VESTMK
LntUHmHmmHimimtmtmtimuHimmnninnmtmnmnm))'^
Poštni urad 9020 Ceiovec =	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	=
E	izhaja v Celovcu	š
=	Erscheinungsort Kiagenfurt	E
=	Posamezni izvod 3 šiiinge
E mesečna naročnina 12 šitingov E =	ceioietna naročnina 120 šiiingov	=
j	P. b. b.
iiitinnnmmMmnmm:ui!nnnm)nmtm!)))innmtm))tnni<n)E
LETNtK XXXii).
CELOVEC, PETEK, 18. AVGUST 1978
ŠTEV. 33 (1879)
P L i B E R K :
Dvojezični otroški vrtci -dei naših pravic
Krajevne organizacije občine Piiberk in obe osrednji organizaciji so vabiie v pe!ek 11. avgusta 1978 na ^prireditev za naše otroke' v gostiino Schwarzi v Piiberku. Namen te prireditve je bit, opozoriti občino Piiberk in avstrijsko viado, da je siovenščina na področju pred-šoiske vzgoje izrinjena iz javnega živijenja in da to nasprotuje doio-čiiom čiena sedem avstrijske državne pogodbe, avstrijski ustavi, de-kiaraciji o čiovekovih pravicah, mednarodnemu paktu OZN o ekonomskih, sociainih in kuiturnih pravicah, heisinškemu sporazumu in končno tudi spiošnemu občinskemu redu (AGO). Na sporedu so biii: toikiorni nastop naših otrok, govori zastopnikov krajevnih in osrednjih organizacij koroških Siovencev, diskusija in koncert ansambia „Drava" iz Boroveij.
Po nastopu otroške toiklorne skupine iz Pliberka je povzel besedo
zastopnik Enotne liste (EL) občine Pliberk Mirko Kert, ki je govoril v imenu vseh krajevnih organizacij. Opozoril je občane na dejstvo, da so dandanes starši zaradi zaposlitve velikokrat prisiljeni dati otroke v javno varstvo. Občina Pliberk ima zato na razpolago dva otroška vrtca, oba pa sta oticialno nemška, čeprav je slovenska manjšina ravno v tej občini izredno močna. Poudaril je v svojem govoru tudi važnost dvojezične vzgoje ravno v predšolski dobi, ker se vtisne otrokov odnos do jezika najbolj v tej starosti in ima poleg tega dvojezičnost v predšolski in šolski dobi pozitiven vpliv na razvoj inteligenč-nosti otroka. Enojezični — nemški otroški vrtci pa nenazadnje pomenijo tudi zapostavljanje slovenske manjšine.
V imenu obeh osrednjih organizacij je govoril tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser. Rekel je, da stopamo v obdobje načrtnega in aktivnega zavzemanja se za pravice naših najmlajših in s tem za enakopravnost slovenščine na področju predšolske vzgoje. Opozoril je navzoče, da je osnovna vsebina člena sedem popolna enakopravnost vseh državljanov, ta enakopravnost pa ravno na področju predšolske vzgoje nikakor ni uresničena, to se pravi, da avstrijska vlada svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na Koroškem še ni izpolnila. Med drugim je še ugotovil, da slovenski občani sicer izpolnjujejo svoje obveznosti do občine, niso pa deležni istih pravic kot ostali občani. Na koncu svoje-9a referata pa je v imenu obeh osrednjih organizacij in slovenske Manjšine zahteval:
^ izdelavo ustreznega vzgojno-'Zobraževalnega koncepta za otro-
ške vrtce, ki bo slovenskemu jeziku dajal enakopraven položaj
# dvojezično šolanje ustreznega števila otroških vrtnaric
@ uvedbo potujočega vrtca v
poletnih mesecih — predvsem na podeželju
& da občina finančno podpira privatne iniciative pliberških organizacij na področju predšolske vzgoje, kajti znano je, da je SPD zelo aktivno na tem področju.
O da je vzgcjnoizobraževalni program tako osnovan, da vzgaja otroke k razumevanju in k obojestranskemu spoštovanju.
Referatoma je sledila živahna diskusija, katero je vodil Franci Zwitter mlajši. Diskusijski prispevki so jasno prikazali, da občani polagajo važnost na zadovoljivo rešitev predšolske vzgoje na dvojezičnem področju. Dvojezični vrtci naj bi bili podlaga za več tolerance tudi na področju dvojezičnega šolstva. Diskutanti so bili vsi prepričani, da je treba kar najhitreje rešiti ta problem. Bili so večinoma mnenja, da bi se bilo treba obrniti tudi na avstrijsko zvezno vlado, ki je po državni pogodbi obvezana, da izpolni člen sedem, dvojezični otroški vrtci pa so del tega člena. V tej zvezi je eden od diskutantov predlagal, da je treba zahtevati, da zvezna vlada instalira zakon, ki bi predvideval dvojezične otroške vrtce povsod, kjer so od nekdaj že dvojezične šole.
Drugo težišče diskusije je bila potreba samopomoči. Ker bi bilo
na #. strani)
Predstavnika jugostovanskega konzutata na sedežu ZSO
V čefrZc^, dne 10.	197/? se je n% sedežu Zueze s/ovcns^/Z?
org%n/z%cZ; pos/ow/ od r?%s predstavni jagosfovans^ega ^onzn/ata vfce-^onz;d Mdan A/Zš^ov, obenem pa nas je seznani/ z novim ^onzrdom Za-roiom ^adorjem. Fe majhne siovesnosti so se adeieži/i predsednik Z50 dr. Franci Zwitter, tajnik Z50 dipi. ing. Feiiks Wieter, siovenski znanstveni institut je zastopa/ dr. ztvgnštin Ma//e, navzoči pa so se ki/i c/anica npravnega odkora Z^O in predsednica zveze s/ovenskik žena Mi/ena Grok/acker, zastopnica 5/ovenske prosvetne zveze Danica Kežur ter zastopnika KFV Fjnk/jana in 5/ovenskega vestnika.
Dr. Franci Zvdtter se je vicekonzni A/i/ann A/iskovn zakva/i/ za njegovo de/o, saj se je /e-ta vedno zanima/ za prok/ematiko s/ovenske
manjšine na .Koroškem in okiskova/ naše prireditve. Foadari/ pa je tndi njegove zas/nge pri ustanovitvi draštva jngos/ovanskik zdomcev „Trig/av" in za seznanitev jagos/ovanskik de/avcev v ./tvsfriji z našimi manjšinskimi prok/emi.
VZce^onzM/ A/i/an A/iškov se je v svojem pos/ovi/nem govora zakva/i/ za dokro sode/ovanje z Zvezo s/ovenskik organizacij, ter poadari/, da je vedno ime/ dokre stike z/asti še s S/ovensko prosvetno zvezo, z Zvezo koroškik partizanov in s 5/ovenskim vestnikom. Tovariš A/iškov je ki/ zvest okiskova/ec našik prireditev in manifestacij.
Novi konza/, tovariš Žaro/ Pandor, ki je pripadnik madžarske manjšine v /agos/aviji in ki okv/ada tadi s/ovenščino, pa je izrazi/ apanje za dokro sode/ovanje. Deja/ je, da se vese/i, da ko ime/ stike s s/ovensko manjšino tadi v Avstriji, kot pripadnik madžarske manjšine pa ko skaša/ predvsem razameti tadi naše prok/eme in nam po možnosti tadi pomagati.
SAMORASTNHM
# v soboto 28. avgusta 1978 ob 19.30 ut) in
$ v nedeijo 27. avgusta 1978 ob 19.30 uri
ne prostem (v biižini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu v Podjuni.
V primeru siabega vremena bo predstava teden dni pozneje (soboto 2. septembra) ob istem času in na istem prostoru.
Odbor
Ni dvojezičnosti
To nedetjo bo na Radišah praznik: prostovoljna požarna bramba vabi na blagoslovitev orožarnice in novega vozita. To je vsekakor vzrok za praznovanje, saj je požarna obramba društvo, ki simbolizira solidarnost in skupnost vseh občanov, ki si ob priti-ki nesreč med seboj pomagajo, ne oziraje se na medsebojne osebne prepire in tudi negtede na jezikovno in narodno pripadnost tega, ki je prizadet od požara ati morebitnih drugih elementarnih nezgod.
Tem bolj začudi, da se ob priliki praznovanja in slovesne blagoslovitve tako koristne ustanove, kot je požarna bramba, ta medsebojna solidarnost in zavest skupnosti zgubi; kajti na radiško slovesnost 20. avgusta vabijo samo enojezični, seveda nemški plakati in tudi potek slovesnosti bo v tej dvojezični občini samo nemški. Čeprav so se slovenski prosvetaši na Radišah ter tudi slovenski socialistični mandatarji in funkcionarji Radiške občine potrudili, da bi dosegli sporazum glede navedene slovesnosti in bili pripravljeni, da bi le-to s slovensko pesmijo in besedo sooblikovali, ni prišlo do sporazuma. Na sestanku 14. avgusta s prireditelji nedeljskega praznovanja, so ta razgovor razočarano zapustili.
„V dvournem pogovoru 14. avgusta ni uspelo, da bi prišli do kakršnekoli rešitve. Torej bo potekalo slavje enojezično na prostoru, ki je celo v novem zakonu o narodnih skupnostih označen kot dvojezičen",, je med drugim Tomaž Ogris pisal deželnemu glavarju Leopoldu Wagnerju, katerega v pismu opozarja, da bo tej slovesnosti prav zaradi te enojezično-sti manjkalo znatno število funkcionarjev socialistične stranke in tudi velik del tamkajšnjega prebivalstva z Radiš. „ Požarno brambo smatram kot obče koristno ustanovo, ki naj bi bila tu za vse. In ravno to bi moralo priti do izraza pri taki slovesnosti kot bo v nedeljo", nadaljuje Tomi Ogris v svojem pismu deželnemu glavarju. „ Slovesnosti, ki ne upošteva temeljev in pripravljenosti razume-
vanja, se ne moremo udeležiti z navdušenjem in slovesnost brez veselja ni slovesnost" — tako je zaključil Tomaž Ogris svoje pismo deželnemu glavarju v katerem ga opozarja, da se velik del Radiške občine ne bo udeležil nedeljske slovesnosti.
Očitno sta deželna politika ter zakon o narodnostnih skupnostih tudi pri tem vprašanju prispevala svoje, da dvojezičnosti na dvojezičnem ozemlju ne sme biti.
Kajti po njihovem mnenju naj bo Koroška nedeljena, skupna in predvsem nemška!
Rasizem je zlo
Pred dnevi :e je v Ženevi začeta svetovna konferenca za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Na tej konferenci sodeiujejo deiegacije iz več sto deže). Na konferenci pa ni zastopnikov ZDA in tzraeia.
Predsednik SFRJ Tito je posta! svetovni konferenci posianico, v kateri med drugim piše, da si Jugosia-vija skupaj z drugimi neuvrščenimi dežeiami prizadeva za čim hitrejše uresničevanje ciijev, ki jih je raz-giasiia organizacija Združenih narodov o odpravi vseh obiik rasizma in aparteida. Predsednik Tito je v posianici izrazi! prepričanje, da bo svetovna konferenca posvetita pozornost tudi zaščiti in krepitvi pravic narodnostnih manjšin.
Konferenco je začet generatni sekretar OZN Kurt Wa!dheim, ki je v svojem uvodnem govoru deja), da je „rasna diskriminacija z!o, ki ga moremo premagati v tastnih vrstah kakor tudi v družbi."
v
Zivijenska raven v Jugoslaviji se vedno boij dviga
izboljšanje čiovekovih živijenskih razmer je bita po drugi svetovni vojni giavna skrb socialistične Jugoslavije. Da se je pa ta ciij tudi iahko uresniči), so biia potrebna sredstva, ki jih je zagotovi) pospešeni razvoj najraziičnejših gospodarskih panog. Potrebni pa so za ta razvoj biii sposobni strokovni kadri in zdrava deiovna sita, zato je bii važen tudi razvoj na področjih šoistva, spiošne izobrazbe, zdravstva itd.
Dvojna
morala
nemških
oblasti
VJ/ ogorčenja je z%je/ ;Kgos/ovdn-sRo /j^Jstvo, Ro je ZzoeJe/o zd oJ/o-čZtev r:ew)^egd višjega Ježe/?:eg!: so-Jiščg v Tra?:Rj!!rt!!, R; je pred Rra!-RZ??: ZzpMstZ/o Jvd Mstd^d terorZstd ^powd7!;^dr:;e" JoR^zof. To pu je sd-??!o JoRuz t;ee, Jd se v Zvez?!; rep^R-/ZRZ Ne??:e:j; /gRRo zRZMjo prot;jMgo-s(oVd?!S^! e/e??!e?!tZ, RZ td??! ?;uer!Mjejo teror;s!;e?!e ??d/;d;/e ??d 5TT /dgos/d-fZjo d/; ?!d ;dgos/ovd?!S^d ZdS!ops!vd v Z?!OZe??!Stt;!!.
t7!*dJ?!d 7Ve??!Č;;d s: je s to oJ/očRo /?*d7!^/drSs^egd soJ;scd ?:eJt;o??!?:o Zz-stdvt/d sDRo sprZčefa/o g/eJe res?!egd Roja prot/ vsaRZ vrst;' ;eror;'z??!a. Če so ?:je?!;' zai!op?!:'R; d/; ae??:šRa država pnzadefi od !eror;7t;e?!;R aRtov posa??!ez?:ZR sRapZ?!, pote??: ?:e??!ŠRe oR/astZ ?!;'??!d;o ?!oRe?::'R prZJržRov pr; Zds/eJovd?;;'d taRZR deja?:j,' veasZR se pos/ažajejo ze/o ,,ač;?:RovZtZR" ??;eto J Roja prot/ taRo:'??!e?!ova?:e??:a ,,/evZ-čarsRe??:a eRstre??::z??!a", taRZR ??!etoJ, RZ ?!e stojZjo v ?:oRe?:e??! raz??!erja Jo pregrešRov "terorZstov".* to gre o J JegdJzirdH/d raz??ZR Je??!0^rdt;e?!;7? orga?!;zacZj Jo yregd?:)d?!;d Mwet?!;^ov Z?! Z?:te/eRtaa/cev tja Jo Rade kršitve Sdverettost; rdz?!;7; držav.
VertJdr je ?:e??!ŠRo prdvosojje — RZ sicer RZtro izsieJ; ,,/eve teroriste" i?! taRe, o RaterZR ?M;sii, Jd z rt;;??!; "S!??!patZzZrajo" — t/epo ?:a te??; očesa, s RaterZ??; RZ mora/o oJRrZtZ, Zzs/e-Jiti i?! RazaovafZ Jes?:i terorize??!,' RajtZ terorize??!, ?:aj si pri Je oJ Ra-terZRo/e strd?!;, je vreJe?! oRsoje?!ja i?! gd je treRa sRap?:o pre??!agatZ. To je taJZ zdpitdMo i?: poaJarje?!o v sR/e-pZR ZJražeaZR ?!droJov i?: De/s:?:šRe Ro?:Jere?!ce, ^dter;7? se sicer JržZ STR /agos/avZja, ?:e pa ZRN. Ro so jago-s/ova?:sRe oR/astZ prej ?;eRaj ??:eseci v svoj; Jrždvi izsieJiie ?:e??!ŠRe teroriste, ?:iso oR/eva/e i?! jZR taRoj dret;rdie.
Ne??!sAd soJiščd pd izpustijo astaš-Re z(oči?:ce, čeprdv jZ??: je JoRro z?!d-?to, Jd si hočejo ie-ti ZzRratZ Ne??:čZjo Rot posto/d?;^o zd svoje teroristič?:e ?!dpdJe ?!d R /dgosidvijo. Reogrdj-s^i Jnev?:;^ „Roiit;7:d" je td^o ZdJr-žd?:je ?!e??:š^!7? oRidsti i???e?!OVdj „ovi-ro Rojd proti tcror;z??:M" i?! ?:dJdije-vdi, Jd je td^o rdv?!d?:je v izrec?:e??! t!dsprotjd z Zdtrjevd?;je??! Ro?:s^e vid-Je, Jd ?:e Ro več trpeid „?!dJdi?:j;77 protijMgosjovdntRiR dRtiv?:osti ?!d ?:e??!ŠR;7? tieR".
Po drugi svetovni vojni se je gospodarstvo v Jugoslaviji hitro razvijalo, dvignita se je s tem občutno tudi splošrfa življenjska raven. Če primerjamo industrijsko proizvodnjo tik pred vojno s proizvodnjo lanskega leta, lahko opazimo, da se je le-to 14-krat povečala. Povečala pa se je v tem obdobju tudi poljedelska proizvodnja, bila je lansko leto dvakrat in pol večja kot tik pred vojno. Povišala se je v tem času zaposlenost, povečali so se
osebni dohodki, s tem pa tudi kupna moč delovnega človeka.
V zadnjih letih se je zgradilo vedno več stanovanj. Čeprav je število stanovanj naraslo od leta 1951 do leta 1976 od 3 milijonov 490 tisoč na približno 5 milijonov 800 tisoč stanovanj, potreba po novih stanovanjih pa še vsebolj narašča. Izboljšala se je v povojnem času tudi opremljenost stanovanj. Življenske razmere so občutno boljše tudi na podeželju, kljub temu pa
se je zmanjšalo število podeželskega prebivalstva skoraj na polovico. Vzroke temu pojavu najdemo predvsem v hitrem razvoju industrije, ki je najbolj koncentrirana v mestih, v povečanju splošne izobrazbe in drugih podobnih pojavih.
