ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE
XXV	1930	3-4
IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU
Vsebina. — Table des matieres.
I. Razprave. — Dissertations.	Stran. — Page.
Hešič dr. Fran, Iz Vrazove slovenske literarne zapuščine — Quelques notices sur
les oeuvres posthume siovenes du poete Stanko Vraz............133
Travner dr. Vladimir—Baumgartner Egon, Naši srednjeveški novci — Les moii-
naies moyenageuses des pays slov&nes..............146
Kovačič dr. Fran, »Kalobski« rokopis slovenskih pesmi iz leta 1651. — Un manu-
scrit des poemes siovenes, dit de »Kalobie« de 1651............181
U. lzvestja. — Rapports. Glaser J., Literarne predloge in paralele — Paralleles littčraires ...... 205
Glaser J., Slika Črnega Jurija iz 1. 1813. (Z 1 prilogo.) — Un portrait du Georges
Tcherny—Karagieorges de 1813................ 212
Ljubša Matija, Ljudsko rodoslovje — Genealogie populaire.........213
Baš Franjo, Vaški grb v Noršincih pri Ljutomeru — L'embleme du villaige de Nor-
šinci pres de Ljutomer ....................218
Baš Franjo, Prazgodovinska najdba na Kapli — Une trouvaille pr6historique
a Kapla ....................... ^ . 225
III.	Bibliografija. — Bibliographie.
Baš Franjo, Slovenska narodopisna bibliografija za leto 1029......... 227
IV.	Slovstvo. — Litterature.
Erjavec Fran, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. F. K. ......241
Vrečer Rajko, Savinjska d'olina. Franjo Baš...............243
Turna Henrik, Imenoslovje Julijskih Alp. Franjo Baš...........244
TpojaHOBHh CHMa: Baipa y o6H>iaj»Ma h >KHB0Ty cpncKor Hapo-ia. Franjo Baši ...	245
Wecken Dr. Friedrich, Taschenbuch fur Familiengeschichtsforschung. Matija Ljubša	245 GroB Josef, Die altsteinzeitliche Siedlung von Hohlenbarenjagern in der groBen
Uschowahohle in den Karavanken. Franjo Baš..............247
Mati Jos., Die Entwicklungsbedimgungen der epischen Volksdichtung bei den Sla-
wen. J. Kelemina.......................24R
Vurnik S., Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp. Franjo Baš . .	249
Vurnik S-, Slowiency a etnografja. J. Glaser ..............252
V.	Društveni glasnik. — Chronlque des Socletžs.
Muzejsko društvo v Ptuju.............................253
Zamena publikacij ...................- • • • •
Imenik članov Zgodovinskega društva............... .. 255
Priloga. — Annexe.
Arhiv za zgodovino in narodopisje I.................•—I6
Letna udnlna, oziroma naročnina Din 50.—, za Inozemstvo Din 60.—. Knjigotrška cena Din 75.—.
Za uredništvo in Zgodovinsko društvo odgovarja proi. dr. Fr. Kovačič. Za vsebino posameznih člankov so odgovorni pisatelji sami.
Tisk Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru; odgovarja ravnatelj Stanko Detela.
Iz Vrazove slovenske literarne zapuščine.
(01. ČZN XXII, 32 sl.t XXIII, 101 si.) Fr. 11 e š i č, Zagreb.
Vrazovi krakovjaki.
Beseda »krakovjak«1) ima v poljščini trojen pomen: »krakovjak« je človek iz Krakova, oziroma iz krakovske pokrajine; »krakovjak« se pa imenuje tudi narodni ples, kakršen se je prvotno plesal v krakovski okolici, in pa kratka lirska, često »poskočna« pesemca, ki jo je plesalec zapel ob onem plesu").
Vrazovi krakovjaki, ki hočem o njih tu govoriti, so krakovjaki v tem-le zadnjem pomenu, t. j., pesemce.
Znano je, da je Vraz vsakemu izmed prvih treh spevov svojih »Dju-labij« za motto dal po en poljski krakovjak; tako imamo pred II. spevom »Djulabij« (1837) za motto krakovjak:
»Plynie woda plynie, po kamikach huczy, — Kto nieumie wzdychač, milošč ko nauczy3).
') S poljsko ortografijo: krakowiak. Naglas je v poljščini na predzadnjem zlogu, torej: krakowiak, v podaljšanih sklonih: krakowiaka, krakowiakoin itd.
5) S. Udziela opisuje v svojem delu »Krakowiacy« (Krakow, 1924, str. 136) kra-kovjaka tako: »Zdaj pa zdaj se ustavi vodja pred muziko, zapoje dvo- ali štiiivrstično priložnostno pesemco in stopi zopet v podskokih dalje. A te pesemce, tudi krakovjaki zvane, spesnjene sproti (»na poczekaniu«), se običajno nanašajo ali na plesalko ali pa na katerega plesalca, so često bistroumne (šaljive), vesele in večinoma zelo dobr^ karakterizujejo osebe, ki se udeležujejo zabave. Ako se na zabavi nahajata dva sposobna, bistroumna in častiželjna fanta, ki bi drug drugemu ne dala rada prvenstva, tedaj je prijetno poslušati, kako se izmenoma, zdaj eden, zdaj drugi, ustavljata pred muziko in s pesemco, dovtipno, šaljivo drug drugemu odgovarjata. Pri krakovjaku ima vsak izmed plešočih pravico, se s svojo plesalko ustaviti pred muziko, zadržati selo vrsto plešočih, »vreči nekaj grošev basom«, t. j., plačati muziko in zapeti krakov-jaka na svojo vižo ter plesati dalje ...«.
3) »Teče voda, teče, — ,po kamenčkih bobni, — kdor ne zna vzdihovati, ljubezen ga nauči.. Navajam ta krakovjak v glavnem tekstu, a tukaj pod črto hočem navesti še ostala dva krakovjaka, ki služila Vrazu v »Djulabijah« za inotto. Pred prvim spevom (1835/6), »Dela« I. 1863, je krakovjak:
S krakovjaki se je Vraz bavil že v svoji slovenski dobi. V njegovi rokopisni ostalini, ki jo hrani zagrebška vseučiliška knjižnica, se nahajajo tudi slovenski krakovjaki, in sicer jih je 50'). Objavljam jih tukaj natančno po Vrazovem rokopisu in numeriram jih 1—50, kakor jih je numeriral Vraz sam. Pri krakovjakih 36, 37, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50 pa navaja Vraz v oklepajih po vrsti še te-le številke: 663, 659, 637, 75, 85, 520, 525, 526, 535, 532, 538, 553.
Evo teh Vrazovih krakovjakov :5)
1. De bote posnali pravega polaka, bodem vam plefaje -.apel krakoviaka.
2. Kakor lattno duiho, ljubil sem te dviza, al ker nemam dnarjov[e], nebofh mi sheniza.
3.	De bi me s jednakim frdzhezom ljubila, nebi tvojih uitniz kushvat mi branila.
4.	Kolkor kapliz morje in ma svesdiz nebo, [ino svesd ma] Tolko mam radolti dekliza jaz [ tebo.
5- Siv rezak fplavuje Fred globoke vode,
jak (?) kak je vefel, al mene v ferziLe?! bode [lehko je veleli]
6.	Ljudje [i golzhijo (kaj to njima fhkodi), kaj pajbizhek mladi k fvojoj ljubzi hodi.
7.	Dekle, kder Itanujesh leto bom vpomladil Tebi bom pred oknom belili rosh natadil.
Dolina, dolina w dolinie potoezek, — Nie moge zapomnieč dziewki czarnych oezek.
Pred tretjim spevom »Djulabij« (1838 in 1839) je krakovjak:
Juž sig jesien kohczy, lišcie z drzewa leči: — Odzie sie dwoje koeha, niepotrzebny trzeci.
*) Na istem listu, na katerem se nahaja teh 50 krakovjakov, je (najbrž pozneje) pripisano s svinčnikom še to-le (deloma nečitno):
Dva Ita draga verno fe ljubila,
fe na jednoj vodi umivala (?)
i jeden fe brilazh oba brilala
prvo leto nikdo tega le nesve (?)
drugo leto pa she vlaki vse sesve
in sesvčta ozhe mati.
Mati ne da, kaj draga le kuthujeta
ter raslozhi dragega in milo
diragi dragoj po svesti mr (?)
Umri draga pon (?)
Jas pa mlada z (?) v nedello.
8) Kar sem dal v oglate oklepaje, je v rokopisu prečrtano.
S. Mir frdze shell fi, slata fe ne loti,
lefoko sadovoljno v kakem koli koti. 9. Lepa f' dviza, lepe tvoje live ozchi,
le pri tvojih b' mojim najt miru blo mozhi.
10.	Sveti, mefez, (veti, gor med svesdizami, meni pa je nar - raj ljubza med dvizami.
11.	Vfakega v kraj drugi zhe naj Bog sashene, vondar najne frdza nedo raslozhene.
12.	Potekali hraftek, nebo sdaj vezh rodil, vseli mi deklico, k kteri tem jas hodil.
13.	Soral iem na shito, vfejal pa pshenizo, htel fem meti ljubo, al mam nevernizo.
14.	Naj je rano, al vezher, al po obedi,
zhe povem kaj ljubim, ljubim jas po redi.
15.	Dve rezhi shalofti mojoj fta prizhina ljubesenl.avi bres made, in nada bres zhina.
16.	Ozhi fo ti lepe, uftni pa romeni
sa - nje fo fantje na fmert ti pripravlenifj].
17.	Na - fred temnih Iefov drevze fe vklonilo, ta me ljubav vlezhe, kde mam tvojo milo-
18.	Ljubim jas mladenzha, kdo mi to pretira, farna ker nemorem, v ferzi nemam mira. Drugače:
Liubim jas mladenzha, kdo pa mi to svrazhi, farna b' fi pomogla, pa fe frze pazili.
19.	Oh jas vidim sdalezh, fiv konjizhek tezhe. Oh moj ljubzhik ide frtze mi trepezhe.
20.	Stala fem pri okni pa fanta gledkala, pojdi ljubzhik k meni, bom Te kufhovala.
21.	Naj fe zhudit de shlahtnim gofpam fhtimanje, ker zhim glajfhi dreva shmezhe plesit na-nje.
22.	Naj ga Bog na vefti in na zhefti kara
ki sazhel me ljubit sdaj sa me ne mara").
23.	Saljubila v fanta dvorlivega fem fe
al jel on me, ljubi to pazli prav ne vem fhe.
24.	Sdravo ni to drevo, k'fnje] mu lift vene v zvetji ftalna ni ljubesen, kder fe vpleta tretji.
25.	Potekali hraftek, nebo vezh seleni, tlovo idala ljubza, ne fmč Tiiesveft k' meni.
26.	Sdajni fantje Bogu slo fe zagreshijo, inefez dni fo svefti, te k drugim beshijo.
27.	De jas tebe ljubim, tega fe ne ftidlm,
v okizah ti[h] kratnih farno ftalnoft vidim.
28.	Poje, flavzhek, poje na folnzhnem isliodi, zhe te ravno ljubim, kaj to komu fhkodi?
29.	Mili mi je te[ti?] kraj, v kterem folnze shaja, vonder milfhi the, kde Jafiofs] fe sprehaja.
30.	Na vifokem hrafti je gol6bek fedtel, ljubma da te ttalno, me bo nikdor vedel.
") Prvotno drugače, ali se to ne da čitati.
31.	Sto let lef tekali pa Ihe je le hofta, naj bo krakoviakov dotezhaf sadolta.
32.	Ljubi dviza tega, kteri te zhethuje temu bod priljudna, kteri te kufhuje.
33- Solnze jafno [veti, vetrizh tiho pifhe
kder te kol saslednem, Irze mi zlo [milo?] m' dilhe.
34.	Srze omedleva, folsne lo mi ozhi,
dvize teb' ednake, vezh mi najt ni mozhi.
35.	Sa - to mi notora je pozhutke dala, de bi ljubiza fe [ii?] smirom milovala.
36.	(663) Dekliza iplakala, mela je srok plakat, jo sdali le Itarim, ki ne mogel fkakat.
37.	(659) Dekliza s Kremenza, ne bogaj ti Nemza, Nemez hudoplemez [d], zhepez da sa venez.
38.	Pel flavizhek, pel, na seleni llivizi, ktere nebofh vsel, naj prilisvat te dvizi.
39.	Shidana mi luknja, rokavzi nafhiti,
al moj Matjash nozhe smeno fe sheniti.
40.	Zhe [eni ravno dekle, vbogega is hramka, vonder me ne dajo komur koli mamka.
41.	(637) S gore pa fe voda leie, dekliza fe na-me [meje; Pojd da blishej dekle moje, va finejala te oboje (bedziewa).
42.	(75) Sdajnim [e prilizhi davnih veko sdenje, ljubiti en - druga otladi shivlenje.
43.	(85) Nezhudi fe, de mladi ljub bogato ozhe, brhko bi shivil rad, delati pa nozhe.
44.	i520) Tezhe voda, tezhe, po kamenju ruzhi kdor neve sdihovat, ljubav ga nauzihi.
45.	(525) S une (trane mlina zvete jarebina, kdor b' ne ljubil te, ker lepa Ii deklina.
46.	(526) Vitoka grajfhzhina, vifhje flie je fkala, pove mi deklina, koga Ii milvala? [ljub]
47.	(535) Komu melez [veti, meni svesdiz traki, koga eden ljubi, mene ljubi vfaki.
48.	(532) Tega bom ljubila, ki ma belo lafje hodla fem po polji, pobirala klafje.
49.	(538) [veti metez fveti okol mojiga doma, Ljubila te dlolgo ali vie skrivoma-
50.	(553) Tezhe konijizh, tezhe, ujednem (tremeni [pomni da te ljubza po mojem imeni.
Kdor je kdaj čital kakšno zbirko poljskih krakovjakov, čuti brž, da ima v Vrazovem rokopisu prave krakovjake pred seboj, a takoj prvi Vrazov krakovjak mu kaže, da so Vrazovi krakovjaki prevodi iz poljskega; isto mu dokazuje Vrazov krakovjak št. 44., slovenski prevod onega krakov-jaka, ki ga je Vraz v poljskem originalu dal za motto II. spevu svojih »Djulabij«.
Gre zdaj za vprašanje, odkod je Vraz že v svoji slovenski dobi poznal poljske krakovjake in odkod jih je prevajal. Za rešitev tega vpraša-
nja nam morejo pot pokazati številke, ki jih je Vraz — poleg numeracije — dodal nekaterim svojih krakovjakov.
Poglejmo v zbirko »Poljskih in rusinskih pesmi galicijskega ljudstva« (»Piešni polskie i ruskie ludu galicyjskiego itd.«), ki jo je izdal Vaclav z Oleska (Zaleski) v Lvovu 1. 1833.! To je bilo v času, ko je Vraz pisal slovenski, edino poljsko izdanje krakovjakov.
»Piešni« Vaclava z Oleska so obsežna knjiga (516 + LIV strani uvoda, pisanega že 28. sept. 18317). »Krakowiaki« se v njej nahajajo od str. 104—177, in sicer jih je 680.
Številke, ki jih je Vraz — poleg tekoče numeracije — dodal nekaterim svojih prevodov, so baš številke, pod katerimi se dotični poljski izvirniki nahajajo pri Vaclavu z Oleska. Prvi Vrazov krakovjak se pri Vaclavu z Oleska (str. 104) glasi:
2ebyšcie poznali prawego polaka, bede warn taricujic Spiewal krakowiaka.
Sedaj si hočemo Vrazov prevod krakovjakov nekoliko ogledati, t. j., rokopis opisati in prevod primerjati z izvirnikom, s krakovjaki v knjigi Zaleskega.
Vraz je prevod 50 krakovjakov pisal v presledkih. Do št. 28 je rokopis pisan kakor v enem mahu, in sicer s tinto; označujem ta oddelek z I. Od št. 28 do 35 je vse pisano s svinčnikom (II), potem od 36 do 41 zopet s tinto (III), a od 42 do konca ponovno s svinčnikom (IV).
Do svojega krakovjaka 35 (I, II) je Vraz šel po vrsti, t. j., prevajal je krakovjake, kakor si slede pri Vaclavu z Oleska, ali ni prevedel vseh, nego je izbiral. Vrazovih prvih 35 številk odgovarja tem-le številkam pri Vaclavu: 2, 3, 5, 6, 8, 9, 11, 15"), 20, 21, 24, 25, 32, 35, 38, 39, 41, 44, 45, 46, 48, 51, 52, 56, 58, 61, 64, 66, 68, 69, 70, 82, 83, 84, 89. Potem pa je Vraz preskočil vse do poljske številke 663. V onem oddelku rokopisa, ki sem ga označil kot III (št. 36—41), gre Vraz od poljske številke 663 nazaj, in sicer do 637: prevaja namreč poljske številke 663, 659, 656°), 653, 638, 637.
V svojem IV. oddelku (42—50) je Vraz prevedel poljske številke: 75, 85, 520'°), 525, 526, 535, 532, 538, 553"), t. j., kakor da je hotel izpo-
7) Melodije, instrumentirane« od Karla Lipinskega, so izšle v posebni knjigi.
") Krakovjak poljski pod št. 15 je enak prvima dvema stihoma krakovjaka pod št. 142 (ki ima 4 stihe).
") Temu krakovjaku je skoro enak poljski krakovjak 114, ali Vrazov krakovjak odgovarja točno poljski številki 656- Gl. niže!
10) Skoro enaka je poljska številka 162, samo da v št. 162 stoji: »po kamykaeh* mesto »po kamienich« (št. 520). — V »Djulabijah« (»Dela«, 1863) je tudi »po kami-kach«; istotam ni vejice v prvi vrstici: »Plynie woda plynie«, kakor je ni v 520. krakovjaku Zaleskega, dočim se vejica nahaja v njegovem 162. krakovjaku: »Plynie woda, plynie, .. .«
polniti ono, kar je prej prevedel (II. in III. oddelek), samo št. 162 se nahaja med ono skupino poljskih številk, ki iz nje Vraz sicer ni ničesar prevedel (od 89—520).
Zaleski ima poleg dvovrstičnih tudi razne štiri- ali večvrstične krakovjake12), ali Vraz ni prevedel nobenega izmed njih; držal se je torej pri prevajanju najobičajnejše in značilne forme krakovjako v13).
Ali je Vrazu pri izbiri krakovjakov bila odločilna morda vsebina, oziroma sorodnost njih motivov? V njegovih krakovjakih 1—17 govori mladenič o svoji ljubezni, od 18—29 pa dekle (toda 21?). Krakovjak 31 bi mogel biti konec motivne enote. Dalje pa bo težko najti kaj, kar bi Vrazove krakovjake ločilo in družilo v skupine. Ali niti ona zaporednost »mladeniških« in »dekliških« sonetov (krakovjakov) ni prav za prav Vrazovo delo; zakaj tako so razvrščeni ti krakovjaki že pri Zaleskem. Vraz je potemtakem izbiral krakovjake pač po tem, kako so mu pojedini ugajali. A tu moremo reči, da je pri izbiranju kazal pesniški čut. V njegovem izboru ni niti enega krakovjaka, ki bi delal vtis izumet-ničenosti14).
Ali je Vraz krakovjake dobro prevedel? Pri tem vprašanju mi gre za dvoje: prvič, ali so znaki, da Vraz ni vselej dobro razumel poljskega teksta (jezika), in drugič: ali je Vraz sploh očuval smisel vsakega krakovjaka?
Primerjal sem Vrazove prevode z originali ter našel sledeče razlike:
Št. 1.: »Da bote poznali . . . bodem za- Št. 2.: »2ebyšcie poznali . . . bede špie-
pel« ............. val« (= Da bi vi spoznali . . . bom
pel).
Št. 4.: »tolko mam radosti«...... Št. (v. »tyle mani szacunku« (— toliko
mam spoštovanja)
1J) Podoben je poljski krakovjak 192, ali se že na vnanje razločuje po tem, da je razčlenjen v 4 vrstice.
") Večinoma imajo ti krakovjaki pripis: »z muzlko« ter imajo često drugo mero; taki so št. 1, 7, 14, 17, 18, 22 (ki obsega več ko eno stran), 23 (obsega takisto več ko eno stran) i. t. d.
") S formo ostalih Vrazovih krakovjakov se ne ujema njegov krakovjak 41; poljski original tega krakovjaka (637) se glasi: »A z gc>ry sie woda leje, dziewczyna sie do mnie šmieje; (2. kitica:) p6jd£no bližej, dziewcze moje. bcdzicwa siy šmiač oboje.«
") Manj vreden je krakovjak 21. Med krakovjaki Zaleskega jih je nekaj, ki so po vsej priliki prvotno umetni. V svojo zbirko narodnih pesmi (st. 55) je Zaleski sprejel n pr. znano pesem pesnika Fr. Karpinskega o pomladi: ».luž tyle razy slohce wra-calo« in istega pesnika čisto ponarodnelo in v narodu izpremenjeno pesem »Laura 1 Filon« (str. 242): Juž mieskc zeszedl, psy sie ušpily...«
Št. 5. »jak (?) tak je vesel«..... Št. 8.: »jaki taki wesol (menda = »jako
tako«: »kakor tako« = precej).
Št. 7.: »leto bom vpomladil«..... Št. 11.: »wiosne bym wprowadzil« (=
spomlad bi [jaz] uvedel).
Št. 9.: »le pri tvojih (očeh)«...... Št. 20-: »lecz . . przy twoich« (»lecz« pomeni navadno: a, toda; — poljski krakovjak ima: »pani« [= gospa], ne: »devica«).
Št. 18.: »Ljubim jaz mladenča, kdo pa mi Št. 44: »Kocham ja chlopczyne, i ktož mi to zvrači, — sama b' si pomogla, pa se to zgani, — albož ja nie jestem serca
srce pači«...............mega pani?« (= »Ljubim jaz fanta, in
kdo me bo radi tega ozmerjal — mar jaz nisem srca svojega gospa?« — Samo začetek je enak, dalje pa je motiv izpremenjen. Ali Vraz ni razumel izraza »zgani« ter je zato vse izj>reobrnil? Opozarjam, da je drugi poljski stih vprašanje.)
Št. 21-: »Naj se čudit de žlahtnim gospam Št. 48.: »Nie dzi\v sie, že s^ harde urodzi-
štimanje« (slog?)......... we panie« (»hardy« pomeni: ponosen,
ohol, a »urodziwy«: lep; torej: Ni čudo, >da so ponosne lepe gospe).
Št. 22.: »Naj ga Bog na vesti in na cesti Št. 51.: »A ukarz go Bože z gruntu I
kara«............. imienia« (»karač«, prež- »karz?« pomeni
v poljščini ne »karati«, nego: kaznovati; torej: A kaznuj ga, o Bog, po gruntu [imetku] in imenu«.)
Št. 25.: »slovo dala ljubca, ne sme ne- Št. 58.: »dalatn chlopcu slowo, juž sie nie
zvest k meni«........• . odmieni« (Dala sem fantu besedo, že se
ne izpremeni |ne izpremeni se več]. Smisel poljskega teksta je drug nego smisel Vrazovega prevoda. Vraza je zapeljala beseda »slowo« (= beseda, ne »slovo«, kakor je v slovenskem izrazu: slovo komu dati).
Št. 33.: »vetrič«.........Št. 83. »Zefir«.
»Srce mi zlo (?) diše«........ »serce ive mnie mdleje« (= srce v meni
medli).
Št. 34: »dvice teb' cdnake, več mi najt Št. 84.: »podobno ja dziewcze ciebie nie ni moči« ..........• dostane« (= po vsej priliki [pač], dekle, tebe ne dobim; — Vraz ni razumel adtverba »podobno«, smatral ga je za pridevnik »podoben, bna, bno«, ki ima sicer v poljščini isti pomen kakor v slovenščini).
Št. 37.: »Nemec hudoplemec, čepeč da za Št. b59.:is) »bo Niemiec odmieniec, da ce-venec« ............ P'ec za wieniec«. (Kaj pomeni tu poljski »cepiec«? Poljski »cep« ali »cepak*
") Prvi poljski verz se glasi: »Dziewczyno z Krzemienca, nie chodžze za Niem-ca« (= Dekle iz Kšemenjca, ne hodi za Nemca); reete: dhodžže.
je slovenski »cep«, »cepec« [cepe, cepij, ali poljskega »cepiec« v tem pomenu ne nahajam. Vraz je na mesto »cepca«, ki ga ima Zaleski, dal »čepeč«, ki pomeni v poljščini in slovenščini havbico, ter si je besede tolmačil najbrž tako: Nemec da (bo dal) za nevestin dekliški venec, havbico, znak poročenih žensk. Dvomim, da bi bila ta razlaga prava. V poljskem krakovjaku je »cepiec« najbrž kontaminacija iz »cep« in »czep-iec«, psihološka in zato tudi jezikovna kontaminacija, namenoma izvedena: »cze-piec« pomeni Nemcu cep. Krakovjak bi torej pomenil: »Nemec, izpremenljivec, bo dal za venec cep — čepeč, t. j., kot ženo te bo tepel.)
Št. 38.: »ktere oie boš vzel, naj prilizvat (Št. 114, in) 656.: »kiej sie niemas (= nje-
se dvice« ........... masz) ženič, nie podchlebiaj dziewce*
(Vraz je besed'o »kiej«, dial. — kiedy, (kdaj, kadar, če) vzel za relativni zaimek: koje, katere)16).
Št. 45.: »jarebina« •........ Št. 525.: »jarzebina« (Eberesche).
»kdor b' ne ljubil te, ker lepa si deklina« »jakže cie rine kochač, gdyš piekny chlop-
czyna« (= kako te ne ljubiti, ko pa si lep fant; — da je Vraz razumel besedo »chlopczyna«, se vidi iz njegovega krakovjaka 18; zakaj pa je potem v tem (45.) krakovjaku mesto »fanta« del »deklino«? »Fant« mu pač nikakor ni šel v rimo z »jarebino« ter je zato del »deklino«, a s tem je razmerje obrnil17).
Št. 48.: ......'...... Št. 532.: v poljščini sta stilha v obratnem
redu: »Chodizilain po polu i zbieralam klosy, — tego bede kocha<$, co ma bia-le wlosy«.
Št. 50.: »u jednem stremeni«..... št. 553.: »o jednem strzemieniu« (= konj
z enim stremenom; — Viaz pač ni razumel poljske rabe predlaga »o« v takih slučajih.)
»ljubca« ............ »panienka« (= prav mlada gospodična).
") Baš ta beseda je dokaz, da je Vraz prevajal krakovjak 656, ne 114, ki ima sicer isti motiv, a mesto »slavca« »ptička« ter nima besede »kiej«, nego »gdy« — kadar. ,če ...
1T) Razmerje je Vraz obrnil tudi v svojem krakovjaku 49; njemu govori tu dekle
(»lubila«, a Poljaku fant: »šwieci miesinc švvieci, kolo mego domu, kochatem cie dlugo, ale pokryjomu«. Morda se je Vrazu zdelo naravneje, njen dom predstavljati v mesečini.
Na nezadostno umevanje jezika kažejo osobito Vrazovi prevodi št. 1,
9, 18, 21, 22, 25, 34, 38, 50; to neuraevanje je imelo težje stvarne posledice v slučaju 25. POseben slučaj je št. 37 in za Vraza karakterističen zato, ker je iz poljskega »Niemca odmienjea« (izpremenljivca) — pač ne iz jezikovnega neumevanja, nego iz nacionalne tendence — napravil »Nemca, hudoplemca«.
Mogoče je, da je Vraz krakovjake sicer poznal že pred 1. 1833., torej predno je izšla knjiga Vaclava z Oleska, in sicer n. pr. iz 3. dela Čelakov-skega »Slovanskih narodnih pisni« (1827), kakor piše Vodnik v svoji študiji »Stanko Vraz« (1909), ali prevajal jih je neposredno iz poljskega izdan j a Zaleskega. To je eden izmed rezultatov pričujoče razprav e18).
L. 1835. je W. H(anka) v Pragi izdal knjižico: »Krakowiaky, aneb pjsne narodnj polske, s pripogenym puvodnjm textem«, t. j. poljske krakovjake v češkem prevodu in v poljskem originalu. Kakor pravi Hanka sam, so njegovi krakovjaki vzeti iz zbirke Vaclava z Oleska, ali Hanka ni vzel vseh krakovjakov Zaleskega, nego je izbiral; med onimi, ki jih je Hanka izpustil, se nahajajo baš taki, ki jih je Vraz prevedel10). Že v tem je dokaz, da Vraz ni delal po Hanki, a glavni dokaz je v tem-le: Hanka svojih krakovjakov sploh ni numeriral, a Vrazov izvirnik je imel numera-cijo'0).
Iz katere dobe je Vrazov prevod krakovjakov ? Lahko je določiti čas, pred katerim Vrazov prevod ni nastajal; ni mogel nastati pred časom, ko so izšle »Piešni« Zaleskega, kii je iz njih Vraz prevajal. Te »Pesmi« so pa izšle koncem 1832, a njih ocene so izhajale 1833 (v lvovskih »Roz-maitošciah« 19. in 26. jan., Kopitarjeva ocena v »Der osterr. Beobachter« 8. dec. 1833). Vraz jih je poznal vsaj koncem 1833"). Čas, post quem non, bo pač nekako 1835. V našem rokopisu so krakovjaki vsi dvovrstični, kakor pri Zaleskem, a 1. 1836. je dal Vraz krakovjaka, ki ga je del za motto »Djulabijam«, razčleniti v 4 vrstice (»Gradja« I, 243")- Najbrž je Vrazov prevod iz 1. 1834.
Krakovjaki so dali formo Vrazovim »Djulabijam«, a značilno je, da je Vraz v krakovjakih našel tudi najprikladnejši izraz vodilnih svojih »dju-
lH) Iz zbirke Zaleskega je Vraz poslovenil tudi nekoliko »kolomyjek«. O tem drugič.
") Na pr. 5, 6, 15, 24, 25, 32, 35, 38 i. t. d.
") V enem se Vraz in Hanka ujemata: oba sta izpustila prvi krakovjak in začela z drugim (>2ebyšcie« i. t. d.). Oba sta pač neodvisno drug od diugega spoznata, da je naravni začetek krakovjakov baš ta 2. krakovjak Zaleskega.
") Prim. CZN XXII, str. 44, 49.
labijsko«-lirskih razpoloženj ter jih zato dal za motto poedinim spevom
»Djulabij«.	„
* *
V zagrebški Vrazovi literaturni zapuščini23) se nahajajo pod naslovom »Rožmarinci« še krakovjaki, ki so pa štirivrstični, oziroma bi bili, če bi jih razčlenili, kakor je Vraz razčlenil krakovjake v svojih »Djula-bijah«, osmerovrstični. Glase se:
I.
Kukovica ptica v bukovji kukuje, rad bi si popeval, ljuba me ne čuje: prepelička poje v noči v tiho polje, pevli si popevli, srdcu bo Ti bolje.
II.
Malo da v stran stopte, vi tri modre gore naj mi želno oko daleč vidlt more: Rad bi vidil tamo naj bi ja znal samo, ljuba 1' sama hodi, al jo drugi vodi?
III.
Nadričnjak si poje, košek mu pomaga, vidil sem Te vidil, ne golobil (?), draga: Oh spet morem domo; usta so že kisle, Lahko noč! fto my (?) barem kušcov misle.
IV.
Šibica, šibica trosi se v potoki,
men pa v persah serdce, solzica na oki.
Teče voda teče da objame morje,
jaz pak Tvoje telo samo v sanjah, gorje!
V.
Rožmarin zeleni, ljube dar ljubljeni povest pravi da pre Tvoj cvet smrt pomeni. Ja pak nič ne maram, al je smrt al menje, zakaj vse od Nje do smert večno življenje.
VI.
Oh da mi je vternol, vgasnola je treska, ne zameri mila, saj 'I ve oko bleska, milostna si da znaš, pazit mel na troje, (zvun treske na oko Tve ter serce svoje, tresko — oko Tvoje — lastno serdce svoje).
") L. 1835. so izšli Hankovi češko-poljski štirivrstični krakovjaki, pa tudi Langerjevi češki (»Časopis Českeho Museum« 1835).
Ss) Na prvi in drugi strani pole, na kateri so tudi soneti »>po Jauesu Kollarju« (Sileska, Štajar, Gorotan) ini »Tam v onem kraji, kjer se pašči Drava • . .«
VII.
Bog je ogenj sipal na nečiste mesta kaj sem ja zakrivil? povej duša zvesta! Ti men karo davleš kako Bog Gomori Da sem Te častil ja — al to greh? Govori.
VIII.
Vsihaš mi oh vsihaš, rožmarinca kita, akoprem preskrbno vsakdani si oblita. Sozmi me oblevaš, pak ne misliš v joki, dvojnega kar ognja soze so T' otroki.
IX.
Tvoj kip v moji glavi si prepre^el mreže, ka se misel rodi berž mi v njih obleže, Oh ki to sirote tičeva ko glava ak boli miče z zanjke bolj se zamotava.
X.
Sam sem si pre krivec, sam pre nečem z križa, kjer terpim ida Amor kakče s mano viža; Oh saj mati pravli: Bogu se ne preti! V šoli pak: Amora maš za Boga meti.
Ali so ti Vrazovi »Rožmarinci« tudi prevodi? Za odvisnost od poljskih zgledov bi jezikovno govorila beseda »kara« v VIII. »Rožmarincu«, ki pomeni očividno kazen. Vsekakor se zdi, da so »Rožmarinci« umetna imitacija narodnih krakovjakov. (Na to kažeta n. pr. izraza »Gomora«, »Amor«.)
V poljski literaturi je pred romantiko poleg Karpinjskega tudi pesnik Frančišek Dionizij Kniažnin (1750—1807) uvaževal ljudske motive; v njegovi idilski drami »Trzy gody« odpeva Bartek kozaku v nekakšnih krakovjakih: »Kukaweczka kuka — Nad zielon^ gruszk^. — A moje ser-duszko — Tobie, Basiu, puka« (akt III., prizor IV, 174").
Nekoliko krakovjakov je nabral že petnajstletni Lelewel, poznejši znameniti poljski historik, 1. 1801.55).
L. 1811. je Vincencij Reklewski (I785t6?]—1812) izdal v Krakovu knjižico »Pienia Wieysk;ie« (189 strani), t. j. »vaške popevke«,
") »Kukavičica kuka — Nad zeleno hruško — A moje srčece — Tebi, Baša, bije!« Na str. 201: »No, Basiu, zacznijmy kolo, krakowiaka z podkowkami!« itd. Opozarjam na dejstvo, da je Kniažnin spesnil tudi idilo »Rozmaryn«.
") Jifi Horak, Ryszard W. Berwiriski. (Odtisk iz Nar. Vestnika Českoslov. XI. č. 3, str. 3.)
idile, in med njimi se nahajajo (str. 99—103) tudi krakovjaki, ali ti krakovjaki nimajo z Vrazovimi nič skupnega28); je to samo ljubavna idila poljskega sela, realistično podana.
Anton Gorecki (1787—1861) je 1. 1816. objavil »Krakowiake ofiarowane Polkom«. Ti krakovjaki so bliže narodnim krakovjakom, ali Vrazovi »Rožmarinci« niso njih prevod27).
Važna postava na meji med klasicizmom in romantiko je v poljski literaturi KazimirBrodziriski (1791—1835). L. 1820. je napisai krakovsko idilo, idilsko epsko pesnitev »Wieslaw« (prva zbirka njegovih »Pisem« 1821). V njej pač Wieslaw in njegov snubač Jan o priliki pred Halininim domom zapojeta pesem o rožmarinu, ali sicer nima njuna pesem nič skupnega z Vrazovimi »Rožmarinci«"). L. 1826. je Brodziriski v »Dzienniku Warszawskem« (br. 12) publiciral zbirko poljskih narodnih pesmi in po njem je 1. 1827. Celakovsky v 3. del svojih »Slovanskih Nar. pisni« sprejel 25 krakovjakov.
Štefana W i t w i c k e g a »Selških poezij« (1830) nisem imel v rokah.
Krakovjake je zlagala tudi pesnica Ana Libera (1804t6?l—1886), ki se je kot pesnica podpisovala »A. L. Krakowianka«, ali prvi zvezek njenih poezij je izšel šele 1842, torej v času, ko je Vraz bil že ilirski pesnik. Zelo znani so bili krakovjaki krakovskega pesnika EdmundaWa-silewskega (1814—1846), ki je v marsičem podoben Vrazu, ali tudi njegova prva zbirka poezij, s krakovjaki na prvem mestu, je izšla šele 184029).
2e) Knjižica »Pienia vviejskie« (1811) je danes zelo redka; v Varšavi jo imata »Biblioteka Zamoyskich« in pa bibliofil vizitator Jan Michalski, v Lvovu pa jo ima Ossolineum. Reklewski je s svojimi idilami vplival na K. Brodziriskega.
") Beležka o krakovjakih Goreckega se nahaja v almanahu Ziewonji 1834, p. 130/131, ki ga ima zagrebška univerzitetska biblioteka. Rabil sem zbrane spise Goreckega: »Pisma Antoniego Goreckiego- Wydanie zbiorowe. Lipsk 1878.« Krakovjaki se nahajajo na str. 241—245. V prvem krakovjaku Goreckega (prim. Zaleskega, str. 394), govori dlekle: »Ne bom se jokala, če me Stach (Stanislav) zapusti; pojde domovino branit, zakaj bi se žalostila? . . . Imam dva rožna grma; ko se mladenič vrne, mu spletem venec...«. Posebno prostonarodno done krakovjaki ipod št. 4 (prim. Zaleskega, str. 110): »Jestem Krakowiaczek, — Z tamtej Wisly strony, — Gdzic jodlowy krzaczek, — Naszej wsi zagony« (Sem Krakovjaček z one strani Visle, kjer je jelkov grmič, naše vasi lehe) in pa: »Za g6r<i krymica, — Tam sie coš zieleni, — To moja pszenica, — Bedzie grosz w jesieni« (Za goro studenec, tam se nekaj zeleni, to je moja pšenica, bode groš jeseni) itd.
s") V Vrazovi literarni zapuščini, ki sem jo prejel od prof. Kidriča, se nahaja ta-le beležka: Poezye Kazimierza Brodzinskiego. Warszawa 1829. 2 vol. 12. — B. Kr. I. S. — Poezye selskio Stef. Witwickiego. Warszawa 1830. 1. vol. in — 12. — Edmund roman par le meme auteur. Varsovie 1829. 1- vol. in 8°.
s") Pesnitve Wasilewskega so sedaj pristopne v izdanju: Edmund Wasflewski, Poezje (Krakow, Biblioteka Narodiowa, Serja I., nr. 85, v redakciji Emila Haeckera. Tudi Slovaki imajo krakovjaške pesemce. Jan Kollar je 1834 izdal v Budimu že drugo
Nisem mogel najti nobene onodobne zbirke poljskih krakovjakov, ki bi jim bili Vrazovi »Rožmarinci« prevod. Mislim, da so »Rožmarinci« Vrazove lastne pesnitve, imitacija krakovjakov, takorekoč prednice »Djulabij«. Vsekakor je v njih duh krakovjakov dobro očuvan. Prvi Vrazov »Rožmarinec« začenja s kukavico, ki v bukovju kukuje; to spominja gori navedenih krakovjaških stihov poljskega pesnika Kniaž-nina in pa umetnega krakovjaka češkega pesnika Langerja (183530): »Ze-zulička smutno na buku kukala« (ali nadaljevanje je drugačno), sicer pa opozarjam na slovensko narodno pesem »Kukavica lepo kuka v zelenem bukovju« (pri Štreklju, II, 380, iz »Vrazove ostaline«, in v »Doktorja Franceta Prešerna zbranem delu« 174).
V »Rožmarincih« imamo nekaj motivov, ki se potem ponavljajo \ »Djulabijah«. Zadnji, 10. »Rožmarinec« je po motivu enak 10. »Djula biji« I. speva, ki se glasi:
Motiv o treh gorah (8. »Rožmarinec«), ki so med dragim in drago, imamo v 2. spevu »Djulabij«, v 39. pesmici (a motiv tukaj ni dalje izveden) :
»Kip«, ki je v 9. »Rožmarincu« pesniku v glavi prepregel mreže, da se v njej brž ulovi vsaka misel, ki se mu je rodila, je v 12. T)julabiji 1. speva nadomeščen s »koso (lasmi), što zahita — srdce kano mreža«.
NB. Poslal sem »Rožmarince« na vpogled etnografu, profesorju univerze v Krakovu, g. Janu St. Bistronju. Ko je moja razprava bila že pri uredništvu »Časopisa«, mi je g. Bystron odgovoril: »Skrbno sem pregledal prevode (»Rožmarincev«)... S sigurnostjo morem trditi, da to niso narodne pesmi; ne samo, da ni podobnih tekstov v naših zbirkah, že sam način izražanja, ornamentika pesmi itd. izključujejo možnost njih narodnega porekla«. Kar se tiče Witwickega, je tudi izključeno, da bi bili »Rožmarinci« iz njega vzeti. »•Vsa je prilika,« pravi g. prof. Bystroii, »da .Rožmarinci' nimajo poljskega vzorca (razen formalnega).«
izdajo »Narodnih zpi'ewank čili swetskih Slovaku itd.«, ali tudi v njih nisem našel izvirnikov »Rožmarincem«. Prim, tudi F. S(ušila) »Morawske Narodnj Pjsne« (Brno, 1836).
