se razvije tako kot pri samicah. Zato je meso v zadnjem delu posebno cenjeno. Kosti kas tri rančev zrastejo mnogo bolj kot kosti nekastrirancev. Zaradi tega postanejo -skopljeni samci dosti večji kot celi. To pa zato, ker niso več pod vplivom hormonov, ki jih izločata moda. Prav zaradi tega ni vseeno kdaj kastriramo. Ce bomo skap-1 j ali pozno, bomo imeli čokatega vola, če bolj zgodaj, pa večjega in drobnega vola. Da bo vse prav, se bomo posvetovali z živinozdravnikom, ki nam bo svetoval, kdaj je žival pri merna za kastracijo.
Vsekakor bomo konje kastrirali med 15 in 30 mesecem starosti. V primeru potrebe bomo seveda kastrirali tudi stare izrabljene konje. Ce bi konje rezali pop reje, bi jim močno zrastli prednji in zadnji udje, kar bi jih napravilo za delo zelo nerodne Ce bi pa kastrirali mlade konje bolj pozno, bi dosegli, da bi se bolj razvil prednji del telesa; zaradi tega, bi postal konj zelo neroden za jahanje.

Kmet in vrtnar v januarju
NA TRAVNIKIH: Travnike branamo in gnojimo s kompostom ali dobro preperelim gnojem. Svež gnoj je za gnojenje travnikov neprimeren, zato ob pomanjkanju preperelega gnoja ali komposta rajši uporabimo umetna gnojila. Dobro gnojilo za travnike je Tho-masova žlindra, ki vsebuje poleg fosforja tudi apno. Na kislih tleh bo zelo koristno učinkovalo gnojenje z apnom.
NA NJIVI: Nadaljujemo z oranjem, gnojenjem in pripravami za spomladanske setve. Žita bomo pognojili z apnenim nitratom ali amonitratom. Ker je to gnojilo lahko topljivo, bomo trosili male količine vsakih 10-15 dni. Običajno rabimo za vsako trošenje 30 kg na hektar.
V VINOGRADU: Vinograd okopavamo in gnojimo, zamenjujemo stare kole z novimi. V lepih toplih dneh lahko obrezujemo in vežemo.
SADNO DREVJE: Izkopljemo jame za sajenje mladih drevesc. Podkoplje-nto težko topljiva gnojila, kot so gnoj, superfosfat in apneni cianamid. Ce ni nevarnosti posledic, lahko obrezujemo hruške in oljke. Čistimo z železno krtačo vsa debla. Breskve škropimo s 3% bordoško brozgo. Druga sadna drevesa škropimo v toplih brezvetrnih dnevih z zimskimi škropivi.
VRT: Pripravimo zemljo za spomladansko setev ■■ zelenjadnic. Prav tako moramo pripraviti tople grede za setev rastlin, ki jih bomo pozneje presajali na prosto.
KLET: Vino, ki se ni še popolnoma izbistrilo, bomo pretočili ob hladnem, suhem vremenu. Pretok naj se opravi brez pristopa zraka, da se kakovost pridelka ne poslabša.
HLEV: Zračimo hleve. Paziti moramo, da ne nastanejo v hlevu prepihi, ker prepih lahko močno škoduje živini.
Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
Zotdka
SILA JOŽEF
uvo z
IZVOZ
TRST — Riva Grmnnla 6-1 - Telefon 37-004
Telefon 55-689
Pri govedu je doba kastracije odvisna, pač od namena, iz katerega jih kastriramo. Teličke, katere smo določili za zakol, bomo kastrirali, ko bodo stari dva meseca. Ce želimo imeti zelo visoke in drobne vole, bomo bikce kastrirali, ko bodo stari 6-8 mesecev. Ce pa želimo imeti nizko nasajene in čokate vole, bomo kastrirali mnogo pozneje, in sicer, ko bodo stari 15 - 18 mesecev. Ce želimo pro dati naše junčke po 20 mesecu starosti za meso, jih bomo kastrirali, ko bodo stari 15 - 18 mesecev.
Jančkov in kozličev sploh ne bomo kastrirali, ker jih običajno prodamo mesarjem zelo mlade. Ce pa želimo prodati mesarju večje, jih kastrirajmo, ko bodo stari 30 - 50 dni.
Prašiče, katere bomo redili zaradi mesa, in masti, pa kastrirajmo, ko bodo stari 2 meseca. Stare plemenske samce pa kastrirajmo nekaj časa pred zakolom, da ne bo imelo meso neprijetnega duha.
Pse in mačke lahko kastriramo kadarkoli. V zvezi s tem pa moramo pripomniti, da kastrirani lovski psi nimajo več tako razvitega voha kakor celi, pa tudi divjačine ne bodo več tako navdušeno lovili kakor drugi. Skopljeni psi čuvaji pa postanejo leni in nič kaj preveč uporabni za delo, ki so ga doslej vršili; vendar inteligenca pri kastriranih psih ostane nespremenjena.
Peteline bomo kopunili, ko bodo stari okrog 3 mesece. Takrat so njihovi modi že dovolj razviti, da se z lahkoto odstranijo. Odsvetujemo ko punjenje starih petelinov, ker bi lahko poginili zaradi notranje krvavitve. Ce že mislimo kopuniti stare peteline, izvršimo to delo proti koncu poletja ali na jesen. Tedaj so seksualno bolj umirjeni in bo zaradi tega možnost notranjih krvavitev manjša.