Jugoslavija se je v teku zadnjih let vsebolj trudila, da je povečala splošno izobrazbo prebivalstva. Potrebna je bila gradnja novih šol, povečalo pa se je v zadnjih letih predvsem število višjih in visokih šol. Omeniti je pri tem treba še, da je v šolstvu posebna pozornost posvečena tudi pouku pripadnikov narodnosti v njihovi materinščini. V Jugoslaviji živi devet narodnosti in narodnih manjšin, te pa imajo skupaj 1500 osnovnih šol in 300 srednjih šol, pouk posluša približno 450 tisoč šolarjev in dijakov raznih narodnosti v svoji materinščini.
V zvezi s šolstvom je treba še poudariti izobraževalno vlogo, ki jo imajo takoimenovane ljudske ali delavske univerze. Samo v šolskem letu 1976 do 1977 je bilo v takih univerzah več kot 16 tisoč seminarjev in raznih tečajev, ki jih je obiskovalo več kot 700 tisoč ljudi.
Jugoslavija pa se je razvijala v povojnem času tudi na kulturnem in umetniškem področju. Tukaj je treba še posebej omeniti, da ima kultura in umetnost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti enake možnosti razvoja. To enakopravnost dokazuje predvsem povečanje tiskanja knjig v jezikih narodnosti.
Občutno so se izboljšale tudi zdravstvene razmere prebivalstva Jugoslavije. Po vojni je bilo moderniziranih mnogo starih in zgrajenih precej novih bolnišnic, opremljene pa so te bolnišnice kar najbolj sodobno. Število zdravnikov se je zelo povišalo, zdravstveno zaščito pa uživajo danes skoraj vsi prebivalci Jugoslavije.
Vsi navedeni faktorji so pripomogli k dejstvu, da se je občutno podaljšala povprečna življenska doba Jugoslovanov, ki je leta 1948 znašala povprečno za ženske 50 let, za moške 49 let, danes pa znaša za ženske 70 let, za moške pa 66 tet.
Šest jugoslovanskih bank med največjimi na svetu
Lodonska revija „The Banker" vsako teto objavtja seznam 300 največjih svetovnih bank. Med temi bankami je ietos kar šest jugosio-vanskih. Združena Beograjska banka je na 93. na seznamu, Ljubijan-ska banka 131., Gospodarska banka iz Sarajeva H3., Jugobanka iz Beograda 17$., Skopska banka iz Skopja, k) )ani ni biia med prvimi 300, je ietos na 234. mestu. Zagrebška banka pa na 237. mestu seznama.
Lodonska revija, ki razporeja banke že devet iet, ugotavija, da je ietos prišto v svetovnem bančništvu do večjih sprememb. Vodiino mesto giede na aktive, akreditive in druge izvenbiiančne podatke imajo tri ameriške banke, med desetimi največjimi pa so še štiri francoske, dve nemški in ena braziiska banka.
Presenetijivo je, da ietos med desetimi največjimi bankami ni niti ene britanske, japonske in itaiijan-ske banke, ki so v prejšnjih ietih biie vodiine. Vzroki te spremembe v razporeditvi posameznih bank so predvsem ti, da so biii njihovi po-stovni rezuitati boij pičii, to pa predvsem zaradi raziik pri ekonomski rasti ter zaradi intiacije in spreminjanja deviznih tečajev.
Modernizirano letališče Brnik
Dne 1. julija 1978 so Jugoslovani začeli preurejati ljubljansko letališče Brnik. Modernizacija poteka zelo uspešno, saj so graditelji že pretekli teden končali vsa asfaltiranja površin in to celo deset dni pred rokom, čeprav je deževno vreme precej oviralo delo. Pri tej rekonstrukciji in modernizaciji letališča Brnik se bo povečala predvsem vzletno- pristajalna steza, ki bo po obnovi dolga 3300 metrov in široka 60 metrov. Instalirale pa se bodo tudi najnovejše svetlobno navigacijske in meteorološke naprave, tako da bo možno vzletanje in pristajanje celo v okoliščinah meteorološkega minimuma. Povečala se bo tako varnost vzletanja in pristajanja. Načrtovano pa je tudi povečanje letali-ščne zgradbe.
Priprave za preureditev ljubljanskega letališča Brnik so bile temeljite, trajale so cela tri leta, zato je tudi gradnja zelo uspešna. V času modernizacije letališča Brnik je prevzelo vse obveznosti le-tega mariborsko letališče.
Z novo ureditvijo letališča se bo povečala tudi njegova kapaciteta, to se pravi, da Ljubljančani lahko računajo s precej večjim blagovnim in potniškim prometom (računajo s prevozom petih milijonov potnikov na leto).
Ko bo konec avgusta gradnja letališča dokončana, bo Brnik najsodobnejše letališče v Jugoslaviji. Delavci računajo, da bodo dela končana te dni. Tedaj bodo namreč prvič spustili v napeljavo električni tok in preizkusili novo opremo. Naročeno je tudi že posebno letalo, tako imenovani „le-
1980 začetek gradnje karavanškega predora
V sredo 9. avgusta je jugostovansko-avstrijska komisija strokovnjakov za izgradnjo karavanškega predora zaključila svojo zadnjo sejo. Odslej naprej se bo z omenjenim načrtom ukvarjala nova mešana av-strijsko-jugoslovanska komisija, kot to predvideva pogodba, ki je bila sklenjena med obema državama in ki se bo še letos oktobza ali novembra konstituirala in prvič sestala.
S tem je bi) zaključen prvi del projekta karavanškega predora med Avstrijo in SFR Jugoslavijo, ki bo za obe državi in za evropsko gospodarstvo nasploh ogromnega pomena, saj bo ta predor združil prometno zvezo iz skandinavskih držav in držav članic Evropske Skupnosti preko Avstrije in Jugosiavije tja do Grčije, Turčije in dežel Bljiž-nega Vzhoda. Realizacija tega načrta dokazuje nujnost meddržavnega sodelovanja na vseh področjih gospodarstva in trgovine.
Po zaključni seji mešane komisije strokovnjakov je deželni referent za izgradnjo cest, deželni svetnik Stefan Knatl, podal poročilo o na-daljnem programu realizacije omenjenega načrta. Tako bodo še septembra in oktobra objavili detajlne načrte, sredi 1979 pa bo dokončno zaključeno nadrobno načrtovanje, tako da bo že konec leta 1979 lahko prišlo do javnega razpisa izgradnje. Gradnjo karavanškega predora bodo razpisali po vsej Avstriji in vsej Jugoslaviji, skrbeli pa bodo za to, da bo izgradnja enakopravno razdeljena na jugoslovanska in avstrijska podjetja. Hkrati je komisija določita, da naj že sedaj začnejo z načrtovanjem carinskih poslopij na tej in oni strani predora.
Strokovnjaki so zračuntli, da bo trajala zgradnja predora približno štiri do pet let, tako da bodo že leta 1985 lahko prvi avtomobili in tovornjaki pa tudi turisti izrabljali novo in zboljšano možnost potovanja od severa na jug.
teči laboratorij", s katerim bodo deset dni vzletavali in pristajali ter tako prilagodili navigacijsko, svetlobno in meteorološko opremo na nove pogoje. Do 1. septembra pa bo letališče pripravljeno že na redni medcelinski letalski promet.
Kot že omenjeno, bodo delavci obnovili in razširili tudi letališko zgradbo, ki je bila doslej premajhna. Vgradili bodo sodoben kontejnerski način sprejemanja prtljage in boljše čistilne naprave.
ARE na
ceiovškem sejmu
OR prJ;R; Jetoš?!;egg celot?šReg;! /es??fg<; sej??M so ?M razstufdČM z%sto-JM?M z lepo opre??:(je?:;??! pavi7jo?:o??!, RgRor vscRo leto, fKJ; dvstrijsRe JrawRe e (eRtngme (Oste rre;'cR;'scRe DrgKRr^/tToerRe). V te??: pgv;/o7:K :??:<! vsaR oRLRofaJec ??:ož?!ost, Ja s: ?!a razstav/;e?!;'R JotograJijaR ;'?! oR sR:-opt;č?!e??! preJafa?;jK og/eJa /etos Ro?!Ča?!o e/eRtrar?:o ?:a A/a/t;, R; je RRrat; ta J; e?:a ?!ajvečj:R e/eRtrar?! v z]fttr;j; sp/oR.
O/at;?!! poaJareR /etos?:je razstave s4DE pa ?!: sa??:o ta e/eRtrar?:a, ??:arvee M o v: ogro??:?:; ?:ačrt graJ?;je, sRapme e/eRtrar?! oR zgor?:j; Drav;. Ta projeRt preJv/Jeva e?:ergettRogo-gospoJarsRo :zRor;'sča?:je ?;a 30 R??! Jo/ž;?:e reRe Drave oJ Rraja A/o'//-RraeRe?: Jo jeza rožesRe e/eRtrar?;e. /zJe/a?!; ?:ačrt za ta projeRt preJv;-Jeva Jva voJ?:a paJca v vZš;'??: I# ??; ter tr; ??aJa/j?!e z vis;?;o 9.70 ??;. Na-črtova/c: oR/jaR/jajo, Ja ?;e Ro treRa zaraJ; tega projeRta /zvest; pre?:a-??!e??!Re za več Rot 700 Ra ze??:/j;sč. OJ teR pa je 37"/o R??:et:jsRo apo-raR?:e površ;?!e, 39% gozJ?;e površi-?:e, vse osta/o pa je v R/stva ?:epro-JaRt:v?;a ze??:/ja. zlDT se z/ast: pri-zaJevajo, Ja ?:e R/ pr/zaJeja/Z že oR-stoječ/R sta?!ova?!jsR:R ?;ase/R:?! a/; pro??!et?::R zvez. TaRo Ro treRa oJ-Rap/t; sa??:o eao gospoJarsRo pos/opje Z?: JvZg?;ZtZ /e štZr; ??!ostove, Rar preJ-stav/ja ?:eJvo??!?!o /e ??:Z?:Z??:a/?!o oRre-???e?:Ztev oRstoječe Z?:frattraRtarc ?:a te??: poJroeja NorosRe.
TrojeRt/rar:; r;aert je poseR?:o po-??:e??:Rer: ?:e /e za NorošRo, a??:paR za vso avstr/jsRo gospoJarstvo, saj po-???e?:Z prZJoRZtev ogro??!?:e Ro/ZčZ?:e e?:ergZje. OR voJ?:e??! paJca, RZ z?:asa sRap?:o 63.70 ??! Z?; voJ?;e??: pretoRa 300 ??:*/teR. Ro sRap?:a z??:og/jZvost zJraže?:ZR e/eRtrar?! oR zgor?:jZ DravZ z?:aša/a 770.000 RZ/ovatov, /et?;o pa RoJo proJacZra/e 662 ??!Z/Zjo?!ov R;7o-vatrnR ar. To se Ja prZmerjatZ z z??!Og/jZvostjo 3300 sreJ?:jer?:očr:/R av-to??!oR;7ov, Rar astreza prZR/Zžr:o 30 R??! Jo/gZ avto??;oR:7sRZ Ro/o?:Z.
Za ZzgraJ??jo sRap;?:e e/eRtrar?! oR zgor??jZ DravZ RoJo zIDT potreRova/e prZR/Zžr:o Jeset /et. V tem oRJoRja pa je zagotov/je?;/R ?!aJ štZrZsto Je/ov?:ZR ???est. Z ZzgraJ?:jo RoJo seveJa pre-sRrR/je?:a poseR?:o RorosRa poJjetja, taRo Ja Ro s te??! projeRto??! vsaj za-čas?:o o??:;7je?! proR/e??! Rrezpose/?:ost/ ?:a KorošRe??!.
Po širnem svetu
RiM. Znani informativno politični italijanski tednik Panorama piše v zadnji številki, da je bil Aldo Moro žrtev zarote, ki so jo skovali in vodili v ameriških vojaških in obveščevalnih krogih z vednostjo uradnih krogov v Washingtonu ali pa tudi ne. Panorama to tudi dokumentira in navaja, da se k temu mnenju vse bolj nagibajo tudi v vrhu krščansko demokratske stranke, katere buditelj je bil Moro. Precej razširjeno je mnenje, da je bila Morova smrt „kazen" za neubogljivost krščansko demokrtske stranke, ki je preveč sodelovala s KPI. Tudi izjave, na primer bivšega podsekretarja v notranjem ministrstvu Samberlettija, ki je s prstom pokazal na CIA in škofa Micuzzija, podkrepljujejo to stališče.
PEKiNG. V provinci Šatung v vzhodni Kitajski so kitajski arheologi odkrili ostanke mesta Čufuja, starega preko 3000 let. Mesto je bilo prestolnica države Lu od enajstega do drugega stoletja pred našim štetjem in je živelo skoraj tisoč let. Ležalo je med rekama Cu in Ji in se razprostiralo na površini 20 kvadratnih kilometrov.
Arheologi iz province Šantung so začeli izkopavanja lani. Ugotovili so, da je imelo mesto 11 vhodov in 8 glavnih ulic. Obdano je bilo z zidom, debelim štiri do pet metrov, katerega ostanki še vedno obstajajo. Na najd-bišču so odkrili tudi palače in delavnice za izdelavo keramike. Našli pa so tudi veliko predmetov iz brona in železa.
HANOi. Pred dnevi so se v Hanoju začeli kitajsko-vietnamski pogovori o usodi kitajskih državljanov, ki živijo v Vietnamu. Šef vietnamske delegacije Hoang Bich Sonh je izjavil — tako poroča France Press — da v SR Vietnam pripisujejo tem pogovorom velik pomen, ker je njegova delegacija resno pripravljena pretehtati vse ..konstruktivne kitajske predloge". Namestnik zunanjega ministra pa je, kot poroča Hsinhua, izrazil obžalovanje, ker se Kitajska in Vietnam razhajata, kljub temu pa je izrazil upanje, da bo prišlo do obojestranskih zadovoljivih rezultatov.
Kot poroča Hsinhua so pogovori trajali približno dve uri in se bodo nadaljevali.
WASHiMGTON. Svetovna banka je odobrila SR Vietnamu 60 milijonov dolarjev kredita. Ta denar bo Vietnam porabil za ureditev namakalnega sistema, ki ga nujno potrebuje, da bi povečal pridelek riža. Vietnam bo dobil nadaljnjih 30 milijonov dolarjev kredita od Nizozemske, kuvajtskega sklada za gospodarski razvoj arabskih držav in posebnega sklada organizacije držav, izvoznic nafte (OPEČ). Mednarodni monetarni sklad pa je odobril SR Vietnamu 30 milijonov dolarjev kredita.
NAGASAKi. Tako kot pred nedavnim v Hirošimi so se tudi v Nagasakiju spomnili 33. obletnice atomske eksplozije in številnih žrtev „dru-ge atomske gobe". Spominske slovesnosti v mestnem parku, ki je posvečen žrtvam eksplozije, se je udeležilo več kot 10.000 ljudi.
MDŽAMEMA. Francoske vojaške oblasti v Čadu so sporočile, da je bilo v centralnem Čadu sestreljeno francosko vojaško letalo tipa "Jaguar". Letalo je bilo na izvidniškem poletu, pripadalo pa je francoskim silam, ki pomagajo čadski vladi v boju proti narodni fronti za osvoboditev Čada.
TRST. V tržaškem arzenalu sv. Marka so zgradili nenavadno ladjo ,,Castoro 6", s pomočjo katere bodo polagali na morsko dno cevi. Ladjo bodo uporabili tudi za polaganje plinovoda med Alžirijo in Italijo. V dolžino meri 150 metrov, v širino 70, v višino 30 metrov. Za gradnjo so potrebovali 3 leta.
CHtCAGO. Pred mesecem dni so nacisti v parku Parquette priredili zborovanje. Policija je tedaj preprečila protidemonstracijo ameriških ju-dov. Ti so zdaj tožili glavne predstavnike policije in zahtevali odškodnino 225.000 dolarjev, ker jih je policija tedaj razgnala ter ravnala protizakonito. Policija je prekršila ustavna določila, ki dajejo pravico državljanom, da svobodno branijo svoja načela. Židje so samo imeli namen na zborovanju protestirati proti neonacistom.
Samorastniki so živi in aktuaini še danes
V okviru 70-ietnice jubiieja Slovenske proteine zveze in v počastitev 85-ietnice Prežihovega Voranca bo SPZ v soboto 26. avgusta uprizorita v Podjuni Mikeinovo dramatizacijo Prežihove noveie ..Samorastniki". Te noveia šteje danes k najboijšim stvaritvam siovenske iite-rature in je po števiinih prevodih v druge jezike tudi znana širši svetovni pubiiki.
Kot je trpijenje naše Mikiove Zate že pred stoietji bii opis tragike in zatiranja koroških Siovencev in je zato Mikiova Zaia postaia sim-boi trpijenja koroških Siovencev, tako so .Samorastniki' od svojega nastanka naprej postaii simboi nenehne in upravičene borbe koroških Siovencev za svoje narodnostne, posebno pa še za svoje sociaine
pravice.
V	svojem delu opisuje Prežih v razumljivem in realističnem slogu vse socialne krivice tistega časa, brutalnosti in krutost še v fevdalističnem mišljenju zajetih veleposestnikov, trpljenje in zatiranje kmečkega prebivalstva in končno njihovo moč in zmogljivost, da bodo premagali kapitalistični sistem in si zgradili novo družbo brez izkoriščanja in suženjstva pretežne večine prebivalstva. .Samorastniki" so umetniški opis propadajočega sveta — zato pa so aktualni in živi še danes, ko je še vedno treba združenja .samorastnikov", da si priborijo nov pravičnejši svet.