80) »Časopis Českčho Museum« 1835, ip. 95, št- 14, cfr. tudi iib. zv. 2., 1835, p. 168 in zv. 4, p. 448, 451. — Tudi pesmi Sama Tomašika (1813—1887), autorja znane »Hej Slovani«, ki jih je objavljal od 1834, se naslanjajo na krakovjake.
Majka kaza: »Sinko! štuj Boga i moli!« A da Lelja Bog je, naučili u školi.
Nedivi se dakle, brate srdca moga! Što ja cenim Lelju i štujem ko Boga.
Bog je osudio, pa niedju nas jadri Tri metnuo gore i tri reke hladile.
ie
Naši srednjeveški novci.
Dr. Vlad. T r a v n e r in Egon Baumgartner.
Ena najvažnejših panog zgodovinske znanosti je numizmatika, t. j. nauk o umetniškem, zgodovinskem in gospodarskem pomenu novcev1). Kakor v verstvu, običajih, znanosti, umetnosti i. t. d., se zrcali tudi v novcih duh časa in kultura narodov. Na teh neznatnih predmetih vsakdanjega življenja so se nam ohranili številni naslovi, portreti in imena vladarjev, mest, uradnih oseb i. t. d., ki jih drugi viri večkrat ne omenjajo. Obenem nam služijo za ugotovitev časa, iz katerega izvirajo izkopanine in mnogih umetniških spomenikov (kipov i. dr.) starodavnosti1). Slednjič nam pripovedujejo o kulturnih, političnih in gospodarskih razmerah nekdanjih časov ter nam izpopolnjujejo tako često pičle in nezanesljive pisane vire. To velja predvsem za srednjeveške novce. Zato je numizmatika srednjega veka tudi za zgodovino našega naroda velikega pomena.
Če govorimo o naših (t. j. slovenskih) srednjeveških novcih, je ta izraz netočen, ker Slovenci nismo imeli nikdar lastnega denarstva. Naši predniki so prvotno blago menjavali3). Pozneje so se posluževali rimskih bizantinskih in bavarskih (regensburških) novcev. Ko pa so izgubili svojo politično samostojnost, niso imeli več prilike, kovati lasten denar.
Pod izrazom »naši novci« moramo razumeti torej novce, ki so jih kovali naši tujerodni deželni knezi za naše (oz. tudi za naše) dežele, predvsem tiste, ki so nastali v domačih kovnicah. Poleg teh so bili vsled slabih političnih in gospodarskih razmer v prometu še številni tuji novci n. pr. bavarski, tirolski, ogrski, italijanski (posebno beneški zlatniki) i. t. d. Ker pa so veljali ti novci pri nas samo via facti in brez zakonite podlage, jih ne upoštevamo'). Zgodovinsko važni so le, ker nam kažejo trgovske zveze s tujino.
Točen opis vseh naših novcev bi zahteval obširno knjigo. Zato podamo le splošno sliko našega srednjeveškega denarstva. V soglasju z nalogo numizmatike se deli razprava v dva dela: v prvem (umetniško-
*) Denar je vsako plačilno sredstvo (novci, plačilne marke, stekleni biseri, ka-kaovec, kože i. t. d.). Numizmatika se peča samo z novci t. j. s kovanim (metalnim) denarjem, predvsem iz umetniškega in zgodovinskega vidika. Gospodarski pomen novcev upošteva numizmatika le, v kolikor je narodno gospodarstvo del kulturne zgodovine. Posebna panoga te vede je nauk o medaljah.
a) Posebno novci starega veka.
8) Prim, »plačati« (platiti) od platno.
*) Novce in kovnice izvenslovenskih dežel omenimo le, v kolikor so v neposredni zvezi z našim srednjeveškim denarstvom. Tudi Prekmurje, kjer so veljali v splošnem ogrski novci, ni upoštevano.
zgodovinskem) se pečamo s simboliko naših novcev, v drugem pa z zgodovino denarstva. — Uporabljeni viri so navedeni v besedilu. V prvi vrsti so upoštevana dela najodličnejšega poznavalca srednjeveške numizmatike, L u s c h i n a, ki se peča s tem predmetom že nad 60 let (od leta 1866.). Uporabile so se tudi num. zbirke naših muzejev. Razpravo pojasnjujejo slike v besedilu in 50 slik, ki se nahajajo na str. 180 in 181 s kratkim opisom upodobljenih novcev. (Dodatek III.) Številne v oglastih oklepajih [ ] v besedilu se nanašajo na slike v dodatku.
PRVI DEL.
Simbolika naših srednjeveških novcev.
Viri: Dannenberg-Friedensburg: Grundziige der Miinzkunde, Leipzig 1912. — Friedensburg: Symbolik der Mittelaltermiinzen, Berlin 1. 1913, 11. in lil. 1022. — Gnechi: Monete romane. Milano 1896. — Halke: Einleitung in das Studiurn der Numismatik. Berlin 1882. — Luschin: Alligemeine Miinzkunde und Miinzgeschichte, Miinchen-Berlin 1904. — Luschin: Steirische Mtinzfunde. I. Jahrb. d. Zentralkommission N. F. IV. zv. (1006), str. 161—191; II. Jahrb. i. Altertumskunde II. zv. (1908), str. 161—215 (okrajš. L. S. M. Številke poleg se nanašajo na novce, opisane v cit. delu.)
Domovina novcev je stara Grška"). Odtod so se razširili naglo povsod, kjerkoli se je glasila grška govorica. Grška je dala novcem starega veka tudi obliko in lepoto. Z razvijajočo se kulturo postajajo prvotno pri-prosti in okorni grški novci vedno bolj dovršeni in dosežejo v 5. in 4. stl. pr. K. — posebno v Sirakuzah in v Tarentu — svojo umetniško popolnost. Obenem vplivajo na novce ostalih narodov starega veka, kakor Perzijcev (stater, dareikos), Sircev, Egipčanov (v ptolomejski dobi), Iz-raelitov"), Feničanov, Kartažanov i. dr. in celo na novce barbarov (Da-cijcev, Keltov i. dr.). Predvsem pa se pozna grški vpliv na neštetih novcih rimskega imperija. Novci iz prvih treh stoletij cesarstva dosegajo pogosto po svoji umetniški vrednosti grške klasične novce, prekašajo pa
") Kdaj in kje so kovali prve novce, se ne da ugotoviti. Herodot (1. 08) pravi, da so jih kovali Lidijci. Ephoros pa trdi v soglasju z napisom na takozv. parski mramor-nati kroniki (ki obsega dobo od 1. 1582. do 264. pr. Kr.), da je izumil novce argijski kralj Pheidon, ki jih je koval ok. I. 700. na otoku Aegini. Med najstarejše znane novce spadajo grški novci iz Male Azije, z egejskih otokov in Južne Italije (Siris, Sibaris) iz dobe 700—510 pr. Kr. — V najstarejših egiptskih tekstih iz piramidne dobe nahajamo kot vrednotilno enoto »šet«, t. j. po splošni domnevi pol zlatega obroča. »Šet« pa ne moremo smatrati kot novec, temveč le kot menjalno blago. Prastari kitajski novci nimajo z našim denarjem nikake zveze. (Dannenberg-Friedensbung, str. 5, 98, 105 i. dr., Halke, str. 14—18 in drugi.)
°) Prve izraelske novce (sekel) je koval Simon Makabej (143—135 pr. Kr.). Vsled Mojzesove prepovedi, upodabljati človeka in živali, imajo ti novci na averzu kelih, na reverzu pa tridelno lilijo z napisom »Jeruzalem sveti«. Slike vladarjev se pojavijo na izr. novcih šele izza časa Heroda Velikega. (Halke, str. 31—33 in drugi.)
jih celo po svoji preciznosti in jasnosti. Ta doba je zlata doba numizmatike. S propadom rimske države propadejo tudi novci in izgube slednjič skoraj vso umetniško vrednost. — Bizantinski novci (476—1453), ki se naslanjajo na rimske novce in ki jih vsled tega prištevamo k novcem starega veka, imajo le neznaten zgodovinski pomen, umetniško pa so skoraj brez vrednosti. Omembe vredni so le solidi (zlatniki), ker so bili dolgo časa v srednjem veku edini zlat denar. — V času preseljevanja narodov posnemajo zmagovalci, ki so razrušili rimsko državo, rimske novce. Ti novci so redki in zato zgodovinsko izredno važni (n. pr. novci, ki so jih kovali vzhodni Goti in Gepidi v Sirmiju). — V splošnem se odlikujejo novci antike po svoji umetniški dovršenosti in po svojih bogatih motivih. Na njih so se ohranili številni spomeniki starega veka, ki bi nam ostali sicer neznani, n. pr. Phidijev Zevs v Olimpiji, kolos na Rhodosu, razni slavoloki, amfiteatri, bazilike, vodovodi, mostovi i. t. d. Nadalje nam kažejo nazorno vse tedanje javno in zasebno življenje (n. pr. slike iz antične mitologije, iz življenja vladarjev, razne socijalne reforme i. t. d.). Slednjič čitamo na njih številna imena in naslove vladarjev, arhontov. konzulov i. t. d.
Kako drugačno sliko nam nudijo novci srednjega veka! Samo še v Italiji, kjer ni še povsem izumrl duh antike in le-še na novcih posameznih redkih vladarjev, v katerih je živel še spomin na nekdanjo veličino Aten in Rima (n. pr. na nekaterih novcih cesarja Friderika 11.), se je ohranila — četudi v deloma spremenjeni obliki — nekdanja jasnost in lepota. Povsod drugod so novci neznatne, neenakomerne srebrne ploščice z okornimi slikami in čudnimi znaki, ki jih komaj razločujemo. Tudi večji novci (brakteati) ne nudijo ničesar, kar bi se dalo primerjati z lepoto antičnih novcev. Odkod ta sprememba? Napačna je trditev, da je to pripisovati vplivu krščanske cerkve, ki da je bila sovražna novcu in bogastvu sploh. Krščanstvo ni obsojalo denarja in bogastva kot takega, pač pa »ma-monizem«, t. j. brezmejno hlepenje po denarju in bogastvu, kakor bi bil v tem glavni smoter človekov na zemlji. Zato pa opozarja tudi na nevarnosti, ki jih prinašata denar in bogastvo, ker lahko izkvarita duševnost človekovo in ga zavedeta v brezdušno trdosrčnost in oderuštvo. Bogastvo in denar naj bosta sredstvo za višje in plemenitejše svrhe. Da v umetniškem oziru oblika srednjeveških novcev tako zaostaja, ni razlog v tem, kakor bi jih cerkev obsojala kot zlo, marveč v kulturnočasovnih razmerah. Naličen pojav nam nudi zgodovina slikarstva. V starokrščan-skem in potem v romanskem in še deloma v gotskem slikarstvu opažamo znatno pomanjkljivost v obliki, pa ne morda zato, kakor bi cerkev obsojala slikarstvo, temveč to je duh časa. Starokrščanskim in romanskim slikarjem je glavna stvar ideja in pouk, oblika jim je postranska stvar. Za izražanje idej se je razvil bujni simbolizem, na obliko večkrat
umetnost le namiguje. Vse stremljenje človekovo naj bi bilo osredotočeno kot na zadnji cilj na večne in neminljive dobrine, ki čakajo pravičnega onkraj groba in ki se ne morejo primerjati z zemeljskimi darovi, »ki jili požro moli in rja ali ki jih ukradejo tatovi«. — Te ideje se ponavljajo v spisih cerkvenih očetov in drugih krščanskih pisateljev starega in srednjega veka. Pod tem vidikom nimajo cerkveni očetje in pisatelji povoda, natančneje se pečati z »grešnimi« novci. Ker imajo pred očmi pred vsem moralne smotre, je umljivo, da gledajo denar bolj z negativne strani. Tako n. pr. šiba sv. Avguštin (t 430) nesmiselnost mnogoboštva in pa-ganski mamonizem, ko se norčuje, da imajo Rimljani sicer boga Argen-tinus-a, da pa so pozabili uvesti za zlatnike boga Aurinus-a (De civ. Dei, 1. I., c. 21; 18).
Prvi krščanski pisatelj, ki se obširneje peča z novci, je največji mislec srednjega veka sv. Tomaž Akvinski (1225—1274). V svoji knjigi »De regimine principum« skuša v duhu krščanstva razložiti bistvo in pomen države. Naravno je, da se mora pri tem baviti tudi z novci. Po njegovih naukih je denar potreben in je vsled tega posest denarja dovoljena. Novci so znak kraljevega dostojanstva, za kar navaja kot zgled dogodek, ko so pokazali Judje Zveličarju novec s cesarjevo podobo, nakar jim je Kristus odvrnil z znanimi besedami: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega« (Mat. 22,- 16—22). Razen tega je denar potreben narodu, da ne trpi škode. Knezom priporoča štedljivost pri kovanju in izdajanju novcev. Posebno naj pazijo na težo in jedro7). V nasprotju s skoraj splošnim naziranjem, da je denar le vir dohodkov za vladarja, povdarja Tomaž narodno-gospodarski in prosvetni pomen denarja. (Luschin, Allgemeine Miinzkunde 170.)
Slike vladarjev na srednjeveških novcih se pojavijo šele primeroma pozno (ok. 1. 1000.) in še te slike so popolnoma splošne. Upodobljeni vladar ni n. pr. kralj Premysl Otokar II., temveč kralj kat' exochen (pojem »kralj«). Tudi napisi na novcih so primeroma redki in obstoje pogosto
7) Najvažnejša mesta se glase: Cap. 7: Necessarium est enim regi artificiales di-vitias congregare . . . Ccmitiigit enim interdum regiones gravari vel penuria vel onere dehitorum vel etiam ah hostibus et recurrunt tunc ad regni subsidiuin quibus subve-riendo cum instrumento vitae, quod est aurum vel argentum vel quodlibet nuinisma, subiiciuntur iideni ©t sic augmentatur regnumj . . . Nec illud contradicit divi,no praecepto tradito a Domino in Deuterononiio (4. Mos. 7) per Moysen, quantum ad reges et precipes populi . . . Cap. 13: . . . Ad hoc enim iwventum est numisma, ut sol varitur lites in comerciis et sit mensura in commutationibus . . . (Numisma est) ornamentuin regis et rcgni et cuiuslibet regiminis, quia in eo representatur iinago regis. . . . unde in nulla re tanta potest esse claritas memoriae eius, eo quod nihil sic tier manus hominum frequen-tatur, quod ad regem vel quemcunque dominum pertineat, quantum numisma . . . (Obširnejše g. Friedensburg, str. 313—315). Da so novci potrebni, je uvidela tudi širša ,javnost. To nam dokazujejo častni naslovi denarja kakor »Herr Pfennig«, »dom argent« t. d., strašne kazni za ponarejevalce denarja i. dr. (Gl. Friedensburg, str. 316—320).
le iz posameznih črk deloma v latinski, deloma v meniški (gotski) pisavi. Najbolj pogosti so napisi, ki so v zvezi s krščanstvom, n. pr. Kristusov monogram, A—£2 i. t. d., imena kovnic in šele pozneje imena in naslovi vladarjev. Nahajajo se tudi retrogradni napisi [14], ki imajo mističen pomen. Sicer pa so bili napisi običajno nepotrebni, ker razen duhovnikov skoraj nihče ni znal čitati. Mesto človeških podob, napisov in znakov posvetne oblasti, uporablja srednji vek često verske motive (oz. napise), da se s tem izrazi višji pomen novcev in se jim da nekako po-svečenje. Obenem pa so povzeli iz novcev antike neštete motive, simbole in alegorije, ki jih tolmačijo seveda v duhu krščanstva. Tako postanejo n. pr. geniji angelji, orel simbol Boga, Orfej glasnik božje ljubezni i. t. d. Grbi vladarjev, kovnic in zakupnikov se pojavijo na novcih šele v XIII. st. in so odslej priljubljen okrasek. Iz vseh teh znakov ustvarjajo kovni mojstri neštete kombinacije in se tako umetniško izživljajo — naravno vedno le v duhu krščanstva. Kovni mojster misli in čuti samo to, kar zapoveduje cerkev8). Če pa nima lastnih idej, je njegovo delo samo nezavestna reprodukcija cerkvenih naukov in nazorov. Tolmačenje simbolov je mnogokrat težko, ker imajo simboli navadno več različnih pomenov in ker povedo umetniki le malokdaj (n. pr. z napisi »Crux«, »Christiana religio« in slično), kaj hočejo izraziti, in prepuščajo tolmačenje simbolov posamezniku. Motivi in kombinacije na naših novcih so nešte-vilni. Omeniti hočemo samo tiste, ki se posebno pogosto ponavljajo, pri čemer se oziramo predvsem na novce, ki so upodobljeni na priloženih dveh tablah").
Angel. Krilati geniji so bili že v starem veku priljubljeni (n. pr. Victoria). Cerkev je prevzela te genije in jih tolmačila kot angele. Na novcih so upodobljeni večkrat v dolgih haljah, večkrat samo kot glave s perutnicami. Često imajo simbole krščanstva, n. pr. križ, lilijo i. t. d. [5, 19].
Cerkev je upodobljena navadno v pročelju, ki spominja na antična svetišča. Običajno ima cerkev več stolpov. [1, 2, 3, 4, 6, 7].
Enorog je podoba brezmadežnega spočetja, ker pripoveduje prastara pravljica, da te bajeslovne živali ne more ujeti nihče, da pa počiva rada v .naročju čiste device, predvsem Marije. [35].
Glava ima različne pomene: svetnik, škof, vladar i. dr. Upodobljena je skoraj vedno v profilu. Pogosto nahajamo skupine glav posebno na obzidju, kar znači zaščito vere, mesta, gradu, spremstvo kneza i. t. d. Dve glavi pomenita solnce in mesec, duhovno in posvetno oblast i. t. d.; štiri glave: 4 evangeliste, 4 strani sveta i. dr. |3, 25].
Gosak se nahaja posebno na novcih kovnice Enns in je predvsem govoreč znak (Eiins lat. Anasus = gosak). L19, 39].
Neki koncil v 8. st. določa: »Non est imaginum struetura pietorum inventio, sed ecclesiae catholicae probata legislatio et tradHio«. To velja predvsem za novce. (Frie-densburg, str. 2.).
") Po zgledu Friedensburga navajamo simbole v abecednem redu. Tolmačenje simbolov je posneto večinoma po tej knjigi.
Grad pomeni obrambo vere, posvetno gospostvo i. dr. Navadno je označen samo z zidom. Z gradom v zvezi je gora. Zato je grad tudi govoreč simbol, posebno na novcih goriških grofov. [10, 11].
Grbi [23, 45, 47],
Jelen pomeni v smislu cerkve hrepenenje po Bogu; v posvetnem pomenu lov, ker je jelen najplemenitejša gozdna žival. [37],
Knez ima navadno znake svojega dostojanstva (krono, čelado, meč, zastavo i. t. d.) V vojaški opremi pomeni »Kristusovega vojaka« ali pa naj spominja, daje življenje kristjanovo večen boj (I. Tim. 6, 12; II. Tim. 4, 7). Večkrat pomeni knez nebeškega kralja, posebno na prestolu (Christus thronans) [2, 3, 9, 20, 22, 23, 24, 25, 23, 29. 30, 31, 32, 39, 46],
Kozel je bil priljubljena daritvena žival paganov in Židov in je vsled tega znak greha in hudiča, ki se posebno rad pojavlja v tej obliki. Ta znak naj opominja kristjana, da se naj varuje hudobnega duha [50].
Križ je naravno kot najznamenitejše znamenje našega odrešenja upodobljen na naših srednjeveških novcih neštetokrat in v najrazličnejših oblikah. (Numizmatika razločuje nad 200 vrst križev). Pogosto se nahaja v družbi d'rugili znamenj krščanstva [4, 5, 10, 13, 19, 24, 26, 41], Omenimo še, da je križ prastar simbol, ki ga nahajamo ua novcih že v paganski dobi; pri Rimljanih pa posebno izza časa Konštancina Vel.
Krog (obroč) je zelo priljubljen numizmatičen okrasek ter znači večnost, nebeško glorijo, hostijo i. dr,, v posvetnem pomenu pa gospostvo [11, 17, 41].
Lilija je simbol nedolžnosti in vsled tega atribut svetnikov in angelov, predvsem Marije. Nahaja se često v zvezi s križem, žezlom i. t. d. [6, 7, 17],
Lev ima mnogo pomenov. Lahko znači Kristusa (»leo de tribu Juda«, Apok. 5, 5), ali evangelista Marka. Ima pa tudi ravno nasproten pomen, namreč hudiča kot očeta greha (1. Petr., 5, 8). Sicer pa pomeni kraljevo dostojanstvo in moč in je vsled tega v grbih zelo priljubljen, n. pr. na kostanjeviških pfeni.gih in na novcih Premysla Oto-karja II. [10, 12, 21].
Orel je upodobljen že od nekdaj neštetokrat in v najrazličnejših oblikah, predvsem na rimskih novcih kot »aquila victrix«. Tuidii v krščanski simboliki igra veliko vlogo, ker ga sv. pismo pogosto omenja. Vsled svojega bajeslovnega rojstva pomeni vstajenje in je spremljevalec evangelista Janeza. Nadalje pomeni duhovno zaščito (»sub umbra alarum tuarum« čitamo pogosto na novcih 16. in 17. stol.). Slednjič je orel prastar simbol gospostva, posebno v zvezi z žezlom in krono [8, 15, 26, 43, 44], Na oglejskih novcih je orel govoreč simbol (aquila — Aquileia).
Palma je znan simbol miru in (duhovne) zmage. [10],
Panter je naravno pogosto upodobljen na štajerskih novcih, ker ga nahajamo v štajerskem grbu [27, 38, 40],
Riba je znan starokrščanski simbol Zveličarja. Navadno je upodobljenih na naših novcih več rib. Dve ribi značita tudi nebeško znamenje. [8],
Roža je znak ljubezni, skrivnosti, sodišča i. dr., posebno pa Marije kot rože Je-setove [lil.
Stolp pomeni predvsem Marijo (»mater iintemerata«, »turris Davidica«, »turris eburnea«), nadalje Zveličarjev grob, relikvar i. t. d.; v posvetnem pomenu pa moč. Večkrat je stolp govoreč znak, kakor n. pr. na novcih oglejskega patrijariia Ludovika della Torre (1359—1365). (Gl. »Cerkev«.)
Svetniki so upodobljeni pogosto s simboličnimi ali mučeniškimi znamenji (uim-bus, aureola, kelih, zastava, sulica L ,dr.). V splošnem je določitev svetnika mogoča samo, če se gre za zaščitnika kakega mesta ali dežele, 11. pr. sv. Vid (Sv. Vid ob Glini), sv. Rupert (Solnograd), sv. Mohor (Oglej) i. t. d. [18], (Gl. tudi »Škof«.)
Škof (nadškof) ima navadno znake svojega dostojanstva (palico, mitro, evangelij i. dr.). Upodobljen je stoječ, sedeč (na prestolu) ali samo v doprsju. Včasi nosi tudi posvetno obleko [l, 4, 5, 6, 7, 15].
Zvezda spominja na nebeško lepoto, na betlehemsko zvezdo, r,a Marijo (?stella matutina«, »stella maris« i. t. d.) V posvetnem smislu znači moč, dostojanstvo i. dr. Večkrat je zvezda govoreč znak. Zelo pogosto jo nahajamo v grbih, n. pr. celjskih grofov [8, 14, 15, 19, 49],
Živali.(bajeslovne) so — razen že opisanih — navadno znak hudiča in greha, predvsem zmaj (večkrat s ptičjo glavo). Večkrat je bajeslovna žival kombinacija drugih živali, n. pr. leva in orla [40, 41],
Priljubljeni so tudi prizori iz sv. pisma st. in n. z., kakor n. pr. Simson zadavi leva, kar pomeni Kristusovo zmago nad hudičem [37] i. t. d. — Poleg opisanih simbolov (ki so razvidni vsi na naših slikah), omenimo še sledeče: nuna oz. menih (L. S. M. 148); pes kot simbol požrešnosti in greha (L. S. M. 277); petelin, ki znači pazljivost in pokoro (L. S. M. 142); povodnji mož (nebeško znamenje) (L. S. M. 123); veverica pomeni predvsem jesen; zajec, ki pomeni od greha preganjanega človeka (L. S. M. 140); predvsem pa vinska trta (oz. listi), ki je poleg križa najpomembnejši simbol krščanstva: Kristus se primerja z vinsko trto, (Jan. 15, 5), vino je Odrešenikova kri, cerkev je Gospodov vinograd i. t. d. (L. S. M. 140).
V splošnem soglašajo simboli naših novcev s simboli, ki se nahajajo na tujih novcih. Karakteristične za našo domovino pa so pogoste podobe iz živalstva, kar je menda v zvezi z lovom, ki je bil pri nas posebno priljubljen.
Slednjič moramo omeniti še simboliko števila, ki igra — kakor v verstvu, v pravu, v narodnih običajih, v vražah, v umetnosti i. t. d. — naravno tudi na srednjeveških novcih veliko ulogo. V prvi vrsti velja to o številu tri z ozirom na največjo skrivnost krščanstva — sv. Trojico. Zato nahajamo na naših novcih tako pogosto 3 stolpe [3], 3 črke [36, 49, 50], troperesno deteljo [36]; nadalje 3 kroge, 3 ribe, 3 žezla, 3 lilije i. t. d. Važno ulogo igra na naših novcih tudi število sedem, k,i nas spominja na 7 zakramentov, 7 prošenj očenaša, 7 planetov, 7 dni tedna i. t. d. [17]. Manj pomembni sta števili štiri (svet in sv. Trojica, 4 evangelisti, 4 letni časi, 4 strani sveta i. dr.) UlL Svoj pomen imajo tudi druga števila, n. pr. dve (čas in večnost, posvetna in duhovna oblast, solnce in mesec i. dr.) 18, 15] pet (5 Kristusovih ran), dvanajst (12 apostolov) i. t. d.
O simboliki naših srednjeveških novcev bi poročali lahko še mnogo, ker je tvarina skoraj neizčrpna. Vendar zadostuje že, kar smo navedli, za spoznanje, da imajo tudi naši srednjeveški novci svojo lepoto in svoj globok pomen. Ta poezija pa se odkriva samo tistemu, ki razume skrivnostni jezik teh priprostih znamenj in ki se zna z ljubeznijo vživeti v čustvovanje teh davnih časov, ki nam je vsled vpliva humanizma, rene-sance in iznajdb mnogo bolj tuje kakor duh antike.
Novci starega veka nas razveseljujejo s svojo vedro lepoto, kakor nas razveseljujejo vedri Homerjevi spevi; novci srednjega veka pa nas s
svojo simboliko povzdigujejo, kakor nas povzdigujejo resni cerkveni korali.
DRUGI DEL.
Zgodovina naših srednjeveških novcev.
Simbolika srednjeveških novcev nam odkriva dušo srednjega veka; njihova zgodovina pa nam kaže zunanje življenje teh časov, namreč srednjeveške politične in gospodarske razmere. Naravno: tudi v srednjem veku je veljal prastari izrek »denar je sveta gospodar«, četudi ne v toliki meri kakor sedaj. Tudi v tej dobi se politična in gospodarska vprašanja niso reševala samo z mečem in diplomacijo, temveč tudi s finančnimi sredstvi. To nam dokazujejo predvsem solnograški nadškofje, ki so s svojim breškim pfenigom ustvarili novec, ki je obvladal ok. 150 let (od 1130—1280'") vso trgovino v naši domovini in daleč preko njenih mej. Obenem so ti novci viden znak moči in ugleda solnograške cerkve. Tej dobi je sledila doba »denarnega medvladja« (ok. 1250—1400), ko so se borili pri nas za gospodstvo novci raznih posvetnih in cerkvenih knezov. Med njimi zavzemajo najodličnejše mesto na jugu denarii oglejskih patri-jarhov, na severu pa graški pfenigi. Slednjič se posreči dunajskim pfeni-gom izpodriniti vse ostale valute in obdržati gospostvo do konca numizmatičnega srednjega veka (1469).
Opisati zgodovino naših srednjeveških novcev ni lahko, ker so kovali različni knezi v različnih kovnicah in v različnih časih različne novce. Nekatere kovnice so po daljšem ali krajšem času ustavile obrat, pozneje pa začele delovati pod bistveno spremenjenimi razmerami. Pisani viri so pomanjkljivi, tako da nam dokazujejo obstoj te ali one kovnice večkrat samo ohranjeni novci. Numizmatično pravilno je, da opišemo novce po njihovih kovih (Geprage11), t. j. po njihovi obliki in kar je na njih vkovano (podobe in napisi). V kovu se zrcali namreč duh časa in zato je kov bistveni znak novcev, važnejši kakor n. pr. oseba kovnega gospoda ali tvarina novca.
Predno opišemo posamezne kovnice in novce, se moramo seznaniti z izdelavo novcev in s srednjeveškim denarnim gospodarstvom.
Osnovni pojmi srednjeveške numizmatike.
Ker so bili srednjeveški novci zelo primitivni, je bila tudi njihova izdelava enostavna. Kovnica je bila lahko vsaka kovačnica, če je imela
'") Letnice so navedene samo približno, ker segajo dobe ena v drugo.
'') V slovenščini še nimamo^ za numizmatiko ustaljene terminologije. Zato navajamo v oklepajih nemške, oz. latinske strokovne izraze.
le primerno topilnico za kovine. Zato so se nahajale srednjeveške kovnice večkrat v samotnih gradovih, v neznatnih vaseh i. t. d. Navadno pa so bile v znamenitejših, posebno v trgovsko važnih krajih. — Novce so kovali kovni mojstri »al marco«, to se pravi: njihova naloga je bila izdelati iz določene množine srebra (kateremu so radi trdote primešali nekaj bakra) t. j. iz takozv. marke, določeno število novcev. Marka in število novcev, ki so se izdelali iz nje, sta bila v raznih krajih in v raznih časih dokaj različna. Kot primer navajamo, da so kovali ok. 1180 iz ene breške marke, t. j. 195.2 g kovanega srebra 160 pfenigov v povprečni teži 1.22 g. (Ostale za naše dežele važne primere navajamo pri opisu posameznih novcev.) Teža in oblika posameznega novca sta bili v splošnem postranskega pomena. Srebro so kovali kovni mojstri in njihovi pomočniki v plošče, prilično v debelini kartonskega papirja. Pa tudi ta debelina ni bila stalna, ker so starejši novci navadno nekoliko debelejši kot novejši. Iz te plošče so izrezali mojstri s škarjami približno enako velike četverokotne izrezke (Schrottlinge) v povprečni velikosti 20x 20 mm. Ta kvadratna oblika izrezkov je značilna za južnonemške (v splošnem torej tudi za naše) novce. Bila je tudi ekonomična, ker ni bilo dosti odpadkov in vsled tega tudi ne dosti izgube, če so odpadke pretopili za izdelavo novih novcev12). Tem štirioglatim, ostrorobim in vsled tega okornim izrezkom so skušali dati kovni mojstri ličnejšo in pripravnejšo okroglasto obliko s tem, da so potolkli s kladivom vse štiri vogale nazaj (četverokov Vierschlag). Tako je nastal v sredini izrezka v prvotni debelini plošče neenakomeren četverokotnik (quadratum supercussuin). Pri starejših, bolj skrbno izdelanih breških pfenigih, ki imajo v splošnem bolj okroglo obliko kot poznejši, naštejemo večkrat do 10 udarov. Tako pripravljen izrezek se imenuje prazen novec (Blosgeld). Včasi je dosegel novec komaj polovico običajne povprečne teže in imel zato samo polovično vrednost pfeniga. Tak novec se je imenoval polovičar (Halbling13). Nato so utisnili kovni mojstri s kovnim kolkom (Pnigestempel) na sprednjo in zadnjo stran vsakega komada podobe in morebitne napise. Novci, ki nimajo napisa, so molčeči ali anepigrafični (stumm); ostali so govoreči (redend). Enostranski novci so tisti, ki imajo podobe (oz. napise) samo na eni strani"). Ker so opravljali kovni mojstri to delo s prosto roko, brez strojnih priprav, in še to večkrat malomarno, so bili pomanjkljivi, napačni ali dvojni kovi pogosti. Najdemo pa tudi zelo skrbno in lično izdelane vzorce. Pri izdelavi (razbeljenju) so dobili novci vsled oksidiranja
12) Znano je, da izigube kovine pri večkratnem prctapljanjii na snovi. ia) Od XIV. st. dalje se pojavijo posebno na Ogrskem tudi č e t r t n j a k i (Ortlinge).
") V naslednjem označujemo sprednjo stran novcev (averz) z A; zadnjo stran (reverz) z R.
črno prevleko, ki so jo odstranili kovni mojstri z raznimi sredstvi (beljenje Weitibrennen). Od XV. st. dalje so prevleko večkrat pustili, da niso zgubili novci preveč na teži. To so takozv. črni pfenigi (argentum nigrum, Schwarzpfennige) [36, 49, 50]. —• Starejši oglejski novci imajo po bizantinskem zgledu vzbočeno obliko, tako da sličijo skodelicam. Zato jih imenujemo skodelaste novce (SchliiBelmunzen). Kovali so jih tudi v naših kovnicah na Kranjskem'5). — Posebna vrsta srednjeveških novcev so brakteati16). To so zelo (kot papir) tanki (običajno večji) novci, ki so jih kovali kovni mojstri z enim samim kolkom na mehki podlagi (n. pr. na svincu, usnju, klobučevini i. t. d.). Vsled tega imajo na drugi strani vzbočen relief [12, 14]. Brakteate so hranili v posebnih okroglih škat-Ijah (dozah) ali več komadov skupaj, ker bi se novci sicer razbili. Zato so se nam ohranili številni vzorci. Brakteati so bili tudi pri nas v prometu. — Vsi naši srednjeveški novci so srebrni. Zato se imenujejo večkrat argentum (prim, franc, argent.). Sicer pa imajo razna druga imena. Za nas zadostuje, če imenujemo romanske (oglejske) novce denarije, ostale (germanske) pa pfenige1'). Predhodniki naših pfenigov so regensburški pfenigi. Zato se je tudi pri nas računalo po bavarskem načinu, namreč po tako-zvanem dolgem šilingu (solidus longus) s 30 pfenigi, tako da je prišlo 8 (bavarskih) šilingov ali 240 pfenigov na en plačilni funt18). — Za oglejske novce je veljala običajna plačilna marka s 160 komadi.
Če upoštevamo primitivni način kovanja srednjeveških novcev, je jasno, da so bili posamezni komadi različno težki in vsled tega različne vrednosti. To je bila rak-rana srednjeveškega denarstva. Naravno je, da so ljudje rajši jemali težke novce in jih odtegovali prometu. Tako so ostali slednjič v prometu samo slabi novci. Edino sredstvo zoper to je bila obnova novcev (Munzerneuerung), ki je obstajala v tem, da so ome-
Skodelasti novci se pojavijo v Bizancu sredi XI. st. in trajajo do konca bizantinskega cesarstva (Cnechi, str. 6 in 75 in drugi). Gl. slika v odstavku »Oglejski novci«.
1(1) Od lat. bractea (izpeljanka iz grške besede braclitein = šumeti. (Halke, str. 97 in drugi).
") Beseda pfenig izvira najbrž iz keltskega »pen« t. j. glava, ker so se Kelti radi posluževali rimskih novcev z glavo Rome ali cesarjev. Iz tega je nastal izraz »pennek« (mn. pennein) oz. pfenig, penny i. t. d. (Halke, str. 85). Drugi menijo, da izhaja pfenig od pliantiac = Pfand. »Denarius.« in »pfenig« sta strokovna numizmatična izraza, ki se rabita v vseh jezikih. Zato je nepravilno, če rabimo v znanstvenih delih izraz »belič«, »vinar« i. dr. Beseda »>penez« pa je izpeljanka iz »pfeniga«. — Sodobne lat. listine imenujejo pfenige često »denarii-je«. — O pomenu breški, graški, dunajski i. dr. pfenigi (oz. novci) govorimo pozneje.
1<) »Šiling« in »solidus« imata isti pomen. Šiling pa je germanskega izvora (od skilling = zvonec ali od sciit = Schikli Halke, str. 85, kjer navaja še druge razlage). V ostalih delih vzhodne Evrope so računali po karolinškem sistemu ali po kratke m šilingu (solidus brevis), ki ga je uvedel Karol Veliki. En karolinški funt je obsegal 12 šilingov po 20 pfenigov. Ta sistem se je ohranil do sedaj na Angleškem.
jili kovni gospodje dobo prometa na določen čas — navadno na eno leto, — potem pa izdali druge novce. Pa tudi kovni gospodje so često iz ko-ristoljubja zlorabljali neurejene denarne razmere, da so preklicali stare novce (preklic novcev, Miinzverruf) in mesto teh kovali iz novcev, ki so jih vzeli iz prometa, slabše, ki pa so imeli isto veljavo, kakor dobri stari. Če upoštevamo še, da je bilo število kovnih gospodov ogromno1"), da so kovali novce za često povsem neznatna ozemlja in da je manjkala vsaka kontrola in zakonita zaščita, tako da so samolastni in dobičkaželjni cerkveni in posvetni knezi kovali meni nič tebi nič novce po boljših tujih vzorcih, je umevno, da so zgubili ti novci koncem srednjega veka, ko je vzcvetela trgovina, vso svojo veljavo. Saj niso sprejemali teh »šinderlin-gov« niti cesarski uradi, kakor sodišča, mitnice i. dr. Novčna reforma je bila neizogibna. S tem pa se začne v numizmatiki novi vek.
I. Breški pfenigi.
Viri: Luschin: Pettauer-Friesacher Geprage. Num. Zeitsch. Wien 1870, II. zv., str. 494—502. — Umrisse zur Miinzigeschichte der altosterr. Lande im Mittelalter. Nuni. Zeitsch. Wien. N. F. M. zv., str. 137—190. — Steirische Munzfunde — Allgemeine Miinz-kunde urad Miinzgeschichte — Beitrage zur Miinzgeschichte in Steiermark im Mittelalter. Num. Zeitsch. Wien, XI. zv., str. 243—269. — Friesacher Munzfunde. Jahrb. f. Al-tertumskunde 1911, V. zv., str. 188—210. — Brakteatenfund zu Prebl in Karnten. Mitteil. der num. Ges. in Wien 1920, št. 23—24. — Friesacher Pfennige. Num. Zeitsch. Wien 1922, str. 89—118; 1923, str. 33—114. — Frizaške kovnice novca za trgovinu s Hrvat-skom i Slavonijom na Dravi, Savi i donjokranjskoj Krki. Starinar. Beograd 1925, str. 3—16. — Ostala literatura je navedena v besedilu.
A. Pojem i n splošni zgodovinski razvoj.
1. Pojem. Z izrazom breški pfenigi (nem. Friesacher Pfennige ali Friesacher; lat. friesaticus, frisacensis) v ožjem pomenu označujemo (srebrne) novce, ki so jih kovali solnograški nadškofje prilično od začetka XII. do polovice XIV. st. v Brežah na Koroškem in še v nekaterih drugih kovnicah. Ti novci so se radi svoje polne vrednosti kmalu udomačili in se za časa križarskih vojn naglo razširili daleč preko mej svoje prvotne domovine. Osvojili so si vse slovenske dežele, Hrvaško, Slavonijo, Bosno in Dalmacijo (torej znaten del naše sedanje države), nadalje Furlanijo in Ogrsko do izvira Tise. Tako so ustvarili solnograški nadškofje novec, ki
") Prvotno so imeli kovno pravico samo državni vladarji. Pozneje so jo podeljevali raznim posvetnim in cerkvenim knezom, običajno s tržno pravico in carino. Zato čitamo v srednjeveških listinah često »mercatus, teloneum et moneta«. Večkrat so velikaši te pravice dali v zakup, jih zastavili i. t. d. Mnogi so si kovno pravico tudi samolastno prisvojili. Zato je v posameznih slučajih težko dognati, kako je kovna pravica nastala. Knezom priizmava kovno pravico statutum in favorem kralja Henrika iz 1. 1231.
je bil eden najvažnejših mednarodnih plačilnih sredstev te dobe. Ogromni pomen teh pfenigov je razviden iz številnih sodobnih trgovskih listin, kjer čitamo, da so si izgovorili prodajalci mesto slabe domače valute »bonos et electos friesaticos«. Umevno je, da so posnemali te novce — bodisi upravičeno (pogodbeno), bodisi neupravičeno — mnogi posvetni in cerkveni knezi. Vsi ti novci so veljali v prometu kot breški pfenigi. Da, v oglejskem patriarhatu je bil »frisacensis« uradna označba polnoveljavnih srebrnih novcev celo še v času, ko so dobili oglejski novci povsem drugo obliko"'"). Splošno priljubljenost breških novcev nam dokazujejo slednjič številne in bogate najdbe, n. pr. v Detti pri Temešvaru (10.000 kom.), v Ostrovu pri Vukovarju (3.500 kom.), v Er-Szodoro na Sedmograškem (3.000 kom.), v Aba Puszti na Ogrskem (1.500 kom.), v Dobrici v Banatu (600 kom.) i. t. d.21). Pod izrazom breški pfenigi v širšem pomenu razumemo torej pfenige, ki so jih kovali razni posvetni in cerkveni knezi po vzorcih breških pfenigov v ožjem pomenu.