Dr. D. R.
OBVESTILO VRTNARJEM
Vrtnarje, ki imajo pogoje za brel'® plačen prejem semen povrtnin, obv^ ščamo, da je pokrajinsko kmetijski nadzorništvo pričelo izdajati zadevni nakazila v ponedeljek, dne 8. janua® ja.	n.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIillllllllllll{lllllllllllllll|lllll|,lllllllllHII|lllllll„lllllllllll|l,lll|ll
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — URBDN1 > STVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa lik tel. 38-933. — CENA: posamezna Sta ta vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20.4o NAROČNINA: letna 850 lir, polictnko 450 lir. Pošt. ček. račun »GospodtU' stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letni’ j 700 din, polletna 350 din; za ostali inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča «ko pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVEN^h JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/to tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENf*ai OGLASOV: za vsak m/m višine v Sr*e rini enega stolpca 50 lir. — Odgovof.1 ni urednik: dr. Lojze Berce. — Zalot96
nik: Založba »Gospodarstva«. _________ T^u'
skama »Graphls« v Trstu.
nai »ds Pre 6,9 lan
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) • Tti!'. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla In t«,1JS pla tekoča voda, centralna kurjavi’ telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 7?tj
lir dalje.
ijs
čas
Pre
raz
Ul* IN MAHNI —1
kap bre
Hliholj Haiel - TAST
Čampo S. Glacomo 3 - Tel. 93481
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
IZVAJANJE ZELENEGA NAČRTA
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da je pristojno ministrstvo izdalo dokončna navodila za izvajanje zakona štev. 454 z dne 2. junija 1961 t. j. zelenega načrta. Za prejem prispevkov, ki jih predvideva omenjeni zakon, t. j. za gradnjo kmečkih poslopij, izvedbo zemeljskih izboljšanj, melioracij (tudi na zemljiščih, kupljenih v smislu zakona za malo kmečko posest) in za nakup poljedelskih strojev je treba predložiti prošnjo (oh ponedeljkih in sobotah) na posebnih obrazcih, ki se prejmejo na kmetij skem nadzorništvu — ulica Ghega, štev. 6/1, soba štev. 6 — telefon 35-156 Za vsa potrebna pojasnila se zainte resiranci lahko obrnejo na omenjeni urad nadzorništva.
fsp:
fi.
do
1,45
lo
195
"bila
,1/ISTA
tezi
ter
dol;
=^01,
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 *'et
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala, h j e: ----  ■	»s ki
o 1
alki
‘ti
TROŠARINA NA VINO
Trošarina na vino, ki je bila odpravljena 1. januarja 1962, je v tržaški občini znašala 8 lir na liter vina in 100 lir na peneče se vino. Ker je bila torej trošarina odpravljena, bi se cena vina na drobno morala za 1 oliko znižati.
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
Velika izbira rabljenih vesp —
-izvoz —
— TRST
Via S. Francesco, 44
Tc
Evr,
iled
>rid
n S lOV;
Jan U ;
IMPEXPORT
UVAŽA«
Ve j
Nkc
hače
VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRAD-bi s BENI MATERIAL - MESO IN ZlVINlM UV0Z-IZV0Z - ZASTOPSTVA IZVAŽA«
TRST, Ul. Cicerone 8 TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJfg°dl T e 1 e f. 38-136 - 37-725 TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO11^
čari;
uiddeeiBo^2ooniTei.05oo1o PBSI1EDl]J£ P0 TR^KEM M SORIŠKEM SPORAZUMI D,
Telegr.: Impexport - Tricete
spEMimm podjetje a vsakovrstne ntniaciJb
MOBI1I HASAL0880
iilaupbe
permafles
Trst • Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740
Pohištva — dnevne »obe — oprema
-e urade — vozički - posteljice
RAZSTAVI: UL. VALDIBIVO, tl — UL. F. FELCI, T
nAfliiZZINI DEL C0RS0
TRST
TRIESTE, CORSO ITALIA 1 (Vogal P. Borsa)
Telefon štev. 29-043
BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAVLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE.
'Uti
■^hov •“lege drža varq hi i ,
jih
roPs
Zav
ha i
riški
Jahk
bode
ob i-
do
Prisj
bori;
dars
nih
Za sPre, bled, tične ,?r-ec
izjav
gosp
OBIŠČITE NAS S BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI
POLNIM ZAUPANJEM! PO NAJNIŽJIH CENAH
Manufakturna trgovina
GI0VANNI'
Tekstil, konfekcija, perilo, bombažni in volneni izdelki
Razprodaja dežnih plaščev
TRST
Via Imbriani, 12 - Tel. 29-397
Najcenejša trgovina v Trstu
Trunsmlria
IMPORT-EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IBT STROJE? ZA LESIfO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
fg
btičr stj s iti
(bJAr
ster
sindi
Pade
so x;
Evro
nael:
dars;
druž
tfgu,
reč
spi-ej
ter j
Zd
*aču,
skegi
sPod:
liezr
Usod,
ne,
sPloh
ftttlu
°dst
na ti
Pila
drUg,
Stvo
skih
ričan *ali , , Sov
n°do Vfilja ske ,