V	tej kratki noveli je Prežihu uspelo zajeti in drobno analizirati značaje popolnoma različnih ljudi, ki
prihajajo iz absolutno in objektivno si nasprotujočih socialnih taborov. Troje oseb in značajev stoji v ospredju tega dela: stari Karničnik, njegov sin Ožbej in Meta: vsaka oseba ima svojo zgodovino, prihodnost pa ima samo Meta in njeni otroci — samorastniki.
Stari Karničnik, veleposestnik, rojen še v času fevdalizma, ki se še ima za popolnega gospodarja ne samo svoje živine, marveč tudi svojih podložnikov, katerega čas pa je že minil. Sicer si še lasti pravico pravosodja nad podložniki, ko kaznuje Meto; ki se vede kot patriarh, ko odloča o sreči in nesreči svojih otrok: še je gospodarsko močan, vendar star in brez ideološkega ozadja. Njegova smrt pomeni hkrati propad starega sveta in
dokončno zrušitev fevdalnega posestva.
Njegov potomec Ožbej pa ni sposoben nadaljevati izročenega dela. Vzgojen v fevdalno-patriarhaličnem duhu, videč zgodovinski propad tega sistema, ni zmožen, da bi se prilagodil novim razmeram. Ujet v svoji razredni pripadnosti ni v stanju, da bi se dokončno ločil tako politično (kot tudi človeško) od svojega očeta in Karnic. To pa bi bila edina možnost, da bi si zasigural vsaj osebno srečo z Meto. Ožbej je lutka v času prerojenja sveta, s svojim alkoholizmom pa predstavlja dekandenco propadajočega razreda.
Meta in njeni otroci pa so moč in sila novega sveta: samorastniki, ki si bodo skupno priborili vso lepoto in bogastvo sveta, ki ga obdelujejo. Edino njihova je bodočnost, kajti oni so „dih in stok stoterih in tisočerih Hu-dabivnikov, molitev in kletev, prisega in bojna napoved", oni so pripadniki .zavrženega, prekletega rodu", ki ravnokar začne spoznavati samega sebe in svojo moč, ki se pripravlja na zadnji, sveti boj.
Pred tem bojem pa stoji še danes avstrijski delavski razred in ravno zato je tudi uprizoritev .Samorastnikov" živo aktualna in bo obisk te uprizoritve gotovo doživetje, ki bo pripomoglo k spoznanju potrebne zavesti v boju za vse naše politične, socialne in narodne pravice!
Scenski osnutek uprizoritvenega prostora
Samorastniška razmišijanja
Prežihovi Samorastniki so biti do danes izobčeni iz našega amaterskogle-dališkega repertoarja eno najkvalitetnejših literarnih del, ki orišejo našega malega človeka, prav posebno pa lik slovenske matere, ki malokje v slovenski in celo svetovni literaturi tako zaživi kot hudabivška Meta v Samorastnikih. Lik Mete in njene presunljive usode, njena neizmerna nesebična ljubezen do svojih samorastniško vzra-ščajočih pankrtov; zvesta ljubeča žena nezakonskemu, popivajočemu pohabljenemu možu Ožbeju; nravnostna, poosebljena požrtvovalna mati, ki živi samo za svoje pankrte, prenašajoč naj-podlejša poniževanja s strani posvetne In cerkvene gosposke in še s strani veleposestniških izžemalcev. Vso to moč
črpa iz ljubezni, ljubezen, ki je ne iz-ruva ne denar, ne krvava rihta .. .
Z isto ljubeznijo smo se namenili to trnjevo pot hudabivške Mete ponazoriti z gledališko predstavo. Za osnovo smo vzeli dramatizacijo Miloša Mikelna, ki je Prežihovo novelo dramatsko razdelil na petnajst odrskih slik. Režijska posebnost te predstave bo verjetno kombinacija filmskih vložkov med posamezne slikovne prizore. Sicer .sovražim" mešanje gledališča, kot najstarejšo nravno zvrst človekovega umetniškega izpovedovanja, gledališke igre, s celuloidnim trakom današnje sodobne tehnike — s filmom. Za fako kombinacijo sem se odločil zaradi večje izpovedne moči, ne da bi je dra-mafizacija sama ne vsebovala v za-
dosfni meri, to gotovo ne. Povod je pač bil v tem, ker so nekatere slike oz. prizori zelo kratki. Gledalec pa potrebuje določen čas, da spozna spremembo okolja, da prepozna pravo funkcijo nastopajoče osebe. Gledalec se mora v hipu identificirati z okoljem in nastopajočo osebo. Mikelnova dramatizacija pa vzlic kratkosti prizorov marsikdaj zvodeni še preden jo gledalec dojame. Zato skušamo z neke vrste medfilmom ustvariti v gledalcu tisto vzdušje, ki ga takoj vživi v mi-zanscenski prostor. Poleg tega pa naj bi filmski vložki pomagali pri drama-furški razlagi scene, ki je sicer samo odrsko sfilizirano nakazana. Zvočni efekti kombinirani s scensko glasbo pa naj bi zaokrožili gledalcu dokončno sliko o predstavi in ga ponesli v svet Samorastnikov, naš svet včeraj, danes in ... ! Pridite in si jih oglejte — nas, vas samorastnike.
Gotika na Štajerskem
V Avstriji sc v zaJnjem časK Opaža posebna Z%7M?7MUOSt, Jr! se V pO-sameznil' saTMOstanil? prirejajo velike zgodovinske a/l umetnostno zgodovinske razstave. $p07HMl?72 naj samo na primere Tilienjelda (o Takenker-žanikj, Tferzogen/rKrga (o umetnosti vzkodne Cerove) In XrenzsmHnstra. V letošnjem poletja pa je tako razstavo organizirala tndi sosednja dežela štajerska v kenediktinskem samostana v $t. Tamkrecktn. Odprta je kila 2$. maja In ko trajala do #. oktokra. Zanjo vlada velik Interes, saj sl jo je že do avgnsta ogledalo $0.000 obiskovalcev. Preko 300 razstavljenih del so posodili avstrijski lastniki, deloma Izvirajo tndi Iz sosednjih nahajališč v Nemčiji, Afad-žarskl In /ngoslaviji. Oh tej priliki je Izšel tndi razstavni katalog, ki obsega preko 430 strani.
Gotska umetnost na štajerskem je prikazana zelo kompleksno. Zajeti so arhitektura, zidno slikarstvo, tabelno slikarstvo, barvna okna, llamlnlranl rokopisi, plastika, rezbarstvo In primeri nmetne obrti. Pri stavbarstva so prikazani tndi nekateri spomeniki Iz današnje Slovenije — Špitalič, Zlča, Ptnjska gora In Ptnj.
Not strokovni sodelavec je sodeloval priznani slovenski umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc z razpravo o kiparja Pfansa Iz /adenbar-ga. Z njim se dr. Cevc že dolgo akvarja In dvoje njema pripisanih del hranita tadl slovenski galeriji v Pjabljanl In Narlbora.
Tako organizirana razstava nadl vsakema obiskovalca, četadl nestrokovnjaka., dragocen prerez In vpo-
gled v astvarjanje neke ametnostne dobe. Nar sama od sebe se pojavlja želja, da bi do česa podobnega prišlo tadl na Noroškem. (Na sliki — Plans Iz /adenbarga, Sv. Ožbolt z /ezer-skega, okoli 1423, Narodna galerija Pjabljanaj.
Janez ZwiMet-Tehovnik
Jugoslavija spet zastopana na beneškem likovnem bienatn 1978
Vscko lefo pripravi v Jugoslaviji druga republika svoj izbor za likovni bienale v Benefkah. Lefos je prevzela to komisijsko nalogo SR Makedonija, fo pa nikakor ne pomeni, da bode na bienalu nastopali samo makedonski umetniki. Nasprotno, zastopani so umetniki iz vseh republik.
Slovenijo predstavlja skupina iz Šempasa (družina Pogačnik, Andrej Klančar in Bojan Brecelj iz Ljubljane), Hrvatsko zastopa Ivo Fri-ščič, Srbijo Dragan Mojovič, Črno goro Predrag Neškcvič, iz Makedonije razstavljata Peter Hadži Boškov in Duštn Perčinkov, AP Kosovo pa zastopa Tomo Šijak.
Prispevek jugoslovanskih umetnikov je vsekakor zanimiv, tako se na primer predstavniki Slovenije vključujejo organsko v razstavo. Skupina ustvarja predmete, le te pa vsklajuje v svoje resnično življenje. Opozorili hoče okolico, da je narava že zastrupljena, s svojim naravnim načinom življenja skupina protestira proti naši visoki civilizaciji. Razstavlja pa ta skupina risbe s svinčnikom in fotografije, ki predstavljajo predvsem naravo.
Ostali jugoslovanski razstavljalci sc vsak zase individualna umetniška osebnost. Friščič tako prikazuje v barvah onesnaženje okolja, tudi D. Mojovič predstavlja v svojih delih deformacijo narave itd.
Čeprav jugoslovanski prispevek na letošnjem bienalu ne šokira, je vendar izviren, opozarja namreč obiskovalce na problem onesnaževanja in uničevanja narave, ki trenutno še ni katastrofalen, vendar pa razstavljalci s svojimi deli vzbujajo strah in zaskrbjenost za bodočnost ter skušajo na vsak način preusmeriti in približati obiskovalce spet nazaj k naravi.



Manrjšinsko vprašanje
im jmgosiovansko-avstrijski odnosi
Opozoril je, da tako vedenje avstrijske vlade spodbuja ekstremistične kroge, ki so zoper dosledno in popolno izvajanje državne pogodbe in ki jim ne gre v račun razvoj dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Hkrati je zahteval najstrožje kaznovanje krivcev ter v prihodnje onemogočanje podobnih akciji
Dokumentacija kaže, da je tudi avstrijska 'vlada začela bolj kritično ocenjevati napovedano preštevanje manjšin. Drugače bi pac zunanji minister Willibald Pahr ne predvidel možnost, da štetje ne bo prineslo ..uporabnih podatkov", ali drugače rečeno, da bo uspel napovedan bojkot manjšine. V tem primeru — je dalje menil minister Pahr — pa bi bilo treba Poiskati ..orientacijsko pomoč", ki bi jo dali jezikovni podatki štetja leta 1971, se pravi štetja, pri katerem so oblasti dotlej naštele najmanj Korošcev slovenskega jezika.^ Po druid strani pa je skušal Pahr prepričati javnost, da se bodo avstrijsko-jugoslovanski odnosi pomirili in normalizirali, kakor hitro bo Avstrija uresničila zakon o narodnih skupinah (sic!)W
Le nekaj dni zatem je Jugoslavija izročila Avstriji protest (verbalno noto), pogojen z ^vstrijskim neizpolnjevanjem državne pogod-be.143 ^ vsebino note je seznanila tudi štiri velesile podpisnice avstrijske državne pogodbe
Sovjetsko zvezo, Združene države Amerike, Veliko Britanijo in Francijo.^? Poleg tega je jugoslovanski predstavnik v odboru skupščine OZN za kulturna, socialna in humanitarna vprašanja opozoril na značaj „štetja posebne vrste" ter na vzdušje, ki spremlja na Koroškem priprave na to štetje.
Slovenska narodna skupnost na Koroškem je 14. novembra bojkotirala „štetje posebne vrste". Pri tem se je poslužila več oblik bojkota — od abstinence preko oddajanja neveljavnih popisnic pa do navajanja kakega drugega (tudi neevropskega) jezika in podobno. Ne le na Koroškem, kjer so našteli vsega le 3.941 oseb slovenskega jezika (materinščine), marveč tudi drugod po Avstriji se je štetje sprevrglo v polom. Na Tirolskem je na primer od 534.394 volilnih upravičencev oddalo popisnico le 47.287 oseb, na Predarlskem pa od 260.858 samo 13.199! O resnosti popisa priča tudi podatek, da so na Dunaju našteli 4.747 Slovencev, torej več kot na Koroškem (za Slovence se je tu iz protesta proti uradni manjšinski politiki izrekla tudi vrsta demokratov, pripadnikov večinskega naroda).
Po vsestranskem polomu štetja je minister Pahr ponovil prepričanje, da se bodo odnosi z Jugoslavijo znova izboljšali. Kot v začetku meseca, je tudi tokrat zagotovil, da bodo z uresničitvijo zakona o narodnih skupinah od-
nosi z Jugoslavijo ..dokončno" urejeni.^
Konec novembra je o problematiki jugoslo-vansko-avstrijskih odnosov in o manjšinskem vprašanju imel sodelavec dunajskega lista Profil pogovor z Edvardom Kardeljem. V obsežnem intervjuju je Kardelj podčrtal, da je treba rešitev manjšinskega vprašanja najti v dialogu z manjšino. Dotaknil se je tudi vseh vidikov izpolnjevanja člena 7 državne pogodbe ter ugotovil, da se jugoslovanska pričakovanja iz časa podpisa državne pogodbe niso izpolnila. Poudaril je, da predstavlja položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji poglaviten problem v bilateralnih odnosih med državama. Dalje je podčrtal moralno in pravno pravico Jugoslavije, da se angažira v tem vprašanju. Med drugim je pogovor tekel tudi o razgovorih, ki jih je imel skoraj leto dni prej kancler Kreisky na Strmolu in na Brdu pri Kranju. V tej zvezi je Kardelj dejal, da se kancler ob tej priložnosti ni dokončno izjasnil o nobenem vprašanju, niti ni prevzel kakršnekoli obveznosti, „vendar pa so pogovori potekali v takem duhu, da smo pičakovali večji rezultat". Toda jugoslovanska pričakovanja se niso izpolnila, če pa bi se — je nadaljeval Kardelj — „bi bilo stanje jugoslovansko-av-strijskih odnosov zdaj vsekakor drugačno. Toda v nasprotju z našimi pričakovanji je avstrijska vlada s sprejetjem najnovejših zakonov v parlamentu ustvarila ozračje zaostrovanja, ki ne more biti podlaga za pozitiven razvoj naših odnosov".^^
To je veljalo tudi za avstrijski odgovor na jugoslovansko noto z dne 11. novembra. V njem beremo, da avstrijska vlada zavrača „ne-osnovane" jugoslovanske obtožbe, nanašajoče
se na avstrijsko manjšinsko politiko. Po avstrijski interpretaciji naj bi bili enako „ne-osnovani" očitki glede „štetja posebne vrste". Po avstrijskih trditvah naj bi dobljene „stati-stične podlage celo olajšale izpolnitev državne pogodbe (sic!). Glede zakona o narodnih skupinah odgovor pravi, da ima zakon za cilj čimprejšnjo in popolno izpolnitev še odprtih točk državne pogodbe. Odgovor se med drugim dotika tudi opozoril glede delovanja pro-timanjšinskih organizacij, ki jih je avstrijska vlada tudi tokrat vzela v zaščito, pri tem pa se sklicevala na ustrezno pravno ureditev.
Ob koncu odgovor „z začudenjem" omenja „ostre napade" jugoslovanskih občil in ,,nekaterih" jugoslovanskih funkcionarjev na Avstrijo ter na njeno manjšinsko zakonodajo.^
(Dalje ti prikodnji številki)
165	Deto, 5. november 1976, št. 259.
166	Neue Zeit, 5. november 1976, št. 282.
167	Karntner Tageszeitung, 5. november 1976, št. 254.
168	De!o, 12. november 1976, št. 269; Karntner Tageszeitung z istega dne, št. 260.
169	Karntner Tageszeitung, 21. november 1976, št. 268; avstrijski odgovor na noto je tisk objavi! 5. decembra 1976.
170	De!o, 12. november 1976, št. 269.
171	Karntner Tageszeitung, 19. november 1976, št. 266. Pahrova izjava je, razumtjivo, negativno odmevata v Jugostaviji. G). Kteine Zeitung, 23. november 1976, št. 272.
172	Cetoten intervju g!. Deio, 23. november 1976,
št. 274; ponatis intervjuja je objavita pubtikacija Probtem manjšin v jugostovansko-avstrijskih odnosih, Beograd 1977, medtem ko je Profit prinese! te odtomke pogovora; Profit, 13. november 1976, št. 48.
173	Tekst note je objavita Kteine Zeitung 3. decembra 1976, št. 284.
Lepo uspel večer slovenske pesmi in plesov v Vrbi
V nedeljo zvečer je Slovensko prosvetno društvo .Drabosnjak" s Kostanj priredilo v kulturnem domu v Vrbi večer slovenske pesmi in plesov. Takšnih večerov, ki jih prirejajo naša prosvetna društva z namenom, da tuje goste, ki preživljajo počitnice cb naših jezerih, seznanijo s posebnostjo Koroške —
to je, da živimo tukaj tudi Slovenci (kar pa oblasti rade zamolčijo) je na Koroškem celo vrsto. Kot drugod po južnem Koroškem, tako so se tudi v Vrbi številni tuji gosti udeležili prireditve in s svojo navzočnostjo pokazali zanimanje za našo narodno skupnost in njegovo kulturno dejavnost. Kakor lansko leto, tako so tudi letos nastopili
pevci, folklorna skupina in tamburaši, samo s to razliko, da so tokrat peti pevci mešanega pevskega zbora .Podjuna" SPD .Edinost" iz Pliberka in igrali tamburaši iz Loč nad Baškim jezerom, medtem ko so tokrat spet navdušili številno publiko plesalci folklorne skupine KPD iz Globasnice.
Poleg številnih gostov in domačinov so se tega lepo uspelega večera udeležili tudi vidni predstavniki kulturnega in političnega življenja naše narodne skupnosti na Koroškem.