Posebno značilni za breški kov so: večja četverooglata oblika (ki pa se je večkrat spreminjala) in povdarjen R, medtem ko je A površen, večkrat težko čitljiv. Sem spadajo tudi naši brakteati.
2.	Predhodniki breških pfenigov (ok. 975—1125). Najstarejše poročilo o novcih, ki tvorijo predmet razprave, je listina z dne 11. junija 975., s katero je podelil cesar Oton II. materi sv. Heme vdovi Immi pravico kovati lastne novce v Linbedingi pri Strassburgu v dolini koroške Krke.") Novci te nastarejše kovnice v naših Alpah se niso ohranili. Gotovo pa so posnemali rei;ensburške pfenige, ki so takrat obvladovali ves jugovzhodni del tedanje nemške države. — L. 996. je podelil cesar Oton III. solnograš-kemu nadškofu Hartviku kovno pravico.33) Tudi ti najstarejši solnograški novci so posnetki regensburških pfenigov ter so bili zgled za pfenige, ki sta jih kovala koroška vojvoda Konrad 1. (1004—1011) in Adalbero (1012—1035) v neki nam neznani kovnici.2')
3.	Doba od ustanovitve kovnice v Brežah do nastopa vlade Eber-harda II. (ok. 1125—1200). — Pod nadškofom Konradom I. (1106—1147) so postale Breže (solnograška posest od 1. 860.) gospodarsko in politično središče solnograške cerkve na Koroškem. Opirajoč se na omenjeno kovno pravico cesarja Otona 111., je ustanovil Konrad I. tu novo kovnico. Zgoditi se je moralo to med 1. 1125—1130, ko je nadškof znova utrdil in
*') Ti frisacenses so bili skodelasti skrbno izdelani denarii.
'") Te najdbe opisujejo, oz. omenjajo: Luschin: Fries. Pfen., Fries. Miinzfuriide in Frizaške kovnice; Brunšmid: Našašče frizaških novaca u Ostrovu. Vij. hrv. arheol. društva. N. s. IV. zv.; Saria: Iz numizmatičke zbirke Narodnog muzeja u Beogradu, Beograd 1925, str. 91—97 i. dr. Domače najdbe omenimo na koncu razprave. (Dodatek I.)
'"') ». . . . in loco, qui dicitur Liubedinga in pago Gurketal«. To ime se je ohranilo v vasici Lieding na griču pri Strassburgu. (Luschin: Fries. Pfen. III., str. 33; Jaksch: Mon. Carinthiae L, št. 8.).
'") ». > . . monetam Radasponensem in: loco Salcburc . . . construi« (Luschin: Um« risse 1. 1; Hauthater-Martin: Salzb. Urkumdenbuch II., št. 63).
") Streber: Abh. der Miinchner Akademie I., CL., zv. VII.
olepšal svoj grad na Petrovi gori (Petersberg) pri Brežah. Tu je bila tudi kovnica, kamor je pozval ustanovitelj kovne mojstre iz Kolna ob Renu, ki so kovali tu prve breške pfenige. Ti novci so bili prvotno sirovi in nerodni posnetki kolinskih pfenigov. Tudi je odgovarjala teža (enota) kolin-ski marki (229.456 g). Sčasoma se je razvila lastna breška enota (»breška marka«), kakor tudi lastni breški kov. Ti najstarejši breški pfenigi Ll] so nam znani iz ostankov najdb v Roveretu (Trentinska Benečija) in v Ostrogonu na Ogrskem25). Med temi pfenigi se nahajajo tudi novci koroških vojvodov (Sponheimovcev) Engelberta (1124—1135), Ulrika I. (1135—1144) in Henrika V. (1141—1161), ki se očividno naslanjajo na sol-nograške-breške pfenige \2 in 3l. Iz tega sledi, da so koroški vojvodi posnemali breške pfenige takoj, ko se je ustanovila breška kovnica. — Ti redki breški novci so predniki kova, ki se je pojavil kmalu na to in se ohranil 36 let, namreč od smrti nadškofa Eberharda 1. (1164) do nastopa vlade Eberharda II. (1200). Ti novci se označujejo glasom napisa ERIACENSIS izrecno kot breški pfenigi. Na sprednji strani se nahaja doprsna podoba nadškofova; na zadnji strani pa pročelje cerkve s križem med dvema stolpoma. Ta oblika je ostala neizpremenjena, četudi so se medtem štirikrat menjali nadškofje26) l4l. Med mnogo tisoč pfenigi iz tega časa, ki so se nam ohranili, je samo en komad, ki ima ime nadškofa Adalberta III. To dejstvo dokazuje, da so zasledovali solnograški nadškofje dosledno finančno politiko. Med tem ko so ostali posvetni in cerkveni knezi bodisi vsled potrebe, bodisi iz dobičkaželjnosti skoraj vsako leto obnavljali svoje novce, so solnograški nadškofje skrbeli za to, da so si njihovi polnovredni novci osvojili denarni trg v vseh sosednih deželah in okrepili tako ugled in moč solnograške cerkve. Naravno je, da so se čutili ostali knezi prikrajšane in da so vsled tega — bodisi z dovoljenjem solnograških nadškofov, bodisi samolastno — posnemali breške pfenige, pogosto na škodo solnograške cerkve.
Proti tej zlorabi je nastopil odločno nadškof Adalbert III. ter izposlo-val od cesarja Henrika VI. v Milanu dne 1. VI. 1195 razsodbo državnega sodišča, da ne sme v bodoče nihče brez izrecnega dovoljenja solnograške-ga nadškofa na ozemlju, kjer ima nadškof cerkveno oblast, posnemati njegovih novcev27). To dovoljenje so imeli odslej le še koroški vojvodi, oglejski patrijarhi, Babenberžani in še nekateri drugi knezi, ne pa n. pr. bam-
") Luschln: Fries. MUnzfunde.
?c) Eberhard I. (f 1164), Adalbert III. (1164—1174), Henrik (1174—1177), Konradi III. (21/7—1184); druga vlada Adalberta III. (1184—1200).
") Quod nullus omnino per totum archiepiscopatuni Salzburgensem monetam cu-dere debat in forma monetae Salzbungensis nisi tantum monetarii arcliiepiscopi, liii scilicet, quibus ipse hoc faciendum commisserit (Luschin: Umrisse 1. 12).
berški škofje do 1242 in krški škofje. Slednji so si na podlagi ponarejenih listin prisvajali kovno pravico28).
4.	Doba nadškofa Eberharda II. (1200—1246). Dne 20. IV. 1200 je bil izvoljen kot naslednik nadškofa Adalberta III. mladi briksenški škof Eber-hard iz plemiške rodbine Regensberg. Ž njim je zasedel stol sv. Ruperta eden najodličnejših cerkvenih knezov srednjega veka, ki je 46 let krepko in modro vladal svojo nadškofijo. Predvsem je odpravil neprijetno va-ruštvo. ki so si ga prilaščali nekateri posvetni knezi nad solnograško cerkvijo. Skrbno je čuval svoje pravice napram podrejenim škofom, ki so mogli dobiti kovno pravico le od njega v zajem. Doba tega odličnega kneza je bila zlata doba breških pfenigov. Novci, ki jih je koval deloma v Brežali, deloma tudi v drugih kovnicah, ki jih je ustanovil, so izredno številni in raznolični. Žal, da se nam niso ohranile njegove tozadevne odredbe. Vemo le, da je ustanovil tudi pri nas več kovnic, ki jih opišemo pozneje. Ugotoviti njegove novce ni težko, ker imajo navadno vsi njegovo ime t EBERHARDVS (— EPS) in označbo kovnice, n. pr. FRI-SACH [5]. Mnogoštevilne in bogate najdbe teh novcev nam omogočajo točno ugotovitev posameznih vrst. Ti številni in različni novci utrjujejo domnevo, da je opustil Eberhard II. dotedanjo finančno politiko solno-graških nadškofov in uvedel zopet letno obnovo novcev, ker so tuji knezi zlorabljali njegove novce. Podrobnosti niso znane.
5.	Doba propada breških pfenigov (1246 — ok. 1350). Žalostne razmere po smrti nadškofa Eberharda II. (t 1. XII. 1246 v Brezah) kakor boji in spletke nadškofa Filipa Koroškega (1247—1256), ki so spravili slednjič nadškofijo v odvisnost koroških vojvodov, ter nasprotstvo med solnograškimi nadškofi in habsburško dinastijo, ki je prenehalo šele z drugim dunajskim mirom (24. IX. 1297), se zrcalijo tudi v propadu breških pfenigov. Podobe na novcih so zanemarjene, napisi so nejasni in često nesmiselni. Pod nadškofom Filipom Koroškim spremene pfenigi svojo prejšnjo obliko in postanejo tanjši. Kov na A postaja vedno bolj ploščnat in nejasen. Četudi se uporabljata še vedno dva kolka (za obe strani novcev), napravljajo mnogi pfenigi — posebno od 1250 dalje — vtis enostranskih novcev. Slednjič se pojavijo v nekaterih kovnicah na Sp. Koroškem brakteati. Še jasnejše se zrcali ta propad v pogodbi, ki jo je sklenil nadškof Vladislav s koroškim vojvodom Ulrikom III. Sponheimskim v Hohenfeldu pri Medvodah na Koroškem dne 14. VII. 1268. Glasom te pogodbe nadzorujeta pogodbenika medsebojno nadškofijsko kovnico v Brežali in vojvodske kovnice v Sv. Vidu, v Velikovcu in v Slovenj-
") Luschin: Fries: Pfen. III., str. 108—111: Das a,ngebliche Miinzrecht der Gurkei Bischofe. Novci krških škofov niso znani. Tudi lavantiinski, sekovski in drugi tu neomenjeni škofje v tedanjih slovenskih deželah niso imeli kovne pravice.
gradcu, »da se denar ne poslabša«29). Iz te dobe sta omembe vredni še dve drugi pogodbi, ki se nanašata na breške pfenige. Dne 22. X. 1286 sta se pogodila namreč nadškof Rudolf pl. Hoheneck in vojvoda Majnhard II. v Judenburgu radi svojih kovnic v Brežah, oziroma v Sv. Vidu in v Ve-likovcu, da se uvede v teh kovnicah kot enotna novčna teža dunajska marka (= 275.347 g), tako da kujejo te kovnice od svečnice 1287 dalje iz ene marke 344 pfenigov (v povprečni teži a 0.S0 g) in da ostanejo ti pfenigi neizpremenjeni do 25. VII. 1289 (Luschin: Umrisse 1. 51). Ti novci [17] vsebujejo 0.883 čistega srebra. Ta pogodba je ostala v veljavi, kakor povdarja drugi dogovor z dne 24. VIII. 1334, do XIV. st. Dogovor iz leta 1334. določa, da velja prvotna pogodba tudi za vojvodsko kovnico v Slo-venjgradcu ter zniža obenem čisto vrednost srebra (na 0.834). Teža komada pa je ostala neizpremenjena. Na vsakih 15 mark kovanega denarja odpade en polovičar. Novci se obnove letno. Na Koroškem veljajo samo novci teh štirih kovnic. Raba oglejskih novcev, srebra v palčicah i. t. d., se prepove (Luschin Umrisse 1. 106). Med tem zgube breški novci povsem svoj prejšnji pomen. Trgovske zveze z Ogrsko je prekinil veliki mongolski vpad (1240—1241), ki je uničil blagostanje dežele, ki se je opomogla šele po desetletjih. V tem času so se uveljavili na Ogrskem že dunajski pfenigi. Drugod se uveljavljajo poleg dunajskih še graški, oglejski in drugi novci. Slednjič postanejo breški pfenigi brezpomembni deželni novci. To nam dokazuje pred vsem dejstvo, da se nahajajo med poznejšimi najdbami (izven Koroške) le še posamezni komadi breških pfenigov. Po 1. 1340. nimamo o breški kovnici nikakih poročil. Zadnji znani breški pfenigi nudijo žalostno sliko: kovi so zanemarjeni (večkrat celo izpuščeni), oziroma nerodni posnetki prejšnjih pfenigov.
B. K o v n i c e s o 1 n o g r a š k i h nadškofov v P t u j u, v R a j-henburgu in v Brežicah.
Poleg glavne kovnice v Brežah so ustanovili razni solnograški nadškofje še več drugih kovnic. Za našo zgodovino so važne samo kovnice, ki jih je ustanovil nadškof Eberhard 11. na ozemlju bivše Spod. Štajerske v Ptuju, v Rajhenburgu in v Brežicah.
1. Ptui. — Ok. 1220 sta se dogovorila nadškof Eberhard II. in vojvoda Leopold VI., da ustanovita za svoja posestva na Štajerskem skupno kovnico v Ptuju. Da sta si v to svrho izbrala Ptuj, je umevno, ker je cvetela tu v tem času trgovina z Ogrsko in Hrvaško. Tudi je bil vojvoda kot štajerski deželni knez zaščitnik solnograškega Ptuja. K pogodbi se je odločil vojvoda, ker njegova kovnica v Gradcu ni uspevala vsled pre-
'") ». . . . ne monetae nostrae per Carinthiam ab aliauo depraventur«. (Luschin: Umrisse 1. 49).
velike konkurence breške kovnice. Nadškofu pa je nudila pogodba znatne koristi. Po tej pogodbi bi si namreč delila pogodbenika dobiček skupne kovnice, razen tega pa še dohodke, ki so pristajali vojvodu kot zaščitniku mesta (carino in sodne pristojbine). Predno se je kovnica ustanovila, je prosil previdni nadškof papeža Honorija III. (1216—1227) za odobritev pogodbe. Nato je odredil papež dne 15. I. 1220 poizvedbe30). Poizvedbe, ki so jih po papeževem naročilu vodili opat pri Sv. Križu (Heiligen Kreuz) in prošta pri Sv. Florijanu in iz Reichersberga, so bile ugodne za solno-graško cerkev. Šele na to (1222) sta začela pogodbenika kovati v novoustanovljeni kovnici skupne pfenige po breškem kovu. Vsi pfenigi imajo enake podobe in imenujejo včasi ime nadškofovo EBERHARS - EPS [6l, včasi vojvodovo DVX LIVPOLDVS l7l. Prevladujejo pa novci z vojvod-skim naslovom. Ptujska kovnica je obstajala le kratko, ker je pogodba ugasnila najkasneje s smrtjo Leopolda VI. 1. 1230. Kovnica se je nahajala po tedanjem običaju na gradu.
2.	Rajlienburg. — Med tem je ustanovil Eberhard II. novo kovnico v Rajhenburgu ob Savi. Kovnica je bila na gradu, kjer je živel v tem času župnik Rupert s štirimi kaplani. V listinah se kovnica ne omenja. Našli so se samo (v Aba Puszti) nekateri komadi z dvema različnima ko-voma in s krajevno označbo RICHBVR. To dokazuje, da je obstajala rajhenburška kovnica le kratko časa.
3.	Brežice. — Ker je bil Rajhenburg neprimeren kraj, je premestil nadškof ok. 1. 1225. kovnico na skrajno jugovzhodno mejo svojih posestev, v novoustanovljene Brežice ob Savi. Brezdvornno so bile Brežice že takrat važna trdnjava in trgovska naselbina. Iz te kovnice so nam znani razni pfenigi s krajevno označbo DE RAINE. Sodobne listine jih imenujejo »Rainer« ali »moneta de Rain«. Imeli so isto vrednost kakor kostanjeviški pfenigi31). Prvotno so se »rainerji« ravnali po breškem kovu. Po mongolskem vpadu na Ogrsko je kovnica ustavila obratova-
Izvirnik (izdan v Lateranu) se nahaja v drž. arhivu na Dunaju in se glasi v izvlečku: »Venerabilis frater noster... Salzbugensis eplscopus transmissa nobis peti-tionc, inonstrauit, quod nobilis uir . . . dux Austrie, adVocatus burgis Petouie, monetam suam, quam habet in burgo suo de Graze tali uult conditione trarisferre, quod omnes prouuentus Petouie in theloneis uel moneta seu iuridisctionibus consistentes sint eidein archiepiscopo et duci comunes. Unde idem archiepiscopus nobis humiliter suplicauit, ut cum id credat ad utililatem Salzburgensis ecclesie prouenire, celebrandi contractum huiusinodi sibi cum capituli sui consensu licentiam concedere dignemur . . .« (Luschin: Die Pettau-Friesacher Gepriige, str. 4.).
") Tako so se n. pr. glasom pogodbe z dne 26. decembra 1252 zavezali plačati Ulrili Reifenberški, njegovi sinovi in solnograški nadškof Filip Koroški Henriku Ostro-vrharju kot odkupnino za nekatera posestva solnograške cerkve, ki so mu bila zastavljena: ». . . pro 400 marcis denariorum monetae de Rain vel de Landestrost, quam ex hiis duxerit (nam. Ostrovrhar) acceptandum«. Luschin: Fries. Pfen. III., str. 63; Uni-risse, 1. 55.
nje. Poznejši novci posnemajo graški kov. Domnevno je kovnica prenehala koncem XIII. st., ker se po 1283 ti novci več ne omenjajo.
C. Kovnice koroških vojvodov pri Sv. Vidu ob Glini, v Velikovcu in v Kostanjevici.
1.	Najznamenitejša in najstarejša kovnica koroških vojvodov je bila v njihovi prastari prestolnici Sv. Vidu ob Gl. Verjetno je, da so kovali tu svoje pfenige že v. Engelbert, Ulrih I. in Henrik V. Brezdvomno je obstajala kovnica že ok. 1. 1200 in obratovala nato kakih 150 let. Od 1. 1230. so imeli novci te kovnice isto veljavo kakor breški (solnograški) pfenigi. Starejši novci imajo krajevne označbe, n. pr. SANT VEIT [9], MON. SCI. VIT.; VITVS. Zanimiv je pfenig vojvoda Bernharda 11. (1201—1256) z napisom t HERZO(G) BERNHART, ker je to prva nemška označba vladarja v alpskih deželah. Vpad Mongolov na Ogrsko je znatno oviral delovanje kovnice, kar je posledica prekinjenih trgovskih zvez. O 1. 1256. so novci — z redkimi izjemami — molčeči 118]. Zadnje breške pfenige je koval tu vojvoda Oton Veseli (1335—1343). — V dobi »šinderlingov« (1461—1469) so kovali tu dunajske pfenige.
2.	Velikovec je bil (od ok. 1122) v posesti Sponheimovcev. Pozneje je prišlo mesto za kratko dobo v posest samostana Sv. Pavel v Labodski dolini. Vojvoda Bernhard si je osvojil mesto, ki je ostalo odslej stalno v posesti koroških vojvodov. Kovnica se je nahajala v utrjenem gradu. Novce so kovali izza zadnjih let vlade Bernharda v obliki brakteatov. Zanimivi so brakteati z napisom KARINTIA kakor tudi novci zadnjega Sponheimovca Ulrika III. (t 1269) z napisom DVX OVLRIKVS [141. Nadalje so nam iz te kovnice znani novci kralja Premysla Otokarja II. in Majnharda Goriškega (upravitelj od 1277, v. 1286, t 1295).
3.	Kostanjevica (Landestrost). — Postanek Kostanjevice je sporen. Vsekako je stal že ok. 1215 na otoku Krke utrjen grad Landestrost, ki naj bi služil okoličanom v času sovražnih vpadov kot pribežališče (Valvasor III., str. 32932). Tu je ustanovil vojvoda Bernhard kovnico, kjer so kovali prvotno novce po oglejskem kovu. Ker se ti novci niso obnesli, so kovali od ok. 1220 breške pfenige z označbo LANDESTROST l8l. Kakor nam pričajo najdbe, so se razširili ti novci celo na Ogrsko (1220— 1235). Po mongolskem vpadu so kovali zopet oglejske novce; potem pa breške pfenige, ki se imenujejo v listinah iz 1. 1252. gl. op. 31) in 1256. Premysl Otokar II. je podaril glasom listine od 24. XI. 1270 (v dež. arhivu v Ljubljani) kostanjeviškemu samostanu '/»» svojih dohodkov gradu, mesta in kovnice33). Tej kovnici pripisujejo brakteate (najdene v Starem
sS) i»... plebanus de Landestrost« se omenja I. 1220. Kos: Gradivo V., 165.
") »...in dlecimis censibus, oficiis et moneta«. Luschin: Fries. Pfen., str. 78.
gradu pri Kostanjevici), ki jih je koval Premysl Otokar II. kot gospod Slovenske marke [8]34). Zadnjič se omenjajo kostanjevški novci v računih iz 1. 1283. V listinah se imenujejo ti novci tudi »denarii Carniolenses«.
D. Kovnice rodbine Andechs-Meran v Slovenjgrad-cu, v Kamniku in v Hrvatskem Brodu (Gutenwert).
Knežja rodbina Andechs-Meran, ki je imela obširna posestva na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, je kovala lastne novce vsled svoje suverenitete, ki jo je (s posestvi vred) podedovala po rodbini Weimar-Orlamiinde in s pridobitvijo mejne grofije Istre (1173). Za našo zgodovino so važne kovnice, ki jih je ustanovila ta rodbina v Slovenjgradcu, v Kamniku in v Hrvatskem Brodu (Gutenwert) na Dolenjskem.
1.	Slovenjgradec je bil v tem času važno tržišče s Koroško. Zato je ustanovil tu v začetku XIII. st. mejni grof Henrik IV. (1204—1228) kovnico na gradu, ki je stal na mestu, kjer stoji sedaj cerkev sv. Pan-kracija. Notranjost cerkve je bila nekoč palača gradu, stolp pa utrdba. Grad je prezidal v cerkev cesar Friderik III. Ostanke nekdanje kovnice (topilnice) je našel notar Winkler. V tej kovnici so kovali breške pfenige s krajevno označbo GRA CENSES. Po smrti ustanovitelja je podedoval kovnico in mesto njegov mlajši brat, tedanji oglejski patrijarh Bertold V. (+ 1251), ki se označuje na teh novcih z BERTOLDVS ali PERCHTOL-DVS. Bertold je zapustil Slovenjgradec oglejski cerkvi, ki je posedovala mesto do 1. 1261. Pozneje je bil lastnik mesta in kovnice zadnji Sponhei-movec Ulrik III. (t 1269), čigar žena Neža je bila nečakinja mejnega grofa Henrika IV. Kovnica je prenehala ok. 1268. — V XIV. st. je bil Slovenjgradec v zastavni posesti Konrada Auffensteina, ki je koval tu nekako v letih 1328—1334 pfenige po breškem kovu.
2.	Kamnik. — Tudi Kamnik je bil v tem času važno tržišče. V začetku XIII. st. je bil lastnik mesta mejni grof Henrik IV. Po njegovi smrti je podedovala Kamnik in ostala kranjska posestva Neža, ki se je 1. 1229. poročila z zadnjim Babenberžanom Friderikom II. Bojevitim. V drugem zakonu je bila poročena z vojvodom Ulrikom III., ki je po svoji smrti izročil mesto z ostalimi posestvi svojemu sorodniku Premyslu Otokarju II. Poznejši lastniki so bili goriški grofje in od 1. 1335. Habsburžani. — Kovnica se je nahajala tu že v začetku XIII. st. na Malem Gradu. Do 1220 so kovali novce po breškem kovu. Iz te dobe so nam znani pfenigi mejnega grofa Henrika IV. (ki se imenuje na novcih prvotno comes, pozneje inarchio) z napisom STAI t NE. — Poznejši novci so posnetki skodelastih oglejskih denarijev. Kdaj je kovnica prenehala, ni znano. Iz listin je raz-
M) Te brakteate je opisal Kubitschek v Mitteil. d. Zentralkomin. f. Kunst u. hist. Denkm. 1. 1904., 3. Folge, 5. zv.
vidno le, da so kovali tu breške pfenige še za časa vojvode Friderika II. Bojevitega.
3. Hrvatski brod (Gutenwert). — Pri Škocijanu ob Krki (med Bre-
V	žicami in Sotesko) je stala dvorna pristava Gutenwert (Gutenwerde) z brodom, ki se imenuje še sedaj Hrvatski brod. V zač. XIII. st. so bili lastniki marke brižinski (Freising) škofje (Oton II. 1180—1220). Pozneje so jo dobili v zajem oziroma v last Andechs-Merani (mejni grof Henrik IV.), Babenberžani (.vojvoda Friderik II. Bojeviti) in slednjič vojvoda Bernhard Koroški (t 1256). V listinah se omenja kraj zadnjič 1. 1321.35). — Razen dvomljivega pfeniga škofa Otona II. so nam znani iz te kovnice breški pfenigi mejnega grofa Henrika IV. z napisom GVTENWFRT [8]. — Omenimo še, da brižinski škofje niso kovali za svoja obširna posestva na Gorenjskem (ki so jih posedovali že od 1. 973.) posebnih novcev.
E. Kovnici bamberških škofov v Beljaku in Grebinju.
Bamberški škofje so kovali za svoja posestva na Koroškem že od
Y	vsega začetka breške pfenige, ne da bi imeli za to dovoljenje. L. 1242. pa je podelil cesar Friderik II. škofu Henriku (1222—1258) in njegovim naslednikom to pravico110).
1.	Beljak. — Na mestu sedanjega Beljaka je stala že ok. 1. 1000. pristava (curtis stabularia) bamberških škofov. Vsled ugodne lege se je naselbina hitro razvila v važno postojanko za trgovino z Italijo. Novci te kovnice (leto ustanovitve ni znano) so redki. Kovala sta jih škofa Oton 11. (1177---96) in Eckbert (1203—1237).
2.	Grebinj. — Še pred 1. 1146. so zgradili bamberški škofje 7 km severovzhodno od Velikovca grad Grebinj (Griffen), okoli katerega je nastal trg istega imena, ki se omenja v listinah že 1. 1237. Kovnica na gradu je bila ustanovljena ok. 1. 1242. Kakor v Velikovcu so kovali tudi tu brakteate, posebno pod škofom Bertoldom (1258—1285).
F. Breški pfenigi štajerskih vojvodov.
Breški (solnograški) pfenigi so se hitro udomačili tudi v onih delih Štajerske, ki niso bili last Solnograda. To je bil domnevno vzrok, da so ustanovili štaj. deželni knezi lastni kovnici v Gradcu in v Oberzeiringu (Zg. Štajersko), kjer so nekaj časa kovali novce po breškem kovu. Graško kovnico je ustanovil vojvoda Leopold VI. Slavni med 1. 1210—
*") Listina od 4. avgusta 1321 v muz. arh. v Ljubljani.
"'") ». . . ut apud Villacum novam monetam cudi faciant, que Frisacensi cquipolleat In pondere et valore et apiid Griuen eadem sibi gratiam de sunili moneta cudenda du-ximus faciendum . . .« Luschin: Fries. Pfen., str. 98.
1215. Po ukinitvi ptujske kovnice (1230) je otvoril vojvoda Friderik I. Bojeviti kovnico znova. Tu so kovali breške pfenige do srede XIII. st. — Kovnica v Oberzeiringu je za našo zgodovino brez pomena.
G. Breški pfenigi oglejskih patrijarhov.
Oglej je imel kovno pravico že od 1. 1028.37) Kljub temu so se posluževali patrijarhi (posebno za Furlanijo) rajši lahkih in manj vrednih skode-lastih novcev cesarskih kovnic v Veroni in Benetkah. Šele patrijarh Peregrin (Pilgrim) I. (1130—1161), ki je kot Korošec (Sponheimovec) poznal breške pfenige, je začel kovati novce po breškem kovu. Njegovemu zgledu so sledili posebno patrijarhi Ulrik (1161—1182), Gottfried 1. (1182 do 1192) in Peregrin (Pilgrim) II. (1195—1204) [13], ki so do ok. 1218 kovali breške pfenige in jih označili izrecno kot »frisacenses«. Pri nas so bili razširjeni ti novci posebno tam, kjer je imela oglejska cerkev svoja posestva.
M. Breški pfenigi goriških grofov.
Goriški grofje so kovali (domnevno vsled svoje suverenitete) lastne novce nekako od 1. 1210. v Lienzu (Tirolsko), pozneje tudi v Latisani (tedaj Porto Tesana). Slednjo kovnico so kmalu opustili: kovnica v Lienzu pa je obstajala do 1. 1500., ko je rod izumrl. Novci goriških grofov posnemajo v splošnem oglejski denar. Znani so nam pfenigi, ki sta jih kovala goriška grofa Majnhard III. (1220—58) in Albert I. (1258) po breškem kovu. Slične novce so kovali goriški grofje kot koroški palatini ok. 1258—1311 v Zg. Beli (Obervellach im Molltal) [16]38).
H. Oglejski novci.
Viri: Poleg prej navedenih virov: Luschin: »Die A^leicr« in »Miinziund von Laniše«, Wiener num. Zeitschrift 111., 1871. — Friesacher Pfeniniige.
Z izrazom »oglejski novci«" (nem. Agleier, Aglier i. dr.; pozneje Fri-auler, Frioler munez i. t. d.; lat. Aciuilegensis moneta, Aquilenses i. t. d.) v širšem pomenu označujemo denarije, ki so jih kovali razni knezi po vzorcu novcev oglejskih patrijarhov3"). Tipičen znak teli starejših novcev je njihova skodelasta laliko vzbočena oblika (gl. slika v besedili'). »Zlata doba« teh novcev je bila od XIII. do srede XIV. st. Pozneje so kovali
") Glasom listine c. Konrada 11. od 11. septembra 1028. Kos: Gradivo IX., št. 81
M) Ogrski oz. hrvaški breški pfenigi Andreja II. (kot hrv. ban 1197—1204, kot ogrski kralj 1204—1235) so za našo zgodovnio brez pomena. Brunšmid: Najstariji hrv. novci. Vijestnik. N. s. IV. zv.
V tem smislu rabi ta izraz tudi Pegoletti v svoji knjigi »Pratica della marca-tura« iz I. 1340. Dimitz: Geschichte Krains. 1874. V. kuj., str. 331.
oglejski patrijarhi novce (do 1. 1435) po tedanjih italijanskih vzorcih. Ivei so bile vse kovnice izven naše domovine, nimajo novejši oglejski novci za našo zgodovino večjega pomena1").
A.	Oglejski patrijarhi. Prehod od novcev breškega kova k skodelastim novcem se začne pod patrijarhom Peregrinom II. (1199 do 1204). Pod njegovim naslednikom patrijarhom Wolfgerjem (1204—1218) so se ti novci povsem udomačili. Vsled žalostnih razmer v solnograški cerkvi, ki so povzročile propad breških pfenigov, so se ti enakomerno, skrbno in lično izdelani novci hitro razširili. Pri nas so bili v prometu predvsem na Primorskem in Kranjskem; deloma tudi na Štajerskem do Drave in na Koroškem (torej prilično po vsem našem ozemlju) in so uspešno tekmovali z ostalimi novci. Za našo zgodovino so važni, ker nam kažejo ugled in moč oglejskega patrijarhata v tem času.
B.	Tržaški škofje. Izmed cerkvenih knezov, ki so posnemali skodelaste oglejske novce, so za našo zgodovino važni le tržaški škofje. Kovati je začel te novce škof Konrad Pertica (1213—1230). Zelo pogosti so novci škofa Arlongusa I. (1254—1281). Tržaška kovnica je prenehala za časa škofa Rudolfa I. Pedrazzano (1303- —1304). Razen škofov, ki so kovali te novce, imenujejo napisi na novcih tudi mesto CIV1TAS A TRIE-SE in CIVITAS TERGESTVM.
C.	Goriški grofje. Omenili smo že, da posnemajo goriški grofje v splošnem oglejske novce. Iz te dobe je zanimiv posebno novec grofa Alberta II. (1271—1304) iz njegove kovnice v Lienzu z napisom A.: + ALBERTUS COMES in R.: (iORICE DELVON (radi označbe mesta!).
D.	Kovnici koroških vojvodov v Ljubljani in v Kostanjevici (Landestrost).
1. Ljubljana se omenja že 1. 1144. kot sedež brata koroškega vojvode"). Kovnico je ustanovil ok. 1. 1215. (sočasno s kovnico v Kostanjevici) vojvoda Bernhard. V listinah se omenja »Laibacensis moneta« šele v 1. 1248—1274. Novci posnemajo kov patrijarha Wolfgerja in imajo napise LAIBACENSES DE, LEIBACENSES DE in CIVITAS LAIBAC. Zanimiv je novec, ki predstavlja na A. stoječega vojvoda z ogledalom (?) in lilijo in z napisom BERNAR—DVS—DVX, na R. pa sv. Petra med stolpoma in z napisom CIVITAS — LAIBAC. (Luschin: Laniše). Po lični izdelavi novcev sodeč, so bili kovni mojstri Italijani. — Po 1. 1274. zgine o tej kovnici vsaka sled. Oživela je zopet v dobi »šinderlingov« koncem srednjega veka.
V mariborskem muzeju se nahaja lepa zbirka novcev oglejskih patrijarhov iz dobe 1351 do 1418. Najdišče ni znano. M) Kos: Gradivo V., 115.
2. Isti vojvoda je koval slične novce v Kostanjevici (Landestrost). Tako se nahaja n. pr. v Luschinovi zbirki novec z napisi A.: BER-NARDVS —DVX . C. in R.: + LANDESTRO DENARI. Drug novec s krajevno označbo CIVITAS LADESTRO se je zgubil. Podobne novce so kovali tu — četudi kratko —< po 1. 1240.
V »Rationarium Styriae« iz 1. 1265. se omenjajo dohodki kovnic kranjskega deželnega kneza, žal brez specifikacije42).
E. Omenili smo že, da so kovali oglejske novce po 1. 1220. tudi v K a m n i k u. Ti novci imajo napis CIVITAS STAIN.
Ljubljanski novec vojvoda Bernharda II. (1201—1265).
A.: sedeč o. z žezlom iz lilij in pergamentnim ovitkom BERNARDVS DVX R.: štirinogat zmaj t LEIBACENSES DE
Viri: Dworschak: Studien zum osterr. Miinzwesen 1247—1460. Wr. num. Zeit-schrift, XIII. zv. (1920). — Dworschak: Anfange Jes osterr.-steirischen Munzwesens. — Luschin: Allgemeine Miinzkunde und Miinzgeschichte. — Steirische Miinzfunde. — Umrisse einer Miinzgeschichte altosterr. Lande im Mittelalter. — Beitriige zur Miinzgeschichte in Steiermark im Mittelalter.
Za bivšo Sp. Štajersko so posebno važni graški pfenigi (nem.: Grazer Pfenige; lat. gracenses). Tudi ta izraz je kolektiven, ker označujemo ž njim vse pfenige graškega kova. »Ciraške« pa jih imenujemo po glavni kovnici. Do 1. 1300. so bili novci bolj okrogli; pozneje so postali bolj četverokotni. V splošnem so precej tenki. Slike in napisi na A so krepki in jasni, na R (do 1300) površni, tako da jih je težko spoznati. Pozneje zgine zadnja stran popolnoma (enostranski novci) 130—36J. Graški pfenigi tvorijo prehod med breškimi in dunajskimi pfenigi.
A. Predhodniki. Dworschak (Studien) je na podlagi najdb v Rakwitzu (1140)13), Hanburgu (1145), Ostrogonu (1147) i. dr. dokazal, da so kovali lastne avstrijsko-štajer-ske novce po regensburškem kovu že ok. 1. 1130., v raznih kovnicah sedanje (jortijc in Nižje Avstrije. Na tem mestu omenimo le kovnico v E n n s u, ker je bila ta kovnica do I. 1254. štajerska in šele na to avstrijska. Ustanovil jo je ok. 1. 1180. prvi štajerski vojvoda Traungavec Otokar I. (1180—1192), ki je dobil mesto po pregnanstvu bavarskega vojvoda Henrika Leva. Pozneje (od 1192) so bili lastniki mesta Babenberžani.
") Dopsch, Die Landesfflrstl. (Jesainturbare der St. 51, 58, 173, 295.
") Letnice v oklepajih povedo, kdaj so bili novci zakopani
III. Graški pfenigi.
Pfenige te kovnice imenujejo sodobne listine »Aenser«, »ensarii« m »denarii Ana-sanes« [19, 38]. V dobi medvladja je koval tu pfenige tudi cesar Friderik 11. [39]").
B.	Graški pfenigi se pojavijo v času medvladja (1246-—1276). Iz te viharne dobe, ko so se borili za posest štajerske vojvodine razni vladarji, predvsem kralj Pfemysl Otokar II., ogrski kralj Bela IV. (oz. Štefan V.) in kralj Rudolf 1. Habsburški, imamo iz graške kovnice več zgodovinsko važnih in zanimivih pfenigov. Redki in dragoceni so pfenigi, ki sta jih kovala tu dalmatinski ban Štefan Subič kot štaj. deželni glavar in ogrski kr. namestnik v 1. 1254—1258 [23] in kralj Štefan V. (1258—59) z napisom t REX — STEPHANVS t22l Na vlado kralja Pfemysla Otokarja II. nas spominjajo pfenigi z napisi: MVNE—GRETZ l2l], MONETASTIRIE [24], SCHILT VON STEIR [27J. — Rudolf 1. Habsburški pa je koval tu v I 1276.—1282. pfenige z napisi DE GREIZ [26] in RVD — OLE [29]. Najznamenitejši novec te kovnice pa je pfenig, ki ga je koval Rudolf I. v spomin na mir s Pfemyslom Otokarjem II. decembra 1276. Na novcu je upodobljen kralj kot sodnik. V desnici ima meč, levico pa ima dvignjeno. Okoli podobe je napis IVDICA RE(X) l20]45). — Od vojvode Albrehta I. (1282—1308) so govoreči novci vedno redkejši in manj zanimivi. Večkrat je označeno ime vladarja samo z začetno črko [30—331 n. pr. R na pfenigih Rudolfa III. (1306—1307) [3ll. Iz dobe 1365—1409 so znani skoraj sami molčeči novci [34, 35].
Graške pfenige so kovali tudi v drugih kovnicah. Za slovensko zgodovino je važna samo kovnica solnograških nadškofov v Brežicah, kjer je koval nadškof Friderik II. Walchen s Pfemyslom Otokarjem 11. v letih 1270—1276. skupne novce po graškem kovu.
V dobo medvladja spadajo tudi zanimivi brakteati z okraski v obliki ribjih kosti, ki so jih našli pred nekaterimi leti v Zmajevi duplini (Drachehohle) pri Mixnitz-i nad Gradcem. Koval jih je v času 1246—1252 vojvoda Friderik Badenski v neki neznani kovnici. Ali so bili ti brakteati tudi pri nas v prometu, se ne da ugotoviti'").
C.	L. 1237. je bila odpravljena dotlej običajna letna obnova novcev. Odslej naj bi se obnavljali novci s privoljenjem deželnega kneza le vsakih 5 let. Posledica je bila, da so prišli v promet samo slabi novci47). Zato je določil kovni red iz 1. 1339., da se naj kujejo po vsaki novi emisiji novci z manjšo težo. Od časa vojvoda Rudolfa IV. (1358—1365) so imeli graški pfenigi isto vrednost kot dunajski. V tej dobi se pojavijo tudi črni
") V tab. II. sta pfenige 38 in 39 uvrščena med dunajske pfenige, ker so pfenigi te kovnice obenem predniki oz. sovrstniki dunajskih pfenigov. Razlika med predhodniki graških in dunajskih pfenigov ni jasna.
*s) Spominski novci so v srednjem veku redki. Zelo pogosti so v starem in novem veku.
4") Dworschak-Friedmger: Ein Brakteatenfund aus Steiermark. Wr. num. Zeitsch. 1923, str. 19—24.
*7) Koncem XIII. st. je znašala povprečna teža graških pfenigov 0.80 g, čistota pa
0.860.
pfenigi [36]. L. 1409. je vojvoda Ernest Železni (1406—1424) povsem zenačil dunajske in graške pfenige. S tem je prenehala doba graških pfenigov4').
Številne najdbe nam kažejo, kako so se graški pfenigi razširjali. Do 1. 1300. so se udomačili po vsej Zgornji in Srednji Štajerski do Drave. Južno od tod so se vsaj deloma — posebno v Savinjski dolini — ohranili še breški in drugi novci. Kakih 40 let pozneje so si osvojili že vse ozemlje bivše štajerske vojvodine. Ogromnega pomena, kakor so ga imeli poprej breški in pozneje dunajski pfenigi, graški pfenigi niso imeli. Saj so v »zlati dobi« teh pfenigov (ok. 1340—1380), krožili celo na njihovem ozemlju še vedno številni breški, dunajski in drugi novci. Njihov pomen obstoji predvsem v tem, da nas spominjajo na važen del naše zgodovine. — Okoli 1. 1400. so dunajski pfenigi izpodrinili skoraj povsem graške pfenige, tako da je omenjena odredba vojvoda Ernesta Železnega odgovarjala danemu položaju.
IV. Dunajski pfenigi.
Viri navedeni pod III. — Luschin: Wiener Pieniige. Wr. num. Zeitschriit 1875. — Wiener Miinzwesen iiri Mittelalter. VVien 1913. — Die Miinzen der Grafen von Cilli. Wr. num. Zeitschriit 1878, str. 364—373.
Vrsto naših srednjeveških novcev zaključijo dunajski pfenigi (nem. »Wiener Pfenige«, lat. »Vienenses«). Tudi ta izraz ima — kakor breški pfenigi i. dr. — kolektiven pomen. Prvotno bolj okrogli, postanejo ti novci okoli 1300 bolj štirioglati. Izrezki so manjši in debelejši kakor pri graških. Podobe in napisi na A. so krepki in jasni, na R. površni, tako da jih je često težko spoznati. V simboliki se naslanjajo na graške novce.
A.	Predhodniki. Kakor smo že omenili, se pojavijo prvi avstrijski novci ok. 1. 1130'"). Najstarejša kovnica v Krem su je dobila večji pomen, ko je postala Vzhodna marka vojvodira (17. 9. 1156). Pfenigi te kovnice so bili do ok. 1200 oficijelni novci avstrijske vojvodine [37], — Kovnica v N e u n k i r c h n u (N. A.) je bila prvotno last opatov, oz. gospodov Formbach-Neuburg, potem pittenskih grofov in slednjič Traungav-cev, ki so jo kmalu premestili v bližnji F iseh au, ker se že ok. 1166 omenjajo v listinah »denarli Uiscacenses« |40|. Koncem XII. ali v zač. XIII. st. se je preselila kovnica v novoustanovljeno Dunajsko Novomesto ter nam je iz poznejših časov iz te kovnice znano mnogo pfenigov [41,42]. Ta kovnica je obstajala še v novem veku. — Kovnica v E n n s u je postala avstrijska po ureditvi mej vsled miru, sklenjenega v Budi (1254).
B.	Najvažnejša kovnica je bila na Dunaju, vsled česar se imenujejo vsi ti pfenigi dunajski. Ustanovljena je bila med 1. 1177.—1194., najbrže
<N) Pozneje so kovali v Gradcu dunajske pfenige. Graška kovnica je obratovala do zač. XIX. st.
'») Babenberžana Leopold V. (1139—1141) in Henrik II. Jasomirgot (1142--1154) sta kovala razen domačih pfenigov kot bavarska vojvoda bavarske novce v Rez-nem (Regensburgu).
v zvezi s 3. križarsko vojno, ko je bila potreba po dobrih novcih posebno občutna [43]. V listinah se omenja šele od 1. 1204. dalje. Obratovanje je bilo težko, ker ni bilo v deželi srebrnih rudnikov, tako da so morali srebro uvažati iz tujine. Zato je že vojvoda Leopold VI. prepustil obratovanje zasebnikom proti odškodnini50). Pa tudi ta način se ni obnesel. Nato je ustanovil isti vojvoda po zgledu raznih nemških mest In. pr. Koln, Basel i. dr.) družbo kapitalistov t. z. »hišne sodruge« (Hausgenossen), katerim so podelili on in njegovi nasledniki velike pravice (posebno glasom privilegija iz 1. 1277.). Vojvoda je bil udeležen na dobičku. Ta družba (ki jo moremo primerjati nekaki narodni banki in obenem finančnemu ministrstvu) je igrala v narodnem gospodarstvu in v politiki večkrat zelo važno ulogo ter se je ohranila še v novem veku. Take družbe so obstajale pozneje tudi drugod, n. pr. v Gradcu. — Kakor drugod, sta bila tudi v Avstriji preklic in obnova novcev običajna, kar je življenje znatno podražilo. Te razmere je skušal ublažiti že vojvoda Albreht II. Modri. Slednjič se je vojvoda Rudolf IV. s pat. iz 1. 1359. (Ungeld Patent) odpovedal tem pravicam proti temu, da je dobil Vio dohodkov vseh pijač, ki so jih prodali trgovci in gostilničarji v dednih deželah. — tlabs-buržani so se naslanjali vedno na svoje dedne dežele. Vsled tega je bila njihova politika v teh deželah centralistična. Saj jih je samo krepka »domača moč« mogla vzdržati na površju. To se kaže tudi v tem, da so skušali ustvariti za vse dedne dežele enoten novec, kar se jim je koncem srednjega veka tudi posrečilo. Naravno so protežirali dunajske pfenige na škodo ostalih valut.
V pol. XIII. st. so vsebovali ti pfenigi 0.63 g čistega srebra; 100 let pozneje pa ok. 0.60 g. V primeri z drugimi novci te dobe so imeli dunajski pfenigi veliko in stalno vrednost. To je bil drugi vzrok, da so se ti pfenigi hitro razširili. Najprej so izpodrinili druge valute na Koroškem in Kranjskem, medtem ko so se jim na Sp. Štajerskem graški pfenigi upirali z veliko težavo še do 1. 1409. Medtem so si osvojili denarni trg na Tirolskem, Bavarskem, Češkem, Ogrskem in v Italiji do Florence. Tako so postali dunajski pfenigi koncem srednjega veka mednarodno plačilno sredstvo, kakor so bili nekoč breški pfenigi, samo da je bil njihov terito-rijalni obseg še večji.
Starejši pfenigi so z malimi izjemami 144, 45] molčeči. Večkrat se nahajajo na R grbi kovnic [39, 42]. Pfenigi XIV. st. nimajo večkrat vidnih R, ker so tako slabo izdelani, da jih komaj opazimo. Prcmysl Otolcar II., Rudolf I. in Albreht I. so dajali svoje kovnice (slično kakor diuga podjetja, n. pr. sodišča, mitnice i. dr.) v zakup. V takih slučajih so zakupniki kovnic — navadno družba kapitalistov pod vodstvom deželnega pisarja
M) V tem času se omenja kot zakupnik kovnice Zid Schlom.
radi sigurnosti označili novce na R s posebnimi znaki (grbi) 145, 47l. Posebna vrsta dunajskih pfenigov so »kozli« (»Steinbocke« ali »Pock-ler«), ki jih je izdal vojvoda Albreht IV. 1. 1399.51) v namenu zboljšati denar. Ta namera se mu vsled nasprotstva mest ni posrečila. Tako so ostali ti novci nekaj časa poleg ostalih novcev kot trgovski novci v prometu. »Kozli« se imenujejo, ker imajo na A kozlovo glavo [48]. Pfenigi XV. st. so vsi govoreči. Ime vladarja je okrajšano in stoje posamezne črke kakor peresa detelje. V sredi se nahaja znani avstrijski grb s 3 loki [49, 50], Omenimo še, da so dunajski pfenigi vsled številnih obnov in preklicev v času od XII. do konca XIV. st. mnogovrstni, tako da poznamo nad 150 različnih vrst.
Doba dunajskih pfenigov preneha, ko se ti novci poslabšajo tako, da postane denarna reforma neizogibna. To se je zgodilo pri nas 1. 1469., ko so začeli kovati v Dun. Novem mestu prve novodobne groše.
Vse navedeno velja v splošnem tudi za ostale kovnice. Omenimo le, da so v tem času (nekako od 1. 1457.) kovali dunajske pfenige tudi v Ljubljani. L. 1461. se omenja v »vnser (t. j. cesarja Friderika III.) munns-meister hie zu Graz, zu sand Veit und zu Laybach« Baltazar Egken-perger52).
C. V zvezi z dunajskimi ])fenigi moramo omeniti še redke novce Celjskih grofov (drž. grofi od 1341, v kneze jih je povzdignil cesar Sigis-mund 30. nov. 1436 s pravico, kovati lastni denar). Kako veliko ulogo je igrala ta naša najodličnejša domača plemiška rodbina, je splošno znano. Njihovi novci, ki so jih kovali v Celju, posnemajo dunajske pfenige, kar je z ozirom na tedanji pomen teh novcev povsem razumljivo (prim. 49 in 50 s pfenigom grofa Ulrika 11.). Tako je koval n. pr. zadnji Celjan Ulrik II. (1454—1456) pfenige s 3 loki, v sredini pa z znanim zvezdnatim grbom obdanim s črkami V—L—R. Sličen je novec s črkami V—L. En tip je molčeč. Dunajski numizm. kabinet hrani kolek celjskih grofov iz ok. 1. 1450.
Pfenig Ulrika II. Celjskega.
81) Letnica ni povsem gotova. Spor je nastal šele v najnovejšem času. M) Arcli. f. Kunde 6sterr. Gcschichtsquellen X., št. 480.
Dodatek I.
Najvažnejše najdbe srednjeveških novcev v
Sloveniji.
Najdbe srednjeveških novcev v naši domovini so pogoste, kar dokazuje, da sta bila v tem času pri nas promet in trgovina zelo razvita53). Zakladi so nastali ob različnih prilikah, najbolj pogosto ob času vojnih podjetij, nemirov in elementarnih nesreč, ko so ljudje iz strahu pred izgubo zakopali svoj denar v zemljo. Zato je tudi število najdenih novcev dokaj različno. Včasi vsebujejo zakladi samo par komadov, včasi pa tudi več tisoč. Običajno obstoje iz različnih vrst novcev; prevladuje pa navadno ena ali druga vrsta. Najdbe na Primorskem vsebujejo predvsem oglejske, goriške in tržaške novce. Na Kranjskem so najvažnejša najdišča: Laniše, kjer so našli predvsem oglejske novce (gl. odst. »Oglejski novci«), Prem na Notranjskem (posebno tirolski in benečanski novci54) in Starigrad pri Kostanjevici, kjer so našli (1904) okoli 50 kom. oglejskih, oz. tržaških novcev in že omenjene brakteate Premysla Otokarja II. Na Koroškem sta za našo zgodovino važni najdbi v Libeličah (breški pfenigi55) in v Preblu (Labodska dolina) z znamenitimi koroškimi brak-teati5"). —• Posebno bogata na najdbah naših srednjeveških novcev pa je Sp. Štajerska. Te najdbe nam predočuje kronologična preglednica") na naslednji strani.
Poleg teh najdb moramo omeniti še srednjeveške novce (iz XIV. st.), ki so jih našli ok. 1. 1888. v Ptuju v bližini cerkve sv. Ožbalda. Bilo je baje ok. 10.000 komadov, ki so se skoraj vsi zgubili. Ptujski muzej hrani od te največje najdbe v Sloveniji komaj 20—30 komadov. (Po navedbah g. V. Skrabarja.)
Najvažnejša najdba za našo zgodovino je najdba v Celju (t. 1. preglednice), ker vsebuje 66% breških pfenigov najbližjih kovnic v Slovenj-gradcu (iz časa patrijarha Bertholda) in v Kamniku (iz časa mejnega grofa Henrika IV.). Ta najdba nam pojasnjuje tudi izraz »Savinjski pfe-
63) Numizmatika razločuje dve vrsti najdb: najdbe posameznih komadov, ki so važne le, če se najdejo doslej še neznani novci, in takozv. zaklade, ki vsebujejo večje število novcev in ki so za znanost posebno važni.
M) Dimitz: Geschichte Krains 1870. V. knj., št. 331.
6S) Luschin: Fries. Pfen. 113—114.
r'°) Luschin: Der Brakteatenfund zu Prebl in Karnten.
07) Te najdbe so objavili: k 1 Luschin Fries. Pfen. — k 2, 51, 4, 5, 9, 10 in 11 Luschin: Steirische Munzfunde — k 6 Renner: Fund von Wirstein. Mtl. d. ost. Ges. f. Miinz- und Medaillenkunde 1915, XI. zv. — k 12 Baumgartner: Miinzfund von Do-igoše. Mtl. d. num. Ges. Wien 1929, XVI. zv. — k 8 še ni objavljen. Objavi ga Bauiii-Kartner. Tuji novci v preglednici niso upoštevani.
nigi« (Seuner Pfennige), ki ga čitamo pogosto v sodobnih domačih listinah. »Savinjski pfenigi« niso posebna vrsta naših domačih srednjeveških novcev, temveč se imenujejo tako pfenigi, ki so bili v srednjem veku v Savinjski dolini v prometu.
Novci naših najdb se nahajajo deloma v domačih, deloma v tujih muzejih (pos. v Gradcu in na Dunaju), deloma v zasebni lasti. Mnogo se jih je tudi zgubilo.
Tek.	Najdišče	Število	Novci so bilizako-nanileta	Novce so našli leta:	Vrsta novcev			
št.		novcev			breški	graški	dun.	oglej.
1	Celje	ok.400	1250	1897	„	—	—	
•» Cj	Bori	3152	1280	1891	-	-	—	
3	Vučja ves	255	PO 1280	1900			redki	
4	Žalec	201	1300	1S93		»	—	—
5	Ogljenščak pri Zg. Poljskavi	270	1308	1885	••	••	—	—
6	Virštajn pri Podčetrtku	več sto	1320	1914	-	••	—	—
7	Muta	več sto	1365	1884	—	»	—	—
8	Petričkova pristava pri Celju	91	1399	1915	—	«	••	—
9	Sv. Ku:igofa pri Celju	1789	1400	1891	redki	••		—
10	Maribor, Koroško predmestje	1865	1400	1S66	redki	••	»	—
11	Maribor, Ruška cesta	ok. 700	po 1400	1908	—	••		—
12	Dogoše pri Mariboru	398	po 1450	1925		vsi iz časa Ernesta 2elezn.		
Dodatek II.
Pregled naših srednjeveških kovnic.
Sledeča (abecedna) razpredelnica nudi splošen pregled kovnic, ki so se nahajale v srednjem veku na našem tedanjem narodnem ozemlju ali ki so bile z našim denar-stvom v neposredni zvezi. Čas obstoja kovnic je naveden samo približno, ker se letnice točno ne dajo ugotoviti. V stolpcu »kovni gospodje« so navedieni samo vladarji, katerih novci so se ohranili. Naravno ni mogoče navesti imen vseh kovnih gospodov (n. pr. solnograških nadškofov i. dr.).
Tek. štrv-	Kovnica	Čas obstoja	Kovni gospodi	V rsta novcev	Opombe
i	Beliak	1177—12317	bamberški škofje	breški	
2	Breze	1130-1340	solnograški škofje	breški	Predhodnica le kovnice je kovnica Inime v Liu-bedingi ok. 975 (regensb. pf.)
					
3	Brežice	1225—1241 1270—1283	nadškof Eberhard II. solnograški nadškofje 1270-1276 skupno s Pf. Otokarjem II.	breški graški	
4	Celje	1450—1456	celjski grofi	dun.	
5	Dunaj (kovnice dun. pf.)	1192*)—	Babenberžani Medvladie Habsburžani	dtin.	*) Babenberžani podedujejo Štajersko. Prejšnji dun. pf. ne pridejo v poštev. Vse kovnice razen Ljubljane (12) so izven Slovenije.
6	Gorica (kovnice goriških grofov)	1210-(1500)	goriški grofi	oglejski breški (1187-1220)	Vse kovnice razen Kamnika (10) so izven Slovenije
7	Gradec (kovnice graškili pf.)	1210—1222 1232—	Babenberžani, Medvl. (Bela IV.. Štefan V., St. Subi6. Pf Otokar II.) Habsburžani	breški (1210-1246) graški (1246-1409) dun. (1409-1460)	Vse kovnice razen Brežic (3) so izven Slovenije.
8	Grebinj	1250—1300	bamberški škofje	breški (brakleati)	
9	Hrvatsiki brod (Gutenwert)	1200—124<i	Henrik IV.. Andechs-Meran Friderik II.. Bab.	breški	
10	Kamnik	1200—1246	Henrik IV.. Andechs-Meran Ulrik III. Koroški Friderik II. Bab. goriški grofi	breški oglejski (1220—?)	
					
I Tek. ! štev.	Kovnica	Čas obstoja	Kovni gospodi	Vrsta novcev	Opombe
11	Kostanjevica (Landestrost)	1215—1283	Bernhard Koro-Pr. Otokar II.	oglejski breški (brakteati)	
12	Ljubljana	1215—1274 1461—1469	Bernhard Koroški Pr. Otokar II. Friderik III.	oglejski dun.	
13	Oglej (kovnice oglejskih pa-trijarhov)	1028—1435	oglejski patrijarhi	oglejski breški (1130-1218)	Vse kovnice so izven Slovenije.
14	Ptuj	1222—1230	ndšk. Eberliard II. in v. Leopold VI. (skupno)	breški	
15	Rajhenburg	1220—1225	ndšk. Eberliard 11	breški	
16	Slovenjgradec	1204—1268 1328—1334	HenTik IV. An-dechs-Meran patrijarh Ber-told V. Konrad Auffen-stein	breški	
17	Sv. Vid ob Ql.	1124—1343 1461—1469	Sponheimovci Pr. Otokar II. Mainhard II. Friderik III.	breški	
18	Trst	1213—1304	tržaški škofje	oglejski	
19	Velikovec	1250—1334	Sponheimovci Pr. Otokar II. Majnhard II	breški (brakteati)	
					
Preglednica kovnic in navedene najdbe naših srednjeveških novcev nam nudijo zanimivo sliko gospodarskega in političnega boja med oglejskim patrijarhatom (romanski element) ter solnograško cerkvijo, Babenberžani in Habsburžani (germanski element) za nadvlado na našem ozemlju po propadu breških pfenigov v dobi »denarne mcdvlade«58). Na Primorskem in Kranjskem prevladujejo oglejski novci, na Ko-
M) Vlade Premysla Otokarja II., Bele IV. i. dr. so bile samo začasne in ne igrajo v tem boju nikakc vloge.
roškem in Sp. Štajerskem pa breški, graški in dunajski pfenigi. Ta premoč na obeli teritorijih je tolika, da kuje oglejski ipatrijarh Bertold v Slovenjgradlcu breške pfenige, medtem ko kujejo n. pr. v Ljubljani samo oglejske novce. Zato je tudi razumljivo, da prepoveduje omenjena pogodba iz 1. 1334. rabo oglejskih novcev na Koroškem. Na meji obeh ozemelj sta Kamnik in Kostanjevica. Zato sta kovali ti kovnici enkrat romanske, drugič zopet germanske novce. Ko pa si osvoje Habsburžani s svojimi dunajskimi pfenigi vse ozemlje, prenehajo oglejski novci.
Dodatek III.
Opis upodobljenih novcev. A. Breški pfenigi.
1.	Solnograd: nadškof Konrad (1125—1147). Breže ok. 1140. A: doprsje gologlavega
škofa s palico in knjigo. — R: pročelje cerkve s stolpoma. L. F. P. 1.
2.	Koroško: vojvoda Engelbert (1124—1135) Sv. Vid? A: doprsje vojvode z mečem.
R: kakor k 1. L. F. P. 172.
3.	Koroško: vojvoda Ulrik (1135—1144) ali v. Henrik V. (1144—1161) Sv. Vid? ok.
1140—1150. A: vojvoda v oklepu z okroglo čelado, mečem in zastavo. R: pročelje cerkve s 3 vitkimi stolpi, med njimi glavi in križa. L. F. P. 176.
4.	Solnograd: Breže 1164—1200. A: doprsje škofa s palico in knjigo. ERIACENSIS
(retrogradno) — R: pročelje cerkve s križem med stolpoma. L. F. P. 6.
5.	Solnograd: nadškof Eberhard II. (1200—1246). Breže. A: stoječ n. š. s palijem, pa-
lico in knjigo t EBERHARDVS — R: glava angela s perutnicami; st. križ. FRISACH. L. F. P. 15.
6.	Solnograd: isti skupno z vojvodom Leopoldom VI. Ptuj 1222—1230. A: sedeč nad-
škof v posvetni obleki z žezlom iz lilij. EBERHARDVS EPS — R: doprsje škofovo s kupolo in stolpoma. L. F. P. 118.
7.	Štajersko: vojvoda VI. (1195—1230) skupno z nadšk. Eberhardom II. Ptuj 1222—
1230. A: sedeč vojvoda z žezlom iz lilij. DVX LIVPOLDVS. — R: kakor k 6. L. F. P. 118.
8.	Kranjsko: mejni grof Henrik IV. (1215—-1228). Hrvatski brod - Gutenwert. — A:
ribi. GVTENWERT. — R: d. doprsje, 1. orel, z. zvezda. L. F. P. 153.
9.	Koroško: vojvoda Bernhard II. (1201—1256). Sv. Vid. A: doprsje vojvodovo s če-
lado, mečem in batom, t DVX CARINTHIE. — R: glava sv. Vida s tridelnim knežjim klobukom. SANT VEIT. L. F. P. 199.
10.	Kranjsko: isti. Kostanjevica - Landestrost. A: lev s križem, t LANDESTRO. —
R: doprsji, zid s palmo. L. F. P. 116.
11.	Gorica: grof Majnhart 111. (1220—1258) in vojvoda Albert I. (t 125?) Liens A: roža
z 8 listi. DELVNZE. — R: grad z obzidjem in stolpom med zvezdama. L. F. P. 314.
Tolmač: Prvo ime za vladarjem (? = vladar neznan) znači kovnico (11. pr-Brežc). (? — kovnica je dvomljiva ali neznana); d. = desno (desnica), 1. = levo (levica), z. = zgoraj, sp. = spodaj, sr. = sredi, spr. = spredaj (sprednja stran). L. F. P. = Luschin: Fries. Pfen. L. S. M. = Luschin: Steirische Miinzfumde; L. W. M. = Luschin:: Wiener Miinzwese,a Številke poleig teh kratic se nanašajo na podobe (opise) v cit. delih. Radi pomanjkanja prostora manjkajo R pri št. 38, 40, 43, 45 in 46; A pa pri št. 44.
12.	Kranjsko (Slov. marka): kralj Premysl Otokar II. (1270—1276) Kostanjevica ■ Lan-
destrost. Češki lev s krono. Brakteat iz Starega trga. L. F. P. 166.
13.	Oglej: patriiarh Peregin (Pilgrin) II. (1195—1204) ?A: kakor k 4 (na knjigi g). —
R: kakor k 4. L. F. P. 311.
14.	Koroško: vojvoda Ulrik III. (1256—1269) Velikovec. DVX OVLRIK(CVS) (retro-
gradno) sr. zvezda. Brakteat. L. F. P. 281.
15.	Koroško (Bamberg): škof Bertold Leiningen (1258—1285). Grebinj. Doprsje škofovo
med orloma in zvezdama. Brakteat. L. F. P. 281.
16.	Koroško (Gorica): vojvoda Albert II. (1258—1304). Gor. Bela. Goriški grb. L. F. P.
316.
17.	Solnograd: ? Breze po 1287. A: solnograški grb. MONETA SALZ. EP. - R: glava
nadškof, obdana z bisernima obročema, med njima 7 žezel iz iilij. L. F. P. 61.
18.	Koroško: vojvoda Majnhart II. (1286—1295). Sv. Vid. A: novi koroški grb obdan
s krogom. — R: glava sv. Vidla z vojvodskim klobukom obdana s krogoma. 4 zvezde. L. F. P. 236.
B. Graški pfenigi.
19.	Štajersko: vojvoda Otokar I. (1180—1192). Enns. A: doprsje angela s križem. — R:
■gosak. MO. ANASV. L. W. M. 7.
20.	Štajersko: kralj Rudolf I. (1276—1282) Gradec. Kraljevo doprsje, sp. v d. meč, 1.
dvignjena, t IVDICA RE (spominski novec na mir s kraljem Pfemyslom Otokarjem II. dec. 1276). L. S. M. 4.
21.	Štajersko: kralj Premysl Otokar II. (1260—1276) Gradec. Ščit s češkim levom in
križem MVNE - GRETZ. L. S. M. 8.
22.	Štajersko: kralj Štefan V. (1258—1259). Gradec. Kralj na prestolu, t REX STE-
PHANVS. L. S. M. 10.
23.	Štajersko: dež. glavar Štefan Šubič (1254—1258). Gradec, d.- ogrski, 1. Šubičev
grb, sp. kronana glava z rozetama. L. S. M. 13.
24.	Štajersko: kralj Premysl Otokar II. (1260—1276). Gradec. Kraljevo doprsje J MO-
NETA STIRIE. L. S. M. 17.
25.	Štajersko: isti. Gradec. Kralj drži v vsaki roki glavo v profilu. L. S. M. 35.
26.	Štajersko: kralj Rudolf I. (1276—1282). Gradec. Orel spr. t DE GREIZ. L. S. M. 40.
27.	Štajersko: kralj Premysl Otokar II. Graidtec. Panter 1. j SCHILT VON STEIR.
L. S. M. 44.
28.	Štajersko: isti. Gradec. Kraljevo doprsje. t OTAKARVS. L. S. M. 49.
29.	Štajersko: kralj Rudolf I. Gradec. Kraljevo doprsje. RVD - OLF. L. S. M. 39.
30.	Štajersko: vojvoda Friderik Lepi (1308—1330). Gradec. Doprsje med F—R.
L. S. M. 125.
31.	Štajersko: vojvoda Rudolf III. (1306—1307). Gradec. Doprsje, d. žezlo, sp. grb, 1.
R. L. S. M. 136.
32.	Štajersko: vojvoda Rudolf IV. (1358—1365). Gradec. Doprsje (profil na d.) med
R—V. L. S. M. 137.
33.	Štajersko: isti. Gradec. Perjanica s krono med R—V. L. S. M. 138.
34.	Štajersko: ? Gradec po 1.340. Bajeslovna žival. L. S. M. 270.
35.	Štajersko: ? Gradec. XIV. st. Enorog. L. S. M. 274.
36.	Štajersko: vojvoda Železni (1406—1424). Gradec, ok. 1409. Prehod k dun. pfen.
Črni pfen. 3 loki, sr. avstr. ščit in E-R-N. Na vogalih 3 detelje. Kovni mojster prošt Henrik.
C. Dunajski pfenigi.
37.	Vojvoda Leopold V. (1179—1194), Krems. A: K. (zg. del) na 2 živalih. — R: Simson
zadavi leva. 7 križev. L. W. M. 2.
38.	Vojvoda Leopold VI. (1195—1230) ali vojvoda Friderik II. (1230—1246), Enns. A:
jelen v teku d. — R: Panter. L. W. M. 17.
39.	Medvladje (1246—1282). Cesar Friderik II., Enns. A: doprsje s krono, žezlom iz
lilij in drž. jabolkom. — R: gosi prehajata ena v drugo. L. W. P. 49.
40.	XII/2 st., Fischau. A: panter 1. v krogu dvojnih lokov. — R: zmaj d. L. W. P. 24.
41.	Vojvoda Friderik II. (1230—1246), Dun. Novomesto. A: 4 križi (kot sidra), sr. krog.
— R: zmaj s kronano človeško glavo. L. W. M. 25.
42.	Vojvoda Albreht I. (1282—1308), Dum Novomesto. A: glava v krogu. — R: zmaj 1.
L. W. M. 102.
43.	Vojvoda Leopold V. (1179—1194), Dunaj. A: jezdec z mečem d. — R. orel I.
L. W. P. 30.
44.	Cesar Friderik II. (1235—1239), Dunaj. A: kronan orel. — R: IMPATOR, sr. F v
krogu. L. w. M. 48.
45.	Kralj Premysl Otokar II. (1261—1276), Dunaj. A: kraljevo doprsje. OTA - KER. —
R: grb dež. pisarja Konrada Tullnskega. (1275/76). L. W. Al. 60.
46.	Kralj Rudolf I. (1276—1308), Dunaj. A: kronana glava. — R: R. L. W. M. 86.
47.	Vojvoda Albreht I. (1282—1308), Dunaj. A: zmaj I. — R: grb drž. pisarja Gun-
dakerja (1299). L. W: M. 92.
48.	Vojvoda Albreht IV. (1395—1404), Dunaj. »Kozel« iz 1. 1399. L. W. P. 164.
49.	Vojvoda Albreht V. (1404—1439), Dunaj. Črni pf. Med 3 loki A-L-T in avstr. grb.
Zvezde kot znak kovnega mojstra Nik. unterm Himmel (1427).
50.	Vojvodla Friderik IV. (1440—1493), Dunaj. Črni pfenig. Med 3 loki F-R-I okoli
avstr. grba (1440).
Resumč.
Nos monnaies du moyen age. Introduction: Sont traitecs les monriaies du moyen age qui out ete em circulation en Slovenie, notannnent celles frappees en Slovenie. — I'^re partie: La symbolique de ces momnaies etait, comme partout, influ-encee par I' eglise. Ce qui caracterise nos monnaies c'est la predilection pour les configurations d'animaux. — H'^me partie: Coup d'oeil hi&torique. La fabrication des monnaies et les finances au moyen age. Nos monnaies au moyen age sont: les pfennigs de Friesach, les denarii d'Aquilee, les, pfennigs de Graz et les pfennigs de Vienne. C'est ainsi qu'on nomme les monnaies d'apres leur coin sans tenir coinpte des seigneurs ayant le droit de frapper les monnaies. A peu pres entre 1130—1280 en Slovenie predominent les pfennigs, qui furent frappees par les archevcqr.cs de Salz-bourg: a Friesach (1130—1340), a Ptuj (1222—1230 en commun avec le due de Styri-j Leopold VI), a Rajhenburg (1220—1225) et a Brežice (1225—1241); par les dues do Carlnthie: a St. Veit a Ql. (1124—1343), a Vellkovec (1250—1334) et a Kostanjevica-Landestrost (1215—1283); par les Seigneurs d'Andechs - Meran (et Conrad Auffen-stein): a Slovenjgradec (1204—1268; 1328—1334), a Kamnik (1200—1246) et a Hrvatski brod - Gutenwert (1200—1246); par les eveques de Bamberg: a Villach (1177—1237) et a Grebinj (1250—1300); par les dues die Styrie: a Graz (1210—1222; 1232—1246) et quelquefois — liors de la Slov6nie — par les comtes de Gorice et par les patri-arches d'Aquillee. Les bracteates frappees k Velikovec, a Grebinj et a Kostanjevica meritcnt une mention speciale. — Pendant l'iuterregne monnetaire ce sont les donarii patelliformes d'Aquillee, qui predominent dans le Littoral et en Camiole, Ceux-ci
furent frappees par les patriarches d'Aquilee et par les comtes de Gorice hors du pay?,; mais dans le pays meme par les eveques de Trieste (a Trieste 1213—1304) et par differents princes a Ljubljana (1215—1274) et a Kostanjevica. — En Carinthie les pfennigs de Friesach se sont maintenus; tandis qu'en Styrie ce sont les pfennigs de Graz (1246—1409) tres importants au point de vue historique — qui predominaient. Les pfennigs de Graz furent frappes a Graz et a Brežice (par les archeveques de Salzbourg en commun avec Premysl Ottokar II (1270—1283). — Enfin toutes les inonnaies mentionnees furent supplantees par les pfennigs de Vienne que les Habs-bourgeois faisaient frapper (aussi a Ljubljana 1461—1469).
Annexe: I. Monnaies trouvees en Slovenie. — II. Apergu des hotels des monmaies. — III. Description des gravures.
„Kalobski" rokopis slovenskih pesmi
iz leta 1651.
Dr. Fr. K o v a č i č, Maribor.
Delajo se priprave za Slomšekov kanonizačni proces. V ta namen je pisec dobil nalogo, da pregleda Slomšekovo osebno knjižnico. Ta knjižnica (oziroma njen del) je shranjena v II. nadstropju škofijske rezidence v prvi sobi severnega trakta. Po smrti Slomšekovi je — očividno v naglici — nekdo njegove knjige brez vsakega reda zložil v omare. Med raznim knjižnim drobižem je pisec zadel na rokopisni zvezek pesmi in pri prvem pregledu na str. 279 našel letnico 1651 ter ko-t prvo prečital na str. 218—220 pesem o sv. Uršuli. Potem je najdbo dal v pregled bibliotekarju »Stud. knjižnice« J. Glaserju1), ki je ugotovil, da je pesem o sv. Uršuli že priobčena v Štrekljevih » Slovenskih narodnih pesmih«, in sicer kot št. 656 pod naslovom »Sveta Uršula prosi za suho selo«. Iz tamkajšnje Štrekljeve pripombe je razvidno, da je najdeni kodeks doslej pogrešani »kalobski rokopis«.
O tem rokopisu je doslej znano le to, kar poroča o njem M. Majar na str. XII. svojega predgovora k Pesmarici, ki jo je izdal pri .lan. Leonu v Celovcu 1846. Po tem poročilu se je rokopis našel na K a 1 o b j u in mu ga je pri sestavljanju Pesmarice dal na posodo Slomšek. O vsebini poroča Majar, da je našel v rokopisu dve med narodom znani pesmi (kateri, ne pove), razen tega še več svetih pesmi, katere je po njegovem mnenju zložil pisec tega rokopisa sam. Potem pripominja, da so nekatere pesmi zelo dolge, »versta ima po 10 po 12 redek«, in da se nahaja v spisu poslovenjena po ena cerkvena molitev za vsako nedeljo celega leta, pa
') Imenovanemu gospodu bodi izrečena iskrena zahvala, ker me je pri sestavi tega spisa na marsikaj opozoril.
najpotrebnejše resnice'krščanske vere in — »kratka narodna balada o sv. Uršuli«.
To poročilo je povzel dr. Kidrič v svojem spisu »Opombe k protiref. (katol.) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva« (ČJKZ 111, str. 114, št. 26), dočim so ga drugi literarni historiki menda prezrli. Koncem svojega poročila pravi dr. Kidrič, da se mu »doslej ni posrečilo, da bi bil dobil kako sled o tem, kje se rokopis danes nahaja.« —- Bil je res zakopan in kakor izgubljen! Ker ga je srečno naključje spravilo zopet na dan, je treba o njem nekoliko spregovoriti. Jezikovna vprašanja in ocenitev pesniške vrednosti prepušča pisec strokovnjakom, misli pa, da bodo jezikoslovci pritrdili Majarju, da je spis spisan »v lepi slovenščini«. Če primerjamo slovenščino »kalobskega« rokopisa s knjižnim jezikom 18. stoletja, jo lahko imenujemo res lepo.
1. Opis rokopisa in njega vsebina.
Rokopis je vezan v pergamentne, rdečkasto pobarvane in nekoliko obglodane platnice v velikosti 15x 10 cm. Nekdaj se je knjiga zavezovala s pergamentnimi motvozi, ki so se pa potrgali in so ostali le nastavki ob robu platnic.
Če se natančneje ogleda vezava, se razvidi, da knjiga (sedaj) sestoji iz 17 sešitkov neenakega obsega. Od prvega sešitka je ohranjenih 6 ne-paginiranih listov, bilo pa jih je prvotno najmanj 8, ker je sešitek obsegal 4 dvojice listov. Prva od teh dvojic ( šteto od sredine sešitka, od notranje strani šiva) je popolna, od druge dvojice je zadnji, desni list pozneje s škarjami odrezan, ostal je le ozek rob, da drži v šivu prednji levi list, tretja dvojica ima zopet oba lista, od četrte je prva (leva) polovica iztrgana. Tako nam ostane baš 6 ohranjenih listov, od prvotnega sešitka manjkata 1. in 5. list. Za tem je prvotno sledil še en sešitek z 8 listi, ki je pa v celoti iztrgan, kar se še pozna. Če seštejemo ta dva sešitka s 16 listi, dobimo 32 strani. Naslednji sešitek se začne s stranjo 33. Ta sešitek (sedaj 2., prvotno 3.) obsega 7 dvojic, torej 14 listov (str. 33—60). Sedaj 3., prvotno 4. sešitek je štel nekoč 19 listov (str. 61—98), in sicer tako, da je notranjih 9 dvojic bilo popolnih, od 10. pa le prednja (leva) polovica (str. 61—62); od desne polovice se nahaja le gladko odrezan rob, ki sega preko šiva in za katerega je list uvezan; to kaže, da je bil list že ob vezavi osamljen. Naknadno je bil iz tega sešitka en list (str. 63—64) iztrgan. kar se jasno vidi; tudi v paginaciji in vsebini je vrzel. 4., prvotno 5. sešitek šteje 16 listov, str. 99—131, str. 129 je namreč pisec pomotoma preskočil, sicer pa je ohranjen v celoti. 5. (6.) sešitek je že ])rvotno obsegal 7 listov, t. j. prve notranje dvojice listov so popolne, od četrte pa je samo prednja polovica. Tu ni morda i)oziieje kaj iztrgano, ker pagina-cija ne kaže nobene vrzeli in ker ima prvi list preko šiva vpognjen rob.
po katerem je bil uvezan. 6. (7.) sešitek ima 10 listov, obsega str. 146—165 in je popolnoma ohranjen, a zadnji list je ostal prazen in sta šele pozneje drugi roki napisali druge reči na prazen prostor. 7. (8.) sešitek ima zopet samo 7 listov, kakor sešitek 5. (6.), le da ima tukaj tretja dvojica listov samo prednjo polovico. V paginaciji je pa tukaj pomota, za stranjo 174 je namreč pisec preskočil nazaj na str. 165 in se tako ta sešitek konča s str. 169. 8. (9.) sešitek šteje sedaj 8 listov, prvotno pa jih je imel 12; notranji dve dvojici manjkata (str. 178—185). 9. (10.) sešitek ima 10 listov, str. 194—213, 10. (11.) sešitek pa 8 listov, str. 214—229; oba sta popolna. 11. (12.) sešitek ima sedaj samo 7 listov, str. 230—243. Od notranje dvojice listov je namreč levi list iztrgan in je desna polovica dvojice le še rahlo pritrjena s šivom. Ta del pesmarice je moral biti paginiran šele po vezavi, ker v paginaciji (in tudi vsebini) ničesar ne manjka. 12. in 13. (13. in 14.) sešitek obsegata vsak po 8 listov in sta oba popolna. 14. (15.) sešitek ima 7 listov; iztrgan je prednji, levi list druge dvojice, vendar v paginaciji in vsebini ni nobene vrzeli, znak, da je list bil iztrgan, ko je knjiga bila sicer že vezana, a na tem mestu še prazna. 15. (16.) sešitek ima 8 listov in je popoln; paginacija obsega samo str. 290—303, ker je pisec za stranjo 300 dve strani pozabil paginirati. 16. (17.) sešitek ima sedaj 7 listov, ker je 8. bil pozneje iztrgan, zato v paginaciji manjkata str. 318—319. Zadnji, 17. (18.) sešitek ima tudi samo 7 listov, str. 320—333, ker je i tu zadnji list odtrgan.
Ko je torej knjiga dobila svojo sedanjo vez, je po vsej priliki štela 175 listov ali 350 strani. Zadnja stran kaže sedaj št. 333, a dejanski ima knjiga le 156 listov ali 312 strani. Razlika izvira nekaj iz zmotnega štetja strani, nekaj iz poznejših izgub. Štetje je pomanjkljivo v dve smeri: preveč je naštel pisec za 33 strani (32 v začetku, ker začne s str. 33, in 1 str., ko je 129 preskočil), p r e m a 1 o pa za 24 strani (12 nepaginiranih strani 1. sešitka, 10 strani, ko je skočil od 174 nazaj na 165, in 2 strani, ki jih je med 300 in 301 pustil brez označbe). Če od njegovih 333 strani preveč štetih 33 str. odštejemo, premalo štetih 24 pa prištejemo, dobimo 324 str.; od teh pa moramo odšteti še 12 strani, ki so bile naknadno iztrgane; tako nam ostane 312 strani — in toliko jih rokopis v resnici ima. (Zadnji, naknadno iztrgani list, ki je očividno imel paginacijo 334—335, pri tem računu ni upoštevan.)
Iz gotovih znakov je tudi razvidno, da je prvih 9 sešitkov (do sedaj ohranjenih) do vključno 213. strani bilo prej popisanih in paginiranih, potem šele so bili vezani. Dokaz temu so sledeče okoliščine: nekatere označbe strani stoje čisto ob robu in so deloma odrezane, tako n. pr. str. 37, 172, 174, 186, 191, 204, 213. Istotako je odrezan del obrobnih pripomb na str. 187 in 188. 8. in 9. sešitek vsebujeta besedilo v prozi (molitve i. dr.), ki je na vseh straneh okrašeno z dvojnim okvirom, napravljenim z
ravnilom in sicer strani 8. sešitka z rdečilom, strani 9. sešitka pa s črnilom, ki je od starosti porjavelo. Vsebinsko oba sešitka spadata skupaj, besedilo prehaja iz enega v drugega, vendar se med seboj razlikujeta ne samo po okviru, temveč tudi po črnilu. Besedilo 8. sešitka je vseskozi pisano s č r n i 1 o m, v 9. sešitku pa so naslovi in števniki (n. pr. pri naštevanju grehov) pisani deloma rdeče, deloma modro. Te razlike so mogle nastati le, če sta sešitka bila popisana pred vezavo. Ko sta bila uve-zana, prehod med njima sploh ni bil viden (še celo ne pri novi vezavi!) in bi bilo neumljivo, zakaj bi bil pisec baš ob prehodu iz sešitka v sešitek spremenil pisno tehniko.