Zbrano publika je v obeh deželnih jezikih pozdravil aktivni in neumorni predsednik SPD .Drabos-njak" Hanzej Lesjak z željo, da bi
Sreje - Škocrjan
V čctrfe^ 27. ja/ija smo spremi/; ^ ZaMjema pOČZfM 7M ŠMcZJaHsM pO-Mpa/išče Hrovatovega očeta pt/. /7. Si/ana. Po da/;ši Bo/ezni je v 76. /eta. starosti za vedno zatisni/ svoje doBre oči.
Hrovatov oče je M napreden Brnet, Bi pa je po/eg kmetovanja vedno nase/ tadi potreBni čas za njegov .konj/ček" — petje. P// je pevec prvega skoc/janskega pevskega zkora, k/ je v sB/opa tarneje S/ovenske prosvetne zveze nastopa/ /eta 7933 po razn/k kraj/k S/oven/je /n tam že/ kar največje aspeBe. Na tej tarnej/ so po/eg škoc/jansk/k pevcev nastopa// tad/ pevc/ z Bruce, 3t. /anža, Hof-mare vas/, f/Zkerka /n M LZpša. Po-seknost te tarneje je kZ/a, da jo je vo-dZ/ žapn/k VZnko Po/janec Zn da je skapno zapete pesm/ d/rZg/ra/ znan/ krnsk/ pevovodja Hanzi NropZvnZk.
k smrtjo Hrovatovega očeta pa nZ-smo zgakZ/Z samo zavednega pr/pad-n/ka nase narodne skapnost/ Zn nav-dašenega pevca, marveč tad/ do/go-
/etnega odkorn/ka posojZ/n/ce v DoBr/i vas/. Po je kZ/ vsekakor težek adarec za naše prekZva/stvo, k/ ga komo /e težko preko/e/Z. HaBo prZ/jak/jen Zn spoštovan je kZ/ pokojn/, pa je naj-ko/j prepr/č/j/vo pokaza/a ve/Zka ade-/ežka pogrekcev, k/ je pr/k/te/a od k/Zza Zn da/eč, da se pos/ov/ od svojega dragega pr/jate/ja.
Ok odprtem groka. sta se po/eg domačega žapn/ka A/Zrka /šopa od po-kojn/ka pos/ovZ/a — v /mena posoj//-n/ce v Dokr/Z vas/ dr. Paka SZenčn/k, v /mena gospodarske /Zste pa okč/n-sk/ odkorn/k Prane/ PZcej. S pesm/jo ža/ost/nko je ok odprtem groka po-s/ednjo čast svojema k/všema pevske-ma tovar/ša Zzkaza/ pevsk/ zkor SPD „VZnko Po/janec", k/ je zape/ v srce segajočo pesem, k/ je da/a tema ža-/ostnema dneva še taroknejše oke/ež-
Pokojnega P/anzeja SZ/ana komo okranZ/Z v častnem spom/na, svojcem Zn sorodn/kom Zzrekamo naše g/okoko soža/je.
Dvojezični otroški vrtci nujna potreba
V zadnj/ števZ/k/ je „S/ovenskZ vestn/k" zače/ z novo ser/jo, v kater/ ko vsak teden predstav// dejavn/ke, k/ se aBvarjajo z otroc/ nasp/ošno ter na področja predšo/ske vzgoje. Zad-nj/ teden smo Vam predstav;// Sa-do/šek PrancZja Zz Že/ezne /čap/e, ta teden pa Vam predstav/mo Va/entZna Po/anška, do/go/etnega ač/te/ja Zn ravnate/ja /jadske šo/e na OkZrskem. Tov. Po/anšek, vodja ženskega ok/r-škega okteta, se po/eg zkora akvarja še z najm/ajš m; okZršk/mZ vaščan;,
kar potrjaje, da ma /ež/ g/okoko pr; srca okran/tev s/ovenskega ž/v/ja na /koroškem. Po/anšek vod/ skap/no, k/ jo sestav/jajo Zzk/jačno šo/arj/ Zz n/ž-j/k razredov njegove šo/e. Pa skapZ-na n/ sta/na ZnstZtacZja, ampak se srečaje /e ok do/očen/k prZ/ožnost/k, kot so n. pr. materZnsk; dan, zaB/ja-ček šo/skega /eta Ztd. V. Po/anšek poskaša storit; za svoje najm/ajše vaščane vse, kar stoj/ v njegov/k mo-ček, ne more pa nadomest/tZ otroškega vrtca, ker ma manjkajo važn/ predpogoj/ za tovrstno de/ovanje. Vsekakor ve/Zka pomanjk/j/vost, da v okč/nZ Že/ezna Kap/a n; dvojezične-ga otroškega vrtca, zarad/ tega pr-v/č zavedn/ s/ovensk/ starš/ svoj/k otrok ne pošZ/jajo v otrošk; vrtec, drag/č pa je OkZrsko ze/o odda/jeno od centra/ne okč/ne Že/ezna Hap/a. OčZvZdno je, da so OkZrčan; Zn tad; osta/Z otroc; Zz kape/šk/k graknov pr/krajŠan; za eno /zmed osnov, pra-v/c, prav/ce do predšo/ske vzgoje. Majno k; kZ/o, da k/ prok/em predšo/ske vzgoje zadovo/j/vo reš;7; tad; v tek stransk/k grakn/k, kot so n. pr. OkZrsko, Lepena Ztd.
bil večer vsem v zadovaljsfva. Njegova želja se je tudi uresničila. Najlepši dokaz za fo je bil dolgotrajni in navdušeni aplavz, ki je sledil vsaki fočki skrbno pripravljenega sporeda.
Priredifev je otvoril še ne eno leto stari novi tamburaški zbor iz Loč, ki ga vodi Erika Wrolich. Kljub tej .mladosti" je zaigral suvereno in z veliko zavzetostjo, kar hkrati dokazuje voljo in prizadevnost tako s strani izvajajočih giral-cev in igralk kakor tudi s strani voditeljice Erike Wrolichove. Prav tako so navdušili pevci mešanega zbora .Podjuna", katerih kakovost je znana preko meja Koroške. Odlični pevovodja Otto Wutte in njegovi pevci in pevke tvorijo vsekakor harmonično celoto, katere rezultat je lepo ubrano in zelo< privlačno petje. O globaški folklorni skupini pa smo že toliko slišali, zlasti seveda to, da so na mednarodnem tekmovanju folklornih skupin v Vrbi dosegli pefo mesto, da to že vse pove.
Ne nazadnje je treba omeniti tudi tisto osebo, ki mora v kratko odmerjenem času, ki je na razpolago, pojasniti toliko, da dobijo tudi tisti, ki še nikoli niso bili v naši deželi jasno sliko ne samo o eksistenci našega naroda, marveč tudi o njegovi kulturni dejavnosti. To nalogo je suvereno opravil povezovalec Joško Wrolich. Prav tako efekten pa je bil tudi povezovalec folklorne skupine iz Globasnice, Smrečnik Mirko.
Večer slovenske pesmi in folklore v svetovno znani Vrbi ob Vrbskem jezeru je bil vsekakor lep prispevek k medsebojnemu spoznavanju, zbližanju in razumevanju. Slovenskemu prosvetnemu društvu .Dra^ bosnjak", ki je dalo pobudo za tovrstne prireditve v Vrbi, izrekamo tem potom iskrene čestitke.
Šentjakob v Rožu
V sredo prejšnjega tedna smo se na šentjakobskem pokopališču za vedno poslovili od Ferdinanda Sučiča. Rajni, ki je dosegel lepo starost 83 let je moral, kot večina njegovih sovrstnikov, okusiti vso trdoto takratne, za gospodarsko-socialno odvisnega človeka, težke dobe. Že kot otrok je moral začeti zaslužiti kruh in obleko kot pastirček. Nato se je izučil za čevljarja, nakar so sledila leta na bojnih poljanah prve svetovne vojne za njemu tuje interese. Sledila so leta gospodarske krize, katero je zopet najbolj občutil delavec, ki se je mogel preživljati le od dela svojih rok. Razvijajoča se industrijska proizvodnja obutve je odvzela veliko dela tej do tedaj dobro cvetoči ročni obrti. Tako je tudi Nande moral zamenjati čevljarsko dreto z lopato in krampom in hoditi s trebuhom za kruhom. Sledila je druga svetovna vojna in zopet po siti izpostavljenje življenja za sistem, ki je prinesel človeštvu toliko žrtev in gorja kot še nikdar poprej. A tudi takrat jo je srečno odnesel in po vojni delal pri raznih podjetjih, ker v domačem kraju, kot še danes, ni bilo zadosti del-lovnih mest.
Po upokojitvi, ko so mu začele pešati moči in zdravje — bil je samski — je našel zadnje zatočišče zopet v domačem kraju in sicer v Bokaliče-vem oskrbovalnem domu, kjer so mu stregli do zadnjih dni s pazljivostjo in skrbjo. Gospod Bokalič je tudi poskrbel, da se je pokojnemu izpolnila zadnja želja: poslovitev ob lepi slovenski pesmi. Kljub turistični sezoni in času dopustov je organiziral kar dva zbora — mešani pevski zbor iz Škofič pod vodstvom gospoda Ume-ka in moški pevski zbor iz Sveč pod vodstvom prof. dr. Feiniga, ki sta zapela vsak po dve ganljivi pesmi.
Nandeju naj bo po truda polnem življenju domača zemlja lahka!
pod geslom: .Enakopravnost — most prijateljstva",
v soboto t9. avgusta 1978 ob 19.30 uri pred hoteiom OBIR v Železni Kapli. Po koncertu bo igral ansambel Pepel in kri za ples. Ob siabem vremenu bo prieditev v šotoru.
Vsi prisrčno vaB/;enZ7
KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZVEZE SLOVENSKE MLADINE V ŽELEZNI KAPLI
vabi na nastop ansambla
PEPEL !N KR)
S SOLISTI TER DOMAČIH INTERPRETOV
Uspeta prireditev v Ločah
V peteB 77. avgasta je 5/ovensBo prosvetno ^raštvo ,,/epa-BašBo jezero" pr/red;7o v Ba/tarnem r/oma v LočaB /o/B/orni večer. Ta prireditev je Ma namenjena predvsem gostom, Bi prežZv/jajo svoj dopnst v oBo/Zci Loč Zn Baškega jezera.
Dvorana je Ma naMo po/na, Bo
je zvečer predsednik domačega drn-štva, L/anzi HZB/ pozdravi/ goste Zn otvorZ/ jo/k/orni večer. Na prireditvi so sodc/ova/Z tamMraši Zz Loč pod vodstvom Erike Wro/icB, nada/je sestri Ve/Zk, moški zkor Zz Loč Zn jo/-k/orna sBapina „Zarja" Zz Že/ezne Aap/e. .Spored so nato priče/Z tamM-raši Zz Loč, števi/na paBLBa pa je nji-kovo aBrano Zn živakno izvajanje nagradi/a z kačnim ap/avzom. Za tamkaraši sta nastopi/Z sestri Ve/Zk,
ki sta zape/Z tr; pesmi, nato je še zape/ domač; moški pevski zkor. Prvi de/ pa je zak/jači/a jo/k/orna skapi-na Zz Že/ezne Aap/e. Drag; de/ se je odvija/ v istem vrstnem reda Zn ponovno so navdaši/i m/ad; tamkaraši. Besede povezave je ime/ dr. Aegina/d Vospernik, ki je v s/o venskem Zn
nemškem jezika predstav/ja/ posamezne skapine Zn njikove sk/adke Zn pesmi oz. p/ese. S primernim; keseda-mi je tad/ podaja/ njikovo vsekino.
Prireditev v Ločak je izredno aspekt, saj še ne pomnijo to/ZBo /jadi na kak; prireditvi v ka/tarnem doma. Gostje, pretežno nemški /etoviščarj: so ki/; navdašeni nad /epim Zn pestrim programom, katerega so jim na-d;7Z nastopajoči.
Kulturna prireditev v hotelu ,,Korotan"
V petek, dne 4. avgusta 1978 je priredil holel Korotan v Sekiri kulturno prireditev, ki je imela v glavnem namen, seznaniti goste tujce, ki preživljajo svoj dopust ob Vrbskem jezeru, s problemi in kulturo slovenske manjšine na Koroškem. Na tej prireditvi, ki je bila zelo uspešna, sta nastopali folklorna skupina .Zarja" iz Zeiezne Kaple pod vodstvom Milene Kuhar in Traudi Urschitz in znani ženski oktet z Obirskega, ki ga vodi Valentin Polanšek. Pri tej priložnosti je še treba posebej omeniti, da je folklorna skupina .Zarja" iz Železne Kaple nastopala v novih nošah, v starih podjunskih nošah, v katerih so .naše babice hodile v cerkev". Največje zasluge pri nabavi te nove noše je imela voditeljica skupine Milena Kuhar, poudariti pa je treba, da je skupina financirala novo nošo sama, to se pravi, kupila' je blago in večji del so deklela se-šile obleke kar same. Folklorni skupini, to se pravi njenemu idealizmu,
se je treba zato še posebej zahvaliti.
Pozdravil in povezoval je na tem kulturnem večeru v hotelu .Korotan" Valentin Polanšek, ki je v svojem govoru poudaril pestro kulturno dejavnost slovenske manjšine, ki je vsekakor na visokem nivoju. Dejal je, da si manjšina zelo prizadeva, da bi ohranila slovensko kulturo, to prizadevanje pa je publika poplačala ob kvalitetnem nastopu v Sekiri z bujnim aplavzom.
O B t S Č ) T E
Bergovo galerijo
V PLJBERKU
odprta vsak dan od 10. do H. in od 16. do 18. ure
KMMfncct &zs^r
Kožtz
Krajevno združenje Zveze siovenske mladine Škoeijan vabi na
pripravljalni seminar
o vodenju in organizaciji miadinske akcije
ki bo v soboto 26. avgu:ta 1978 od 9. do 17. ure v gostiini
Picej Franc v Zgornjih Žamanjah.
Namen seminarja je usposobili čiene ZSM in drugo miadino, da uspešno sodeiujejo pri gradnji kuiturnega doma SPD „Danica" v Št. Primožu v Podjuni. V zvezi s to gradnjo pripravijo Krajevno združenje ZSM v Škocijanu miadinsko deiovno akcijo, ki bo trajata od 11. septembra do 11. oktobra 1978. Miadinsko akcijo, ki je prva takšne vrste pri nas na Koroškem, bo podpria s svojo udeiežbo tudi Zveza sociaiistične miadine Jugosiavije.
Prepričani smo, da bo ta deiovna akcija pozitivno vpiivaia na nadaijno aktivnost miadine.
Pomagajmo pomagati, zato pridite v čim večjem števiiu na pri-pravijaini seminar!
Prazniki v Žeiezni Kapii
Da je Koroška lepa in privlačna dežela dokazujejo številni tujci, ki vsako leto prihajajo v ogromnem številu k nam na letovanje. Tuje goste pa ne privlačujejo samo številna koroška jezera, marveč tudi lepe gore in doline s svojimi skritimi čari, ki jih lahko nenehno odkrivamo, čim bolj spoznavamo to lepo deželo.
Koroška, zlasti južna Koroška, kjer prebiva naš živelj, ima toliko naravnih lepot — odkritih in še neodkritih — da bi lahko napisali o njej cele knjige. Slovenski planinci na Koroškem se zelo prizadevajo, da bi po-
bliže seznanili našo javnost s posebnostmi naše lepe dežele, ki skriva mnogo biserov, ki so vredni, da se jih odkrije.
En tak biser je tudi svet oziroma področje Zgornjega ali Zvrhnjega Kota, ki se razprostira na severu od Grlovca (1841) preko Žerjavovega Praprotnika (1499 m) na zahodu do Košutice (1966 m) na jugu. Prav temu vrhu, ki mu pravijo tudi Ljubeljska Baba ali samo Baba in ki je kljub njegovi izraziti lepoti in lahkemu pristopu z zgornje koške strani, zelo slabo obiskan — njegovi redki obiskovalci so večinoma domačini, ki imajo ob vznožju svoje planine — hočemo danes posvetiti posebno pozornost.
Čeprav je najbolj znani pristop na Košutico iz Hanjževega grabna, to je iz skrajnega zatrepa Srednjega Kota, bomo tokrat opisali vzpon iz Zgornjega Kota, skozi Žerjavov graben. Malo družbo planincev, ki se je podala na pot je vodil domačin, lovec tn planinec Franci Kropivnik pd. Gašper iz Zgornjega Kota.
Avtomobile smo pustili na začetku Žerjavovega grabna in se začeli vzpenjati najprej po gozdu nato pa skozi skrbno pokošene senožeti do Žerjavove domačije, kjer je gospodar ravno
popravljal škodo, narejeno po nalivu minule noči. Po kratkem razgovoru smo nadaljevali pot skozi gozd v smeri proti jugu in kmalu dosegli Žerjavovo planino z majhno pastirsko bajtico. Naš cilj Košutica (nemško Loibler Baba) nas je vabil, da smo pospešili korake in kmalu stali na grebenu oziroma na hrbtu, ki predstavlja avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Da živina ne bi zašla preko meje na jugoslovanski strani je tudi velika planina imenovana Korošica — so na meji zgradili plot. Na grebenu se je seveda odprl čudovit
pogled zlasti na bližnjo divje skalo-vito Vrtačo, na Stol s Prešernovo kočo, na Begunjščico ter na kopasti Kozjek. Julijske Alpe in pa tudi Visoke Ture so bile na žalost v oblakih.