Drugače je pa z ostalim delom knjige od str. 214—333.
Že takoj na str. 214 opazimo razliko. Tu je poslovenjena sekvenca »Anima Christi . ..« brez dvojnega okvira. Dočim so na prejšnjih okvirjenih straneh vrstice dolge le po 6.5 cm, so tukaj vrstice izpisane prav do zunanjega roba, dolge po 7.5—8 cm, vendar ni od besedila nič odrezano. Kjer ni mogel pisec cele besede izpisati v isti vrsti, je postavil zlogovna ločila pod vrstico, dočim jih sicer devlje vzporedno z vrstico. To je znak, da je ta sešitek, in tako tudi vsi naslednji, popisan šele po vezavi. Tudi paginacija je izvršena šele po vezavi, ker je označba strani bolj oddaljena od roba kakor v prejšnjih sešitkili. Tudi pomota v paginaciji med str. 300 in 301 se je lahko zgodila tako, da je pisec obrnil v vezani knjigi dva lista mesto enega; pri nevezanem sešitku bi bilo to manj verjetno.
Na podlagi vsega tega si moramo postanek uvezanega kodeksa predstaviti po priliki tako-le: pisec si je zapisoval pesmi (in molitve) v posamezne, različno debele sešitke. Ko se mu je teh popisanih sešitkov že precej nabralo, jih je dal vezati in sicer tako, da mu je knjigovezec spredaj uvezal 32 praznih strani, kamor je mislil še naknadno vpisati kako besedilo, pred vezavo pa je popisane strani paginiral, drugače bi mu bil knjigovezec vse zmešal. Začel pa je paginacijo s str. 33 z ozirom na prejšnje prazne strani, ki bi se naj naknadno popisale. Še več praznih strani pa sii je dal dostaviti (oziroma si je morda celo sam vezal) ob koncu, namreč 8 sešitkov po 16 strani, da bi nadaljeval svojo pesmarico. Od teh pa sta dva lista (vil. in 14. sešitku) bila iztrgana, še preden jih je pisec popisal in paginiral.
Bodisi da je pisca zadela smrt ali so nastopili drugi razlogi, knjige ni izpisal. Sestavil je le spredaj kazalo in popisal (po vezavi) 41 listov (prvega in zadnjega le na prednji strani) v zadnjem delu knjige, morda tudi obe molitvi na str. 330, 331, 332.
Pisava v kodeksu je zlasti v prvem delu drobna, pa razločna, vmes naravnost krasna. Poleg črnila, ki je mestoma zelo porjavelo, drugod pa lepo črno, je pisec rabil tudi rdečo, zlasti pa modro barvo, ki se je olira-
nila izredno sveža. Modra pisava je vseskozi tanka, fina in razločna. Navadno so pisani z modrilom glavni naslovi; pojavi se modra barva najprej v naslovu na str. 44, potem so z njo pisani skoraj vsi naslovi do str. 151. Na str. 151. je glavni naslov pisan z rdečilom, zato pa z modrilom 1. vrstica in v pesmi (rožnivenški) številke kitic pa imeni Jezus in Marija. Od str. 168. izgine modrilo, pa se pojavijo v modri barvi zopet naslovi molitev na str. 194. i. d. Zadnje so z modrilom napisane štiri poslednje reči na str. 213., potem izgine ta boja iz kodeksa.
V naslednjem podamo pregled vsebine, kakor je razvrščena v kodeksu samem, pred vsem pesmi in molitve, ker to je prvotna in prava vsebina rokopisa, drugi pripiski in zapiski so došli vanj po drugih osebah.
Na prednji strani 2. (nepaginiranega) lista stoji naslov vLiber Can-tionum Carniolicarum«, pisan z isto roko, kakor pesmi same.
Na 3. (nepaginiranem) listu se začenja »Index Cantilenarum huius libri«, ki se pa ne drži zaporednosti strani, marveč bolj stvarnočaso-vne razvrstitve snovi. Spisala ga je ista roka kakor pesmi same. Kazalo obsega tri polne strani, na 4. strani je le ena postavka.
Na paginiranih straneh slede pesmi, katerih naslove v naslednjem pri-občujemo. Tu in tam manj jasne kratice izpišemo popolnoma in dodamo povsod prvo vrstico pesmi ter navedemo število njenih kitic (k) in vrstic (v) v posameznih kiticah. To pa ni umeti v metričnem pomenu, ampak kakor dejanski stoje vrstice v rokopisu. Včasi so to res tudi metrične vrstice, včasi je pa pisec pisal naprej, kakor mu je bil prostor na razpolago, večkrat je težko ugotoviti metrično vrstico. Kitice so s številkami označene v izvirniku samem.
Str. 33—34: Sequentia B. Mariae Virginis, Mittit ad Virginem non quemuis. K 11, po 3 v.
Poshle h Dezhli nikar usakiiga Angela ...
Str. 35—55: B. P(atris) Bernardi rithmica Oratio, ad unumquodque membruinl Christi patientis. K 76, po 5 v. — Na str. 35. je samo naslov, na str. 36. sledi uvodna kitica:
Jesus suetu odreshituu ...
Potem slede kitice v čast poedinih udov: noge, kolena, roke, prebode-na stran, prsa, srce, glava Zveličarjeva.
Str. 55—57: Cantio de Natiuitate Christi. Pesem ima najprej latinsko kitico 9 vrstic, ki se začne:
Omnis mundus iucundetur Nato Saluatore ...
Potem se začne neposredno slovenski tekst:
Nai s.e sazhne vse vefselie... K 3, po 11 in 13 v.
Str. 57—58: De Natiuitate Dni nostri lesu Christi. Pesem je cela latinska, ima 6 K, po 4 v.2)
Puer nobis nascitur Rector Angelorum...
Str. 58—61: De Annunciatione B. Mariae Virginis. K 19, po 3 v.
Poslan bo k' Divizi mozhan seli v' resnizi...
Str. 61—62: De Natiuitate Domini nostri lesu Christi. K 11, po 2 v., toda str. 63 in 64 sta iztrgani in zadnji del pesmi manjka.
Is serza hozmo (sic!) sapeti, Boshie milosti seshteti... Spodaj ob robu je opazka: In tono, Redemptor orbis natus est cani potest haec cantilena.
Str. 65—80: Historia de Juuene, qui beneficio B. M. V. a Daemone liberatus est3). K 52, po 6 v. Ob robu je opomba: cani potest in tono, O Maria Virgo pia.
Vuzhite se verni Ludie Kai se uam tukaj faipoje ...
Str. 80—82: Sequens Cantio est de sacratifsimo et ter augustifsimo, nomine lesu. K 7, po 4 v.
Jesu sladku jme, Klizhemo ubogi greshniki ....
') Po Wackernaglu; naš rokopis nima pesmi razdeljene v kitice in sta v eno vrsto vpisani po dve metrični vrstici.
J) Vsebina te dolge epične pesmi je bolj svetuo-legendarnega značaja. Legenda je očividno 'prinesena k nam iz tujine. Opeva se sledeči dogodek: V škofiji »Leudiski* je bil silno mogočen in bogat vitez, ki je svojemu edinemu sinu zapustil ogromno imetje. Ta pa je živel potratno in lahkomiselno ter vse zapravil. Končno proda vse nekemu sosednemu vitezu. Obubožan sklene iti v tuje kraje, kjer ga nihče ne bi poznal, »Kosza kruha ieskati«. Imel je pa še svojega »ossebenika« (pač Leibeigene), ki je bil malopriden človek. Ta mu svetuje, naj proda svojo dušo hudiču, pa bo dobil denarja dovolj. Mladenič se spočetka zgrozi nad tem, končno se pa vda. Neko noč gresta v »borsht«. Tu »zupernik« prikliče hudiča in ga prosi, naj obdari mladeniča z zakladi. Hudič zahteva, naj se mu zapiše ter zataji Boga v nebesih in presv. Trojico. Mladenič se obotavlja, končno pa vendar stori, kar hudič zahteva. A ta še ni zadovoljen, »de bo naredba cela«, zahteva, naj zataji tudi Mater božjo. Temu se pa mladenič upre, Mariji se tie odpove, rajši hoče ubožec ostati. Zaman je vse prigovarjanje »zuperniko-vo«. Končno zapustita šumo. Mladenič je ostal brez denarja, povrh pa se mu je vzbudila strašna grižnja ves,tis da je Boga zatajil. V silni stiski stopi v Marijino cerkev, ki je stala ob potu. Vrže se pred Marijin oltar in prosi Mater božjo za pomoč. Izprva brez uspeha, ipotem se pa Marija obrne k svojemu Sinu in prosi usmiljenja za grešnika. Stopi celo s svojega prestola in kleče prosi Sina za grešnika. Končno jo božje Dete vzdigne in usliši njeno prošnjo ter odpusti grešniku njegovo hudobijo. Žalosten zaradi greha, vesel > sauol odpustka« zapusti mladenič cerkev. Tu pa pristopi k njemu listi bogati vitez, ki je od njega pokupil vse imetje. Slučajno je prišel tisti čas v cerkev tn za stebrom skrit opazoval ves prizor. Ponudi mu, da mu da svojo edinico hčerko, po smrti ,pa jima zapusti vse svoje imetje. Z veseljem mladenič sprejme ponudbo. Zaročencema oče priredi »zhastno holizet«. Veselo in v strahu božjem so potem skupaj živeli in se veselih »preljubih otrok«. Po smrti pa jima je oče res zapustil vse gradove in gospostva.
Str. 83—85: De Septem Verbis Christi in Cruce. K 9, po 5 v.
Kadar je Boshij sin vissi! ....
Str. 85—99: De Vita et Pafsione Dni nri lesu Christi, Itemque de B.ta Semper Virgine Maria. K 37, po 7 v.
Praua modrust ozhina, kir si use stuarila ....
Str. 99—102: De Festo Sanctorum Trium Regum. K 22, po 4 v.
S' uefseliom hozhmo sazheti Treih Kralliou s' Orienta...
Str. 102—105: De Festo Epiphaniae Domini nri. K 11, po 6 in 7 v. Pod naslovom opazka: In tono, Ta dan je usiga uefselia & Kadar ie Jesus roien bil ... .
Str. 105—108: De Purificatione B. Mariae Virginis. K 28 (po rokopisu 27, ker je 22 dvakrat štel), po 2 v.
Velselu hozluno sazheti Bogu na hualo peti ....
Str. 108—111: Cantio de Omnibus Sanctis Angelis. K 15, po 6 v. Op. In tono, O Maria Virgo pia, Dei mater 5c.
Doness Cerkou sueta Mati ....
Str. 112—122: De S. Margaretha Virgine et Martyre, K 55, po 4 v., oziroma po 7 metričnih, ki jih je pisec nam označil z vel. črkami. Meni ie lusht sdaj ipeti, Eno peissem lepo........
Str. 123—126: De Extremo die Judicii. K 20 (rokopis ima samo 18 št., ker je 13 dvakrat štel, sklepčni kitici pa ni dal številke), po 3 v. Op. Koker od Cessarize.
Elias ie prerokoual, suoimu Jogru nasna-nie dal, koku dolgu bo sueit stali...
Str. 126—128: De B. Maria Virgine. K 7, po 12; 4. k 14 v., zadnji dve po 8 v.
Maria Matti zartana Milostiua Diuiza ....
Str. 130-—135 (str. 129 je v rokopisu izpuščena): Ad Sanctam Trini-latem Et Omnes Sanctos. K 29, po 5 v. Op. Potest in tono, Redemptor orbis natus est, cani.
Vissoki Ozlia usmilen Bug ....
Str. 135—144: De Vita et Pafsione Christi. Itemque de B. M. V. K 37, po 10 metričnih v. Cela pesem latinska.
Patris sapientia cuncta quae cre-asti...
Str. 144—146: Sequitur Venite exultemus Dno. Carniolice. K 6 po 5 v (brez pripevka).
Pridite bomo pelli uesselu. Bogu stuarni-ku nashimu krailu ....
Predpevek, oziroma pripevek:
Molimo Gospudi Boga, ki je stuaril, re-shil nass od slega. Alleluja (3krat).
Str. 146—150: Exhortatio ad agendam Poenitentiam. K 20 (rokopis jih navaja samo 19, ker je 3. kitico pomotoma še enkrat označil kot 2.), po 4 v.
Velike reue gredo zhes nass ....
Str. 151—163: Rosarium B. Mariae Virginis. De Vita et Pafsione Christi. Pesem je razdeljena v pet dekad, vsaka dekada ima po 10 k, po 4 v. Začetek:
Primi ta Kranzel slat od rosh. Sveta Mati Maria ....
Na str. 164 in 165 ni pesmi; ta list je prvotno ostal prazen; o nemških vpisih od drugih rok spregovorimo pozneje. Pesmi se nadaljujejo na str. 166.
Str. 166—169:4) Omni die die Mariae. Pesem je razdeljena v tri dele: I. del 17 k, II. d. 24 k, III. d. 18 k, vsaka k po 4 v. Začetek I. dela:
Moja dusha usak dan skusha®) Zhast Mariae speuati ....
Na str. 170. se začno (v prozi) molitve za vse nedelje celega leta, začenši s prvo adventsko nedeljo, toda vmes so tudi molitve za božični praznik, sv. Štefana, Janeza Evangelista in Razglašenje Gospodovo. Str. 178—185 so iztrgane; manjkajo nedeljske molitve od 3. postne nedelje do 1. nedelje po sv. Trojici, na str. 186. namreč sledi 2. nedelja po sv. Trojici, na str. 177 je pa še molitev za 2. nedeljo v postu, ki se je nadaljevala na (izgubljeni) str. 178. Za 7. nedeljo po sv. Trojici sledi na str. 188 molitev za binkoštni praznik. Ob robu je po vezavi nekoliko odrezana opomba, vendar se besedilo še da razbrati: Haec erronee hie seripta sunt. Tudi ob robu molitve pri 7. nedelji je bila neka opomba, ki je pa toliko odrezana, da se ne da več čitati. Od str. 194—205 slede poslovenjene molitve za vse »terdne« praznike, t. j. tiste, ki se ne premikajo, ampak praznujejo ob določenih dnevih.
Str. 206-—213 obsegajo nekak izvleček iz katekizma, namreč: 10 zapovedi božjih, pet cerkvenih, 7 poglavitnih grehov, grehe zoper sv. Duha,
*) Stati bi moralo 179, a se je pisec rokopisa v štetju strani zmotil, kakor smo videli že zgoiaj.
5) Pesem z enakim začetkom (a krajša) se nahaja v rokopisnem pristavku ljub-1'anskega muzejskega primerka Hrenovih evangelijev. Prim. Kidrič, ČJKZ III, 120.
štiri vnebovpijoče grehe, devet ludskih (tujih) grehov, troje dobrih del, (molitev, post, miloščino), telesna in duhovna dela usmiljenja, osem bla-grov, evangeljske svete in štiri poslednje reči.
Na str. 214 je poslovenjena sekvenca »Anima Christi sanctiiica me«, na str. 215 pa kratek, od poznejše roke (v prozi) spisan nemški sestavek o vdanosti in ljubezni do Boga (v gotici).
Od str. 216—294 slede zopet slovenske pesmi.
Str. 216—218: Cantilena recens de Ssmo Nomine Jesu, in tono Pange lingua, uel Vrbs beata Jerusalem. 1643 In Januario a Collectore huius libri composita. K 6, po 6 v.
Zunanji rob lista s str. 216—217 je polkrožno odtrgan, vendar zadeva to tekst le na dveh mestih.
Jesusha ime presuetu Ponishnu sahualimo ...
Str. 218—220: Cantio De S. Vrsula. K 16, po 2 v. Sprejeta v Štrek-ljeve Narodne pesmi.
Str. 221—223: Aspiratio Peccatoris ad Jesum Crucifixum Redempto-rem nrum. K 10, po 4 v.
O Zhastitu otfreshituu ....
Str. 223—225: Alia Cantio sequitur de sanctifsima Maria Magdalena. K 9, po 4 v. In tono, Omni die die Mariae etc.
Sueta shena Magdalena, Rosha raja uezhniga ....
Str. 226-—235: De Incarnatione Dni. K 23, po 8 v.
Ena rosha israsla, shlahtniga korena ...
Str. 236—238: De Resurrectione Domini. K 13, po 4 v.
Jesus ie od smerti vstal Od njega britke Martre ....
Znana starodavna pesem še iz predluteranske dobe.
Str. 238—239: In Festo Pentecostes De Špiritu Sancto. Sledi samo molitev v čast sv. Duhu po navadni latinski molitvi.
Str. 240—255: De B. M. V. K 61, po 4 v. Op. In tono, En louez gre louiti. Pesem je razdeljena v tri dele. Začenja se: Marie Zhast saupye Vsak dan moja dufha.
Str. 256—261: Alia Cantio de Morte. K 21, po 4 v. Op. In tono, en louez gre louiti. Torej so se po istem napevu pele vesele božične in Marijine pesmi pa resnobna o smrti!
Po tim shivoti sili Ta grosouita smert ....
Str. 262—264: Alia Cantio de B. M. V. in tono od Cessarize. K 9, po
4 v.
Vifsoka huala doiti krat, Bodi ti slahtna Diuiza ...
Str. 264—267: Alia Pulchra de B. Maria V. Cantilena. K 10, po 5 v. Zheshena si ti Maria s' gnado Boshio napolnjena ....
Str. 268—269: Alia Cantio de Natiuitate Dni nri, in tono en louez
gre louiti. K 7, po 4 v.
Hualo Bogu sapoimo Vsi s' peifmo ponishno . . .
Str. 270—272: Magnificat anima mea Dominum. K 10, po 4 v. In tono, en louez gre louiti. Prva kitica je uvod za Magnificat:
To Maria sapoye, Ludem na snanje da, De je Bug nass Suelizhar, Pomozlinik, Ohranienik.
Str. 273—279: Sequens Cantio accomodata ad melodiam, Omni die die Mariae. K 24 (v resnici 25, ker med 11. in 12. ena kitica ni šteta), po 4 v.
En Jager vun gre louiti Zhes tu nebefku polie ...
Str. 280—282: De Natiuitate Dni nri Jesu Christi. In tono, Omni die die Mariae. K 11 (v resnici samo 10, ker je 2. kitica pomotoma razpo-lovljena in šteta kot 2. in 3.), po 4 v.
Polubite, Zhast sapuite Zartainimu Jesushu ....
Str. 282—284: De B. M. V. In tono, Poslushaj zhlouek rafumi0). K 5, po 5 v.
Mariae kralizhno oblast Vifsoko hualo, zhast, sapoj moia dufha...
Str. 285—288: De Vita & Resur. Dni nri Jesu Christi. Pri tej edini pesmi je napev podan v notah. K 10, po 5 v.
O sveisde, sonze rumenu Semla, morje nu nebu ....
Str. 289—290: De Sacrosancta Dei Genitrice Maria. K 6, po 4 v. Zheshena si Mati Boshia Presuctla suejsda morska ....
»Poslušaj človik, rezumej...« je Trubarjeva »izlaga teh desset zapuvid«, pri-občena že v Katekizmu 1551. (Prim. Trubarjev Zbornik, 149.) V našo pesmarico ni sprejeta, predpostavlja se pa kot obče znana, ker opozarja pisec na njen napev.
Str. 291—292: En louez gre louiti (Oznanjenje Marijino) in tono Horrenda mors. K 7, po 4 v.
En slahtni louez gre Iouit
Zhes tu nebefko pole ...
Se skoraj dobesedno vjema s prej (str. 273) navedeno En Jager..., le da je tam naznačen drug napev.
Str. 293—294: Ave Maris Stella. K 7, po 4 v.
Sdrava s'morska suesda ...
Na str. 294 se pesmi zaključijo, ostale strani so sicer do konca od iste roke paginirane, a ostale so prazne ter jih je nekdo pozneje rabil za čisto druge reči, le dve molitvi je morda vpisal še avtor sam: na str. 330 in 331 molitev v čast imenu Jezusovemu, na str. 332 pa v čast vsem svetnikom.
Razen te prvotne in glavne vsebine se nahajajo v rokopisu raznovrstni poznejši (večinoma nemški) vpisi iz raznih dob in od raznih rok. Najdemo jih predvsem na prvotno praznih listih v začetku in na knocu rokopisa, deloma pa tudi med pesmimi, kjer je bilo kaj prostora, n. pr. na str. 163 in 164. Vsi ti vpisi so brezpomembni, v kolikor pa nudijo gradivo za zgodovino kodeksa, jih izrabimo pozneje.
2. Čas postanka in pisatelj.
Matija Majar pač ni posebno točno pregledal našega rokopisa, ker pravi, da je pesmi zložil, kakor se mu zdi, pisec tega rokopisa sam. Gotovo je prezrl važno opazko na str. 216: »Cantilena recens... 1643 In Januario a Collectore huius libri com posit a«. Neimenovani pisatelj naše pesmarice se torej imenuje zbiratelja (collector), dočim izrecno priznava, da je le nov o pesem v čast Imenu Jezusovemu spesnil sam. Naša pesmarica torej vsebuje pesmi, ki so v sredini 17. stol. bile med Slovenci znane in razširjene, obenem pa je zbiratelj spesnil omenjeno pesem. Ali jih je morda sestavil še več, o tem ne moremo ničesar reči, ker omenja kot svojo le eno. Istotako je težko rešiti vprašanje, kako je zapisal med ljudstvom običajne pesmi, ali jih je verno zapisal, ali morda kaj prenaredil. Verjetnejše je pač slednje, ker če je bil sam pesnik, je bilo zanj prevabljivo, da kaj »popravi« v ljudskih pesmih. Kritičnega stališča, po katerem se dandanes ravnajo točni zbiratelji ljudskih pesmi, ne moremo zahtevati od pisca 17. stoletja.
Svoje ime je zbiratelj popolnoma zamolčal. Razvidno pa je iz zbirke, da je nastala nekako od 1. 1643. do 1651. Nastala je torej v dobi, ko je bilo luteranstvo pri nas odstranjeno ter izvedena katoliška reformacija in se je vzgojila že generacija domače duhovščine, ki je prišla
iz ljudstva ter razumevala njega pojmovanje, srce in težnje'). V knjigi so zaznamovani sledeči datumi: na str. ~Jl9 ob koncu pesmi *En Jager vun gre louiti...« v čast Marijinemu oznanjenju 1651 in nouo anno, na str. 282 ob koncu božične pesmi 1. Martii 1651, na str. 284 ob koncu Marijine pesmi 5. Martii 1651, ob koncu pesmi o življenju in vstajenju Kristusovem na str. 288 pa stoji datum 1651 24. April, in končno na str. 290 cb koncu Marijine pesmi 1651. 29. Aprilis. Potem sledita še dve pesmi in pesmarica se zaključi. Torej je ni morda pozneje še kdo nadaljeval. Na prvi pogled se zdi, da je pisava pri pesmih in molitvah različna, na nekaterih straneh je zelo drobna in tanka, drugod večja in debelejša, da ne govorimo o različnem črnilu. Mogoče bi tudi bilo, da je zbiratelj dal na čisto prepisovati po raznih osebah. Vendar točno primerjanje poedinih pis-menk nas uveri, da je pesmi (in molitve) vendarle pisala ena roka. Pomisliti moramo, da je avtor s spisovanjem knjige imel posla več let, sčasoma pa tudi eden in isti človek spreminja pisavo*. Pisal je kajpada z gosjim peresom. Gosje pero pa piše različno, če je nanovo obrezano in zašiljeno, piše drobno, če je pa bolj obrabljeno, piše bolj debelo in vsled tega mora pisač delati večje pismenke, drugače se mu zalivajo. V prejšnjem poglavju smo tudi ugotovili, da je del pesmi pisan na proste liste, ki so potem bili uvezani, drugi pa že v uvezano knjigo. V tako pa je bilo težje pisati kakor pa na proste liste in je to kajpada vplivalo na pisavo, ki je pa vkljub temu v oblikovanju gotovih pismenk, zlasti velikih, vseskozi dosledna. Kodeks je torej delo enega zbiratelja in enega pisca, kajpada ni izključeno, da je zbiratelj dal vse lepo prepisati, če morda sam ni imel dovolj lepe pisave.
Zbiratelj je bil nedvomno duhovnik. Kdo bi utegnil to biti? Vseka-ko moramo pri avtorju naše pesmarice predpostavljati nekaj več izobrazbe, vnemo in zanimanje za slovensko ljudsko cerkveno petje, pa tudi precejšnje poznavanje slovenskega jezika in slovenske ljudske duše. Proti sredini 17. stol. že nahajamo po naših župnijah, celo zakotnih, aka-demično graduirane duhovnike, kar je sad graške univerze. Med njimi je mož, ki ima vse sposobnosti za ustvaritelja take pesmarice. To je Filip Trpin. Rojen je bil v Selcah na Gorenjskem, kot gojenec Fer-dinandea v Gradcu je bil posvečen 1631, potem je služboval nekaj časa v Ptuju. Leta 1633. je prišel v kolegij »Marianum« v Gor. gradu, kjer se je še spopolnjeval. V pravilih tega kolegija se v 7. točki priporoča tudi gojenje slovenskega petja. Potem je bil do konca 1638 župnik v Gornjem gradu, 1639 do maja 1643 pa v Kranju, nato je prišel za župnika v Braslovče, kjer je ostal do 1. 1655. V Braslovčah je bil 1648 radi svojih »sijajnih talentov« imenovan za škofijskega komisarja8).
7) Mantuani v Cerkv. Glasbeniku 1913, str. 65 in 82; prezrl je pa Majarjevo poročilo o naši pesmarici. 8) Orožen, Dekanat Oberburg, 44.
Leta 1646. je spremljal od vlade poslanega Ernreicha pl. H oh en war ta po Spodnj. Štajerskem, da bi pomirila pobunjene kmete. Trpin je slovel kot izvrsten slovenski govornik, imenovan »slovenski Cicero«. Poznaval je izborno ljudsko dušo, zato so mu poverili tako delikatno opravilo, ob enem pa je za takratno dobo izvrstno obvladoval slovenski jezik. Umrl je kot generalni vikar ljubljanskega škofa 13. jun. 1683.
Toda trdnih dokazov za Trpinovo avtorstvo nimamo. Najboljši dokaz (ob pomanjkanju drugih) bi bila istost pisave. Ko je (vsaj v glavnem) nastala naša pesmarica, je bil Trpin župnik v Braslovčah. Po lavantin-skem šematizmu se braslovška krstna knjiga začenja 1. 1632., poročna pa 1634. Pisatelj je torej nalašč šel v Braslovoe, da bi primerjal pisavo kodeksa s pisavo Trpinovo in njegovih kaplanov v matrikah, ker drugi akti iz tega časa se niso ohranili. Na svoje razočaranje je pa ugotovil, da v krstni in poročni knjigi manjkajo baš oni deli, ki se nanašajo na dobo Trpinovo. Krstna knjiga se res začenja 1. 1632., toda gre le do 1639 in se zopet začne šele 16. X. 1672, poročna sega od 1634—1640 ter se nadaljuje šele 1668.
Pač pa so ohranjene matične knjige iz Trpinove dobe v Gornjem gradu. Navadno so sicer krstili in krste vpisovali njegovi kaplani, vendar vmes tudi on. Da je svoje krste tudi sam vpisal, kaže formula: fuit per me Philipum Terpin parochum baptizatus«. Njegova pisava ni slaba, vendar se ne more priznati kot istovetna z ono v kodeksu.
S tem še seveda ni izključeno njegovo avtorstvo, ker bi mu bil lahko kdo v Braslovčah na čisto prepisal, vendar od zgoljne možnosti ne moremo dalje.
Negotovo je tudi, kje je pesmarica nastala. Iz naslova »Liber can-tionum carniolicarum« se ne sme sklepati, da so to kranjske pesmi v ožjem pomenu, ali da bi bila morala pesmarica nastati kje na Kranjskem, ker Krajinci — Kranjci se imenujejo tudi prebivalci med Bočem in Savo.
Natančna dialektološka raziskava jezika naše pesmarice utegne vsaj približno določiti, kje je nastala. Nekateri zunanji momenti, o katerih bo govor v naslednjem, govore za to, da je nastala v stari celjski grofiji. ! Jezik, kolikor more pisec kot nestrokovnjak o tem soditi, ne nasprotuje tej podmeni. Sicer pa jezik ni povsem enoten, znak, da so pesmi nabrane v različnih krajih. Ako bi bila pesmarica nastala na Kranjskem, nastaja vprašanje, kako je zašla v konjiško okolico? Za to okolico so v pesmarici sami nepobitni dokazi, ni pa najmanjšega sledu, da bi bila kdaj na Kranjskem.
Za nastanek pesmarice na ozemlju celjske grofije govori tudi pesem o sv. Uršuli, ki se nanaša pač na sv. Uršulo na Plešivcu pri Slovenj-gradcu. Vsekako je ta pesem nastala v območju te Uršule.
3. Tradicija kodeksa.
Kako in kdaj je prišel kodeks v roke Slomšekove, kako in kdaj je prišel na Kalobje, skozi katere roke je hodil poprej? Po Majarjevem poročilu se je spis našel na Kalobju. Ni razloga, da bi dvomili o resničnosti tega poročila, ker Majar je to gotovo zvedel od Slomšeka samega, ki mu je rokopis posodil. Kakor poroča g. P. Švegelj, župnik na Kalobju, ni ondi ne v kroniki, ne v inventarjih kakega spomina o tej pesmarici.
Zadnja leta pred smrtjo, ko je že bival v Mariboru, si je dal Slomšek sestaviti zapisnik svoje knjižnice »Cathalogus Bibliothecae«. Sestavil ga je pač njegov tajnik Matija Modrinjak. V tem zapisniku je dobil naš kodeks na prednji str. 1. lista signature: B. XII, 186. Uvrščen je bil v skupino »Ascetica et Mystica« (!); pod istim št. 186 je tudi Danjkovih Sto cerkvenih in drugih pobožnih pesmi (Radgona 1828). Ko bi bil Modrinjak imel nekoliko literarno-zgodovinskega zanimanja, bi bil lahko od škofa zvedel in zapisal kaj o provenienci rokopisa, tako pa je v rubriko »locus et annus impressionis« postavil samo vprašaj in niti naslova ni točno navedel, zapisal je namreč »Liber cantionis«, »manuscriptum«. Moramo si torej pomagati na drug način, da vsaj približno določimo, kod je kodeks hodil, kako in kdaj je utegnil priti na Kalobje, s Kalobja pa k Slomšeku.
Izključeno je, da bi bil kodeks nastal na Kalobju, ker je kalobska župnija ustanovljena šele pod Marijo Terezijo ok. 1765. Prej ni bilo na Kalobju ne rednega in stalnega duhovnika, ne učitelja ali organista. Da moremo kolikor toliko določiti, kako je kodeks prišel na Kalobje iu s Kalobja k Slomšeku, je potreba prej zasledovati njegovo prejšnjo usodo. O tem kajpada ni nobenega poročila, a kodeks sam nam podaje nekatere indicije, iz katerih sledi, da se je v 18. stol. nahajal v Konjicah ali vsaj v bližini Konjic.
Poleg pesmi vsebuje namreč kodeks — kakor že omenjeno — še razne zapiske, pripiske in čečkarije, ki nimajo nobene zveze z vsebino, a nam ob pomanjkanju drugih podatkov vsaj nekoliko pojasnjujejo »fata libelli«.
Na znotranji strani prednjih platnic je čečkarija z rdečim svinčnikom, z leve in spodaj nekak okvir z grozdu podobno figuro, z desne pa otročje risana človeška glava, v sredi je ime v nemški gotici lohans (sic!) W i r t h. To utegne biti nekdanji lastnik, o katerem pa drugo nič ni znano. Isto ime zasledimo pod računskimi nalogami na str. 303, pisano s slabo, obledelo in od ostale različno pisavo. Najprej je ime Chasp Johanes, potem slede v nemščini prve besede Očenaša, spodaj pa Johanes Wirth. Neka rodbina Wirth se da zaslediti v Celju. Iz te rodbine je bil Urban Wirth, ki je do 1741 bil vikar v Laškem. Morda je v našem rokopisu podpisani Wirth v kakem sorodstvu ž njim. Po matrikah bi se to morda dalo dognati.
Na prednji strani prvega nepaginiranega lista je zgoraj poševno v gotici nemški težko čitljiv napis, ki pa, zdi se, nima pomena za naše vprašanje. Pod tem je z zelo obledelim črnilom napisano: DiBe Puh Kern dern Andreas Sparber. Čez to je pa neka druga roka lepo napisala: Liber.
Isto ime čitamo na znotranji strani zadnjih platnic, kjer zvemo še nekaj več. Tam stoji z bolj svežim črnilom zapisano to-le: diBe buli Kern dem Andreas Sparber 1739. Pod tem pa od iste roke: das der herr Ge-orgg Sparber organist zu Ganabiz di!3e buh Kaufft.
Beseda »Kern« je očividno izopačenka nemškega gehoren. Zanimiv je slovenizem v označbi, komu pripada knjiga: pisec je mislil slovensko: te bukve slišijo —, in zapisal nemško diBe buli kern (gehoren ...)!
S tem smo dobili zanesljiv podatek o nekdanjih lastnikih te knjige. Sparber Janez Jurij je bil res organist (in gotovo tudi učitelj) v Konjicah, in sicer se prvič omenja kot boter 30. avg. 1714, dne 30. dec. i. 1. je sam poslal h krstu svojega prvega otroka Janeza Baltazarja. Bil je dvakrat oženjen; s prvo ženo Nežo je imel še 1716 in 1717 dve hčerki, z drugo ženo Uršo je pa od 1720 do 1729 imel še štiri sine in eno hčerko. Najmlajši sin Andrej mu je bil rojen 17. okt. 1729"). To je pač tisti, ki se omenja na platnicah in je bil 1739 star 10 let. Pisava je tudi res otročja.
Sparberji niso bili pri nas kaki tujci. Že 1376 in 1377 se v Novi cerkvi pri Celju omenja Koloman Sparber kot pomožni duhovnik (presbyter servitor10), 1. 1723. pa se je sinode v Ljubljani med drugimi udeležil tudi Andrej Sparber, beneficijat bratovščine presv. Trojice in sv. Rešnjega Telesa v Radovljici11). Bil je morda brat Janeza Jurija ter je tega najmlajši sin dobil po stricu ime Andrej .
Nadaljnjih podatkov o konjiških Sparberjih Slekovčeva zbirka nima, najbrž so se izselili iz konjiške župnije.
Žal, da ni povedano, kje in od koga je Jurij Sparber kupil naš rokopis. Zdi se pa, da ga ni več rabil kot pesmarico v cerkvi, ker je začel na prazne strani zapisovati (nemški) svoj gospodarski zapisnik in pa raču-nico. Razne čečkarije dajo slutiti, da je kodeks prišel tudi otrokom v roke in so morda ti iztrgali vsaj nekatere manjkajoče liste.
Na str. 295 in 296 ima dvakrat zapisano, da je 1724 najel hlapca Jurija na leto dni, ter mu v obrokih izplačeval njegov zaslužek. Na str. 297 je pa zapisano, da je 1723 (za dan in mesec je ostal prazen prostor) najel deklo Sofijo. Slede njena izplačila. Na str. 298 je zapisal, da je ista prejela 1 gl., ko je šla v R u š e. Na str. 299 pa stoji, da je 1723 najel tudi živinsko deklo (Vich Diern) Marinko in na str. 300, da je ista Marinka
") Slekovčevi zapiski iz konjiških matrik v arhivu »Zg. dr.«. 10) Orožen VIII, 179. ") Slekovec v arhivu »Zg. dr.«.
sprejela svoje plačilo. Pod tem je nerodna druga pisava s svinčnikom: Planchen Stein (Zbelovo — blizu Konjic). Isto ime je s svinčnikom na-aečkano tudi na str. 314 ob sp. robu.
Za str. 300 sta dve strani (kakor že omenjeno) ostali nepaginirani. Tu se začne pouk o računstvu. Na prvi nepaginirani strani (reverzni 300) je za zgled, kako se pišejo in čitajo večje številke, sestavljene iz ednic, desetič, stotic, tisočic, navedeno štev. 1732, kar pomeni najbrž letnico, ko je to pisano. Potem se nadaljuje računica in paginacija s str. 301 (mesto 303). Na str. 313—316 so pa računi o deležu (deputatu) pri mežnarjevi zbirci za 1718, 1719, 1720, 1721. Iz tega je razvidno, da je knjižica v tem času bila last organista-učitelja, ki je v Konjicah dokaj dobro stal, ker je potreboval hlapca in dve dekli. Da to ni bil morda župnik, je razvidno iz deleža pri mežnarski zbirci, ker duhovnik je imel svojo zbirco, pač pa sta si jo delila mežnar in organist, kjer je bila ta služba ločena. Na str. 317 in 320 je zapisnik raznih izdatkov v letih 1722., 1724. in 1725., list s str. 318 in 319 je iztrgan. Potem slede zopet računske naloge. Najpoznejša letnica, zabeležena v našem rokopisu, je 1754 (na str. 35). Ob zgornjem robu je naslov pesmi na ude Kristusove, ostali del strani je ostal prazen in tu je nevešča roka načečkala s svinčnikom začetne besede naslova z letnico 1754. Pod letnico sta skupaj se držeči črki NB.
Na konjiško okolico se nanaša še naslednji zapisek s precej nerodno pisavo, pa z dokaj svežim črnilom. Na 11. nepaginirani strani stoje v zgornji polovici naslednji, deloma v nemški gotici, deloma v latinici pisani slovenski verzi:
O Marija livolfcha") Pomuzniza inno stuarniza Zres semlo inno Nebo Kir Nas Na dufchi inno teleilii ftrciffala bo.
Ta pisava je od čisto druge (zelo nevešče) roke, kakor pesmi rokopisa.
Starejša od gornjih letnic je 1702. Str. 164 je pisatelj pustil prazno in tu je pozneje nekdo zapisal:
Mihael Rathay Je tu Pisaa (sic!) Vsoie (sic, mesto
svoje) Ime 1702 lety tukaa.
") Marija livolska je izopačeinka za: Ljubečna nad Poljčanami. Nekoliko čuden konec, da nas bo Marija »streiffala« (kaznovala) na duši in telesu, se ujetna z legendarnim vencem, ki ga je ljudska poezija spletla krog Marije Ljubečne. 01. Stegenšek v »Voditelju« 1908, str. 333—341. Prim, tudi Štrekljeve Nar. pesmi št. 539, 540, 548.
Pod to je neka druga roka z bolj svežim črnilom zapisala:
1745 1702
33
poleg tega pa zopet druga roka s svinčnikom:
1745 1705
33
Obojno odštevanje je zmotno, a videti je, da je tudi leta 1745. nekdo čečkal po pesmarici.
Rodbinsko ime Rataj je običajno v konjiški okolici, pa okoli Šmarja, Ponikve in Št. Jurija ob j. ž. Tudi ta Rataj je bil najbrž kak organist-učitelj. Slekovčeva zbirka ima dva Rataja, toda iz poznejšega časa; Miha je bil rojen 1859 v Prihovi pri Konjicah, Franc pa v Slivnici pri Mariboru 1781. Ker so si v prejšnjih časih sinovi radi volili stan svojega očeta, je mogoče kateri izmed teh dveh pravnuk v pesmarici podpisanega Mihaela Rataja. Med duhovniki 18. st. Slekovčeva zbirka nima tega imena. Morda je baš od tega Rataja ali njegove obitelji Sparber kupil pesmarico.
Na str. 165 si je nekdo zapisal svoje izdatke raznim osebam. Imena objavimo, ker so gotova imena domačinov značilna v gotovih krajih in ker nam pojasnjujejo nekoliko domače razmere lastnika našega kodeksa. Izplačila so v krajcarjih in za nas brezpomembna. Imena (pisana z gotico):
I1r. Krenner (drugokrat pa Kreiner), Kunstl, Lederer Grega, Sepha (morda identična z 1723 imenovano deklo Sofijo), Carl, Valentin unser Knab, unser Coftmadl, Richter, Vuzey, Steinhauer Knab.
Če v rokopisu zaznamovana imena pomenjajo lastnike, tedaj so v 18. stol. ugotovljeni naslednji lastniki:
Mihael Rataj ok. 1702; Jurij in Janez Sparber ok. 1739; Franz Wirth nekoliko pozneje, morda ok. 175213). Potem do 1846 (kolikor je sedaj znano) ni sledu o rokopisu in o njem ni nobenega zanesljivega znaka iz te dobe.
Ker ni v knjigi nobenih indicij, da bi bil prešel kodeks kam drugam, smemo sklepati, da je iz Konjic ali konjiške okolice prišel na Kalobje. Imel je pač nekdo posebno zanimanje za te »kranjske« pesmi, da si jih je pridobil in odnesel na Kalobje. Ker je Majarjeva pesmarica izšla 1. 1846., on pa je za sestavo in tiskanje knjižice gotovo porabil precej časa, lahko dolo-
,:l) Ob zgornjem robu na drugi strani prvega lista je v nemščini zapisano: gelobt sey Jesus Xr., pod tem pa poševno od leve navzgor na desno Hecel — brez vsega drugega. Morda je i ta Hecel bil lastnik knjige.