Po grebenu v smeri proti vzhodu smo kmalu dosegli naš cilj Košutico, od koder se nam je odprl prelep pogled na Košutine skalnate strmali z bližnim Velikim vrhom (2088 m) ter z impozantnim Košutnikovem Tur-mom (2134 m) v ozadju. Zanimiv je bil pogled od našega vrha proti severu. Od vrha se namreč vleče razčlenjen hrbet preko Dovjakovega sedla na Lokovnikov Grintavec (1807 m), Zatovec (1498 m) in Konjak (1406 m), ob njegovem severnem pobočju ležita seča Petrovec in kmetija Lokovnik. Od Lokovnikovega Grintovca severovzhodno se razprostira Dovjakova in Hajnževa planina na Hajnžev Praprotnik (1725 m), hrbet pa se nadaljuje preko Tavmarja na Tomaški vrh (1503 m); zahodno od tega je Majarjev graben. To bližnjo panoramo smo imeli kakor na dlani pred nami.
Ko smo se hoteli vpisati v knjigo, smo na žalost ugotovili, da je skrinjica — prazna. Po kratkem počivanju in uživanju lepe narave, smo se za-
čeli po isti poti vračati nazaj. Nekaj minut pod vrhom pa nas je vodič preusmeril proti dovjakovemu sedlu. Užitek, ki se nam je nudil po tej novi poti naprej v dolino, je bil nepopisen — tega moreš samo doživeti. Na Majarjevi planini nam je Franci pokazal ostanke vhoda v rov, kjer so nekoč kopali živosrebrno rudo cino-ber. Ko smo se preko zadnjega plota prekobalili spet na Lokovnikovo planino, se nam je odprl čudovit svet poln romantičnega vzdušja — iz bližnjega gozda je prihajal k nam prijetni zvok številnih kravjih zvoncev, ki so dajali planini na kateri kraljuje originalna pastirska staja z ogromnim koritom, kjer smo si gasili žejna grla, tisto pravo, danes skoraj že nepoznano idilo življenja na planini. Lokovnikova planina je zaradi njene lepe lege in vseh drugih okoliščin poleg Košutnice drugi najprivlačnejši kraj območja Zgornjega Kota. Kdor tega ne verjame, naj obišče omenjene kraje in prepričani smo da bo prav tako navdušen kot smo bili mi.
Ko že pišemo o Zgornjem Kotu ne moremo mimo tega, da ne bi omenili 1. 1976 umrlega Hermana Velika, ki je živel in deloval v tem kraju kot učitelj oziroma vzgojitelj. Vsa mlajša generacija delovnega ljudstva tega kraja — delavci in kmetje — so šli skozi njegovo šolo po načelu, da smo vsi enaki, ne glede na narodnost in druge razlike ter da bodimo ponosni na svoj rod. Ta nauk so Kočani vzeli resno in iz hvaležnosti do svojega učitelja preimenovali svoje prosvetno društvo na ime .Herman Velik". Oba faktorja — privlačnost tega kraja in njegovo prosvetno društvo naj bosta vodilo v novo ero, ki naj izžareva vse to, kar je učil zaslužni učitelj — nepozabni Herman Velik.
Siovensko pioninsko društvo v Ceiovcu vabi ob priiožnosti 200-ietnice prvega pristopa na Trigiav na
*	SPOMiNSKO SVEČANOST pri Aijaževem stoipu na vrhu Trigiava, v soboto
26.	avgusta 1978 ob 10. uri
*	OSREDNJO PROSLAVO V RiBiČEVEM LAZU : odkritjem spomenika prvim pristopnikom, v nedeijo
27.	avgusta 1978 ob 10. uri.
Prisrčno vaidjeM;/
Medtem, ko meseca julija prevladujejo razne društvene prireditve, obiskujemo v avgustu predvsem cerkvena praznovanja.
Največji praznik za Železno Kaplo je velika Gospojnica. Pri romarski cerkvi Device Marije v Trnju se zbere ta dan mnogo vernikov. Cerkveni obredi so cel dopoldan, popoldan pa se praznuje železnokapelško žegnanje v šotoru, ki ga že nekaj dni prej postavijo v organizaciji pihalne godbe „VeHachta!er Trachtenkapelle". Kapel-čani in gostje praznujejo vsako leto po več dni. Letos je nastopilo prvič več ansamblov, ki so igrati za ples. Po nekaj letih so tokrat plesali spet na dveh krajih, saj je za ta dan pripravil ples tudi hotel Obir, kjer so igrali domači SPIDERS-i. Da ima svoje žegnanje tudi mladina, se za nekaj dni naseli v Kapli tudi zabavni park, ki je dobro obiskan.
Da pa je bilo ljudstvo za ta dan dobro pripravljeno, sta poskrbeli že obe prvi nedelji v avgustu. V praznično razpoloženje sta vpeljali lepo opravljeni žegnanji v Smarjeti in Šent-lenartu.
Ob koncu remšeniške grape, pod mogočno Olševo in njenimi Vrati, se je zbralo tudi letos veliko domačega prebivalstva, pa tudi nekaj tujih gostov, da bi Šmarješko žegnanje praznovali po stari lepi navadi.
Dobršen del k razpoloženju doprinesejo tudi domači cerkveni pevci, ki so v avgustnem času zelo obremenjeni — pa tudi mladi strelci, katerih .topovi" v tem gorskem kotlu še posebej trdo pokajo, ter tudi dobra postrežba Kupčevih zelo prija vsem prišlecem.
Pravo masovno romanje — v današnjem času seveda z avtomobili po lepi 10 km dolgi gozdni cesti grofa Thurna z izhodiščem v Beli — pa je bito naslednjo nedeljo pri cerkvi v Sentlenartu.
Cerkvica sameva z gospodarskim
poslopjem in mežnarijo 1330 m visoko na pobočju Olševe blizu državne meje. Posebej pa je treba omeniti, da so cerkev in mežnarijo v zadnjih letih lepo obnovili in popravili. Pohvale-vredno pa je še to, kako se Knoličeva in Bajdlnova družina potrudijo z vsemi svojimi pomočniki in pomagači, da je vsega dosti na razpolago in da je cerkev lepo ovenčana, kar velja tudi za Šmarješko cerkev, kjer to delo opravijo Remšenikarji.
Seveda je tudi v Sentlenartu poskrbljeno za telesno počutje tako pevcev kot vseh obiskovalcev. Celo zavrteti se je možno in domača družabnost pritegne vsakogar. Gotovo tudi tujci odnesejo lep vtis s praznovanj v naših krajih in v našem jeziku, saj se radi dolgo pomudijo med domačini in pre-nekateri večkrat pritisnejo na gumb svojega fotoaparata, da bi ujeli to in ono nenavadno sliko za album in v prijeten spomin.
Avgusta pa imajo svoj praznik tudi vsi starejši občani občine Železne Ka-ple-Bela. Občina jim vsako teto prireja DAN STARIH in letos jih je povabila nad 600 (starejših od 60 let). Vsak vabljenec dobi zastonj jed in pijačo, poleg tega pa je deležen tudi lepega kulturnega programa, katerega pripravijo domača društva, vsako drugo leto pa mladinske kulturne skupine. DAN STARIH je bi) letos ravno na šentlenartsko žegnanje in zato SPD .Zarja" ni moglo sodelovati. Nastopali pa so v šotoru pred občino: Vellach-ialer Trachtenkapelle, MGV in ženski zbor z Rebrce, Obirski ženski oktet, (nemški) mešani zbor iz Železne Kaple in folklorna skupina Eisenkappel Vel-lachtal. Torej so se naši starejši dobro imeli.
Dvojezično je posamezne točke napovedoval Valentin Polanšek, vse pa je seveda pozdravil tudi župan J. Lu-bas.

JANEZ ŠVAJNCER	33
Pridi k potoku
V njem sta se mešala dva glasova: prvi je opozarjal, drugi ugovarjal.. . Presedalo mu je in zato se je znesel nad Psičko Abo. Sunkovito je potegnil vrvico, da je živalca zacvilila in ga prestrašeno pogledala.
„Jaz te bom učil veščin," ji je rekel in stišal glas. „Surov ne bom s tabo. Moraš pa me poslušati in narediti, kakor ti bom naročil. Teci v krogu! Si slišala?" Ponovil je, psička Aba pa ga ni ubogala. Zato je spet nategnil vrvico. Ko še to ni Pomagalo, se je pognal in tekel z Abo v krogu, dokler mu ni 2ačelo teči s čela.
Usedel se je v travo, pritegnil vrvico in se zazrl proti Pokopališču. Mrščil je čelo in napenjal oči. Ali se moti? Mar Je mogoče, da sta tam ob grobnici njegovi kolegici Zinka in -Dragica? Presedel se je, da jima je kazal hrbet, in si prižgal 'cigareto.
Učiteljici sta opazili Gregorja Šipka in njegovo tekanje s psičko Abo.
„Ponorel je," je pomilovalno rekla Zinka Meglič.
„Naše! je samega sebe," je zbadljivo pripomnila Dragica Mis. „Včasih me je zaskrbelo zanj. Gledala sem ga, ampak likoli si nisem prišla na čisto, kaj naj bi si mislila o njegovem ravnanju. Vsekakor je živčen. Ne sega zaman tolikokrat po cigaretah. Prižge eno in že išče drugo. Nekdo mu bo moral Povedati, da mu bo pretirano kajenje naškodilo."
„Nc zaleže. Brezupen primer. Ravnatelj ga je že opo-^?ril. Špela Hreščak mi je povedala, da je poklical Šipka v P'sarno in mu spregovoril o škodljivosti nikotina. Poskusila je *udi Špela. Ni se ga prijelo. Kaj naj še naredimo? Ni več otrok. Toliko bo že moral sam gledati nase, da si ne bo uničil ^dravja. Se spomniš, kako je prebledel, ko je Špela omenila *vajžarjevo Magdo. Samomorilka nesrečna, je zategnil in se zamaknil predse."
„Čudak je, to moramo priznati. Premišljevala sem, ali je sploh smiselno, da se zanimam zanj. Kaj me briga! Naj počne, kar hoče. Zaradi mene se lahko utopi v vinjakih."
„Zala Merhar bi pa lahko bila vsaj nekoliko bolj uvidevna. Rečem ti, da je naredila to potezo iz preračunljivosti. Poučena je, kako je v našem šolskem kolektivu. Mehanik Dolfe ji je gotovo namignil na naju. Ona je obrnila na glavo in nastala je cela kolobocija."
„Nikomur se nisem dajala v zobe," je rekla Dragica Flis.
..Dragica," se je zaupljivo oglasila Zinka Meglič, „povej mi, ali mirno preneseš, da sva se medve obe zagledali v Gregorja Šipka?"
„Bilo mi je strašno, ko sem začela sumiti, da ga tudi ti rada vidiš. Kako je mogoče, sem si pravila, da se lahko dvoje deklet istočasno odloči za enega in istega fanta. Pa nisem imela niti povoda niti razloga. Če zdaj trezno gledam na to stvar, priznam brez pomisleka, da sem bila hudo lahkomiselna. Predstavljala sem si, da je prav Šipek tisti, ki me bo osrečil."
„Nisi ga polomila. Podobno se je godilo meni. Priznati moraš, da sem ga hladno sprejela. Odklanjala sem vsak njegov poskus, kadar se mi je hotel približati. Njegovi dotiki mojih rok in tako naprej. Nisem pubertetnica, da ne bi opazila in občutila. Vendar se je v meni nekaj krušilo. Nisem bila dovolj zbrana, da bi trezno premislila. Zanašalo me je in bilo mi je tako, ko da lovim ravnotežje. Majala so se mi tla pod nogami. Ujela sem se in spet mi je spodrsnilo."
..Zapirala sem se v sobo. Ko si ti šla mimo mojega stanovanja, me je vroče spreletelo po telesu in obrazu. Zakopala sem glavo v blazino in vzdihovala. Toliko da se nisem razjokala na ves glas. Zmeraj se mi m posrečilo obvladati samo sebe. Udrle so se mi solze po licih. Sele potem, ko so iztekle, mi je odleglo. O, jaz nesrečno dekle, ki ne ve, da življenje ni brezupno čakanje na nepravega izvoljenca."
„ Pride v prsi in seže do srca. Nič drugačna nisem bila od tebe. Skušala sem poiskati vzroke, ki so me navedli na pot preskušnje. Nemočna sem se ubadala sama s seboj. Bilo mi je, da bi zavpila in izkričala svojo bolečino."
„Veš," je olajšano rekla Dragica Flis, „tudi za najino
današnje srečanje sem se morala dobro pripraviti. Dolgo sem odlašala. Priznam, da sem te že skoraj zasovražila... Zoprna mi je bila vsaka tvoja beseda ... Nisem hotela slišati tvojega glasu ..."
„Ti, to je pa zanimivo," je sproščeno pritrdila Zinka Meglič. ..Podobno se je godilo tudi meni. Imava nekaj skupnega. Vsaj to lahko rečeva, tda enako doživljava. Ko ne bi bilo Špele, ne verjamem, da bi medve bili zdaj tukaj."
„Trezno mi je rekla: Dragica, gledam vaju z Zinko. Med vama ni več prijateljstva. Radi sta se imeli. V vseh teh letih, kar sta na šoli, se nista sporekli. O, vem, kdo je kriv! Gregor Šipek! Imenujem ga, da si ne boš mislila, da samo natolcujem. Že vidim rešitev. Za vaju se ne zmeni, zato mu tudi sami dokažita, da lahko živita brez njega. Dokler se liže Zali Merharjevi, ga pustita v miru kot drek na cesti."
„Ostro je povedala. Še z drekom si je pomagala. Ona, ki se pazi, da ne zine neuglajeno."
Dragica Flis se je zasmejala. „Zdaj si že lahko privoščim smeh. Jaz, trapa, jezila sem se in godrnjala, da že nisem več vedela, kje se me glava drži. Zaradi tega zelenca! Glej, še psičke Abe ne more obvladati. Rečem ti, da ni zrel za dekle."
„Ni naju vreden," je pritrdila Zinka Meglič in se zazrla na travnik. Gregor Šipek in psička Aba sta še zmeraj poplesavala v krou. Tekala sta v vedno krajših presledkih in končno obstala. On je sedel v travo, ona se je zleknila k njegovim nogam.
„Kakor da smo se dogovorili za to predstavo," je veselo rekla Zinka Meglič in se namuzntla. „Gotovo ni pričakoval, da ga bova imeli tako pred sabo."
„Četudi," je umirjeno odgovorila Dragica Flis. „Meni bi bilo celo prav, da bi naju opazil. Naj zakričim, da naju bo slišal in spoznal?"
„Nikar se ne izpostavljaj."
„Pa bom! Nalašč!" Dragica Flis je zaukala. Ni bilo sicer dovršeno izpeljano, glas pa je le poletel po dolini in dosegel mladega učitelja. Zravnal je hrbet, da se mu je pokazala glava iz trave in prisluhnil. Obrnil je pogled proti učiteljicama in ju nepremično gledal. Že je vstal, vzkliknil: „Poznam te,
aaaaia
Domišljava kapljica
Nad zemljo so se nakopičili črni mehovi — težki oblaki. Vihar je navil hudo uro. Uh, kako je bučalo nad zemljo. Svetla strela je razparala trebuh črnemu lenuhu na nebu. Na zemljo so pljusknile kaplje, debele, debele kot najdebelejši lešniki. Lilo je, da nikoli tako. Ljudje so prestrašeno gledali razparan oblak in tarnali: „Joj nam, glejte, utrgal se je oblak."
Zares, utrgal se je oblak.
„Joj, ljudje, reka je prestopila bregove," sO jadikovali ljudje.
In tarnali so še huje. Rastel je veletok. Vele-
UGANKE
Čeprav ni vrv, bolj od vrvi te veže, čeprav poštena, doig vseeno dela, daš jo ichko, držiš se je vse teže, a če se je, časti ne bo ti vzela.
(oqnfiqo)
V dolino hitim, mi zmanjka poti, čez steno zletim, da spodaj buči.
(liUjnopnH)
Uho ima in čelo, za telo krepelo, pa železen oster nos, da je vsaki grči kos.
(on)] as)
„Aaaah!" se je oddahnila. V zlatem sončecu, ki je medtem prisijalo izza hudournih oblakov, se je pretegnila in se zalesketala, kot bi bila vkovana v samo suho zlato. Sama sebi je bila strašno všeč. Z drobceno pestjo se je udarila po prsih, ki niso bila večja od lešnikove lupine, in oznanila vesoljstvu:
„Zdaj sem veletok, zdaj sem kapljica-vele-tok. Vse, kar mi bo na poti, uničim." Tako je zaklicala v vesoljni svet, da je odjeknil njen glas od treh belih kamenčkov, ki so ležali naokoli.
Pobrala je pol smrekove iglice za popotno palico in stopila na pot.
Ustavila se je pred pomladanskim žafranom. Vijoličasti žafran je tiščal svoje liste tesno skupaj, kot bi ga zeblo. In kako ne, še pred uro je bila nevihta in mraz je tipal med zelenjem. Kapljica je postala na mah radovedna. Hkrati pa jo je poščegetala ošabnost. Z mogočnim, premogočnim glasom in velela:
„Žafran, pomladni žafran, jaz sem kapljica-veletok in sem močnejša od vseh veletokov sveta. Odpri liste, da bom videla, kaj skrivaš v njih!"
Prav takrat je rožo obsijalo gorko sonce in cvetlica je začela odpirati liste. Kapljica je zlezla na žafran, ga poduhala, si ogledala pelod in prašnike ter bila zadovoljna. Po zelenem stebelcu se je spet spustila na tla in zakoračila naprej.
Hodila je domišljava kapljica in hodila in prišla do pasje ute.