čimo razdobje 1765—1845, ko je kodeks prišel na Kalobje in s Kalobja v Slomšekove roke.
V tem času je bilo na Kalobju več župnikov, ki so bili rojeni Kranj-c i. Sicer so v tem času skoraj nepretrgoma bili na Kalobju tudi kapelani, toda kapelan pride in čez nekaj časa zopet odide ter odnese svoje siromaštvo s seboj. V poštev pridejo le župniki, zlasti tisti, ki so na Kalobju ostali iri umrli in tisti, ki so bili v ožjih stikih s Slomšekom. On je nedvomno prišel do pesmarice, še preden je postal škof (posvečen 5. VII. 1846).
Kot prvi kalobski župnik se omenja med 11. 1767—1773 Franc Horning, o katerem pa po tukaj dostopnih virih ni znano, kak rojak je bil.
Od 1772—1820 je župnikoval na Kalobju Mihael Zagajšek. Rojen je bil na Ponikvi 1739, posvečen v Gorici 1765. Umrl je kot upokojenec pri Sv. Vidu pri Grobelnem 9. maja 1827. Nekoliko tednov pozneje je bil njegov rojak Slomšek prestavljen z Bizeljskega k Novi cerkvi. Lahko bi bilo mogoče, da mu je Zagajšek izročil pesmarico kot svojemu rojaku; govorilo bi za to eventuelnost tudi dejstvo, da je Zagajšek gotovo imel smisel za slovensko literaturo', saj je izdal 1791 slovnico slovenskega jezika, prvo od naših slovnic, ki je pisana tudi slovensko. Slomšek mu je v »Drobtincah« 1849 (str. 91—99) spisal lep in zanimiv življenjepis, kjer omenja tudi njegovo literarno udejstvovanje. Poleg imenovane, v tisku izdane slovnice, našteva Slomšek še druge Zagajšekove spise: molitvenik, slovensko vrtnarijo, krščansko »djanstvo« in abecednik, kar je vse ostalo v rokopisu. Spisal je tudi slovensko-nemški slovar, ki ga je (v rokopisu) posodil nekemu »rodoljubu« v Celju, ta pa ga je zapravil. V Slomšekovi ostalini so se našli naslednji Zagajšekovi rokopisi: zvežček predavanj cerkv. prava, imenovani molitvenik, velik kup skrbno pisanih pridig in razmišljevanj za ljudske duhovne vaje na Kalobju. O našem rokopisu ni nobene omembe in nobenega sledu. Ostane torej pri zgoljni možnosti in rahli verjetnosti.
Za njim je bil 1820—1821 provizor na Kalobju Meinik Matija, rojen v Idriji 1786, posvečen 1809. Preden je prišel na Kalobje, je bil kratko časa provizor v L o č a h pri Konjicah, kjer bi bil mogel dobiti v roke našo pesmarico, če je še do takrat bila tam. Meinik je umrl kot mestni župnik in dekan v Pliberku 1855. Malo verjetno je, da bi bil po kratki provizuri pustil pesmarico na Kalobju.
Meinikova provizura je prenehala, ko je 24. apr. 1821 nastopil nov župnik Rot ar (Rother) Janez (1821—1836), po rodu zopet Kranjec, rojen v Novem mestu 1781. Opetovano je služboval v bližini Konjic, 1806—1807 v Poljčanah, 1813—1814 v Tinjah, še 1814 je prišel za kapelana v Zreče pri Konjicah, 1818 pa za provizorja k Sv. Kun-goti na Pohorju. Dne 23. apr. 1836 je stopil v pokoj in umrl 9. maja 1848 na Kalobju.
Če se vzame doslovno Majarjevo poročilo, da je bil rokopis na Ka-lobju najden, tedaj ne moremo misliti, da ga je lastnik sam izročil Slomšeku, temveč je ostal tam neznan med knjigami kakega prejšnjega župnika in je potem res bil »najden«.
Po Rctarjevem odstopu je postal provizor na Kalobju in potem župnik Andrej L u k a n c ter je vodil župnijo do 1839, ko je 1. maja nastopil župnijo v Dobju. Rodom je bil iz Galicije v Sav. dolini in v bližini Konjic nikdar ni služboval. Če bi bil on spravil pesmarico na Kalobje, bi jo bil tudi odnesel, ni pa izključeno, da jo je on izročil Slomšeku.
Za Lukancem je župnikoval na Kalobju Simon Kaste lic od 1. maja 1839 do 27. oktobra 1841, ko je stopil v pokoj in umrl na Planini 28. avgusta 1849. Rojen je bil v Ljubljani 16. oktobra 1769, pa je prestopil v Lavantinsko škofijo in bil posvečen pri Sv. Andreju 28. oktobra 1795. Služboval je potem kot kapelan v Gornjem gradu, v Pol j ča na h, v Makolah. Te njegove službe še spadajo v 18. stoletje. L. 1804. je prišel za kapelana na Spodnjo Polskavo, potem za provizorja k Sv. Petru na Medvedovem selu, pa zopet za kapelana v Vitanje, v Stari trg in v Laško. L. 1809. je postal provizor, 1811 pa župnik v Dobju, od koder je prišel na Kalobje, menjaje z Lukancem. Kot rojen Kranjec se je Kastelic gotovo zanimal za »kranjske« pesmi naše pesmarice, toda če bi jih bil on prinesel na Kalobje, bi jih ne bilo treba »najti«. Njegov naslednik na Kalobju je bil Matija Paprej, rodom Korošec. Župnikoval je na Kalobju 1841 do 1850, v bližini Konjic nikdar ni služboval. Iz Kalobja je odšel v Olimje, kjer ga je Slomšek 1854 imenoval za svojega duhovnega svetovalca. Pozneje je bil župnik in dekan v Braslovčah, kjer je umrl 1. 1875. Ni verjetno, da bi bil on prinesel pesmarico na Kalobje, bolj verjetno pa je, da jo je on izročil Slomšeku.
Izmed vseh možnosti je najverjetnejše, da je pesmarico prinesel na Kalobje župnik Rotar, ki je tu umrl in prej večkrat služboval v bližini Konjic, Kastelic ali Paprej pa sta jo dala Slomšeku. Slomšek te pesmarice menda sploh ni izrabil in je nikjer ne omenja. Najlepša prilika, da bi o njej spregovoril, se mu je nudila, ko je v »Drobtinicah« 1. 1857. pisal o nekdanjem in sedanjem cerkvenem petju na Štajerskem (str. 293—300); omenja pač Majarjevo pesmarico in navaja staro velikonočno »Jezus je od mertvih vstal od svoje britke martre . . . .«, ki je tudi v našem kodeksu, a tega se ne dotakne niti z besedo. Ni pa brez pomena za tradicijo našega kodeksa njegovo poročilo, da je v starih časih »orglar tako dolgo pri eni cerkvi služil, da so se njegovi prsti v jamicah na orgelskih klin-cih (tipkah) poznali, odkar se je pa cerkvena in šolska služba združila, so-se orglari-učitelji prepogostoma menjavali ter svoje pesmi in napeve pobrali ter šli dalje.« Zato je tudi naš kodeks lahko ostal dalje časa v enih rokah in ni izključeno, da ga je tudi kak učitelj-orglavec prinesel na Ka-
lobje. Morda se še dobi o tej pesmarici kak sled v Slomšekovi ostalini, ki še ni vsa pregledana. Našel se je že precej velik sveženj raznih pesmi v rokopisih od različnih rok. Ko se je zvedelo, da hoče Slomšek zbolj-šati slovensko ljudsko cerkveno in izvencerkveno petje, so mu pošiljali v presojo razne pesmi v rokopisih in tako je morda prišel v njegove roke tudi »kalobski« rokopis.
4. Matija Majar in kalobski rokopis.
Majar je iz kalobskega rokopisa za svojo Pesmarico porabil štiri pesmi (Velikonočna, Pesem o Mariji Magdaleni, Marijina pesem, Zdrava morska zvezda), ena pa je po njegovem prepisu prišla v Štrekljevo zbirko naših narodnih pesmi (balada o sv. Uršuli); Štrekelj namreč pripominja, da je pesem »vzeta iz kalobskega spisa iz 1. 1651., od koder jo je prepisal M. Majar ter jo izročil Miklošiču, kateri jo je dal meni« (t. j. Štreklju). Na str. VI. i. d. svoje Pesmarice razvija Majar celo pravilno, da se ljudske pesmi ne smejo prenarejati, popravljati in krpati, in zagotavlja, da bi bil vsako besedo pustil nespremenjeno, če bi bila knjiga namenjena samo za učene ljudi, jezikoslovce. Toda tega načela se ni držal pri uporabi kalobskega rokopisa, česar mu glede njegove pesmarice ne moremo zameriti, ker njen namen ni bil, podati točno kak starinski tekst, ampak kakor se je pesem glasila v ljudskih ustih ob njegovem času. Celo naravno je, da se je v našem kodeksu zapisana pesem skozi 200 let tu in tam obrusila in spremenila. Manj opravičljivo pa je, da je besedilo kodeksa spremenjeno tudi v pesmi, ki je prešla v Štrekljevo zbirko, dasl so te razlike neznatne. Spremenjen je pravopis, nedosledno pa oblike: mesto muj — nuj v izvirniku je pri Štreklju moj — noj, srednji spol se v izvirniku in pri Štreklju končuje na u (jezeru, suhu selu i. t. d.), v 7. kitici pa se Štrekelj oddalji od izvirnika ter ima »jasno nebo«. Mesto »šent« pri Štreklju ima izvirnik v peti kitici sant Vrsula, pozneje pa »shant«. Mesto dajavnika »Gospe sveti šent Uršuli« (vrs. 14, 15) pri Štreklju ima izvirnik rodivnik : »Gospe suete . . .«, mesto »device« in »devicami« ima izvirnik vedno »divice« i. t. d., mesto Boga ima izvirnik Buga. Spremenjena je zadnja vrstica: »Ampak da gremo v sveti raj«, po izvirniku se glasi ta vrstica: »Ampak gremo red11) v večni raj«. Ker Štrekelj večinoma načelno ni spreminjal uporabljenih zapisov, so nastale te različice pač vsled netočnega prepisa M. Majarja.
Večje so razlike pri tistih štirili pesmih, ki jih je Majar sprejel v Pesmarico. Primerjanje je umestno, ker nam kaže, v kaki meri so se pesmi spremenile v dveh stoletjih; predpostavljamo kajpada, da sprememb ni izvršil Majar sam, marveč jih je našel v ljudskem petju. V na-
'*) Red = vred, skupaj. Pleteršnik.
slednjem objavljamo vse besede in stavke, v katerih se Majar oddaljuje od izvirnika. Kogar stvar natančneje zanima, naj vzame v roke Majarjevo pesmarico. Kalobski rokopis označujemo s K, Majarjevo pesmarico z M.
Velikonočna.
K. str. 236—238.	M. str. 75—77.
1.
v. 2. od njega ....
v. 3. Ob tu se vefselimo inu") Boga
v. 4. hualimo. Kyrie &16)
2.
v. 1. De bi nebil....
v. 2. Vus volem suejt bi se bil reshal17),
v. 3. Ob tu ... .
3.
v. 1. Bug je taku milostiu bil,
v. 2.....v' mej ....
v. 3. Od Marie Diuize roien bil
4.
1. Sazhel Jude uuzhiti 3. Judje .... 4......respeli.
5.
1.	Na krishu je to smert podjel,
2.	Sant Josef ga ie doli snel,
3.	Maria preiemala, 4......kushuuala.
6.
1.	Potler bil ... .
2.	En uelik kamen ....
3.....pred ta pakal18) shal,
4.	Vse uerne dushe....
1.
od svoje .... Zato .... Ino Boga hvalimo, v. 5. Aleluja, aleluja.
2.
Ko b' ne bil ... . Bi ves svet pogublen bil, Zato ....
3.
Bog je bil tako milostliv, .... med .... Od Marije je rojen bil,
4.
Začel Jude je učiti, Judi .... .....razpeli.
5.
Je na križi smert sprijel, Jožef ga je doli snel, Marija ga »prijemala, .....kušovala.
.6.
K' je bil____
Velik kamen .... .... je pred pekel šel, Verne duše ....
Tu je M. vrinil kitico, ki je K. nima:
7.
Je tretji dan od smerti vstal, Pred njemi v Galilejo šel. (In še enkrat isto.)
15) Mesto inu ima M. povsod ino, mesto de da.
10) inu Boga je K. pritegnil v 3. v. Ob koncu 2. kitice je nad hvalimo pripisano: zhastimo. Pri srednjeveških velikonočnih ljudskih pesmih običajni Kyric .... je M. nadomestil z dvojnim aleluja.
17)	Pač »resfhal« — razšel, razpadel.
18)	Rokopis dosledno rabi obliki pakel, pakleni.
7.
1. Ta Angel ie h' tfem shenam dial,
3.	Poidite Jogrom prauite
4.	Shgnt Petru je osnanite.
8. (7.) Angel božji ženam djal, Pojdte učencam pravite, Pervič Petru oznanite.
1.	Tiga so prizha try shene
2.	Kir so per tem grobu bile,
3.	De je Jesus od smerti ustal,
4.	Inu je v' Galileo shal.
2.	Ta je ta perua bila,
3.	Kir je Jesusha uidila,
4.	Jogram ga je osnanila.
10.
2.	Sai ie kumai tiga dobil, 4. De mu ie segal ....
11.
1. Maria ti Diuiza
3.	Pruti Bogu Nebeshkimu,
4.	Vsmilenimu . . .
12.
1.	Aileluya poiemo
2.	Jesusha Christusha hualimo,
3.	Lubo Diuizo Mario,
4.	Nu.....
13.
1.	Alleluja, alleluia, alleluia,
2.	Nam se je uesseliti
3.	Inu Boga hualiti.
Pri M. izpuščena.
9.
Ona je naj perva bla, Ki Jezusa je vidila, Učencem ga oznanila.
10.
Še le tedaj je veren bil, Ko mu je segel ....
11.
Marija roža devica Pri Očetu nebeškemu In vsmilenemu ....
12.
Alelujo spevlajmo In Jezusa zahvalimo, Rožo devico Marijo In.....
Pri M. manjka.
Pesem o Mariji Magdaleni.
K. 223—225.
3.
1......otterla
	3......kushuuala
4.
1.	Na tu v' serzi Simon praui 3. Vsaj ....
5.
2.	Tebe ....
3.	Slatku lubi, ter oblubi
	4......prebiuanje
M. 150—151.
3.
.....otirala,
.....kušovala,
4.
Simon farizej pa pravi: Saj ... .
Tebi .... Jezus ljubi ti obljubi .... zveličanje
6.
1. Tadai tuoi Duh .... 4. Kir s taboj milost deli
7.
1.	Zhist ie spiegel, rasse rahlu
2.	Frishna rosha iilia, 4. Ti si v nebu klizana.
Tedaj duh tvoj ... . Ker milost tebi dodeli.
7.
Očiščena, spokorjena, Si ti' roža lilija, Si v nebesa klicana.
1. O ... .
4. Nass oben sourashni Duh. 9.
1......pcrozhi,
3.	Zhist od greha, s' tega sueta
4.	K tebi pridem v' raj uezhni
8.
Oh ... .
Nas noben sovražen duh. 9.
.....izroči,
Da čist .... K tebi pridem v sveti raj.
Marijina pesem.
K. 264—276.
1. Zheshena si ti Maria 5. Moli ....
1.	O....
3.	Sueita .. nu ....
4.	Nashiga____
3.
2.	S' lepmi ....
3......dobrutliua-
4.
2. V' roistui----
5.
1. Lepoto tuojo....
5.	Osslabuje muzli sourashka
6.
1......zhastita
?......lud'iem ....
	3......koker....
	4......kambriza
1. O....
4. Sheli Zhloueska mnoshiza
M. 112—114.. 1.
roža Marija
Prosi ....
2.
Oh .... Zemlje in .... Našega ....
S lepimi.... .....dobrotliva,
4.
V rojstvu____
5.
Lepoti tvojej....
Prosi Boga (kakor drugod)
6.
, čestita
. ljudem____
.kakor.... . kamrica:
7.
Oj....
Bodi naša priprošnica.
8.
	1.....luzh
	2......mertvih pomuzh
5. Odpusti grehe grešhnikam
9.
4.	Troshtaj inu nadlushnike,
5.	Sheni prozh reue, bolitue
10.
1......tuoiga....
3.	K' Ozhu ter suetimu____
4.	Tu nass ushlishi o Maria
5.	Nuj....
.....zarija,
.....mertveh pomoč,
Prosi Boga (kakor drugod)
9.
Odganjaj reve in bolezni:
Prosi Boga (odpevek kakor drugod).
10.
.....svojga----
K Očetu ter svetemu____
To nam sprosi oj Marija In....!
Zdrava, morska zvezda . . . K. 293—294.	M. 121—122.
1. 1.
3. Inu vselej Dezhla.	Vsolej si deviza
5. Srezhna ....	Srečne ....
2.
3.	Spremenila ime
4.	Nepokorne Eue.
4.
1. Pokasi se da si 3......skuss tebe ..
5.
1. O Zhudna Diuiza,
7.
1......zhast____
2.
Poterdi nas vsolej v miru, Ker zmeniš Eve ime.
4.
Bodi oh Marija .....po tebi----
5.
Oj blažena devica, 7.
.....čest____
Kakor se vidi, se nahaja največ sprememb v »Velikonočni«. V tej pa so spremembe tudi najbolj opravičljive: pesem je namreč splošno znana in starodavna (saj jo pozna že stiski rokopis!) in je skozi stoletja naravno precej spremenila svoje lice, zato ni nič čudnega, če jo je Majar zapisal drugače kakor 200 let prej kalobski rokopis. Majar sam pripominja k tej pesmi: »Vsim Slovencem navadna tudi se znajde v spisu Kalobskim od leta 1651«. Ni torej pesmi povzel iz našega rokopisa, ampak omenja le, da se nahaja t u d i v njem.
Drugače je pri ostalih pesmih. Pri pesmi o Mariji Magdaleni pripominja: »Iz Kalobskega spisa od leta 1651«. Pri obeh Marijinih pesmih pa stoji: »Štajerska vzeta iz Kalobskega spisa od 1. 1651«. Tukaj torej Ma-
jar ni zajemal iz ljudskega izročila, edini vir mu je bil naš rokopis. Kar je izpremenjeno, je izpremenil on na svojo roko.
Ta spis se naj smatra kot začasno opozorilo na najdeni rokopis. Priob-čeni podatki naj bi bili v pobudo, da se stvar dalje zasleduje. Treba bo poiskati latinske ali nemške predloge naše zbirke, koliko so se te pesmi razširile in ohranile v ljudstvu in koliko se nahajajo v drugih pesmaricah. Ge-nealoški podatki iz cerkvenih matic nam morda še bolj pojasnijo, v čigavih rokah je bil rokopis, ki mu naj ostane ime »kalobski«.
Ker imamo iz 17. stol. malo ohranjenih pesemskih zbirk, bi kalob-ska zaslužila, da se objavi, če bi se dobila sredstva za to.
Zusammenfassung.
Die Handschrift von Kalobje, eine Sammlung von slovenischen Kirchenliedern aus der Mitte des 17. Jahrhunderts, die nocli 1846 M. Majar zur Verfiigung stand, seit-dem aber als verschollen gait, wurde vom Verfasser der Abhandlung im Nachlasse des Bischofs A. M. Slomšek gefunden. Die Abbandlung umfaGt eine kurze Beschreibung und Inhaltsangabe der Handschrift, fcrner Vermutungen zu ihrer Entstehungsgeschichte und Herkunft, soweit sich dafiir Anhaltspunkte aus der Handschrift selbst ergeben, schlieBIich die Feststellung, daB die bisherigen Veroffentlichungen aus der Handschrift (durch M. Majar) unkritisch sind.
Izvestja.
Literarne predloge in paralele.
5. Schmid1)—Slomšek.
Da je Slomšek večkrat zajemal iz nemških virov, je znano. A. Brinar in Fr. Ilešič2) sta 18 njegovim povesticam našla vir v predmarčnem šolskem čtivu,
') Prim. ČZN 1930, 98—105. — Za tamkajšnji poglavji o Krumpaku in Sevšku mi je prišlo medtem v roke nekaj novega gradiva. Med Slomškovo os,talino je vc. g. prelat dr. Kovačič našel dva rokopisna zvezka slovenskih ipesmi, med katerimi se nahaja tudi vseh šest prispevkov, ki jih imata Krumpak in Sevšek v Ahaclovi zbirki. Krumpakovi dve pesmi (Nedolshnolt, Kmetni fantizh na vezher — v Ahaclu: Večerna veselica) sta vpisani — poleg treh drugih njegovih — v zvezek, ki je brez naslova in paginacije ter vsebuje pesmi raznih avtorjev, večinoma pa Slomškove lastne. Ob strani »Nedolžnosti« je s svinčnikom z drugo (Slomškovo?) roko pripisano »Ahazl 107«, kai pomenja strain v 2. izdaji, ob »Kmetnem fantiču« pa z isto roko »Ahazl«. Besedilo se ne krije popolnoma z natisom v Ahaclu, vendar razlike niso znatne. Isto velja o Sev-škovih ipesmih (Star vojfhak, Dervar, Bukve bres zherke, Rasbiti verzh). Nahajajo se na straneh 108—120 drugega zvezka, ki ima naslov: Pefme sa pokuflino. Sloshili mladi
Ilešič pa je odkril nemške izvirnike tudi celi vrsti njegovih pesmi: Železo in kladvo, Kde je ljubi Bog doma, Bog za vse skrbi, Pridno dete. Mlado jagnje, Večernica, Najbolje vince za otroke, Veselja dom, Tulipa in vijolica. Tem prevodom, oziroma prepesnitvam moramo dostaviti še par pesmi; nekaj od njih je posnetih po Krištofu S c h m i d u.
Najstarejša med njimi je »Tolažba v t e r p 1 j e n j i«3) (Zbrani spisi I, 227), izišla prvič 1838 v knjižici »Dve lepi reči«, na koncu povestice »Kresnica«. Glasi se obenem z izvirnikom4):
Dankt dem Merrn liir alle Leiden,	Hvala Bogu za terpljenje,
Dankt auch fur den herbsten Sclimerz;	Ono pride iz nebes;
Leiden fiihrem uns zu Freuden,	Da polajša nam življenje,
Schmerz veredelt unser Herz.	Nam pošilja žalost vmes.
An des Sominers schwiilem Hauche	Tak' v poletni le vročini
Reift die gold'ne Traube nur;	Sladko grozdiče zori;
Nur am raulien Dornenstrauche	In na ternati ostrini
Bliiht die schonste Blum' der Flur.	Žlahtna vertnica cveti.
duhovni v' Zelovfki duhovfhnizi. 1832-1833-1834. V resnici vsebuje zvezek več, prispevki v njem segajo namreč do 1. 1838. Sevškove pesmi se inahajajo med proizvodi 1. 1835. in so vpisane — kakor sploh vsi prispevki — lastnoročno; dočim pa so se ostali avtorji podpisovali s celim imenom, je podpisal Sevšek le obe začetnici: L. S. Da so pesmi samo prevod, ni omenjeno. — Več o zanimivih rokopisih, ki nudita precej vpogleda v literarno delo celovških bogoslovcev in vsebujeta deloma inovo gradivo k poglavju o Slomšku in Ahaclovi zbirki, bo treba izpregovoriti v samostojni razpravi.
2)	Prim. A. B r i n a r, A. M. Slomšek kot pedagog, str. 74, in Fr. Ilešič, Popotnik 1901, 359; 1902, 107, 378; 1903, 276; 1904, 87.
3)	Pesem se nahaja s Krumpakovim podpisom tudi v prvem sub1) navedenem rokopisu Slomškove ostaline, in sicer v sledeči obliki (kar sem oklenil z oklepaji, je prečrtano):
1.	3.
Bogu hvala za terplenje,	Le v ponozlmim, temnim mraki,
Ktero pride od nebef'	?e fhtevilo sve([)sd fvetli,
De poflajfha nam (shivenje)	velelje, Le na terrmimu oblaki,
Nam pofhila shalott vmef.	Maverza lepo ftoji.
2.	4.
Tok v' poletni le vrozhini,	Ne sogibajmo fe krisha,
Sladko grosdizhe sori,	On nam trezho pcrpela,
In na temja(f)ti ojftrini,	Naf k' O^lietu fpet perblisha,
Shlahna roshiza zveti.	Nam vefelje novo da.
Ker je pesem vipisana pred »Kmetnim fantičem na večer« istega avtorja, smemo morda sklepati, da je nastala prej ali pa vsaj približno v istem času ko ta, t. j. pred 1833; na vsak način je nastala pred Slomškovim prevodom. Slomšek je Kruinpakov prevod brez dvoma poznal in ga je deloma celo porabil. Pesem obravnavani v Slomškovi predelavi, ker je v tej šla v tisk in se kot njegova lastnina nahaja v Slomškovih zbranih spisih.
*) V izdaji Schmidovih spisov, ki mi je na razpolago (Regensburg, Manz, 1920—1927), se pri »Kresnici« pesem sicer ne nahaja, vpletena pa je kot vložek v Igro »Die kleine Lautenspielerin«.
O ponočnem černem mraku Se svetloba zvezd pozna; In na temnem le oblaku Se olepša mavrica.
Kadar žalost nas obide, Nikdar ne obupajmo! Saj za dežem solnce oršde, Lepše solnce rumeno.
Oh obriši solze mile: Saj so žlahtne jagode, Ki se bojo spremenile Ti v nebeške bisere!
Zunanjo obliko je posnel Slomšek točno po Schmidu, istotako vsebino druge in tretje kitice. Začetek in konec pa je predelal precej po svoje, pri čemer je celo idejo pesmi znatno predrugačil: dočim misli Schmid le na radosti tukajšnjega življenja, govori Slomšek tudi o veselju v nebesih. To samostojno svojo, misel je izrazil v dodatni zadnji kitici na pesniško dokaj posrečen način. Kot celota pa je pesem z njegovo predelavo izgubila na notranji strnjenosti. Pri Schmidu je zgradba pesmi vseskozi enotna: temeljna misel je napovedana najprej v prvi kitici (»Leiden fiihren uns zu Freuden«), potem slede zanjo v osrednjih dveh kiticah štiri primere iz narave, nakar jo zadnja kitica v nekoliko predrugačeni, vendar docela odgovarjajoči obliki še enkrat povzame: »Sie sind Boten naher Freuden«. Slomšek je izrazil — sledeč Krumpaku — to osnovno misel v 1. kitici slabo (»da polajša (!) nam življenje«), v zadnjih dveh kiticah pa na način, ki z mislijo 1. kitice ni v pravem skladu; razen tega je so-mernost izvirnika razdrl tudi s tem, da js zadnjo kitico nadomestil z dvema.
Po Schmidu sta posneti tudi pesmi »Jagode i n o t r o c i« in »P r e v i d-nost Božja«, obe izišli prvič v Drobtinicah 1862 (Zbrani spisi I, 21, 37). Predelani sta po pesmih »Die Frdbeeren« in »Gott ist die Liebe«, in sicer precej svobodno, zlasti prva:
Kako prijazno je v logu zelenem! Tako veselo ni v hramu nobenem; Solnce skoz veje košate svetli, Zemlja od jagod rudečih diši-Lepe, ko pisanke, vse so rudeče, In pa debele, ko rož'ce dišeče. Oh kak' prijetno je jagode brati, Pa še prijetiilše zrele zobati.
Nur in finstern Nachten strahlet Herrlich schon der Sterne Prscht, Und der Regenbogen malet Sich nur in der Wolken Nacht.
O, so nehmet idlenn die Leiden Dankbar an aus Gottes Hand; Sie sind Boten naher Freuden, Sind des Gliickes sich'res Pfand.
Lieblich ist's iin Walde hier, Wo durch dunkle Tannenspitzen Gold'ne Sonnenstrahlen blitzen — Rot sich schmiickt das griine Tal Mit Erdbeeren ohne Žalil!
Wo der Bluten tausende, Schon umgriint von Erdbeerlaube, Innen gelb vom Blumenstaube, Blendend weiB v/ie Schnee jetzt bliih'n, Bald a Is rote Friichte gliih'n!
Holde Beeren, frisch und siiB, Wer ist's, der so schon euch malet, DaB ihr hell wie Purpur strahlet? Wer gibt euch den siiBen Duft, Wiirzend rings die laue Luft?
Naše ve ljubice, kdo vas je vstvaril? Kdo vam dal lepi duh, kdo vas je vsadil? Kdo vas polival je, kdo vas oplel? Kdo vas pokrival, da mraz vas ni vzel? Oče nebeški je jagode vsadil,
Lieber Gott, wer sonst als du! Deiner GroBe hohe Ehre Preiset auch die kleine Beere, Tanne, Fichte, Laub und Moos Rufen: Kinder, Gott ist groB!
LaBt uns denn naoh Herzenslust Von den schonen Beeren pfliicken, Und mit dankbarem Entziicken Auf zum besten Vater seh'n — Er schuf sie so hold und schon.
Žlahtno jih dišati on je navadil; Naj bi učile nas, Njega ljubiti, Naj bi nas vabile, Boga hvaliti!
Urno jih tergajmo, jagode drage, Hitro nabirajmo polne basage, Pa ne pozabimo, kdo nam jih da: Hval'mo za jagode ljub'ga Boga! Tak' bodo jagode zopet zorile, Serce nam ljubice oveselile; Bomo rudeče spet jagode brali. Bomo tud' Bogu spet hvalo dajali.
Iz prvih štirih kitic po pet vrstic je Slomšek napravil dve osemvrstični: prva in druga kitica izvirnika odgovarjata vsebinsko njegovi prvi, tretja in četrta njegovi drugi kitici. Ker ima Schmid pet kitic, bi Slomškova zadnja kitica morala obsegati analogno samo prvo polovico, torej samo štiri vrstice; iz metričnih razlogov pa ji je Slomšek dodal Še nadaljnje štiri vrstice, dasi vsebinsko niso potrebne, ker ne povedo ničesar novega. V podrobnostih je njegova prepesnitev zelo svobodna, dal ji je tudi drugačen ritem.
Nekoliko bližji je ostal Slomšek izvirniku v pesmi »Previdnost Božja«. Začetno Schmidovo kitico je sicer razširil v tri kitice, deveto pa izpustil, a drugače se glede vsebine in njene razvrstitve drži izvirnika; v podrobnostih pa je tudi ta prepesnitev mestoma zelo svobodna. Oblika kitice je ista, le rima v 1. in 3. vrstici je opuščena. Kot primer navajam 2. in 3. (pri Slomšku 4. in 5.) kitico:
Der Vogel singt, von dir genahrt, Voli Lust auf griinem Ast; Sein frolies L.ied uns Menschcn lelirt, Wie du so lieb uns hast.
Der Blumen hundertfarb'ne Praclit Im Tale welt und breit, Die du, du lieber Gott, gemacht, Zeigt deine Freundlichkeit.
V zelenem gaji ptičica Na vejici sedi, Od božje tud' previdnosti Veselo žvergoli.
Prelepe rože pisane Po travnikih cveto, Da Bo« za nas jih vstvaril je, Tud1' one pričajo.
Razen teh pesmi moramo označiti kot posnetek po Schmidu po večini tudi »T rideset zlatih resni c«B). Izreki, ki jih je pod tem naslovom priobčil Slomšek v Drobtinicah 1849 (Zbrani spisi I, 139—142), so, izvzemši 5., 16., 17. in 30. »resnico«, vzeti iz Schmidovih »Prijetnih pripovedi za otroke« (1832) in.»Kratkočasnih pravljic otrokom v podučenje« (1835) (Zbrani spisi II, 253—388), kjer stoje kot verzificirani nauki na koncu povestic. Kakor pove-sticam samim so tudi tem naukom kot predloga služile Schmidove »Kurze Er-zahlungen in 4 Abteilungen« (v zbranih spisih 16. zvezek). Nekatere »resnice« kažejo to na prvi pogled, večinoma pa so prevedene tako svobodno, da imajo
6) Brinar, ki je drugače prvi kritično načel vprašanje o poreklu Slomškovih spisov, šteje »Zlate resnice« med njegove »originalne spise« (o. c. 83).
z izvirnikom skupno !e še misel. Kot primer navajam prvih deset,6) pri čemer
označujem vsako z naslovom povestice, iz katere je vzeta; številke v oklepajih poinenjajo numeracijo v zbirki »resnic«.
Die Kornahren:	Sterneno klasje (1):
Tragt einer gar so lioch den Kopf,	Kdor sam sebe povišuje,
So ist er wohl — ein eitler Tropf.	Prazno glavo oznanuje.
Die N u B in griiner Schale:	Orehova luščina (2):
Achte keiner Mtihe Bitterkeit,	Le terpljenje naših dni
Die dich mit siiBem Lohn erfreut.	Nam veselje posladi.
Der Wider h ali:	Hostni oglas (3):
Wie du hineinrufst in den Wald,	Kakor drugim posojuje,
Die Stirnme dir entgeger.hallt.	Tako se mu povračuje.7)
DasGold:	Prazno zlato (4):
Geniigsam sich mit Arbeit niihrcn,	Kdor pridno dela in lakomen ni,
LaBt Gold und Reichtum leicht entbehren. Lahko brez vsega bogastva živi.
Sonnenschein und R e g e n:	Lepo vreme (6):
Sonnenschein und Sturm und Regen,	Dež za solncem mora biti,
Freud' und Leid sind Gottes Segen. Za veseljem žalost priti.
Der Miiller und sein S o h n:	Mlinar in nja osel (7):
Such' deine Sache wohl und gut zu ma- Stori le, kakor te pamet uči8),
chen	In ne porajtaj na druge ljudi.
Und laB die Tadler schimpfen oder la-chen.
Das Strickkorbchen:	Korbica dekliške pridnosti (8):
Was manclunal Strafen nicht erzwingen, Kar se večkrat z hudim ne zgodi, Kann durch Belohnung leicht gelingen. Se pogosto z darom lehko st'ri.0)
Die fromrae Schwester:	Brat in sestra (9):
Bederike, Kind, daB, wo du bist,	Bog vse vidi, Bog vse ve,10)
Gott uberall zugegen ist.	Greh se delati ne sme.
") Za ostale navajam samo naslove povestic, iz katerih so vzete: 12 (Jablan otroške sreče — Das junge Apfelbaumchen), 13 (Svetli mesec — Der Mond), 14 (Bogata gruška — Der groBe Birnbaum), 15 (Nespametne ovce — Die Schafe), 17 (Nedolžni kozel — Der Ziegenbock), 18 (Zelena veja — Der griine Zweig), 19 (Dobro pisati znati —?), 20 (Srečna mati s svojima sinoma — Die frommc Mutter und ihre Sohne), 21 (Čedne vijolice — Die schonsten Blumen), 22 (Žlahtna rožica — F.in kost-bares Krautlein), 23 (Zaklad v njivi — Das Land der redlichen Leute), 24 (Namočeni grah — Die Erbsen), 25 (Obdelana njiva — Der Acker), 26 (Biserji v puščavi -• Die Perlen), 28 (Terte in slama — Stroh und Reisig), 29 (Dober oča — Der gute Vater).
7)	V »Prijetnih pripovedih« v sledeči obliki:
Kakor se drugim posojuje, Tako se nam povračuje.
8)	V »Prijetnih pripovedih«: Stori tak', kakor te pamet uči...
9)	V »Kratkočasnih pravljicah«:
Kar se dostkrat s hudim ine zgodi, To se z lepim darom lehko stori.
,0) V »Prijetnih pripovedih«: Bog vse vidi, in vse ve..
Der alte Mantel:	Posojen plašč (10):
Wer sich erbarmet fremder Not,	Kdor pomaga drugim iz nadlog,
Den segnet auch der liebe Gott.	Rad pomore mu tud' Bog.11)
Die Birne:	Nesrečna gruška (11):
Die bose Lust muBt du bezwingen,	Kdor svojih želj ne premaguje,
Sonst wird sie dir Verderben bringen. Sam sebi smertno sul'co kuje.
Iz istega vira (Schmidovih »Kratkili povestic«) je zajel Slomšek še en izrek, in sicer 37. izmed »Štirdeset navkov za kerščanske device« (Zbrani spisi I, 192). Vzet je iz povestice »Zdravi kamenčki« (»Die Kiesel-steine«) in se glasi:
Wer, sich zu bessern, taglich etwas tut, Huda navada se lahko premaga, Der wird allmahlich fehlerfrei und gut. Če le poboljšanje se ne odlaga.")
6. Frohlich — Slomšek.
Izvirnik Slomškove basni »Rožice in valovi«, ki je izšla prvič v Drobtinicah 1862 (Zbrani spisi i, 96), je napisal Abraham Emanuel Frohlich, nemški basničar iz kantona Aargau (1796—1865); razne njegove basni (tudi gornja) so prešle v šolske knjige. Glasi se obenem s Slomškovo predelavo:
Wiederfinden.	Rožiceinvalovi.
»O da lieblicher Geselle,«	Rož'ce za potokom stale,
Sptachen Blutnen zu der Welle,	Ino so valovom djale:
»Eile doch nicht von der StelleU	Kam tak' hitro dirjate?
Raj pri nas ostanite!
Aber jene sagt dawider:	Vali rožicam veiijo>
»Ich muB in die Lande nieder,	' Ter se vstavit- ne pustijo.
Weithin auf des Stromes Pfaden,	Nam se v morje z]o mudi>
Mich im Meere jung zu baden,	Moramo se skopati.
Aber dann will idh vom Blauen
Wieder auf euch niedertauen."	Bodemo se lepo vmili,
Im se zopet povernili; Iz oblakov hoč'mo lit' Vas 'prijazno porosit' — Vs.;, vse mora memo iti, Vselaj tak' ne more biti: Kdor se Bogu izroči, Njemu vse se prav zgodi.
Da je slovenska pesem posneta po FrOhlichovi, ni dvoma: strinja se z njo oblikovno (četverostopni troliej) in vsebinsko. Vendar kaže prevod zanimive razlike: dočim obsega pri Frohlichu cela pripoved le devet verzov, jih rabi Slomšek za isto snov dvanajst; dočim se Frohlich omejuje na fabulo samo, do-
") V »Kratkočasnih pravljicah«:
Kdbr drugim pomaga 'z nadlog. Rad njemu pomaga tud' Bog. 1S) V »Prijetnih pripovedih«:
Lehko se vsaka razvada premaga. Če se poboljšanje le ne odlaga.
stavlja Slomšek še štiri vrstice nauka. Oboje — široki, lagodni način pripovedovanja in močno poudarjanje poučnosti — je za Slomška značilno. Na pesniški vrednosti je basen s to razširitvijo seveda izgubila. A tudi to se mi zdi značilno za Slomška: važnejša rnu je vsebina, poučna misel ko oblika, pesniška lepota.
7. Seidl — Slomšek.
Značilen primer, kako je Slomšek svobodno predelaval tuje predloge, je elegija »Tužne solze na groblji samostana Zajčkega«13) (Zbrani spisi I, 143), izišla prvič v Drobtinicah 1862, 92—95, na koncu članka »Otokar V., štajerski mejni grof, ustavnik žežkega samostana kartuzianskega na Slovenskem«. (Ponatisnjeno v Zbr. spisih II, 230—242). Pesem navezuje na članek s sledečimi besedami: »Tudi pesnikov dojde včasih kdo na razvaline starega samostana, občuti globoko kraja nemilo osodo, povzdiga se mu visoko nad gore pevski duh, ter vidi rajnih časov slavo, in sedajnih dni žalostno puščavo, ter zapoje kako žalostno pesem, rekoč . . .« Ta »pesnikov kdo«, ki ga misli tu Slomšek, je bil znani nemški pesnik J o h an n Gabriel Seidl (1804—1875); kajti Slomškove »Tužne solze« so posnete po Seidlovi elegiji »D i e Ka r-thauser zu Se iz«, priobčeni prvič 1835 v graški »Steiermarkische Zeit-schrift«, N. F. Jg. II, H. 1, str. 1—2. (Ponatisnjena je tudi v Schlossarjevi antologiji »Steiermark im deutschen Liede« II, 289.) Slomšek je pesem za dve kitici okrajšal, s tem da je iz 6. in 7. ter 8. in 9. kitice izvirnika napravil povsod samo po eno kitico. Misli 3. in 4. kitice je deloma medsebojno zamenjal, a tudi drugače je prevajal zelo svobodno. Značilen je konec, ki ga je predelal čisto po svoje: zadnji dve Seidlovi kitici je strnil v eno, zato pa iz svojega eno dostavil ter dal z njo pesmi versko poučen zaključek, ki ga original nima. Oblika je pridržana, le da je kitica v izvirniku pisana v štirih dolgih vrsticah (nibelun-ška kitica), v prevodu pa v osmih kratkih (Hildebrandova kitica). Kot primer navajam prvo in zadnji dve kitici.
(1) Im Sanct Johamiistliale,
von Bergen eng umscluniegt,1*) Da stand sie, die Karthause,
die jetzt in Triimmern liegt; Da war den ernstem Monchcn das Scliweigen einst so lieb, Die Mondie sind gestorben — das Schweigem aber blieb.
(10) Und, wie mich diinkt, so feuchten die lieiBen Thranen doch, Man sieht sie alle Morgeu
so hell wie Perlen, noch; Sie siud's was gleich dem Thaue,
des Epheu's Wurzeln trankt, Und seinen tausend Armen soldi iippig Lebeti sclienkt.
(1) V dolini svet'ga Janža, Med gorami leži Nekdanji zajčki klošter, V samoti žalostni. Živeli so v samoti Beli Kartajzarji; Redovniki pomerli, Vse žalostno molči.
(8) Po hladni rosi spenja Se zelen beršelin; On samostan objema, Hranuje nja spomin; Po zimi in po leti Prijazno zeleni, Popotnikom on kaže, Kde samostan leži.
,8) Tudi to pesem šteje Brinar med Slomškove »originalne spise« (o. c. 83). "') Iz tehničnih razlogov so verzi prelomljeni v polovice.
(11) Da wankt er denn und klammert, (9) Preminul tak' sloveči
erquickt von solchem NaG, Um Wand und Siins und Fenster
Je Zajčki samostan, V veliki dolgi groblji Globoko pokopan. In kakor samostana, Tud' skoraj nas ne bo; Le samo inaše dela Za nami pojdejo.
sieh stark, oline UnterlaB, Und wie die Zeit aucli riittle,
er trotzt ihr, halt doeii fest, Und fristet so dem Hause des Lebens kargen Rest.
*
H koncu naj še navedem lastnoročne Slomškove podatke o poreklu štirih njegovih pesmi, in sicer po prvem izmed zgoraj sub1) navedenih rokopisov njegove ostaline.
Pod pesmijo »Z h a f n a rev a«, ki je pozneje (Drobtinice 1858, 348; Zbrani spisi 1, 55), dobila naslov »Hladni večer«, je Slomšek naknadno pripisal: Eine Uebersetzung des deutsclien: die Feyerabendstunde. Kakšna in čigava je ta nemška pesem, ne vem.
Pri pesmi »Dobra volja« (Zbr. spisi I, 88) stoji pripomba: Nacli dem deutschen Gesellschafts Liede: Es kann nicht immer so bleiben. Tudi te pesmi nimam na razpolago, vendar se po Sclineiderju (Deutsches Titelbucli, 165) da ugotoviti njen avtor; na navedenem mestu čitamo namreč: »Es kann schon niclit alles so bleiben hier unter dem wechselnden Mond usw. 1802 von Aug. v. K o t z e b u e«.
»Sedaj ni Svet« (Zbr. spisi i, 75) ima pripis: Nacli dem deutschen: die jetzige Weltmode. Pesem mi ni znana.
»V e z h e r n i z a« (Zbr. spisi I, 49) — katere matico itak že poznamo — ima pripombo: Nacli dem deutschen: die Abendglocke bearbeitet.
Vse te pripombe je dostavil Slomšek naknadno, deloma pod črto, deloma na koncu pesmi, in sicer v gotici.
Najstarejša doslej znana slika Črnega Jurija je nastala, kakor poroča dr. Aleksa Ivič v članku »Slike Karadorda i Mladena Milovanoviča«1), 1808 v Beogradu in izšla v delu D. B. Kamenskega »Putešestvije v Moldaviju, Valaliiju i Serbiju. Moskva 1810«.
Tri leta pozneje je nastal po tej sliki posnetek, ki ga dr. Ivič ne omenja, ki pa je zaradi svoje starosti vsekakor vreden, da se zabeleži. Nahaja se kot priloga v brošurici, ki ima sledeči naslov (izvirnik v gotici): Czerny Georg, Feldherr der Servier; Darstellung seines Lebens und Characters, seiner merk-wiirdigen Thaten, abentheuerlichsn Schicksale, und neuesten Verhaltnisse. Mit Czerny Georgs Portrat. Wien 1813. Gedruckt bey Felix Stockholzer v. Hirsch-feld. M. 8". 16 str. + slika. Izvod, ki ga uporabljam, je last »Zgodovinskega društva v Mariboru«.
') Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor 1929, 164—171 (s 6 slikami).
Janko Glase r.
Slika Črnega Jurija iz 1. 1813
(S prilogo.)
Slika Črnega Jurija iz 1. 1813.
Biografijo je napisal neki F—n; kakor je razvidno iz Wurzbacha2), je bil to Andreas Rittig von Flammenstern, pisec vojaških, biografskih, zgodovinskih in tehnoloških knjig in knjižic, r. 1777, u. 1818 na Dunaju. Med njegovimi deli je (sicer nekoliko netočno) navedena tudi naša brošurica: »Czerny Georges«. Knjižica je posneta po zgoraj navedenem delu Kamenskega; pisec sam poroča na str. 9, da so mu kot vir služili podatki, ki jih ima »Herr Kollegien-Assessor v. Bantisch Kamensky in seiner Reise nach der M o 1-dau, Walachey und Servien, Moskau 1810«.
Ob levem spodnjem robu slike je vrezano vanjo ime J. Oehler sc. Po kratici »sc.« (»sculpsit«) smemo pač smatrati J. Oehlerja za stvaritelja bakroreza. Ali je ta J. Oehler knjigarnar in tiskar Josef Oehler (1763—1816), ki je začetkom preteklega stoletja imel na Dunaju eno najboljših tiskarn3), ne vem*Vsekakor bi v tem slučaju bilo čudno, kako da je knjižico samo natisnil drug tiskar.
Gotovo je eno: slika je posneta po delu Kamenskega, vendar je izdelana nanovo in v nekoliko izpremenjeni obliki; izdelal jo je J. Oehler, pač istega leta, ko je izšla knjižica, t. j. 1813. Po starosti je torej to druga d o s 1 e i znana slika Črnega Jurija.
Razen slike vsebuje brošurica na str. 5 tudi kratek opis Karadordeve zunanjosti. Glasi se doslovno: »Die Natur begabte ihn mit einem stattlichen VVuchse, mit einem feurigen. leicht aufbrausenden Geiste, mit einem gewissen Scharfblick, der sonst nur wirklich groBen Mannern eigen zu seyn scheinet. Sein Gesicht ist langlig, unten breit; kleine eingesunkene Augen, spitzige Nase, braunliclie Gesichtsfarbe charakterisiren dasselbe. Er tragt nur einen kleinen Knebelbart, und seine Haare sinken in einer langen Flechte, vorne aber aufgestrichen, wodurch seine liohe Stirre bemerkbarer wird. Finfach als Ser-vier gekleidet, unterscheidet er sich in dieser Hinsicht bloB dadurch von dem Volke, daB er best;indig ein Paar Pistolen bey sich fiihret. Sein AeuBeres ist dumpf und still, und nur im Augenblicke seiner Aufwallung durchbricht der Sturm in seinem Innern die Hiille der iiuBern Gleichgiiltigkeit.«
Opis precej točno odgovarja sliki, zato smemo morda sklepati, da je v obeli ohranjeni lik Črnega Jurija vsaj v glavnih in značilnih potezah veren, četudi ga slika podaja v nespretni izvedbi.
Janko Glase r.
Ljudsko rodoslovje.
Rodovniki, seznami prednikov ali potomcev kake osebe, so tako stari, kakor je stara pisana človeška zgodovina. 2e v prvi knjigi Svetega pisma jih zasledimo in potem v »Stari Zavezi« še mnogokrat. Pri judovskem ljudstvu so imeli poseben pomen za lastninske pravice in zakonske zveze. V jeruzalemskem teniplu so bili zbrani celi arhivi takih rodovnikov, katerih sta se pač tudi posluževala sv. Matej in sv. Luka za sestavo prednikov sv. Jožefa.
V zgodovinskih knjigah imamo rodovnike vladarskih hiš, v raznih zgodovinskih spisih rodovnike plemenitaških rodbin. Zadnji so bili večkrat potrebni v dokaz lastninskih pravic, mnogokrat v dosego gotovih častnih mest
-') Biographisches Lexikon XXVI, 193—196. '") Wurzbach, o. c. XXI, 11—12.
ali služb, za katere se ie zahteval izkaz plemenitega rodu skozi večje ali manjše število kolen. Pa ne samo za plemenitaše, tudi za druge ljudi so bili rodovniki iz tega ali onega vzroka potrebni ali vsaj zanimivi.
Rodovnike so izvajali sčasoma v gotovih oblikah. V prejšnjih časih so imeli obliko drevesa. Iz praroditeljevega imena ali iz njegove slike izhaja kakor iz korenike drevo. Vedno višje ob steblu so zaznamovani, v časovnem redu posamezni zarodniki (Stammhalter), na vrhu ima najmlajši zarodnik pra-roditelja svoje mesto. Ako pa so zaznamovani razen zarodnikov tudi drugi (njihovi bratje in sestre itd.), potem se deli deblo v postranske veje in brstike kot nosilce sorodnikov. Iz praroditelja se razvije celo bolj ali manj košato drevo. Odtod prihaja nemško ime za tak rodovnik: »Stammbaum«.
Tak rodovnik v obliki razvitega drevesa nam je ohranil Ignac Orožen v svoji »Celjski kroniki« v rokopisu1). Na str. 572. ga je Orožen (dne 18. marca 1853) sam natanko prerisal po izvirniku, katerega je dobil v Krainerjevi rodbini, ki se tudi v rodovniku navaja. Slika je 21 cm široka in 35 cm visoka (celostranska). Rodovnik ima sledeči napis"):
»Stammen - Baum
Dcren Kopicianischen Freindten, audi Danielis Frey, Stiiffters eines convicta-lischer. Alumni co Kramer.«
Pod drevesom, oziroma na obeh staneh debla v začetku pa je podpis: »Gerechter Stammen-Baum	Der Jenigen, welche Sich
Zu der kopicianischen	Stifftung I.igiren und wahre
Freindt zu derselben	Nennen kennen
V zemlji že, iz katere drevo raste, so še pisani sledeči verzi: »Der sich Sclieinbahr Freindte Nennt
der ist ein gewihBer Feind Bleibt auch bstendig bis an Endt Des Lucifer Sein Freind.«
Namen tega rodovnika se nam odkrije v zgorajšnjem besedilu. Celjski župnik Mihael Kupič (1571 — t 1597/8) je ustanovil v graškem jezuitskem kon-
^ Knjiga, v usnje vezana in pc naslovni strani od Ig. Orožna kot celjskega vikarja 1852 končana, obsega 584 strani 2°. Razdeljena je
1. v kroniko celjskega mesta in okraja;
i. v kroniko (posameznih) celjskih cerkev;
3.	v imenik duhovnikov, ki so v celjski župniji rojeni (145 imen):
4.	v imenik duhovnikov, ki so v celjski župniji služili.
Prvi del obseiga 332 strani; od teli je popisal Orožen 210 strani sam, potem še vpisal dodatke str. 301 do 307 in še zopet str. 531 do 574. Orožen sam je popisal primeroma 335 strani, njegovi nasledniki okoli 80 straimi; za opatom Voduškom so redki donosi, zadnji d» 1. 1880. Edino imenik duhovnikov, ki so v celjski župniji pasurovaii, je izveden do današnjega dne. Kronika, ki je bila podlaga za 1854 v Celju tiskano »Celsko kroniko«, ima tudi dve barvani prilogi, slikani cd Fr. Jungbluta 1853; spredaj dvostransko sliko: »Celje v letu 1775 ino gorni Celjski grad u' 1. 1750«, zadi >Sa vinske mestne vrate v Celji 1850«. Pridjana je tudi tiskana »Rodoslovnica Celskih grofov« (iz tiskane »Celske kronike«). Orožen je v Celju pastiroval od 1844 do 1854.
•') Freindt = sorodnik; ligirem = vezati, imeti pravico do; gewiss = resničen, gotov.
viktu (malem semenišču) dve prosti mesti za svoje sorodnike, kateri je podeljeval celjski mestni magistrat. Prosilci za tako mesto so se morali izkazati, da so bili z imenovanim župnikom v sorodstvu. To sorodstvo pa je izhajalo iz rodbine Danijela Frey, iz kake zveze, ne vemo, ker nam za tisti čas manjkajo matične knjige. Krstna matica prične z letom 1618 (poročna in mrtvaška šele 1757). Freyovih vseh šest v rodovniku navedenih otrok pa je bilo rojenih že pred tem časom, eden ali dva bržčas že pred 1. 1600. Mogoče bi bilo, da je župnikov brat Danijel Kupič imel Freyovo sestro za ženo, verjetnejše pa, da je Frey bil poročen z (edino!) Danijelovo hčerko.
Rodovnik, ki sega od starejšega Danijela Frey-ja do 1740, ima v 44 krogih s priženjenimi 67 oseb, razen Freya se javi 12 novih moških rodov. Da je dobil Orožen rodovnik v Krainerjevi rodbini, sklepamo iz zgornje druge vrste napisa »°o Krainer«; tudi so Krainerji v rodovniku obseženi3). Gotovo je bilo svoje dni več takih Freyovih rodovnikov v Celju.
Rodovniki v obliki drevesa so včasi umetniško izdelani; lahko pa se tudi preprosto izobličijo. Ta oblika nam nekako predočuje, kako se kri iz praro-ditelja razširja na posamezne potomce, kakor sok v drevesu iz korenine vedno višje v posamezne veje in brste, seveda po razdelitvi vedno v manjši meri. Po priženitvi (ali primožitvi, v tem slučaju se začne nov »rod«) se tudi kri praroditeija pretaka v potomcih vedno v manjši meri.
Rodovnik, ki sega od starejšega Danijela Frey-ja do 1740, ima v 44 krogih gornji rob slike; potomci se razvijajo potem navzdol. Najprej drugo koleno: sinovi, hčere; tretje koleno so otroci drugega kolena, vnuki prvega, praroditeija. Tudi take rodovnike so Nemci imenovali »Stammbaum«, kar pa novejši rodoslovci odklanjajo. Drevo je s tem na glavo postavljeno in dobi protinaravno stališče. Za to obliko priznavajo samo izraz »Stammtafel«, nekako: rodovna razpredelnica. Za Slovence je pač vseeno, izraz »rodovnik« velja za obe obliki.
V	rodoslovnih obrisih rabimo za spole različne znake: za moški kroge, za ženski štirikote; za člane, katerih spol nam ni znan, tudi trikote. Zakonci so zvezani s črto. iz katere izvira druga, ki veže naslednje koleno s prvim. Tako je razvil Ign. Orožen svojo »Rodoslovnico Celskih grofov« v prilogi »Celske Kronike«, kjer je znake zarisal v premeru 2.5 cm, da je v nje zapisal ime člana, značaj in čas smrti. Rodovnica je (brez roba papirja) dolga 37 cm, široka 51 cm za sedem rodov, z 41 osebami!
Tako obširni ustroj so rodoslovci kmalu opustili. Znaki za spole so odpadli, pri zakoncih so rabili »s.« za »soprog«, »sa.« za »soproga«. Sledijo sicer tudi koleno za kolenom. Otroci praroditeija so pod črto, ki je pod prednikom izbočena navzgor. S tem se pridobi mnogo prostora. Za vzgled bi navedli n. pr. rodovnike v Kosovem gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku, zv. IV., str. 6 !4 do 648. Kajpada se rabijo tudi druge oblike, ki so pa za večji rodovnik manj pregledne.
V	najnovejšem času se je rodoslovje posebno med Nemci posplošilo. Razvilo se je takozvano »ljudsko rodoslovje«, »Volksgenealogie«. Na Nemškem Štajerskem je uvedel to panogo ravnatelj graške kn.-šk. gimnazije, dr. K o n-rad Bran dne r, s tem, da je začel matične knjige določene župnije izrab-
3) Krainerji so izmed najdaljših celjskih rodbin. Prvi Krainer je živel že ob času starega Freyja, zadnji njegov moški potomec je v Celju umrl 1881. Drugi rodovi navadno zginejo že v tretjem moškem kolenu iz Celja.
ljati \ rodoslovne namene, iz rodovnikov dalje izvajati razne druge ugotovitve. V Izvestju kn. šk. gimnazije v Gradcu je objavil 1920 razpravo: Die Bevolkerung der Pfarre Weichselboden. Genealogisch dargestellt. Župnija Weichselboden leži med visokimi hribi ob reki Salzach na Zg. Štajerskem in je bila ustanovljena 1774; matične knjige se začenjajo z 1. 1775. Po zadnjem cerkvenem letopisu sekovske škofije4) šteje župnija 413 katoličanov in dva protestanta. Iz župnijskih matičnih knjig, je dr. Brandner za imenovano župnijo sestavil na 17 razpredelnicah 228 rodovnikov!
Od 1921 naprej je začel dr. Brandner izdajati poseben časopis z naslovom »Mitteilungen iiber die Fortschritte der steirischen Volksgenealogie«. Dobil je med duhovniki sotrudnike in je izdal do 1926 pet številk. Od šeste številke naprej pa je prevzelo založbo časopisa graško Historično društvo (Historischer Verein ftir Steiermark) in ga izdaja od januarja 1927 naprej kot prilogo svojega poljudnega časopisa: »Blatter fiir Heimatkunde«.
Kako dr. Brandner in njegovi sotrudniki izrabljajo župnijske matice v ge-nealogične namene, spoznamo iz sestavkov, ki so izšli 1. 1928. v zadnjih številkah. Župnik Fr. Felber: Fremde Zuwanderer in der Gebirgspfarre St. Johann am Tauern im 19. Jalirhunderte (5., 6- št.). Jožefinska župnija s 620 katoličani in od navadnega prometa danes precej oddaljena, pred železnico na prometni »TauernstraBe« iz Aniške v Mursko dolino. Župnik je precejšnje število pri-selnikov ali popotnikov, ki so iz tega ali onega vzroka zašli v matične knjige, razdelil po deželah, oziroma narodih. — Župnik Emerik Pollitsch: Zwei Stammlisten aus Kobenz bei Knittelfeld (št. 8.), podaja rodovnike dveh rodbin na Griesmaierhofu, ki se dasta zasledovati v matičnih knjigah od 1630 do danes. Prehod posestva od prve rodbine na drugo 1693 se iz knjig ne da dognati. — Dr. Josef Winkler: Beitrage zu einer Biirgerliste der Stadt Hartterg im 17. Jahrhunderte auf Grund der Taufmatriken der dortigen Stadtpfarre (št. 7.—9.). Popolna vrsta meščanov se iz knjig ne da dognati radi pomanjkljivih vpisov; »donosi« so urejeni po abecednem redu oseb, kjer mogoče, tudi z rodovniki. — P. Aleksander Graf, knjižničar v cistercijanskem samostanu Rein: Die Reihenfolge der Besitzer auf denj Bauernhofen der Pfarre St. Oswald b. Plankenwart, samt deren Pachtern, Winzern, Bediensteten und Inwohnern (začetek v 9. št.) Matične knjige segajo do 1786, a še od tega časa naprej ne more podati nepretrgane vrste. V prvi št. je obdelal polovico davčne občine St. Oswald.
Vsaka številka ima še dva oddelka: ocene družinoslovskih knjig in pregled rodoslovnih časopisov.
Iz matičnih knjig se še lahko povzame marsikaj drugega, kar ima pomen za to ali drugo stroko, posebno za družboslovje (Gesellscliaftskunde) in pro-sveto. Kulturna zgodovina bi gotovo tudi iz rodoslovja dobivala marsikako pobudo in marsikak donos.
V 6. številki svojih »Poročil« objavlja urednik dr. Brandner članek: Stammlisten. Methodische Winke fiir die Mitarbeiter der Volksgenealogie. Po Fr. Weckenovi knjigi: Taschenbuch fiir Familiengeschichts-Forshung (Leipzig 1924) predlaga poenostavljenje dosedaj navadnih rodopisov ali rodovnikov, kakor smo jih prej navedli. Rodovniki v prej navedenih oblikah podražijo tisk.
4) Personalstand der Sakular- und Regular - Geistlichkeit der Diozese Seckau in Steiermark im Jahre 1929, str. 194.
Pri sedanjih stavskih strojih ni mogoče rodovnika napraviti s strojem, potreben je zanj ročni stavek. Obširnega rodovnika tudi ni mogoče spraviti bodisi zaradi širine, bodisi radi dolžine na navadno tiskano stran, treba ga je pripraviti kot priiogo. Oboje pa vpliva na ceno knjige. Zato predlaga pisatelj, naj se rodovniki poenostavijo s tem, da se namesto »Stammtafel« uvede nova oblika »Stammliste«. Slovenski bi se izrazila »Liste« nekako s seznamom ali izkazom. Cela »lista« pa ima sledečo obliko:
Praroditelj se postavi tudi tu na zgornji rob, kakor pri drugih rodovnikih. Podatki o njem se izvedejo z istimi črkami kakor ostali stavek knjige in se porabi cela vrsta, oziroma tudi dve ali več, ako stvar to zahteva. Kot znak za praroditeija se postavi ob levem robu tiska rimska številka I za označbo, da je praroditelj prvi rod ali koleno v tem rodovniku. Drugi rod, otroci praroditeija, označen z rimsko št. II ob levem robu, sledi v istem tisku dalje; vendar se zaradi preglednosti stavek potisne za dve. tri črke na desno. Otroci se po časovnem redu razvrstijo po številkah 1., 2., 3. itd. in dobijo potrebne podatke o rojstvu, poroki in smrti. Kakor pa pri rodovni razpredelnici sledi tretji rod iz drugega kar pod oklepno črto pod roditeljem drugega roda, tako sledijo tudi tukaj pod vsakim roditeljem kar njegovi otroci. Na levem robu so označeni z rimsko številko III, zaradi preglednosti pa so vrste zopet kakor prej potisnjene na desno. Štejejo se za razliko z drugim rodom z (1), (2), (3) itd. Ako je tudi iz kake osebe tretjega rodu zopet zarod, se postopa z oznako IV kakor prej, samo da rabimo tukaj številke a, b, c itd. Recimo, da iz IV. rodu ni dalje potomcev; potem se vrnemo k III. rodu do druge osebe, n. pr. (2), ki ima potomce. To osebo šele zdaj z označbo III na robu zapišemo v isti vrsti, kakor III (l) in pod njo njeno potomstvo IV. rodu v enaki vrsti, kakor prej pri IV in člane zopet štejemo z a, b, c.
Ko smo III. rod obdelali do konca, se vrnemo nazaj k II. rodu. Zapišemo v isti vrsti, kakor n. pr. II 1 in, ako ima potomstvo, naštejemo to na prej opisani način. Da posamezne osebe hitreje najdemo, jih označimo s tekočimi številkami za imeni in začnemo s praroditeljem (l) in tako zaporedoma, kakor smo imena zapisali na izkazu5). Ako se katero dekle iz rodovnika poroči, se sicer to zaznamuje, ali njeni potomci nas nič ne brigajo; ženske tvorijo s svojimi moži nov rod in s tem tudi nov rodovnik.
Mat. Ljubša.
Dostavek uredništva. Rodoslovnim študijam bi se naj tudi pri nas posvečalo več pozornosti. Poleg občnih koristi bi imele pri nas še prav poseben pomen v narodnem oziru. Saj je znano, da so gotovi krogi hoteli na vsak način Spodnjo Štajersko označiti kot narodno mešano deželo, oziroma kot nemško, v kateri — kot neljub element — žive tudi Slovenci (in ti glasovi še sedaj niso utihnili!). Genealogija bi marsikateremu »pragermanu« v naših mestih in trgih pokazala njegovo pravo pokolenje, oziroma marsikateri res nemški ro-
") Wecken ima v svoji navedeni knjigi str. 71 drug način štetja. Tudi on označi praroditeija s številko (1) za imenom, njegovega prvega potomca s št. (2) in potem najprej nadalje vse člane II. roda (2)—(5), potem gre nazaj do prvega člana III., katerega označi s (6) do (9); prvi član IV. roda ima št. (12). Dočim po dr. Brandnerjevi štetvi številke (1) in naprej sledijo zaporedoma, so pri Weckenu v sledeči vrsti (1), (2), (6), (7), (12), (13), (14), (15), (8), (3), (4), (9), (16), (17), (18), (19), (20), (10), (11). (5). Gotovo se oseba na prvi način veliko hitreje zasledi kot na drugi.
dovini bi pokazala, da ni vzrasla iz domačih tal, ampak da se je priselila iz tujine semkaj. Važna bi pa bila tudi za domačo, notranjo migracijo. Dandanes ni čuda, če ljudje zablodijo kam v daljne kraje, v prejšnjih časih so se pa bolj držali svoje grude in so bili čisto posebni razlogi, da so se ljudje selili in ženili daleč proč od svojega doma.
Z genealoškimi študijami v zvezi so »rodbinske kronike«, katere bi naj imela vsaka znatnejša rodbina. V tem oziru bi naj posnemali srbske rodbine, ki zvesto čuvajo tradicije svojega rodu. Tako nam je rajni dr. Cvijič zagotavljal, da se še sedaj hrani spomin v srbskih rodovinah, katerih člani so se v 16. stol. kot »uskoki« odselili na Ptujsko in Mursko polje.
Čuvala bi se naj skrbno rodbinska pisma, ženitne in kupne pogodbe in slični akti, med njimi pa tudi rodbinska »kronika«. Dandanes ima skoraj vsaka kmetska hiša kakega »študiranega« človeka; naj bi si štel vsak omikanec v dolžnost, sestaviti nekako kroniko svojega rodu in jo v prepisu izročiti svojim domačinom. Rodovnik se da sestaviti na podlagi župnih matic, marsikaj pa se da zvedeti od starejših ljudi, kar se pa polagoma pozabi, če se ne zapiše. Tako bi marsikatera rodbina zavzela častno mesto, ker bi se izkazalo, koliko je dala cerkvi ali državi izobraženih in delavnih mož ali vsaj pridnih gospodarjev. Našle bi se kajpada tudi senčne strani, ki bi pa bile resen opomin mlajšemu zarodu, da se varuje lahkomiselnosti, zapravljanja in drugih nerednosti, ki upropaščajo naše domove.
Tako vzorno kroniko je poslal v prepisu »Zg. dr.« g. vpok. nadučitelj Fr. Šetinc v Slivnici pri Celju. Sestavil jo je o rodbini Šetinc pri Sv. Lenartu pri Brežicah vpok. štabni živinozdravnik Anton Šetinc, ki js umrl na Vrhniki leta 1920. Poleg genealoških podatkov vsebuje kratek njegov »curriculum vitae«, pa tudi razne karakteristične podatke o poedinih članih njegovega sorodstva").
Vaški grb v Noršincih pri Ljutomeru.
Ena bistvenih značilnosti Murskega polja in okoliških goric so grbi; to so predstavitelji posameznih vasi na lepih nedeljah, ženitovanjih, veselicah, pustu in drugih gostovanjih ali veselih sestankih. Večino teli grbov je zbral že Josip Pajek,1) one v goricah med Ormožem in Središčem pa je opeval Božidar Flegerič.2)
Vprašanje nastoja prleških grbov je še neproučeno. V heraldičnem pomenu besede prleški grbi, ki vsebujejo občne figure, sploh niso grbi. To so značilnosti vasi, katere predstavljajo grbe samo v narodopisnem zmislu. Fevdalno* vojaškega izvora preko orijentalskih vzorov ti grbi niso radi pomanjkanja pravne podlage za pridobitev grbov, lstotako niso to ministerijalni ali svobodniški grbi, ker jim manjka figuralna skupnost iz grba fevdnega gospoda. Da bi nastali pod vplivom zastave, pod katero so hodili v boj ali uradnega pečata, kar se je dogajalo pri mestih in cehih, zopet ni mogoče, ker manjkajo za to dejanski predpogoji. Grbov tudi niso mogli ustvariti v Prlekiji pogosti
") Pri tej priliki je popraviti pomoto v spisu g. A. Furlana (ČZN, XXI, 1926, str. 46), da je Josip Cetin bil od Sv. Lenarta v SI. gor.; bil je namreč od Sv. Lenarta pri Brežicah in v daljnem svaštvu s Šetinci.
J) Pajek J.. Črtice iz duševnega žiika štaj. Slovencev. Ljubljana 1884, 46—54. -') Kosi A., Božidar Flegerič. Središče 1913, 26—27.
strelci, ker strelci niso bili osebno svobodni3) in pa ker so koncem srednjega veka, ko nastajajo grbi izven plemstva, strelci že izgubili svoj vojaški pomen in se stopili z ostalim kmetskim ljudstvom.
Mursko polje je vobče močvirnato in je bilo nekdaj še bolj, kakor spriču-jejo nešteti zavoji »Muric« in drugih strug, ki se še dandanes ob povodnjih napolnijo z vodo. Tudi vegetacija celo na sedaj izsušenih krajih kaže, da je bil nekdaj svet še bolj mokroten. Ostanki nekdanjih močvar in strug so razne vaške mlake, ki so se pri ljudski konservativnosti dolgo ohranile, dasi so bile v higijeničnem oziru zalega mrzlice. V slučaju požara niso veliko zalegle, ker v mokrotnih letih je bilo vode dovolj v vseh studencih, v sušnih pa je tudi v mlakah bilo malo vode. Bile so pa te mlake zbirališče vaških gosi in rac ter so imele svojo vlogo v življenju vaščanov in vplivale na konfiguracijo vasi.
Taka je tudi noršinska mlaka. Noršinska mlaka, katero napolnjuje Rogoz-nica, ki je dala kadunji tudi ime, meri v smeri vzhod-zahod 54 m, v smeri sever-jug po 35 m; povprečna globina normalnega vodnega stanja sega do prs, namerne poglobitve pa znašajo par metrov. Sredi Rogoznice je 8 m dolg in 7.5 m širok jajčasto eliptičen otok z majhno linearno ekscentriciteto. Na sredi otoka je vsajena lipa. na bregu pa grmovje (slika), ki skupaj z obrežnim plotom čuva pred denudaciio in erozijo vode. Lipi odsekavajo vrh in tako preprečujejo, da je veter ne prevrže, s čimer bi bil radi zrahljane zemlje in tekoče vode polagoma uničen ves otok. Rogoznica z otokom v sredini predstavlja nekdanji grb vasi Noršinec.
■ 3) Mell A.: Mitt. d. Hist. Ver. XLII. Graz 1894, 147.
Nekdanji uradni grb sosečke Noršinci, ki je bil v veljavi do zakona o pečatih iz 1927, je predstavljal plug z brano in kolci. Ta županski4) grb pa ni mogel nikdar prodreti v miselnost vaščanov, morda zato ne, ker rabijo grbe za reprezentanco na raznih gostovanjih, kar je bilo s tem grbom težko, ker je skoro nemogoče lično in trpežno izdelati plug z brano in kolci iz lesa ali iz testa. Ljudska tradicija5) pozna v Noršincih kot najstarejši grb rotovž, to je šotor ali večjo hišo ali grad, vse pa s stolpom, katerega so za gostovanja postavili na današnjem Sagajevem, nekdaj Gregorjevem vrtu v Noršincih št. 5. Severno in severovzhodno od Sagajeve hiše je ob današnji vaški cesti trajno stala voda Kako je nastal ta rokav stoječe vode, tega tradicija ne ve. Poleti, zlasti pa pozimi, ko je zmrznila voda, so prirejali noršinski vaščani na tamkajšnjem ledu na pustni torek, ob ženitovanjih, na god župana itd. gostovanja; poletna gostovanja so potekala na vrtu poleg mlake in na čolnih — to so bile harnice za svinje — na mlaki. Središče gostovanj pa je bil ravno rotovž, zgrajen kot že rečeno v obliki šotora, hiše ali gradu s stolpom. Okoli leda ali mlake so stali jahači na konjih, med in za njimi pa vaščani, ki so gledali prizor v rotovžu in pred njim. Tu so nastopali v sodnike, vojake in stražnike preoblečeni vaški šaljivci, ki so najpogosteje priredili predstavo na sodniji s sodno obravnavo. Obtoženci so sedeli na stolici pred rotovžem v varstvu stražnikov; sodniki so vodili razpravo skozi odprta vrata ali okna, v notranjosti rotovža pa je bil trobentač in godba. Vsebina in težišče predstave je bilo zasliševanje od strani sodnikov in zagovor obtoženca. Obsojeni krivec je utrpel kazen n. pr. v tem, da so položili nanj desko, na katero so nato bili izvrševalci kazni, takozvani »šergi«. V slučaju, da obsojeni ni poznal navade, so po nekaterih udarcih šergi desko umaknili in obtoženec je padel, hoteč se izogniti udarcem; s tem je bil podan razlog za nove šale, n. pr. za »oranje«. Tudi drugače so se iz kazni razvile vsemogoče norčije, od katerih jih je še danes nekaj znanih po ljudski igri »Spoved«. Od osebnosti vaških šaljivcev je bilo odvisno, kako dolgo so znali držati ljudstvo pri igri. Ko je bilo vaščanom igre in šal dovolj, šal, katere so prireditelji zbirali in kovali cele tedne, je zaigrala v rotovžu godba in udarila takt k plesu, ki je izpremenil predstavo v vaško rajanje.
V prejšnjih časih, katere še pomni starejša generacija, so bili ob priliki noršinskih rotovških zabav na Sagajevem vrtu navzoči tudi gospodje iz graščine Branek in trški sosedje Noršinčanov, Ljutomerčani.
Ko pa je noršinska sosečka prodala v sedemdesetih letih prostor, kjer so se prirejale veselice in postavil rotovž, posestniku Sagaju, ki je močvirno mesto zasul, ni bilo več vaškega zbornega mesta. Vas pa je bila s tem obenem tud: brez grba, kar ji po mišljenju vaščanov ni bilo v čast, ampak v sramoto. Vsled tega je lahko nagovoril upravitelj gornjeradgonske graščine na Marofu v Noršincih Peter Friedau") noršinske fante, da so v zimskih nočeh 1877/78 na-vozili otck na sredo Rogoznice in s tem postavili nov rotovški prostor, na
njega pa vsadili lipo. Novi otok bi naj nosil stalni rotovž, ki bi bil enak rotovžu,
- ►
4) Na Murskem polju je žiipan predstojnik vasi, oziroma sosečke; rihtar pa predstojnik občine.
Ustno poročilo Petra Brunčiča, t 1928; k njemu kakor tudi drugje me je prijazno vpeljal g. Anton Kosi, abs. paed., ki mi je drage volje pomagal pri mojih poizvedovanjih v Noršincih. za kar se mu najlepše zahvaljujem.
") Poročilo Ivana Zemljiča, posestnika in gostilničarja v Moršincih, ki je pri tem sodeloval.
postavljenemu prej ob zabavah na sedaj Sagajevem vrtu. Do tega pa ni prišlo; kljub temu sc ustvaritelji otoka smatrali otok za novi noršinski grb.
Ali novemu rotovžu je manjkalo zveze s tradicijo, ki se je držala starega zbornega mesta. Stari Noršinčani so bili vezani s starim, mlajši z novim grbom. Splošno pa se niso mogli Noršinčani nikoli prav sporazumeti z novim, fantovskim grbom, kar je postalo važno, ker je začel ravno koncem XIX. stotetja, posebno pa še z, ljutomersko železnico prodirati v prleške vasi meščanski, ljudskim izročilom in narodnim, patrijarhalnim običajem nevarni duh. Kljub gostovanjem, ki so se vršila na otoku kot na novem rotovžu ob ženitovanjih, novih mašah itd., se niso mogli Noršinčani prav navaditi na novi znak vasi, na novi grb.
Radi tega so izdelali v Noršincih nov, lesen grb,7) ki spominja na nekdanji rotovž, ki pa nalikuje baročni cerkvi z gotskimi elementi; kot tak tvori enoto z vso prleško ljudsko umetnostjo, ki stoji vsepovsod pod razločno cerkvenim vplivom. Tla novega grba so iz smrekove deščice in merijo v dolžini 15.5 cm, v širini pa 12.5 cm. Cerkvica sama je široka brez podpornikov 9.8 cm, njena višina do strehe meri 10 cm, do slemena pa 16 cm. Celotna višina stolpa znaša 27 cm, širina kvadratastega stolpa, na čigar fasadi je ura, pa 3.7 cm. Na čelni strani tvori vhod 13 cm visok atrij, z vhodom, visokim 5 cm, širokim 6 cm, za njim pa je malo ožji in nižji vhod v ladjo. Med obema podpornikoma na strani je po dvoje obokanih okenc. Ves ta iz bukovih prizem izdelani rotovž je belo, streha tako cerkve kot atrija in podpornikov pa rdeče pobarvana, kar se izraža izredno mično, ako postavijo rotovž na gostiji v temo in v njegovi notranjosti prižgana sveča širi skozi okna in vhod sivkasto-rdeče žarke po temni sobi, ne da bi io mogla popolnoma razsvetiti. Danes igra po gostovanjih ta rotovž glavno vlogo, vsled česar ga skrbno čuvajo, da je kar mogoče učinkovit in kot tak na gostovanjih ponos vaščanov, ki se z njim zabavajo in ki ga varujejo, da ga'sosedje ne ukradejo, kar bi bilo sosedom v največje veselje, Noršinčanom po v največjo sramoto.
Obratno pa pojemajo vedno bolj veselice — pozimi na ledu, poleti na čolnih — na Rogoznici, veselice, ki so nadaljevanje tradicijonelnih zabav na Sagajevem vrtu. Pri veselicah na Rogoznici nastopa danes godba ne več v rotovžu, ampak pod lipo na otoku; vloge vaških šaljivcev pa so prenehale. V čolnih, ki niso nič drugega kot harnice za svinje, okrašenih z zastavicami, cvetjem iri zelenjem, se prepeljejo svatje ali drugi gostje na otok, da tam piešejo — pozimi na ledu — po udarcih godbe pod lipo. Vaški hudomušneži radi nasekajo v led luknje, da se kdo na povratku z rotovža okoplje. Kakor že rečeno, se danes vršijo prireditve na rotovžu v Rogoznici vse redkeje; na pust le še malokdaj, ker vedno bolj meščanska miselnost vasi opušča kmetske tradicije. Zopet uveljaviti tradicijonelne navade vasi je iz gospodarskih in kulturnih razlogov nemogoče; želeti pa je, da bi domača društva in organizacije navezale svoje prireditve na tradicije, jih združile z novimi običaji in tako rešile marsikaj, med drugim tudi noršinski rotovž.
Iz diosedaj rečenega je jasno: Še sredi XIX. stoletja je bil noršinski vaški grb rotovž, postavljen ob slovesnostih na današnjem Sagajevem vrtu. Ko pa je prešel ta prostor iz lastnine sosečke v privatne roke, so domači fantje hoteli ustvariti nadomestni prostor z otokom v Rogoznici. Ta pa iz praktičnih
7) Danes se nahaja pri Sagaju v Noršincih št. 5.
razlogov ni mogel prevzeti namenjenega nasledstva, vsled česar je prišel do prevlade novi, ročni rotovž, narejen pod vplivom cerkvene umetnosti, kateri je danes splošno prizr.ani grb Noršinec.
Med prleškimi grbi je rotovž, kakor je bil prvotni noršinski grb kot nekdanja zgradba na Sagajevem vrtu, kakor tudi sedanji otok v Rogoznici izjema. Kot tak je noršinski rotovž simbol vasi, ne kot drugi, ki so prenosljivi simbolični predmeti, ki se vzamejo na zabave in gostovanja, kar je slučaj tudi z današnjim rotovžem, temveč stalno na gotovo mesto v vasi osredotočeno zbirališče vasi. Nekdanji, za vsako prireditev »ad hoc« zgrajeni rotovž je stal vedno na enem in istem kraju, ki je bilo zborno mesto vasi, po pomenu isto, kar prostor »pod lipo«. Ravno radi tega je doprineslo k propadu rotovža na Rogoznici največ dejstvo, da je bilo zborno mesto vasi prenešeno s celine na vodo, kar je zbiranje ljudstva zlasti poleti radi pomanjkanja čolnov otežkočalo; breg pa je od rotovža za natančno opazovanje preveč oddaljen. Pri prvotnem rotovžu te ovire ni bilo, kajti mlaka na Sagajevem vrtu je bila mnogo manjša. Noršinski grb, rotovž, je nepremičnina, ki je poleg simbola vasi tudi vaško zborno mesto in kot tako tudi pozornica ljudskih zabav. Z rotovžem so b'le do nastanka otoka v Rogoznici združene zabave, za katere je ravno bil rotovž postavljen. S tem je bila združena z vaškim grbom predstava, ki je prav tako kot rotovž značilna za vaščane; rotovž in predstava sta kot grb neločljivo zvezana med seboj. Danes, ko so te predstave prenehale, tvori medel ostanek nekdanjega grba rotovž, otok na Rogoznici, kateri se je umaknil novemu prenosljivemu simbolu rotovža, ki ni vezan na predstavo.