„Aaa! Tak tule notri stanuje pes ... ustrahovati ga moram!"
Skobacala se je na spodnji rob hišice, uda-
rila z vso močjo z ročicami po trhlem lesu in zavpila:
„Pes, pes čuvaj, jaz sem kapljica-veletok, močnejša od vseh veletokov sveta. Ustrahovala sem vijoličasti žafran in hočem zdaj slišati tvoj glas."
Prav takrat je prišel mimo tuj človek. Pes se je pognal kvišku in zarenčal in zalajal. Hrrr . . . hrrr . . . hov — hov — hov — hov!
„Dovolj, dovolj, pes, sem te že slišala."
Hov . . . hrrr .. . hrr.
„Kaj sem rekla! Zadovoljna sem s teboj. Ušesa me že bolijo od tvojega renčanja in lajanja."
Domišljavka je šla naprej.
Šla je kapljica naprej in prišla do bele občinske poti. Kamenčki so bili za njo hribi in ko-tanjice doline. Ne konca in ne kraja ni bilo cesti in njena lesketajoča se suknjiča je postajala vsa bela od prahu. „Fej, fuj, pa ta puščava!" je pljunila in godrnjala. „Še zadušil me bo ta puščavski prah." Izza ovinka je pri-peketal rjav konj, ki je bil vprežen v lahek kmečki voz. Domišljava kapljica se je sredi ceste razkoračila in zavpila proti konju:
„Ej, ehej, konj nerodni, jaz sem kapljica-veletok, ki je ustrahoval pomladanski žafran in prisilil psa, da je zalajal. Umakni se mi s poti, konj nerodni! Jaz sem kapljica-veletok in če se mi zahoče, te na mestu utopim ... na mestu utopim ..." je ponovila. Zdajci je voznik potegnil vajeti in konj je zavil na desno. In spet je kapljica zasijala od zmagoslavja.
„Ždaj si podjarmim ljudi in ves svet," je modrovala v svoji vodeni glavici. „Jaz sem močna, jaz sem kapljica-veletok!"
Hodila je domišljavka in hodila, niti deset metrov poti ni pustila za seboj, pa je mislila, da je videla in prehodila že pol sveta. Ko je tako korakala, je zagledala ob cesti kmeta in že klicala:
tok, tak, da se mu ni videlo z enega brega na drugega, je zamolklo bučal in s strašno močjo ruši! vse, kar mu je bilo na poti.
Ko je bito zlo, ki ga je sejal ob svojih bregovih, najhujše, je drobna, predrobna kapljica v njem nenadoma začutila v sebi moč. Zazdelo se ji je, da je močnejša kot vsi veletoki sveta. Še preden pa je utegnila pokazati moč, je postala domišljava in se odločila, da gre.
Med milijoni in milijoni prav takih kapljic, kot je bila ona, se je prerinila do brega, oprijela se je zavite korenine, ki je štrlela iz zemlje in hop!, skočila na breg.

hote!
paka
HOTEL "PAKA" tz VELENJA
(Slovenija)
vas vaoi v noCnt bar.
tel. 063-851-220.
Obiščite restavracijo "Jezero", te). 063-650-170.
Pravijica o treh lovcih
Nekoč so živeli lrije lovci.
Dva sla bila naga tretji pa brez obleke.
Ti trije lovci so imeli tri puške. Dva nista imela nabitih, tretji pa je imel puško brez naboja.
Nekega jutra so se zgodaj odpravili na lov in so šli daleč, predaleč in še malo naprej. Ko so prišli tja, so v gozdu ustrelili tri zajce. Dveh niso zadeli, tretji pa jim je ušel.
Vzeli so zajca, ki jim je ušel, in ga stlačili pod plašč tistemu brez obleke. Nato so rekli:
.Smodnik in šibre, na čem bomo pa spekli zajca, ki nam je ušel?"
In lovci so šli na pot, da bi našli kraj, na čemer bi spekli zajca, ki jim je ušel. Šli so daleč, predaleč in še malo naprej. Ko so prišli tja, so zagledali kočo brez strehe, brez oken, brez vrat in brez ognjišča, en sam goli nič.
Trije lovci so trikrat pobu-tali na vrata:	bum, bum,
bum!
Iz koče se je oglasilo:
„2e grem! Kaj pa hočete?"
Trije lovci so odgovoriti:
.Ati bi nam hoteli posoditi
ponev? Radi bi si spekli zajca, ki nam je ušel."
Iz koče se je oglasilo:
.Cernu vam je ne bi posodili, saj imamo tri. Dve sta preluknjani, tretja pa brez dna."
Trije lovci so vzeli ponev brez dna, stlačili vanjo zajca, ki jim je pobegnil in ga pričeli peči.
Še preden se je zajec spekel, jim je iz ponve brez dna stekel.
Počil je lonec, pravljice je konec!
&CZMCVZZMZ
Kje doma je sladoled!
Kjer pod snegom škriplje led. Za goro je ocean, za vodo Antarktistan, tam pingvini noč in dan iz peharjev, loncev, skled, ližejo le — sladoled;
„Hej, kmet umazani, poklekni pred menoj! Jaz sem kapljica-veletok, ki je ustrahoval pomladanski žafran, prisilil psa, da je zalajal in konja, da se mi je umaknil, poklekni!"
Kmet se je namenil, da bi plel njivo, upognil je koleno, pokleknil in začel pleti. To vam je bila spet zmaga za neumno kapljico. Njena domišljavost sploh ni več poznala meja. Rastla je in rastla kot žabja mlaka po nevihti.
Pravljica ne pove več, koga vse je domišljava kapljica še ustrahovala, ne pove niti, kolika časa je potovala in kje, pove le, da se je končno zagledala v zlato sončno oblo, dala dlan pred ustka in s strašansko močnim glasom zavpila proti njemu:
.Ti sonce, sonce tam gori, nočem te več gledati na nebu, precej se mi spravi z neba. Jaz sem kapljica-veletok, ki si je podjarmil svet."
Sonce pa je stalo na nebu in se niti zmenilo ni za govorjenje kapljice.
„No, sonce, kaj sem ukazala? Spravi se z neba," se je napenjala še huje, da je zatrepetala nežna travica zraven nje. Sonce pa ni in ni ubogalo. Stalo je kot pribito na modrem nebu in to je kapljico razjezilo do konca.
„Prav, prav," je vpila .zapomnilo si boš kapljico-veletok. Maščujem se ti, sonce neumno."
Stala je pred veliko krtino.
.Zdajle zlezem na to goro, se zaletim v tebe in te pogasim!"
Zajela je sapo in stopila navkreber. Tri polne ure je rabila in tri minute, da je pridihala do vrha.
Prav ko se je hotela zaleteti v sonce in ga pogasiti, ji je prekrižala pot žabica, nič večja od človeškega nohta. Ko je zagledala zdaj že precej drobno kapljico, je začutila, da je neznansko žejna.
.Popijem te," je ogovorila kapljico. .Daj, ustavi se."
.Jaz sem kapljica-veletok," je odvrnila kapljica domišljavo. .Hočem pogasiti tisto neumno sonce na nebu. — Umakni se!"
Žabico pa je vedno bolj žejalo. Sklonila se je h kapljici in jo začela počasi in slastno srkati. In prav toliko časa ji je še pustila, da je utegnila pomisliti, da je bila ves čas potovanja samo uboga domišljava kapljica, ki ni brez svojih sestric v veletoku pomenila prav nič.


Dragica! Tudi tebe, Zinka, čeprav ne vpiješ!" pomahal z roko in odpeljal psičko Abo.
Dragico je slišala Špela Hreščak in namignila možu Tomažu: .Kolegici sta nas opazili. Hitro pojdimo! Veselim se že tega srečanja z njima."
.Ti ja," je nejevoljno rekel Tomaž, „ki imaš proste roke. Jaz pa peljem ta voziček. Ne gre mi lahko od rok in nog. Presneto moram paziti, da se ne spotaknem in ne stresem ven Katice."
„Si boš vsaj zapomnil, kako se godi meni vsak dan. Kolikokrat si sploh peljal otroka na sprehod? No ja, Katico večkrat kot Vidko. To lahko rečem. Pretegnil se nisi, tudi to je resnica. Smo že tu," je vzkliknila proti pokopališču.
Srečanje z učiteljicama je bilo v znamenju živahnosti. Špela Hreščak je spraševala, onidve sta odgovarjali. Ves čas so se sukale okoli Gregorja Šipka in psičke Abe.
.Videl naju je in nama pomahat," je zasmehljivo rekla Zinka Meglič.
Dragica Flis je zaničljivo zategnila: .Sem ravno radovedna njegovega spogledovanja."
.Dekleti, vesta, da sem vesela, da vaju vidim skupaj."
.Zame to ni čudež. Je čisto vsakdanje in naravno," je menil Tomaž Hreščak.
.Tebe nisem vprašala za svet," mu je rekla Špela, učiteljicama pa: .Nerodno je pa le bilo našemu Gregorju Šipku. Ni pričakoval, da se bomo srečali. Zavil je zanalašč tu sem, da bi se nam skril. V tem kraju se mu to ne bo posrečilo. Mu kar lahko dam vedeti: nič ni tako skrito, da ne bi bilo očitno."
.Mogoče si je pa hotel ogledati nagrobnik naše samomorilke. Samemu mu je bilo dolg čas, pa si je vzel psičko Abo za spremljevalko." Tomaž se je namuznil in zibal voziček, ker je Katica glasno vekala. „Ja kaj ti je? Bodi tiho, saj sem pri tebi. Ne boj se, ne bom te pustil same."
.Ga slišita?" je pokroviteljsko rekla Špela Hreščak. .Moj Tomaž bo postal še dober oče. Če se seveda ne bo čez noč postaral in obnemogel."
.Ti pa tudi nisi zdrava, če ne jezikaš."
.Jaz kar uživam, kadar se zakonca spoprimeta z besedami," je rekla Dragica Flis.
„Ti ja, ki si sama. Zinka je rajši tiho, ker ni tvoje sorte."
Zinka je pritrdila: .Zmeraj ne molčim. Kadar mi pride vrh glave, tudi vzrovjim in sem huda ko osa."
18
Nedelja je bila podobna vsem drugim, za Gregorja Šipka pa je pomenila veliko spremembo in doživetje. Zala Merhar ga je povabila k sebi v stanovanje. Vabila ni poslala, tako je nihče ni mogel imeti za zapeljivko.
Gregor Šipek ni premišljal, kako se je pripetilo. Nenadoma sta se srečala na poti, ki je bila nekako sredi travnika. Odšel je na sprehod, ker se je dolgočasil pred televizorjem in pričakoval prenos mednarodne nogometne tekme. Napovedali so jo, potem je pa iz tehničnih razlogov niso posredovali. Televizijo je gledal v točilnici, ker se je šolska pokvarila. Radijski tehnik Boris Marko pa ni prišel, čeprav je ravnatelju Gvidu Zorcu obljubil. Še sam je zategnil: Kadar rečem, izpolnim.
Gregor Šipek se je ozrl, ker je opazil za seboj senco, ki je vidno porasla. Prihitela je poslovodkinja Zala Merhar in vzkliknila: .Kakšno prešenečenje! Tukaj vas nisem pričakovala." V očeh so ji pobliskavali plamenčki, česar ni opazil, kajti še zmeraj se je trgal iz presenečenja. Bil je tudi rahlo užaljen, ker je Zala Merhar pred dvema dnevoma nekaj mencala, češ da bo najbrž kmalu odpotovala na obisk k sorodnici. Vzdihnila je olajšano in pripomnila, da komaj čaka na ta trenutek in se bo vsaj malo oddahnila. Tudi vam bo odleglo. Ne bom vas več nadlegovala, da pazite na mojo psičko Abo, je dostavila.
.Sem že nazaj," je rekla Zala. .Sorodnica me ni pustila oditi. Izgovorila sem se ji, da moram. Že vem zakaj. Tega ji seveda nisem povedala. Kaj ji je treba vedeti za moje poti. To so čisto zasebne zadeve, a ne? Kako ste spali? Se vam je sanjalo o meni?"
O ti izzivalka, kar naravnost vržeš vabo, se je slišal
Gregor Šipek, rekel pa je: .Malokdaj sanjam. In če se to zgodi, ali sproti pozabim ali pa nič posebnega in se mi ne zdi vredno, da bi se gnjavil in si tri glavo. To področje me ] ne privlači."
.Seveda ne. Moja psička Aba je jokala, ko sem se poslovila od nje. Pobožala sem jo po glavici. Ko sem se ji zagledala v očke, se mi je zdelo, da žaluje tudi za vami. Res ste mi mnogo dobrega storili. Sem pa slišala, da vas obrekujejo. Nikar se ne zmenite za dolge jezike. V tem kraju še nihče ni bil tega obvarovan. Obrekujejo in vlečejo na dolgo in široko, da je joj. Preboleli boste tudi to . . . Kaj sem hotela reči?"
Zala Merhar je gledala po travniku. .Zanimivo in prijetno sprehajališče. Vsaj to imamo. Podobno je mestnemu parku. Ga čisto nič ne pogrešam ... Lahko bi dobila službo v veliki trgovini. Odklonila sem ponudbo. Ne navdušujem se za novotarije. Samopostrežba! Ah, da se ne smejem... Brez trgovca ni trgovine. Moraš biti nenehno buden ... O, nikar ne majajte z glavo. Poznam gospode, ki si ničesar ne pustijo reči. Pridejo in se jim tudi kaj prilepi na roke. Tu ni pripravno, da vam pripovedujem. Kaj, če bi kam sedla? Ah, v točilnico me ne miče. H Karbi tudi ne."
Gregor Šipek je čutil, da se mu je glava izpraznila. Rekel si je, da je pred njim edina ženska, ki ga popolnoma razoroži. Njena zgovornost ga potegne za sabo. Kakor da je uročen. Tega pojava doslej ni poznal. Pred učiteljicami se je lahko bahal in pršil, pred poslovodkinjo postane majhen. Toliko da se ne vdre v zemljo. Ta ženska ima nekaj posebnega in nedosegljivega.
Z Zale je s pogledom prebegnil okoli sebe. Prestal je že največjo preskušnjo, da se ni bal radovednih pogledov. Z vseh oken so opazovali. Ne samo njega, vsakega so si pozorno ogledali. Zato se pa vsa okna smejejo. Mehanik Dolfe se je iznebil te modrosti. Ni napačen, obrekujejo ga po kri' vici in mu pripisujejo grde lastnosti. Po svoje je zanimiv it duhovit. Zmeraj sproži smeh. Čuti, da ga pogreša. Na živce mu gre vsakdanja enoličnost, podobna kot jajce jajcu.
fDd/je v prihodu;: itevi/ŠMj
Pojutrišnjem 26. avgusta bo mi niio 200 tet prvega pristopa štirih srčnih mož na najvišji vrh Juiijskih Aip — Trigiav. Ta vzpon ieta 1778 je bi! za tisti čas vsekakor drzen gorski podvig poieg tega pa še pomemben zaradi tega, ker je bi! izveden od naših domačih ijudi. V nepozaben spomin na to junaško dejanje je Pianinska zveza Siovenije pri kiparju Stojanu Batiču da!a izdeiati kip teh štirih mož, katerega bodo odkriti v nedetjo v Bohinju. Jutri pa bo na vrhu Trigiava jubiiejna siovesnost.
Trig!av ni navadna gora — on je sinonim za siovenstvo. Ob tej pomembnosti te gore smatramo za potrebno, da naše braice pobiiže seznanimo z zgodovino tega fenomena.
Ko govorimo o zgodovini Triglava, seveda ne misiimo na zgodovino njegovega obstoja, temveč na to, kdaj je bi)o njegovo ime prvič zapisano. S tem vprašanjem se je temeljito ukvarjal Avstrijec dr. Adolf Gstir-ner, profesor zgodovine na univerzi v Gradcu, ki je prispeval sestavek .Ime Triglav in njegova zgodovina za zajetno knjigo dr. Juliusa Kugyja
glavega božanstva, katerega domovje naj bi bila ta gora. To mnenje ima svoje izhodišče v slovanski mitologiji." Navaja odstavek iz Linhartove knjige .Poskus zgodovine Kranjske" (1791); ..Triglav je triglavi bog, kakor pove že ime, ker mu prisojajo oblast nad zrakom, zemljo in vodo. Častijo ga predvsem Slovani, ki prebivajo v severni Nemčiji, tam so mu
gično: .Pojdimo v Bohinj in poglejmo na gore! Kako bi bilo mogoče, da bi tamkajšnji prebivalec, ki je imel Triglav kot docela izrazit, najvišji vrh, visoko štrleč čez vse druge, neprestano pred očmi, ne bi dal tej gori imena? Saj to bi bilo prav tako, kakor če bi ne bil vedel, kako je ime njegovemu sosedu, ki ga je vsak dan srečal pri delu, ki ga je videl pri opravku prek plota sosednje hiše. To je nemogoče. Če je ime Triglav slovensko, se je moralo roditi zelo kmalu po prihodu Slovencev v te dežele, predvsem v Bohinjsko dolino." Lipovšek ne izključuje možnosti, da je ime Triglav keltskega izvora in v potrdilo te domneve navaja zelo sorodna imena hribov v Wa!esu, kjer živijo potomci Keltov.
PRVt VZPON NA TRtOLAV 26. AVGUSTA 1778
Pisatelj Janez Mencinger v .Moji hoji na Triglav" pripoveduje, kako ga je ded svaril, naj nikar ne skuša
Ob 200-tetnici TRMA
.Pet stoletij Triglava" (Maribor 1973). V tem sestavku med drugim pravi: .Kdaj neki dobijo gore svoja Imena, kdaj so krščene? Vsekakor šele tedaj, ko zbudijo v ljudeh pozornost. Prvi ljudje pa, ki so imeli opraviti z gorami... so lovci in pastirji. Ti pa poimenujejo le kraje, ki so zanje pomembni, to so pašniki, planine Mn., ne pa vrhovi. Šele s prebujanjem alpinizma se rodi tudi zanimanje za gore, takrat se začne tudi intenzivno poimenovanje vrhov. Vsa gorska tmena daleč okrog Triglava so slovenska, iz predslovanske dobe se ni ohranilo nobeno ime." Ime naše najvišje gore najidemo prvikrat zapisano v belopeški listini iz leta 1573 in se glasi: Terglau. V zapisih iz kasnejših dob se menjavata obliki: Terglau in Terglou. Gstirner meni: .Zapisali so ju nemški uradniki po izreki iz slovenskih ust. Obe obliki lahko še danes čujemo v izgovoru domačinov, s poudarkom na zadnjem zlogu ,au' ali ,ou' zamolklo izgovorjeno, tako da lahko poljubno zapišemo au ali ou.
Valvasor v svoji znameniti knjigi .Slava vojvodine Kranjske" (1689) Triglava niti z besedico ne omenja.
Gstirner dalje piše, da je .kmečki Terglou" (ali Terglau) edina rabljena oblika imena za naš najvišji vrh. .Šele leta 1812 se pojavi novo ime v knjižnem jeziku, namreč trigiava gora Triglav, kar sicer pomeni prav isto (gora treh glav) kakor stara narečna beseda. Prvi zapis tega imena sem na-v nemški knjigi .Ilirske pravince 'n njihovi prebivalci'." Obliko Triglav ima že Zois v svojih pismih Valentinu Vodniku iz leta 1795; to obliko rabi tudi Vodnik v svoji pesmi .Vršac". Vendar se je tudi v knjižnem jeziku še prek leta 1900 ohranila yara .kmečka" oblika, v novejšem vasu pa dosledno pišemo Triglav.
Potem se loti razlage imena Triglav. Pravi, da ne more biti dvoma o *em, da tako Terglou kot Triglav Pomeni .gora s tremi glavami". Tekava pa je po Gstirnerju v tem, da Triglav nima treh vrhov, ki bi jih jnogli jasno videti. Sklicuje se na slike in na pisanje raznih avtorjev, ki Jjm je bilo triglavsko kraljestvo čisto domače (predvsem na Kugyja). .Zato ni čudno, da je nastalo že davno dtugo mnenje, ki imena gore ne izpeljuje od treb vrhov, temveč od tri-
zgradili znamenite templje. Kaže, da ima gora Terglou v Bohinju, najvišja na Kranjskem, ime po tem božanstvu." To sveto verjame pesnik Rudolf Baumbach, ki je v svoji pesnitvi .Zlatorog" o Triglavu zapisal: .Tri glave dvigaš drzno do neba / kot bog, čigar ime so ti nadeli."
Skladatelj Marijan Lipovšek, prevajalec omenjene Kugyjeve knjige o Triglavu in priznan alpinist, v Spremni besedi h knjigi poroča o razpravah, ki so jih vzbudile med slovenskimi gorniki Gstirnerjeve tr-
plezati na Triglav. .Kdor se zagleda v Triglav, ga ugonobijo njegovi duhovi, ker nočejo, da bi nižavski človek hrepenel po takšnih višinah ... Globok pomen tiči v njegovem svarilu. Pripoznavam, da sem se preveč zagledal v ,Triglav, da ga občudujem in da mi ni zgolj gora, ki je slučajno višja mimo sosednjih velikanov, ampak veličasten mejnik med zemljo in nebom." Verjetno je neke vrste praz-noversko spoštovanje in pa tudi praktična nekoristnost takega početja branila ljudem, ki so živeli v dolinah
Ma)impa:at))nej4a pojava !u)ijsMh Atp — Trigtav bo jutr) obhaja) M0-)e)ntco prvega privtopa na njegovo teme
ditve o zgodovini Triglava in o razlagi njegovega imena. Te razprave tehtno povzema. .Treba je razločevati zgodovino imena Triglav od raziskovanja, od kdaj gora Triglav v človeški zavesti s tem imenom verjetno obstaja. Glede prvega ima Gstirner popolnoma prav. Navaja namreč najstarejšo letnico, ki od nje tudi danes ne poznamo starejše ..." Ne soglaša pa s Gstirnerjevim mnenjem o tem, kdaj je bil Triglav .krščen". Njegovo dokazovanje je dokaj lo-
pod njim, poskušati osvojiti vrh Triglava.
Jakob Aljaž, .triglavski župnik", je v svojih spominih leta 1922 zapisal, da je težko verjeti, da pred letom 1778 ne bi bilo nikogar na vrhu Triglava, .kajti lovcu in pastirju srce ne miruje, dokler ne pride na najvišji vrh". Po njegovem mnenju' so vrh Triglava prvi osvojili lovci iz Trente. Vendar je to le mnenje.
Tako velja zgodovinski datum prvega vzpona: 26. avgust 1778, ko so
.očakov kranjskih siv'ga poglavarja" (Prešeren, Krst pri Savici) premagali štirje možje iz Bohinja. Vendar pa si tudi glede tega vzpona na Triglav raziskovalci niso edini. Glavni zgodovinski vir je poročilo jezuitskega patra Frančiška Ksaverija Richterja, profesorja zgodovine v Gradcu, ki ga je objavil leta 1821, torej 43 let po vzponu, v .Ilirskem listu". Lovrenc Villomitzer, Štefan Rožič, Matevž Kos in Luka Korošec so se na Triglav odpravili iz Bohinja prek Velega polja. Od tod so vzpon nadaljevali proti Kredarici, od koder so v dobri uri preplazili Mali Triglav in oster greben, ki povezuje Mali Triglav z najvišjim vrhom. Imeli so jasno vreme, brez vetra. Na vrhu so ostali nekako dve uri. V dve skali so vklesali začetnice svojih imen in priimkov ter imen in priimkov svojih gospodarjev: I. (Iosephus — cesar Jožef II.), S. Z. (Sigismundus — Žiga Zois, ki je bil gospodar rudnikov in železarne v Bohinju), B. H. (Baltazar Hacquet, naravoslovec, ki je znanstveno preučeval okamnine in rastlinstvo triglavskega pogorja), I. S. (Iosephus — Jožef Štefančič, upravitelj blejskega gradu); L. W. (Lovrenc Willomitzer), C. N. (Christian — Kristjan Novak, oskrbnik Zoisovih železarn v Bohinju), S. R. (Štefan Rožič), M. K. (Matevž Kos) in L. K. (Luka Korošec). Možje so se še isti dan vrnili v dolino in spotoma označevali dostop na vrh, da bi ga prihodnje leto lažje našli.
Baltazar Hacquet, rudniški zdravnik iz Idrije, o katerem pravi Kugy, da je bil za najvišji vrh v Julijcih to, kar je bil za Mont Blanc de Saussure, je prišel v Bohinj ieta 1776. Spoprijateljil se je z baronom Žigom Zoisom, kajti povezovala ju je ista želja po novih spoznanjih. Izsledke svojih znastvenih raziskovanj s področja botanike in geologije je objavil v štirih knjigah z naslovom .Oryctogra-phia Carniolica" (Opis kranjskih okamenin, 1778—1784). V prvi knjigi Hacquet poroča o svojem neuspelem poskusu osvojitve najvišjega vrha v avgustu 1777. Prišli so samo do Malega Triglava. Med spremljevalci, ki mu jih je preskrbel prijatelj Zois, Hacquet ni mogel najti nikogar, .ki bi bil mogel reči, da se je že povzpel na vrh gore". V drugi knjigi, ki je izšla leta 1779, pa Hacquet poroča: .Prvi vzpon na skrajni vrh gore se je posrečil konec preteklega leta 1778 dvema črnima gamsjima lovcema in enemu mojih bivših učencev. Ker je bil nekdo (baron Zois) za ta drzni podvig določil denarno nagrado, so morali ti ljudje kot dokaz za dosežen uspeh vklesati znake v skale, ki sem jih tudi našel na nekaterih krajih. Kasneje Hacquet pove, kako mu je dvakrat (1779 in 1782) uspelo priti na sam vrh Triglava. Pri opisu svojega drugega vzpona omenja tiste slavne začetnice, ki so jih v skalo na vrhu vklesali prvopristopniki — toda navaja jih bistveno manj. Mnogi sodijo, da Hacquet na vrhu Triglava dejansko nikoli ni bil.
Raziskovalci zgodovine prvega vzpona na Triglav primerjajo Richterjevo in Hacquetovo poročilo in vidijo precej nasprotij med enim in drugim. Najprej razliko v številu začetnic. Nekateri menijo, da Hacquet morebiti ni videl vseh, ker jih je zakrival led, najbrž pa jih sploh ni videl^ če nikoli ni bil na vrhu Triglava. Težave so tudi glede števila gornikov: Hacquet navaja dva gamsja lovca, Richter pa dva rudarja in enega lovca; Richter navaja padarja Willomitzerja po imenu, Hacquet pa govori samo o .enem mojih bivših učencev". Obstaja več bolj ali manj verjetnih domnev, kako je dejansko bilo. Dokler se stvar ne razjasni, pritegnimo z dr. Mihom Potočnikom: .Pomembno je, da so bili naši, domači ljudje na vrhu naše najvišje gore pred dvesto leti..."
Še nekaj besed o nekaterih naslednjih zanimivejših vzponih na Triglav. 15. avgusta 1795 se je nanj odpravil pesnik Valentin Vodnik, tedaj župnik na Gorjušah v Bohinju. V spomin na ta vzpon se po Vodniku imenuje dom na Velem polju. 1. septembra 1808 sta bila na vrhu Triglava brata kaplana Jakob in Janez Dežman, doma iz Srednje vasi. To je bil prvi slovenski vzpon in opisal ga je Jakob Dežman, ki je avtor opisa prve planinske ture v slovenščini. 24. septembra istega leta je dosegel vrh Triglava Valentin Stanič, duhovnik iz Kanala ob Soči, prvi slovenski alpinist evropskega formata. Janez Dež-
man, kaplan na Jesenicah, se je povzpel na Triglav tudi 8. avgusta 1809. Stotnik Bosio, ki je plezal na triglavski vrh leta 1822, da bi natančno izmeril njegovo višino, je na vrhu v neki skalni duplini našel skrbno zamašeno steklenico, v kateri je bil listek z napisom: .Dragi bralec! Bil sem tako srčen, da sem prišel na vrh Triglava, vtakni torej listek sem nazaj. Sem biu tok korashen, to mis-mize nai is viskik, tukej ostane, nikar ga un neusemi, narvezhi moje veselje je na gorah. Johannes Dess-mann." Poleg je bil tudi listek praškega botanika Sieberja, ki je bil na vrhu Triglava 22. julija 1812 .Po Hacquetu sem tretji, ti, bralec, boš četrti, uživaj ta trenutek, kajti v tem življenju ga ne boš več doživel." Ta steklenica z listki je bila prva .spominska knjiga" na vrhu Triglava. Pravo spominsko knjigo je dal v železni stolp vrh Triglava, ki se imenuje po njem, Jakob Aljaž, župnik v Dovjem, leta 1895.
Prvi gorniki so osvajali Triglav iz Bohinja. Leta 1819 je baron Karel Zois odkril novo pot — s severne strani, iz Mojstrane skozi Krmo. V začetku julija leta 1822 se je na Triglav povzpel stotnik von Bosio, da bi opravil trigonometrične meritve. Ob tej priliki je naša najvišja gora terjala prvo smrtno žrtev, ki je registrirana kot pianinska nesreča: v noči od 5. na 6. julij je na vrhu Triglava strela ubila gorskega vodnika Antona Korošca. Iz Mojstrane se je na Triglav povzpel 10. avgusta 1837 botanik Henrik Freyer, ki je odkril čudovito dolino Vrat. Freyer je vabil na vrh Triglava tudi prve dame. Prva ženska, ki je stopila na očakovo teme, je bila Rozalija Škantar, hči gorskega vodnika Šesta iz Srednje vasi (1870). Ta družina je oskrbovala prvo zavetišče ob vznožju Malega Triglava. Organizirano vodništvo za ture na Triglav je bilo v tem času (okoli leta 1870) v Bohinjski in Savski dolini.
Leta 1877 je Rudolf Baumbach objavil v Leipzigu svojo epsko alpsko pesnitev .Zlatorog", ki ji je za podlago služil zapis .triglavske pravljice" o bajeslovnem gospodarju teh gora. Triglav je postal svetovno znan in zanj se začnejo zanimati vrhunski evropski gorniki, med njimi tudi Angleži. Leta 1875 je bil prvič na vrhu Triglava komaj 17-letni Tržačan Ju-lius Kugy, kasnejši poet Julijcev. .Na Triglavu sem bil mogoče štirideset-krat, natanko ne bi vedel več povedati. Triglav je bil idealna gora mojih mladih časov ... Ni je gore, ki bi ji bil postavil toliko oltarjev kot njemu ..."
Leta 1871 so v bohinjski Srednji vasi ustanovili prvo slovensko planinsko društvo .Triglavski prijatelji", ki pa uradno ni bilo potrjeno. V naših gorah so tedaj gospodarili Nemci! To je zbudilo zavedne slovenske planince k delu, da bi postajale vedno bolj naše. Posebno mesto med njimi gre Jakobu Aljažu (1845— 1927), ki je prvič osvojil Triglav leta 1887. Kot zavednega Slovenca in navdušenega planinca ga je zelo bolelo, da se po naših gorah šopirijo Nemci, zato je sklenil, da jih bo počasi začel osvajati za domače planince. Kupil je svet na Kredarici in na samem vrhu Triglava ter postal .najvišji posestnik na Kranjskem". Tam je zrasel Aljažev stolp (1895) in Triglavski dom na Kredarici (1896). Istega leta je bil zgrajen tudi Aljažev dom v Vratih. Dve leti prej (1893) je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije, ki ima v svojem grbu severno steno Triglava.
Ta je dolgo izzivala drzne plezalce. Prvi jo je premaga! trentarski lovec Andrej Berginc poleti 1890. Približno tam, kjer je plezal, teče sedanja Slovenska smer v Steni. Od takrat pa do danes so jo osvojile že številne naveze po številnih smereh, ki nosijo ime po plezalcih ali po njihovi narodnosti ter imajo različne težavnostne stopnje. Glavnih smeri je 34. Prva ženska, ki je preplezala steno, je bila Nevina Rebek-Prevec (24. avgusta 1924). Istega leta (11. avgusta) se je v Steni smrtno ponesrečil dr. Klement Jug, ki je plezal sam. Jug je zapisal pomenljive besede: .Alpinizem je preizkuševalnica volje in tovariške zvestobe... V tem vidim jaz višji, etični in glavni kulturni smoter..."
Dvojezični otroški vrtci -de! naših pravic
RADIO
TELEVIZIJA
(Ng&z/jcMnje $ A sfrdn;,)
potrebno takoj narediti prve korake k dvojezičnosti otroških vrtcev, bi vsaj v začetku bile važne privatne iniciative, to se pravi ustanovitev privatnih otroških vrtcev, ki pa ne bi smeli biti geto za slovenske otroke, temveč bi morali pritegniti tudi manj zavedne Slovence in tudi nemške interesente. Take iniciative najdemo na primer že v Celovcu, Št. Vidu v Podjuni in Št. Jakobu v Rožu.
Tretje težišče pa je bila potreba po dvojezičnih vrtnaricah. 2e večkrat je EL v občini Pliberk zahtevata dvojezične vrtnarice, občina pa se je vedno izgovarjala, da le takih ni. Zato bi bilo nujno potrebno poskrbeti tudi za to, da si več Slovenk izbere ta poklic. Konkreten predlog k rešitvi tega problema je bila
zahteva po instalaciji enoletnega tečaja za maturantke, ki bi le te usposobil za poklic vrtnarice.
Na koncu diskusije je bilo izraženo še mnenje, da je sicer borba za dvojezične otroške vrtce važna in nujno' potrebna, da se pa pri tem ne sme pozabiti na dvojezično šolstvo, zato bi bilo potrebno sprožiti široko akcijo ravno sedaj, ko se bo pričelo novo šolsko leto. Treba je na vsak način vedno spet poudariti prednosti dvojezičnosti in njen gospodarski pomen v našem območju. Borbo bo treba zavzeti kar najbolj široko, ne zadostuje namreč borba za zakone, treba se bo vedno bolj boriti za zavest pri naših ljudeh samih.
Diskusija je bila vsekakor plodna, sledil pa je še kratek zabavni program ansambla .Drava".
Ob 7$. obtetnici SPD .Rož" v Šentjakobu: v soboto, 19. avgusta 1978 ob 20. uri vsi na
ŠENTJAKOBSKO POLETNO NOČ
ki bo v veiikem šotoru za občinskim posiopjem.
igra priijubijeni stovenski ansambei „ŠT)RJE KOVAČ), miadi sio-
venski prosvetaši pa vam bodo ijubeznivo stregii.
Pričakujejo vas tudi speciaiitete na žaru in tomboia.
Pr;'srčwo
Udo Jurgens bo koncertira! v Ceiovcu
^oroš^i popevkar Mo /drgens z%J-iijič MdSiO^iJ v Cf/ovcK. V ncJc/jo 27. dfgKStd %o Mo spet pf/ Hd prostem v ce/otis^em PdMič/jdiis^o/K. Do^iče^ te prireJitfe pd ^o preje/d orggMMc:;g Pe^ensM^e zd :'zgrgJž7;o &)??!d Zd poPdMjene otrobe. Xot je .S^ord/ Jeset /et ;e mitii/o, o<čPdr je Mo izrdziJ nd tis^otin: Ponjerenci v Ce/oucK, se že zeio vese/i nd stroj ndstop tr roJnem mestn, npd pd, Jd Po td prireditev Zdnj in zd posfii-sdice nepozdPno doživetje. On Pi že
Siovensko prosvetno društvo Borovije vabi na
iZLET V SLOVENiJO v nedeijo 3. septembra 1978
Pot bo vodiia skozi Štajersko in Gorenjsko. Na programu je več obiskov oz. ogiedov raznih posebnosti — vinske kieti v Mariboru, Rimskih topite, vožnja po novi poiovični avtocest), obisk zasavskih revirjev itd.
Cena avtobusa 150 šiiingov. Prijave oz. piačiio do 20. avgusta v posojiinici Borovije in pri Andreju Wieserju seniorju.
prej rdd ndstopii P je v Ceiovctt, to-dd Pdpdcitete dvordn so zeio neugodne. NePdtere so preveiiPe, drn-ge pd prentdjPne.
Čeprdv Mo zd td ndstop ne Po prejef noPenegd dendrjd, Po prisei v Ceiovec s svojim ceiotnim orPestr-sPim štdPom, Pi oPsegd 2ž ijddi. Mo /drgens Zdčdsno jiimd v Piižini 3tdiensPe gore, jiim pd Podo pred-vdjdii drngo ieto, Po Po Pot zndno, ieto otroPd. V td ndmen priprdvijd Mo sPdpno z vrsto PorosPiP otrop td jiim.
koncert Po v nedeijo 27. dvgnstd, če pd Po vreme sidPo, pd v ponede-ijep 2^. dvgdstd. Vstopnice so po 700, 200, 300 in 400 šiiingov. Mpi-te jiP idPPo v vseP PirojiP podjetjd SpMgfr, dii pd pri večerni Pidgdjni.
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 13.	8.:	H.45 Celovški radijski
dnevnik — Vrtiljak popevk.
SOBOTA, 1?. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, !0. 3.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDEHEK.Z1. 3.: 15 45 Celovški radijski dnevnik — M. Kumer-Crčej: Iz popotne torbe.
TOREK, ZZ. 3.: 9.50 London derDrau — Dežela ob Dravi — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte) SREDA, Z5.	S.:	H.45 Celovški radijski
dnevnik — Triglav — večni simbol slovenstva (ob 200-letnici prvega vzpona).
ČETRTEK, Z4. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Koroški zbori.
JUGOSLAVUA
PETEK, 18. 8.: 17.40 Šahov-ski komentar — 18.10 Obzornik — 18.20 Viking Viki — 18.50 Pevski tabor 78 — 19.25 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.00 Jadranska srečanja
—	21.15 Razgtedi — 21.45 Dnevnik — 22.05 Detektiv Shaft — 23.15 Kontrapunkt Yehu-dijaMenuhina— 23.40 Poročita.
SOBOTA, 19. 8.: 11.55 Ber!in: Svetovno prvenstvo v vaterpoiu — 15.10 Tisoč miadih giasbenikov — 16.10 Otroški spored —
16.25	Nogomet Napredak : Crvena zvezda
—	18.20 Obzornik — 18.30 Fiimska burieska
—	18.55 Muppet Show — 19.30 Dnevnik —
20.00	Bajtarja — 20.55 Veiiko spanje — 22.40 Dnevnik — 22.55 625.
NEDEUA, 20. 8-: 8.50 Poročita — 8.55 Za nedeijsko dobro jutro — 9.25 625 — 9.45 Kapeiski kresovi — 11.00 Hunterjevo ztato
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 šahovski komentar — 13.00 Poročiia — 16.00 Svetovno prvenstvo v skokih v vodo — 17.55 Tri-giavske strmine — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Najdaijša pot — 20.55 Ziato in srebro Zadra — 21.25 Dnevnik —
21.40	Svetovno prvenstvo v piavanju —
22.00	športni pregied — 22.45 Poročiia. PONEDELJEK, 21. 8.: 17.15 VaterpoioJu-
gosiavija Grčija — 18.00 Obzornik — 18.10 Britanska encikiopedija — 18.45 Mia-di za miade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pomiad — 21.50 Dnevnik.
TOREK, 22. 8.: 16.00 Svetovno prvenstvo v skokih v vodo — 18.00 Obzornik — 18.10 Daijnogied — 18.45 Od vsakega jutra raste dan — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kajmanovo maščevanje — 20.35 A. Toistoj: Trnova pot — 22.00 Dnevnik — 22.15 Gtasba takšna in drugačna — 23.00 Svetovno prvenstvo v piavanju— 23.20 Poročita. SREDA, 23. 8.: 17.10 šahovski komentar —
17.40	Obzornik — 17.55 Kremenčkovi — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 tgre brez meja — 21.35 Dnevnik — 21.50 Nastop skupine Weather Report — 23.00 Svetovno prvenstvo v piavanju— Poročiia.
ČETRTEK, 24. 8.: 16.20 Nogomet Sarajevo : Radnički — 18.15 Poje Joan Baez — 18.50 čas, ki živi — 19.25 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna — Jazz na ekranu — Dnevnik — Svetovno prvenstvo v piavanju.
g)))])		AVSTRIJA 1
H		PETEK, 18. 8.: 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Kraijica Luiza
— 17.55 Otrokom za iahko noč
—	18.00 Le počakajte, da pride oče . . .
—	18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Nonstop nonsens
—	21.05 Habsburžani v Avstriji — 21.50 šport — 22.00 Snov, iz katerega so sanje
—	0.15 Poročiia.
SOBOTA, 19. 8.: 16.05 Hote) Foreiienhof
—	17.00 Kdo rokodeiči z nami? — 17.30 Biack Beauty — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.20 Pregied sporeda — 18.25 Aipbach — vas in Evropa
—	19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske
—	19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Muppets-show — 20.45 Kiovni, magika, sen-
18.25	Pregied sporeda — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport
—	20.00 Tisoč frankov nagrade — 21.50 Poročiia in šport — 21.55 Svetovno prvenstvo v piavanju — 22.55 Svetovno prvenstvo v kotesarjenju.
ČETRTEK, 24. 8.: 10.30 Pismo trem ženam
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Bratstvo — 21.35 Poročiia in šport — 21.40 Svetovno
A V S T R ! J A 2
PETEK, 18. 8.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Portret — 19.30 Traiier — 20.15 iskanje časa — 21.05 Wa-shington — za zaprtimi vratmi — 21.50 čas v siiki, s kuituro in karikaturami tedna —
22.25	A!i se še spomnite?
SOBOTA, 19. 8.: 15.00 Svetovno prvenstvo v jahanju — 18.20 Pregied sporeda — 18.25
KZ Zveze siovenske miadine		Siovensko prosvetno društvo
v Btičovsu — Siovensko prosvetno društvo „Biika" v Bii-		„Srce" v Dobrii vasi vabi no
čvosu		VEČER SLOVENSKE PESMi
vebita na tiimsko predstavo		ki bo v soboto 26. avgusta
POVEST O DOBRiH LJUDEH		1978, ob 20. uri pri Hojniku v
od Miško Kranjca		Mokrijah.
ki bo v sredo 23. avgusta 1978 ob 20.00 uri pri Mikiavžu		Nastopajo: Mešani zbor SPD „Srce" iz Dobrie vasi,
v Biičovsu.		moški zbor ..France Leder-
prJsrČMO		Lesičjak" izŠtebnain
		Katarinski tantje.
zacije — 22.05 Šport — 22.25 Texas Coit
—	0.05 Poročiia.
NEDEUA, 20. 8.: 15.30 Pogrešan na Japonskem — 17.00 Petra in Peter — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Vodič skozi avstrijsko ijudsko giasbo —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Predmestni kroko-diii — 21.45 Poročiia in šport — 22.00 Nočni izbor — 23.00 Svetovno prvenstvo v piavanju.
PONEDELJEK, 21. 8.: 10.30 Texas Coit —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 Got-den Siients — 18.25 Pregied sporeda —
18.30	Mi — 19.00Siike iz Avstrije —19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Ponedeijski šport — 20.55 Petroceiii — 21.40 Poročiia in šport.
TOREK, 22. 8.: 10.30 Pogrešan na Japonskem — 14.55 Svetovno prvenstvo v piavanju — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Živaiski raji — 18.25 Predgied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Leonard Bernstein — 21.10 Aibert Camus in njegova Aigerija — 21.55 Zvezde giedajo na nas — 22.45 Poročiia in šport — 22.50 Svetovno prvenstvo v piavanju.
SREDA, 2$. 8.: 13.00 The Story of Venron and irene Castie — 17.00 Ukradena siika
—	17.25 Tudi šaie so potrebne — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Mož v hiši —
Brez nagobčnika — 19.30 Cafe Hungaria —
19.55	Gaierija — 20.15 Požrešneži — 21.50 Jazz v soboto.
NEDELJA, 20. 8.: 14.55 Svetovno prvenstvo v piavanju — 17.00 Svetovno prvenstvo v jahanju — 18.00 The story of Vernon and irene Castie — 19.30 The Munsters — 20.00 Bazar piošč — 20.15 Lepo je biio — 21.50 Brez nagobčnika.
Posoji!nica v Škofičah daje v najem gostiino pri Schulzu v Škofičah. interesenti naj $e javijo v posojiinični posiovainici.
H ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK
A:	;X;:
SPD Zvezda' vHodišah
POLETNO NOČ
vpetek,18avgusta 1978ob20.uri pri ClMŽARJU v Dvorcu Nastopa tamburaški ansambei iz Hodiš
Za ples igrajo "The Spiders"
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi čiane in prija-leije društva na iziet na
HOCHSTADL (2 680 m) v Lienikih Doiomilih
v soboto 19. in nedeijo 20. avgusta.
Zbiraiište in odhod ob 12. ud i: S). Jakoba v Rožu (pred pošojiinico). Prenočit) bomo v ptaninski postojanki Hochsta-dihaus (1803 m).
SLOVENSK! AILETSK! KLUB ZMAGAL PROT) GORENJSKi SELEKCiJi
V	okviru priprav na novo nogometno sezono, ki se bo pričeta za SAK z jutrišnjo tekmo proti Tinjam, so naši nogometaši v nedeijo odigrati prijatetjsko tekmo proti Gorenjski setekciji. Od kadra za prvo moštvo so manjkati Dodič, Kupper in Hobei, SAK pa je nastopi! v tej postavi:
Maite; Rogi, Lampichter, Woschitz, Pande! J.; Jakopič, Goiec, Zabtatnik; Vetik, Fera in Poianšek.
Poškodovanega Fero je že v prvem poičasu zamenja! Wie-ser, v drugem poičasu sta prišia v igro tudi Hribar in Som-meregger.
SAK se je v začetnih fazah kar dobro znaše) in ime) proti nasprotniku, ki je izgubi! v priiateijski tekmi proti državnemu prvaku Partizanu 3:0, tepe priiožnosti in pri najtepši se je Fera poškodovat in izpade) iz igre. V času, ko je SAK imet igro v svojih rokah, so nasprotniki zabiti go). Kot z teve strani in žoga je priieteta potvisoko v kazenski prostor, pre-ieteta vrsto igraicev, napadatec setekcije pa je žogo porini! v prazen go!, še pred potčasom je SAK po krasni akciji izenači!. Gotec je podat prostemu Potanšku in ta je z skokom z
giavo izenačit. V drugem potčasu je prišet v igro Sommeregger, isti igratec je takoj dosege) dva goto. Najprej je izkoristit
tepo podajo Rogta, nato pa je potisni! v goi odbito žogo
od goimana. Nekaj pred koncem tekme je SAK dat še četrti go! in sicer je po podaji Poianška Vetik z močnim voiiey-stretom premagat vratarja. Končni rezuttat se je torej atastt 4:1 za SAK.
V	soboto bo SAK nastopi! na Košatovem igrišču proti moštvu iz Tinj. Zanimivo je, da SAK proti Tinjčanom še ni zmagat. V dosedaj šestih tekmah je štirikrat izgubit, dvakrat pa igrat
neodtočeno. Torej dovotj motivacije za prvo zmago. Kot kaže,
bo SAK v soboto nastopit v najmočnejšem sestavu. V predtekmi se bo pomerito s TinjČani tudi moštvo pod 21.
RONNiE PETERSON ZMAGAL V DiRKi ZA VELtKO NAGRADO AVSTRiJE
Vnajbotj dramatični in za vozače brez dvoma najtežji dirki svetovnega prvenstva formute 1, je pretekto nedetjo v Ze!twegu pred pribtižno 100.000 gtedatci zmaga! Šved Ronnie
------- '	p)"................ *	"
"je
prvenstvo, itato-Amenčan Mario Andretti. Ko je prehitevat Reutemanna, je zdrset s proge !n ni moget več nadatjevati dirke. Vodstvo je prevzet Peterson pred Depeitterjem, Avstrijec Lauda pa se je po stabem treningu prebit od dvanajstega mesta na šesto. V tem trenutku pa je organizator dirko zaradi močnega dežja prekinit. Po tej prekinitvi so vozači startaii po
me, sta prevzeta vodstvo Reutemann in Vitteneuve, oba še z gumami za dež, ki imajo znatno močnejši profi! kot takozvani siiksi. V19. krogu je s proge vrgio Reutemanna, vodit je Vitteneuve. V 21. krogu pa je prišet konec za Laudo. Medtem ko se je vedno botj pribtizevat Pettersonu, je v Rindt-ovinku zdrset v steno in si tako močno poškodovat zadnji det koiesa,
SLOVENSKi ATLETSKi KLUB vabi na tekmo
SAK ii — Tinje ii ob 15.00 uri SAK ) — Tinje i ob 16.45 uri v soboto, 19. avg. 1978 — KOŠATOVO igrišče SAK mi. — Gurnitz mi ob 9.30 uri v nedeijo, 20. avg. 1978 — KOŠATOVO igrišče
Pridite v čim večjem številu in z vašim obiskom dajte slovenskim nogometašem potrebno moralno podporo!
zettwegu pred pr<biizno 100.000 gtedatci zmagat Šved Ronnie Peterson. Dirka se je pričeta žeto razburtjivo, sat je že po petnajstih sekundah vožnje izpade! vodeči na testvfci za svetovno
da je izpade!. Dirka se je ktjub temu nadatjevata, Petterson se je vedno botj oddatjevat od ostatih tn končno tudi zmagat. Drugi je postat Depaitter, tretji pa Vitteneuve. V končni uvrstitvi je biio upoštevanih samo devet avtomobitov.
Rezuitat Veiike nagrade Avstrije (54 krogov, 520,87 km)
1. Ronnie Petterson (Lotus)
Pattrick Depaiiier (Tyre!t)
GiitesViiieneuve (Ferrari)
Emerson Fittipaidi (Copersucar)
Jacques Laffite (Ligier Matra)
Vittorio Brambiiia (Surtees)
V okviru svetovnega prvenstva bodo še dirke 27. 8. na Nizo-nskem, 10. 9. v itatiji, 1. 10. v Ameriki in 8. 10. v Kanadi.
vrstnem redu po sedmih krogih. Ponovno je prevze) vodstvo Petterson, na drugo mesto se je že prebit Lauda. Proga je postaia spet suha in ko sta Lauda ter Petterson zamenjata gu-
zemskem, 10. 9. v
Lestvica za svetovno prvenstvo
1.	Andretti 54
2.	Petterson 45
3.	Depaiiier 32
4.	Reutemann in Lauda 31
PONEDELJEK, 21. 8.: 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Ptičji raj iz čiovekove roke —
19.00	Srce Krete — 19.30 igraj z nami harmoniko — 20.00 Zvezde giedajo na nas —
20.55	Portret — 21.55 čas v stiki — 22.25 Posredovaiec.
Amurski krapi škodujejo vegetaciji naših jezer
Avstrijski limnologi zahtevajo, da se zaščitijo naša jezera z zakonsko odredbo pred nekontrolirano izpostavitvijo tujih ribjih vrst. Z za-reditvijo amurskih krapov v koroških jezerih se je namreč uničila za več desetletij vegetacija naših jezer.
Znanstveniki so leta 1973 naselili v avstrijska jezera amurske krape, ker so mislili, da bodo te ribe pripomogle k boljši in večji raz-množitvi domačih ribjih vrst. Ti ruski krapi pa pričakovanja naših znanstvenikov nikakor niso izpolnili, nasprotno, po mnenju koroškega deželnega limneloga dr. Hansa Sampla, amurski krapi pomenijo celo nevarnost za naša jezera, ker njihovi odpadki okažujejo in zastrupljajo vodo.
Čeprav so na Koroškem v zadnjem času zelo zmanjšali števila teh rib, te-te še vedno delajo ogromno škodo. Tako so na primer amurski krapi pojedli mnogo trstike na Klopinjskem jezeru, še vedno pa delajo škodo tudi na Vrbskem jezeru.
Ker se z izpostavitvijo vedno; spet zaredijo v naših jezerih tuje vrste rib, ki velikokrat povzročijo občutno škodo pri vegetaciji in delujeja škodljivo na domače ekološko ravnotežje, zahtevajo zdaj znanstveniki strogo prepoved uvažanja ir* naseljevanja eksotičnih rib v našd jezera.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza sl*j venskih organizacij na Koroškem; glavm urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik' Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 704' Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 1"; tel. 32 5 S0 —Tiska: Založniška In tlskaršk" družba z o. j. Drava, Celovec — Borovi)*'