Ako poizkusimo poiskati možnost, iz katere se je lahko razvil noršinski rotovž in z njim združena predstava, potem lahko iščemo te možnosti iz oblike rotovža, zgodovine Noršinec, zemljepisne lege mesta, kjer je stal rotovž in kjer so Noršinčani uprizarjali predstave, in iz psihičnih lastnosti Prlekov in Noršinčanov.
Kovačič") poroča o brambnem stolpu, ki se v Noršincih omenja 1425, medtem ko imamo strelsko kmetijo v Noršincih omenjeno že v XII. stoletju in pozneje zopet v ponovni predelavi vojvodskega urbarja") na prehodu iz XIII. v XIV. stoletje. Mesta, kjer bi stal brambni stolp, listinsko ali po urbarju ne moremo ugotoviti, prav tako tudi ne lokalizirati strelske kmetije.
Ugotovili pa smo že na podlagi očividcev, da je nekdanji rotovž na današ njem Sagajevem vrtu obstajal iz lesne kolibe, ki je sličila večji hiši ali gradu s stolpičem. Obstaja torej možnost, da stoji noršinski rotovž potom stolpa v zvezi z nekdanjim brainbnim stolpom.
Poleg skupnosti stolpa na rotovžu z brambnim stolpom govori za to še več okoliščin.
Najnižja upravna oblast v srednjeveški štajerski vasi je bil večinoma od zemljiškega gospoda imenovani župan'"); nad njim pa je stal officialis, ki je med drugim vodil tudi vaške kmetske veče. In tu obstoji možnost, da so se srednjeveške kmetske veče vršile v Noršincih pri brambnem stolpu, ker je ta bil naravno in vojaško središče vasi, kakor so se drugje vršila na prav tako
8) Kovačič I""-: Ljutomer. Maribor 1926, 220.
") Mell A.: 1. c. 148.
10) Dopsch A.: Die landesfiirstlicheii Gesamturbare der Steiermark aus dein Mit-telalter. Wien 1910, LXXXIII.
naravnem središču vasi, pod lipo, in današnji shodi pred cerkvijo; v Noršincih je manjkala tako lipa kakor tudi cerkev. Za to govori tudi tozadevno pomembno dejstvo, da se ni godovanje župana praznovalo na njegovem domu, kar bi odgovarjalo splošnim prleškim navadam, ampak na sosečkem svetu v zvezi z rotovžem. Nadalje je važno poročilo Petra Brunčiča, da so se dopoldne na dan rotovške zabave zbrali člani sosečke in sklepali o sosečkih vprašanjih; iz tega postane jasna zveza med vaškimi sosečkimi skupščinami in nekaterimi prireditvami z rotovžem, nadalje pa upravičenost, da smatramo prostor okoli nekdanjega brambnega stolpa za zborno vaško mesto. In prikazovanje sodnih obravnav na rotovških zabavah ima lahko svoj izvor prav tako v zborovanjih sosečke, kakor v posnemanju sodnije.
Domnevo, da je Sagajev vrt mesto nekdanjega brambnega stolpa, pa naravnost vsiljuje lega Sagajeve kmetije. Rogoznica napravi pri Noršincih značilen meandrski zavoj,11) tako da leži stara vas od zahoda, juga in vzhoda obkrožena od potoka, medtem ko se nova vas razteza ob ljutomerski cesti. Jasno je, da na podlagi toka Rogoznice brambni stolp ni mogel stati drugje kot na vojaško najbolj varnem kraju, to je na polotoku, obdanem od Rogoznice. Tu se nahaja na jugovzhodu stare vasi tudi najvišja točka Noršinec in na skrai-nem zahodnem delu vzpetine leži Sagajeva kmetija. Sagajeva kmetija se položno dviga in kaže očividno na vzhodu, severu in jugu podolžne kotlinice, torej znake, ki pričajo, da jo je nekoč obkrožala voda. Na jugu kmetije sicer to manjka, zato pa so tam za lučaj od kolarnice oddaljeni jarki, ki kažejo tod na nekdanji tok vode. Morfologija zemljišča okoli Sagajeve kmetije dokazuje, da jo je morala nekoč vsaj od treh strani — ako ni tvorila otoka — oblivati Rogoznica, s čimer postane domneva, da je pri Sagaju stal brambni stolp, ne samo verjetna, ampak tudi upravičena.
Važen je tudi psihični moment. V dobi stanovske države so se iz soci-jalnih in političnih razlogov razvila nasprotstva, ki so se do danes ohranila v raznih zbadljivkah vaških sosedov proti trgom in mestom z vaškim značajem, kot so Veržej, Lemberg, Marenberg, Motnik ali Višnja gora. V vseh teh primerih vidimo stremljenje vaščanov, da ubijejo v javnem mnenju ugled tržanov ter se tako napram njim uveljavijo kot enakopravni. Kot pa so hoteli z zbadljivkami ponižati položaj trga, tako so poizkušali s krajevnimi značilnostmi, ki so bile skupne tako vasi kot trgu, dvigniti položaj vasi in jo izjednačiti s trgom. In edino, kar so imeli Noršinčani skupnega z Ljutomerčani in z bra-neškimi gospodi, to je bil njihov brambni stolp, katerega so skozi ves novi vek simbolično čuvali, poizkušajoč s tem predstavljati nekaj, kar ni splošno vaškega. S političnim izjednačenjem kmeta s tržanom v novejši dobi so nasprotstva zadobila šaljiv značaj in postale puščice ne samo sosedov, ampak cele pokrajine naperjene proti enemu, in to najbolj občutljivemu in najbolj konservativnemu kraju, kar v tem slučaju ni bil Ljutomer, ampak Veržej. S tem je bila predstavi vzeta vsaka ost, tako da so tudi Ljutomerčani in gospodje z Bra-neka prisostvovali z veseljem rotovškim slovesnostim v Noršincih.
V koliko pa so bili posamezni Ljutomerčani ali pa braneški gospod člani sosečke, o tem manjkajo zaenkrat podatki. Da je sodnija v bližnjem Ljutomeru ali Braneku vplivala na rotovške prireditve, je razumljivo. Malo verjetno pa je, da bi imeli Noršinčani za svoje rotovške prireditve vzor izključno v ljutomerski
") Spec. k. Z 19 C XIV. Prim.: Sidaritsch M.: Geographic des bauerlichen Sied-limgswesens im ehemaligen Herzogtum Steiermark. Graz 1925- 57.
oziroma braneški sodniji, ker so bili Ljutomerčani silno občutljivi v svojih častnih zadevah ter bi bili njih posnemanja preprečli tudi z brutalno silo; tudi ni nudila sodnija s svojim postopanjem, razen pri izvršitvi kazni, Noršinčanoni dobrih tozadevnih vzorov.
Ce torej obstaja možnost, da bi bile noršinske veselice nastale iz starih kmetskih vaških več na mestu nekdanjega brambnega stolpa, pa nastopi vprašanje, kdo je bil tisti, ki je tradicijo brambnega stolpa čuval? Ni slučaj, da so se v Prlekiji tradicije vzdržale tako dolgo, dokler je obstajala sosečka. So-sečka12), ki je v Noršincih obstajala v pravem pomenu besede do 1893, je uravnavala posle na skupni posesti po načelih običajnega prava, ki je že samo po sebi mogoče samo v dobah konservativnega mišljenja. Da je v dobi brez železnic, brzojava itd. človek mnogo bolj konservativen ko danes, je razumljivo; prometno pa je bila Prlekija dolgo malo razvita zemlja, saj je bila do Bruckovih gospodarskih reform še carinsko ločena od Madžarske, tako da je tudi mali promet pospeševal konservativnost. Slovenjegoriški kmetje in z njimi tudi prleški tvorijo stanovsko aristokracijo nad želarji in viničarji. Ta stanovska zavest kmetstva ni nikjer v Sloveniji tako močna kot ravno v Slovenskih goricah ter nam dokazuje vztrajno in obenem konservativno mišljenje in čuvanje starih navad v Prlekiji. Čuvar stanovske kmetske zavesti in tradicije je bila ravno sosečka, ki je živela v določenih kulturnih prilikah.
Poleg teh dejstev, iz katerih se je mogel razviti grb v Noršincih, pa imamo splošno prleško podlago za nastoj grbov; to so psihične lastnosti Prleka. Prlek je delaven, odločen, vesel, gostoljuben in bahat, v flezgodah pa flegmatičen. Veselost in flegmatičnost ga vodita k površnosti, oziroma ga odvračata od poglobitve. Učinkovitost mu ugaja, zato stoji Prlekija estetsko in potom tega tudi higijensko višje kot katerakoli druga slovenska pokrajina. Veselost ustvarja zabavna prleška gostovanja, stremljenje po učinkovitosti pa formalizem, iz česar so se razvili razni obredi na gostovanjih. Bahatosi pa zahteva reprezentanco. Te psihične lastnosti so splošni predpogoj za nastoj in razvoj grbov, ki so nastali in se razvijali pod vplivom krajevnih13) okolnosti. Vsled tega je tudi razumljivo, da se otok na Rogoznici kot noršinski grb ne ujema z duševnostjo Prleka, ker na njem se gostovanja samo začnejo, vrše pa se po domovih; torej brez stika z vaškim grbom, ki bi moral vas predstavljati in dati gostovanju določeno obliko. Nekdanji rotovž na Sagajevem vrtu je to storil kot prleška posebnost, novi pa igra svojo vlogo med ostalimi vaškimi grbi kot enak med enakimi.
Poizkus poglobitve v grb Noršinec v Prlekiji pokaže sledečo sliko: Splošna podlaga za nastoj in razvoj grbov v Prlekiji nudijo psihične lastnosti Pr-lekov, za posamezne grbe pa krajevne okolnosti. V Noršincih je do druge polovice XIX. stoletja obstajal kot vaški grb rotovž na sedanjem Sagajevem vrtu, in sicer kot naslednik srednjeveškega brambnega stolpa. Okoli njega .ie bilo zborno mesto vasi kakor drugje lipa ali cerkev. Iz razpravljanj na skupščinah sosečke in pod vplivom ljutomerske, oziroma braneške sodnije so se razvile ob rotovžu predstave vaških šaljivosv. Ko je prešel svet, kjer so se vršile rotovške predstave, iz lastnine sosečke v privatno last, so noršinski
l2) Nazorno sliko sosečke od Sv. Marka je napisal Pivko L.: Sosečka. ČZN 1911, 11—20.
ls) Lep primer pri ljutomerskem jnedvedu.
fantje, hoteč ustvariti novo rotovško mesto, navozili otok v Rogoznico. Ker pa to ni odgovarjalo že pomeščanjeni duševnosti vaščanov in vsled neprikladne lege otok ni prišel do veljave, temveč so se Noršinčani oprijeli novega prenosljivega rotovža, katerega smatrajo danes kot svoj grb.
F r a n j o Baš.
Prazgodovinska najdba na Kapli.
Prid leti') so izkopali na sadnem vrtu posestnika Andreja Pušnika (vulgo Doršnik) v Spodnji Kapli št. 151 serpentinasto, neolitski sekiri podobno orodje. O pribiti mojih potovanj po Kapli me je na izkopanino opozorila Doršnikova soseda gospa R. Urlaub, vulgo Črešnik. Imejitelj najdbe, posestnik Doršnik je posodil orodje za vpogled pri pouku kapelski ljudski šoli, kjer jo je videl učitelj V. Mihelič. Po njegovem posredovanju mi jo je nato s hvalevredno uvidevnostjo izročil A. Pušnik za Muzejsko društvo v Mariboru in se danes nahaja najdba v mariborskem muzeju pod številko 1009.
Prostor, kjer se je orodje našlo, leži v absolutni višini 600 m nad Doršni-kovo vodo2) in je zgrajen iz filita. Dolžina najdenega predmeta znaša 13.5 cm; 3.4 cm pod topim vrhom je okrogla odprtina s premerom 1.9 cm, pri kateri doseže tudi največjo debelino 2.4 cm. Preko odprtine in največje debeline je tudi največja širina 7.6 cm, ki pa se proti spodnjemu delu z ostrino polagoma zoži na 6.3 cm. Vodoravno na ploskev kaže najdba obliko kopitaste sekire, tako da je notranja stran gladko in ravno ploščata, zunanja pa narahlo vzbo-čena, in sicer predvsem od enega ogla vrha in ostrine, nakar je od odprtine proti ostrini zunanja stran položno ploščata. Vrhnja širina ne pada proti dolžinskim stranicam enakomerno, niti ne doseže višine v aritmetični sredini, temveč je od zunanje strani levi vrhnji rob krajši in malo obdelan, desni pa daljši in obrabljen, obdelan.
Oblikovno spada najdba med sekire iz neolitske ali mlajše kamene dobe. Kot sicer značilni neolitski sekiri ji manjka vzporedno z ostrino izdolbena odprtina, ki je pri našem orodju vdelana pravokotno na ploskev in ostrino, tako da nalikuje glede smeri odprtine najdbi iz Trebusic pri Slanah,3) samo da je odprtina bližje vrhu. Na zunaj pa spominja v tem oziru glede toporiščne odprtine na nekatera neolitska dleta iz Butmira.4) Tehnološko spada najdba v mlajšo hallstattsko ali latensko kulturo.
V neolitski dobi so nasajali sekire v ušesa podolžnega toporišča ali topo-rišče v ušesa sekire. Ko pa se razvija v bronasti in železni dobi sekira iz orožja vsebolj v orodje, takrat nastopa vedno bolj splošno pritrjevanje bronaste, bakrene ali železne sekire v in na toporišče, ki ima na koncu, kjer je pritrjena sekira, koleno ali pravokotno na toporišče obrnjeno in vravnano prijemališče.6)
*) Točno, kdaj in kako so najdbo izkopali, nisem mogel ugotoviti.
■') Z19 CXIII. Milchberger Graben; Doršnikova kmetija leži zahodno od r v Unter Kappel.
Schranil J.: Die Vorgeschichte Bohmens und Mahrens. Berlin—Leipzig 1928. T XIV. No. 22.
*) Hoernes M.: Natur- und Urgeschichte des Menschen II. Wien—Leipzig 1909, 173.
Forrer R.: Reallexikon der prahist., klass., und friihmitt. Altertiimer. Berlin— Stuttgart 1907, 65.
To vlaganje sekire v toporišče dokazuje pri našem predmetu obrabljena, mogoče tudi nalašč v to svrho obdelana daljša gornja ogelna stran; pritrditev se je ojačila na ta način, da so se skozi relativno majhno odprtino na naši najdbi in na toporišče vdele vezi.
Kakor pa je pojem prazgodovinskega orožja združen s pojmom gospodarskega orodja, tako dokazuje tudi tu podplatasta oblika in večja obrabljenost izbočene ravno ploščate strani, da ni kamenita najdba služila samo kot sekira, ampak pravtako tudi kot motika. Prazgodovinska motika se je razširila iz Male Azije črez večino Južne in Srednje Evrope, kjer so se našle motike iz kosti kakor tudi iz kamena kot sestavni deli neolitske, tiirinške keramike. Najstarejšo stopnjo motike predstavlja kopitasta sekira, ki se je navezala na kolenasto toporišče; v poznejši neolitski dobi je kamenito motiko nadomestila motika iz jelenovega rogovja.") Pod vplivom obojega se je razvila odprtina za toporišče pravokotno na ostrino pod vrhom. Pri kapelski najdbi kaže uho v gornjem delu sekire, v katero je bilo nasajeno toporišče, obrabljenost spodnje izbočene strani in kopitasta oblika na motiko, ki je vsled provincijalne konservativnosti pridržala še v železni dobi neolitsko obliko, kar kaže tehnološko isto konservativnost v novih kulturnih dobah kot pri sekiri.
Kot motika je najdba izraz ene najnižjih stopenj poljedelstva, takozvanega kopaštva.
Zgodovinsko je najdba zanimiva, ker spada oblikovno v neolitsko, tehnološko pa v hallstattsko ali latensko, torej v železno dobo. Kot taka je kapelska sekira ali motika znak pokrajinskega konservatizma hribovite zemlje, ki je še do danes ostala ena najbolj konservativnih pokrajin cele Slovenije. V njej je bilo v železni dobi še v rabi kamenito orodje, slično onemu iz neolitske dobe, medtem ko odgovarja izdelava in tehnična uporaba kulturi železne dobe. Kronološko določimo starost kapelske izkopanine po W. Schrnidu,7) ki ugotavlja hallstattsko dobo na Slovenskem Štajerskem v dobi 1000—400 pr. Kr„ latensko pa v času 400—16 pr. Kr. S tega vidika je važno, ker je podan dokaz, da je bilo Kobansko v prvem tisočletju pred Kristom poseljeno, in da se je takratni Kobanec kot kopač že bavil s primitivnim poljedelstvom.
Prazgodovinska najdba iz Kaple je po mje m b n a kot primer konservativnega razvoja prazgodovinskih kultur, kot dokaz obljuden osti Kobanske,ga v železni dobi in kot dokaz kopaške stopnje kobanskega poljedelstva v prvem tisočletju pred Kristom.
F r a n j o B a š.
") Forrer R.: 1. c. p. 719; Schrader O.: Realleksikon. Berlin 1923, 1. 426. ') Sclimid W.: Siidsteiennark im Altertum. (Hausmann.) Graz 1925, 4—9.
Slovenska narodopisna bibliografija
za leto 1929.
Sestavil F r a n j o Baš.
Kratice: AD — Ameriška Domovina; AM = Ave Marija; AMK = Ave Marija Koledar: AS - Amerikanski Slovenec; Car. =■ Carinthia; ČZN - Časopis za zgodovino in narodopisje; D = Domovina; Db = Domoljub; Dl = Delavec; DZ = Deutsche Zeitung; E = Etnolog; G V = Geografski vestnik; GMS = Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo; IS = Ilustrirani Slovenec; KL = Kmetski list; KD = Koroška Domovina; KDM = Koledar Družbe sv. Mohorja; KGM = Koledar Goriške Matice; KGMD = Koledar Goriške Mohorjeve družbe; KS — Koroški Slovenec; M = Mentor; Ml = Mladika; ML == Mladinski list; MZ = Mariborer Zeitung; N = Novine; NI) = Naš dom; NDb = Nova doba; NL = Novi list; P = Popotnik; PV = Planinski vestnik; SČ = Slovenski čebelar; SGp = Slovenski gospodar; SiV = Sadjar in Vrtnar; SN = Slovenski narod; ST — Slovenski tednik (Buenos Aires); SU = Slovenski učitelj; TL = Trgovski list; TS = Tedenske slike Domovine; UT = Učiteljski tovariš; V = Mariborski Večernik »Juha«; VP = Vodnikova pratika; ŽL = Ženski list; ŽS = Ženski svet; ŽiS ~ Življenje in svet.
Upošteval sem poročila narodopisnega značaja in z narodopisnim gradivom. Pri revijah sem se ravnal po času, ko so izšle, pri koledarjih po izidu in letu. Nemogoče je bilo zbrati ameriško slovensko časopisje v popolnosti.
Adamič N., Iz življenja zagorskih steklarjev. Jutro X, št. 76. Allen A. F., Moška obleka nekoč in sedaj. ŽiS VI, 154—157. Arnuš J., Med bolgarskimi seljaki. V III, št. 158.
—	Bolgarija v mestu in na deželi. V III, št. 160.
13. P., De Vaux Phalipeaux La Litterature des Serbes de Lusace. E III, 216.
—	Mouseion. E III, 236.
—	Trabalhos da Sociedade Portuguesa de Antropologia e Etnologia 1928. E III, 215—216.
Bajec A., Posebnost slovenskega jezika v zasedenem ozemlju. Primorski glas I, št. 9.
Bajlec F., Naše (— prekmurske) posebne razmere. N XVI, št. 33. (Banat.) Banatsko selo. Jugoslovenski srednješolec II, 21—22. Baš F., Gospodarsko poslopje v Savinjski dolini. ČZN XXIV, 71—90. Vpliv hmeljske kulture na razvoj gospodarskega poslopja.
—	Karlovšek J., Slovenska hiša. ČZN XXIV, 119—123.
—	Maribor. (Mestna meja.) ČZN XXIV, 143—173.
—	Prlekija. GV IV, 106—110.
Prlekija je živo, v naši geografiji še nerabljeno pokrajinsko ime; ker jj Prlekija geografska enota, je raba imena Prlekija v geografiji upravičena.
—	Štajerska državna meja. ND XXI, 145—150.
—	Vetrenjače u Sloveniji. Glasnik Etnografskog Muzeja III, 66—76.
Podravski mlini na veter so sestav žrmelj in klopotca. Beg z dežele. Slovenec LVII, št. 190. Bela Krajina. Slovenec LVII, št. 228.
— Biga —, Ne pačimo imen naših (= prekmurskih) vesnic. N XVI, št. 41.
Bias J., Na izletu po Hrvaškem. KL X, št. 24, 25.
Blaznik P., Bitenj. Historično geografska študija. GV IV, 88—98.
Bitenj je ustanovitev freisinških škofov in predstavlja tipično-vrstno vas z gozdnimi posestvi. Rekonstrukcija posestev odkrije njihovo neenotno velikost, v kateri pa so najbolj pogosta posestva po 6 ha in 7—9 ha. Na skupnem svetu je nastala od XVI- stoletja dalje kajžarka naselbina, ki je razvila si-tarstvo.
Bohač A., Statistika Slovanstva. Slovane. III. Praga 1929. 118—120, 123—148.
(Borovjak Jožef.) N XVI, št. 36.
Brecelj A., Kaj bo z nami. KDM 1930, 49—55.
Javno skrbstvo, zdravstvo, higijena, skrb za vojne sirote in siromake, mladinsko skrbstvo ter zaščita delavstva v Sloveniji.
Brejčeva M., L'art populaire Hongrois. E III, 212—213.
—	Vaclavik A.: Podunajska Dedina. E III, 212.
Brodar S-, Na smetišču pračloveka. Jutro X, št. 115.
—	Potočka zijalka na Olševi. Izvestja državne realne gimnazije v Celju. Celje 1929. 8°. 3—15. (Tudi ponatis.)
Prva paleolitska postaja v Sloveniji pripada aurignaški kulturi, ki je na vzhodu Alp, med Poljsko in Kvarnerom razvila posebno obliko, t. i. olehevaen, in ki je po Bayerjevem mnenju (Praehistorica I, Wien 1928) izhodišče magda-lenske kulture. Potočka zijalka tudi utrjuje Bayerjevo kronologijo diluvijalne dobe.
—	Potočka zijalka, višinska postaja aurignaškega človeka. CZN XXIV, 113—116.
Začasno poročilo o jami, začetku izkopavanja in osem, najdbe ilustrirajo-čih slik kosti jamskega medveda in artefaktov.
Budkovič I., Slovenci v Braziliji. Db Lil, št. 5.
Bukovec A., Naš čebelarski muzej. SC XXXII, 1, 19.
Burian V., Po stopach češstvi a češke knihy v staršim slovinskem pisemnietvi. Slavia VIII, 63—65.
Narodna ipesem o Pegamu in Lambergarju ima. protihusitski značaj; Pegam = Jan Vitovec.
Carli A., Prazgodovinska grobišča pri Sv. Luciji. KQMD 1929, 41—44.
V svetolucijski kroniki zapisane najdbe iz 1880, 1881, 1882, 1886.
Chronista Sontiacus, Slovenci v Italiji. ST I, št. 12, 13.
(Cigani.) V taborišču kočevskih ciganov na Šahnu. Jutro X, št. 151.
Cabar. Slovenec LVII, št. 228.
(Cehi.) Češka narodna noša in češka hiša. TS V, št. 21. — Kako živi češko kmetsko ljudstvo. ŽiS V, 621—624.
Cermelj L., Strokovno šolstvo -v Trstu. Luč V, 50—71.
Ciček F., Pomen narodnih pravljic in pripovedk iz domače zgodovine. P L, 241—244.
(Čipke.) Naše čipke in razstava v Barceloni. TL XII, št. 41. — Slovensko čip-karstvo. IS V, št. 23.
Cuš V., Onstran Karavank. SU XXX, 75—78.
Debeljak A., Jože Lavrič, potoški prosvetitelj (3. 111. 1799—5. III. 1870). ZiS VI,
581—582.
Delak F., Velemestna reportaža. Slovenec LVII, št. 1.
Dincr-Diencs P., Ostergebrauche in aller Welt. MZ LXIX, št. 86.

Doberšek K., Vpliv sociialnih razmer na razvoi otroka. Na Prevaljali 1929. 8°. 118 str.
Gospodarski položaj Prevalj, zlasti življenje kmeta in delavca. Razvoj delavskih in kmetskih otrok ter njihove domače razmere. Kmetski, obrtniški in delavski otrok v šoli.
—	Socialne sličice iz otroškega življenja. P L, 19—21, 80—82, 139—140.
Pet duševno in družabno značilnih slik otrok s Prevalj-
Dobrna in Glažuta. (Trbovlje.) SN LXII, št. 92.
(Božič.) Božič pri Rusih. NL I, št. 39. — Božič v slovenski narodni pesmi. ŽiS VI, 679—680.
(Brigva.) Kako se brigvo ubija. AS XXXVIII, št. 183, 184.
Dolenc M., Dodatna pojasnila k vprašanju porekla vsotenjkov. ČZN XXIV, 90—94.
Proti Ramovševemu stališču, da je nemogoče izvajati osobenke iz mlade književne besede soba, poizkuša avtor dokazati, da je ljudstvo krstilo pod uoh-vom Uskokov ljudi, ki so vinske hrame pretvorili v sobe, za vsobenjke.
—	Die r.iedere Volksgerichtsbarkeit unter den Slovvenen von Ende des XVI. bis Anfang des XIX. Jahrhunderts. Jb. f. Kultur und Gesch. d. Slawen. Breslau 1929. B V. H III. 299—368.
Vinogorski zbori so prikazani kot samostojno ljudsko sodišče v svoji zunanji (število in čas po določilih gorskih bukev in v praksi, kraj vinogorskih zborov in sodelovanje na njih) in notranji (določbe gorskih bukev tako v originalu kot v prevodih in organi na vinogorskih zborih) organizaciji. Slično so očrtana ljudska sodišča s svojo veljavnostjo v praksi in po določbah gorskih bukev in postopanje na ljudskih sodiščih.
--- Valvasor in slovenska ljudska sodišča. QMS IX, 98—106.
V svojih delih Valvazor ne omenja slovenskih ljudskih sodišč, ker smatra kot plemič sodstvo v kmetskih rokah kot sramotno za plemstvo.
Dolenec I., Dva zanimiva dijaška lista. M XVII, 93—98, 114—119.
Resne »Vaje« in humoristična »Mavrica«.
Dostalova V., Basnik zelenih Gorjancev (= J. Trdina). VP 1930, 98—101.
(Dravska dolina.) Dva izleta v Dravsko dolino. (Zavrč, Sv. Peter pri Mariboru.) IS V, št. 31.
Drekonja C., Kenda Jožef. KGM 1930, 67—69.
Drobnjakovič B. M., Etnografski muzej u 1929. godini. Glasnik Etnografskog Muzeja. IV, 124—127.
(Egipt.) O naših dekletih v Egiptu. ŽS VII, 372—373.
Ehrlich L., Jamski človek in njegova kultura. Slovenec LVII, št. 70.
—	Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih. E III, 114—152.
Od Lyella in Darwina dalie nastopata evolucijsko-psihološka in kulturno-historična metoda. Današnja etnološka razmotrivanja proučavajo s kulturno-historLno metodo prakulturo, primarne (totemistično, materopravuo, nomadsko) kulture in sekundarne kulturne kroge-
Erig W., Eine Vtertelmillion Heimatlose in Europa. MZ LXIX, št. 148.
Vsled mirovnih pogodb ima danes Evropa 'A milijona brezdomovincev.
Erko, Sezonsko delavstvo v Slovenski Krajini. N XVI, št. 45, 46.
Feinig M., Sonnwendfeuer in Unterkarnten. KD X, št. 28.
Forojulensis, Goriško šolsko društvo »Šolski dom«. Luč V, 72—80.
(Francozi.) Črtice o Francozih na Gorenjskem. Jutro X, št. 288.
Furlan A., Naši ribiči. KGMD 1930, 63—65.
Furlan J., Danska in Danci. Gorica 1929. 8°. 135 str.
Zemljepisni, zgodovinski, vsestranski gospodarski in prosvetni opis dežele ter ljudi. Ret.: Melik A. GV IV, 135.
G(abršček) A., Čeli i v Avstriji. Slovenec LVII, št. 50.
Galjevica — Zuljava vas. Slovenec LVII, št. 230.
Glaser J., Kontler J.-Kompoljski: Narodne pravljice iz Prekmurja. ČZN XXIV. 211—213.
Goršič F., O naših imenih. ŽiS V, 39—41, 87—90.
Gosak L, K zgodovini slovenskih sadjarjev SiV XVI, 37—38 (Andrej Pepev-nak); 71—72 (Miha Vizjak).
Gostilne in gosti na deželi. Db XLII, št. 30, 32.
Gradnik A., Čarobni studenec in druge japonske pripovedke. Ljubljana (1929). 8°. 30 str. (Z začarane police V.)
— Narodne zagonetke. (Po zbirki Vuka-Karadžiča.) Gorica 1929. 8°. 40 str.
Gregorič J., Kostel in Kostelci. Slovenec LVII, št. 260.
Hasl D., Narod poje. P LI, 37.
Hauptmann L-, Slaven i German na početku svoga državnog života. Hrvatska revija 1929, 505—514. Ref. Mai. J.: QMS X, A, 67—68.
Ivanič St. Z., Zdravje in bolezen steklarjev. Dl XVI, št. 16.
(Izseljenci.) Kako je z zaposlitvijo naših ljudi v inozemstvu. D XII, št. 29. — Koliko Jugoslovanov se je izselilo letos? Slovenec LVII, št. 265. — Nad 400.000 Slovencev v raznih deželah sveta. SN LXII, št. 163. — Naše izseljenke. ŽS VII, 355—356. -—• Naši (= Primorci) v tujini. NL I, št. 30. — Našim izseljencem. Db XLII, št. 1. — Številke govore. NL I, št. 32. (Koliko, kje so izseljenci.) — Evropa: Delovanje naših rudarskih organizacij v Nemčiji za ugled Jugoslavije. Jutro X, št. 288. — Med slovenskimi rudarji (v Merlebachu). Slovenec LVII, št. 276. — Naša služkinja na Francoskem. ŽS VII, 371-—372. — Naši izseljenci v Belgiji. IS V, št. 43. — O naših westfalskih izseljencih. ŽS VII, 366—368. --Južna Amerika: Jugoslovani v Južni Ameriki. AS XXXVIII, št. 245; Slovenec LVII, št. 265. — Kaj dolgujemo domovini? ST I, št. 3.
—	Naše društveno življenje. ST I, št. 4. — Pismo z Argentine. Dober Pajdaš, Kalendarium na navadno leto 1930. 51—52. — Svarilen glas rojakom. ST I, št. 2. — Ta list je rodila potreba. ST I, št. 1. (Opravičuje nastoj ST.) — Severna Amerika: Bodimo Amerikanci! AD XXXI, št. 115. — Bodočnost naših organizacij. AD XXXI, št. 76, 77. — Coun-cilmanske volitve. AD XXXI, št. 163. — »Glas Svobode« — Nekoliko kronike. Proletarec XXIV, št. 1121. — Kdo je ustanovil SNPJ Slov. nar. podporno enoto) v Ameriki. SN LXII, št. 124. — Kmalu jih bo 10.000. AD XXXI, št. 92. — Konvencije slovenskih organizacij 1. 1928. Amer. družinski koledar 1929, 33. — Kruli naših ljudi. AD XXXI, št. 105.
—	Kulturno stanje naše žene v Ameriki. ŽS VII, 363—364. — Napredek naših organizacij. AD XXXI, št. 10. — Naš pozdrav in program. AD XXXI, št. 92. — Naša slovenska trgovina. AD XXXI, št. 106. — Naši izseljenci. Slovenec LVII, št. 293. — Nekoliko pregleda slovenskih posestev v bližnji mestni okolici (Chicago). AD XXXI, št. 61. — O dveh farali v Ameriki. AMK 1929, 41—47. (Kansas City in Pittsburgh.) — O potovanju v staro domovino. AS XXXVIII, št. 67. — Ob petindvajsetletnih SNPJ. ML VIII, št. 4. — Odmev zadnjih volitev. AD XXXI, št. 110. — Po-
glejmo si v karte. AD XXXI, št. 85. — Prvi slovenski katoliški shod. AD XXXI, št. 79. — Slovenci v Ameriki. AD XXXI, št. 108; NL I, št. 15.
—	Slovenska delavska zadružna zveza v Clevelandu. Proletarec XXIV, št. 1112—1117. — Slovenska naselbina v Jolietu. Slovenec LVII, št. 259.
—	Slovenska naselbina v Milwaukee. Slovenec LVII, št. 275. — Slovenske organizacije v Ameriki. Slovenec LVII, št. 289. — Slovenske knjižnice in čitalnice v Ameriki. Ameriški Družinski koledar. Chicago 1929, 33. — Slovenski Gospodarski Napredni Klub v Euclidu. AD XXXI, št. 116. — Usoda Slovencev v Ameriki. Slovenec LVII, št. 282. — Zakaj zapadejo izseljenci amerikanizaciji? Slovenski list I, št. 14. — Za-padna Slovanska Zveza. AS XXXVIII, št. 90. — Zibelka ameriške Slovenije. Slovenec LVII, št. 292.
(Izseljevanje.) Ameriška kvota za izseljence iz Jugoslavije. ŽS VII, 360. — Hamburg in jugoslovansko izseljevanje preko njega. TL XII, št. 73. — Izseljevanje iz držav Male Antante in Poljske. V III, št. 149. — Izseljevanje iz naše dtžave. NDb XI, št. 49. — Izseljevanje naših rudarjev na Holandsko. SN LXII, št. 194. ■— Izseljevanje Slovencev. V III, št. 180- — Izseljevanje Slovencev v Francijo ponehalo. SN LX11, št. 227.
—	Izseljevanje slovenskega delavstva v Nemčijo in Francijo. D1 XVI, št. 11. — Izseljevanje v Argentino. ŽS VII, 357—359. — Izseljevanje v Kanado. ŽS VII, 361. -— Naše izseljeniško vprašanje. ST I, št. 13. — Nov transport našega delavstva v Francijo. SN LXII, št. 195. — Občni zbor Rafaelove družbe. Slovenec LVII, št. 245. (Poročilo tajnika izšlo kot »Izseljenci in kolonisti«. Slovenec LVII, št. 247.) — Priseljevanje v Argentino. Proletarec XXXIV, št. 1123. — Priseljevanje v Uruguay. ŽS VII, 359. — Stanje našega izseljeništva. V III, št. 168. — Vzroki našega izseljevanja. V III, št. 264.
Jaklič F., Vzroki našega siromaštva. Slovenec LVII, št. 153.
—	Škof Baraga o lovu in ribarjenju severnoamerikanskih Indijancev. Lovec XVI, 11—17, 59—66.
Jug F. D., Čebelarstvo na Gorenjskem. SC XXXII, 81—84, 98—100, 113—115, 135—137, 148—150.
—	Čebelarstvo v Julijski Benečiji. SC XXXII. 53—55.
Jurančič J., »Kmetska šola« na Remšniku. P L, 146—148.
—	Posestne razmere na Remšniku. P LI, 94—97.
K. J., Kalendar Najsv. Srca Jezušovoga za 1. 1930: Naš dialekt. Zgodbice. Prigovori. 37—53. — (Zgodbe, pesmi in napevi, nabrani večinoma v turniški okolici): Bila je edna deklica. 63, 72. — Bistra voda. 62, 69. — Či si ti doma. 61, 69. — Či poglednem jes po sveti. 66, 77. — Dober večer, mamica. 53. — Dvanajst dekeo. 66, 78. — Ftiči prepevajo. 64, 73. — Grlica vu detelci spejvle. 61, 68. — Hodva kopat. 61, 68. — Kaj pa sir-maki fali? 66, 77. — Lansko leto sam se ženo. 65, 75. — Ledični stan. 63, 72. — Marija je po poli šla. 63, 71. — Mečka povej. 64, 74. — Micka vu piingradi. 62, 71. — Mladi ovčar. 61, 68. — Moj možek je lep. 66, 78. — Ne lepšega. 63, 72. — Od casara pa od ednoga grofa. 29.
—	Od grešnika. 66, 77. — Od sirot. 64, 74. — O, sveti tri Krali. 67, 78.
—	Po logi leče. 65, 75. — Posliišaj. 62, 70. — Prelepo polje. 64, 74. — Sestrica gor stani. 65, 76. — Sinko Marko. 67, 79. — Snočkar sam od pošte. 36. — Stari oča, stara mati. 65, 75. — Sveta Ana. 62, 69. — Sto de tebe troštao. 65, 76. — Tak dugo sam pri dveraj. 33. — V ka-
same sain prišeo. 63, 71. — V Torjanskoj fari. 61, 68. — Visilo je. 67, 79. — Zima me tere. 64, 73. — Ženska glava je preslaba. 64, 73. Kalan J., Pomislite! Db XLII, št. 22, 23, 26, 27, 28.
Ugotovi zemljepisno razširjenost naših izseljencev, njih težave v gospodarskem, narodnostnem, verskem in nravnem oziru; poizkusi pokazati, kako so živeli maši ljudje pred izseljevanjem in ali bi se te razmere ne mogle več povrniti.
Kamna gorica. Jutro X, št. 186.
Karba M., Staro ime za novi Maribor. SU XXX, 95—98.
Karlin P., Dolgouhi Jernejček. Bretonske pravljice. Ljubljana 1929. 8°. 46 str.
(Z začarane police I.) Kenda J., Bela srajca. Pripovedka s Temljin. KGM 1929, 47—48. Kleinmayr F., Slovenske ljudske šole v tržaški okolici od 1. 1868. do konca.
Luč V, 3—49. Kočevje. IS V, št. 19. Kočevje in Kočevarji. Jutro X, št. 276. Kohla F., Neu aufgefundene Wallanlagen. Car I. 119, 161. Kos M., Creine mons — Krainberg — Kranjska gora, staro ime za Karavanke.
GV IV, 115—118. Kosova L., Kulturni razvoj in žena. P L, 39—45, 113—118. Košnja v rosnem jutru. ŽiS V, št. 25.
Koštial I., Drobtinice iz zgodovine besed. M XVII, 40, 71—72.
Palača, palačinka in občna imena iz imen narodov. Kotnik F., Haloške narodopisni črtice. SGp LXIII, št. 13. Velikonočni običaji, kop, sv. Jurij.
—	Martinov nasad. CZN XXIV, 95—99.
Obhajanje Martinovega v Halozah, Beli Krajini, Hrvatskem in Dalmaciji. Po premotrenih Buschanovih in Kiinstlejevih nazorih sledi ugotovitev, da je martinovanje ostanek paganske pojedine ob jesenski dobri letini in ostanek pa-ganske libacije.
Kotnik J., Lesičjak. Ljudski pesnik in pevec iz Korotana 1833—1908. Maribor 1929. 16°. 32 str.
Življenjepis in pesmi Franca Ledera iz Globasnice.
—	Ožbolt Dular, »prost kmet« v Remšeniku pri Železni Kapli in dopisnik Bleiweisovih Novic. KS IX, št. 41—43.
—	Slovenski rokopis z Leš pri Prevaljali iz sredine XV11I. stoletja. ČZN XXIV, 174—189.
Vsebuje od narodnega blaga poskočnice, ljudsko zdravilo, ženitovanjsko vabilo in praznoverja, slična onim v »Duhovni hrambi«. Kovačič F., Stari Maribor. Ml X, 21—22.
Kovačič M., Otmica devojk med našimi južnimi brati. ŽiS V, 83—85. Kramer F., Kakšne pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom?
Vestnik Prosvetnih Zvez X, 43—44, 61—62, 76—77. Krastače v narodni veri. V 111, št. 22. Krašovee F., Na Ljubljanskem barju. ŽiS VI, št. 3.
—	Iz Moste pri Škofji Loki. ŽiS VI, št. 7. Kropa in Kamna gorica. IS V, št. 38.
Kuhar A., Domača slika iz tujine. Slovenec LVII, št. 187.
Kus-Nikolajev M., Hrvatski seljački barok. E III, 55—72.
Temelj hrvatske kmetske umetnosti je ornament. Vsled tega je hrvatska kmetska umetnost, ki je asimilirala barok, uporabljala ornamentalne motive, ne pa figuralnih, slikarskih i. t. d. Barok je nastal na temelju družabnih in duševnih predpogojev, razvijal se je pa pod nemškimi, v kompoziciji pa pod orijentalskimi vplivi. Hrvatski barok, ki se kaže predvsem v tekstilijah, je razvit najvišje v bivši Vojni Krajini.
—	Psihološka sadržina seljačke umetnosti. Glasnik Etnografskog Muzeja IV, 63—73.
L' Estocq Hv Beitrage zur Geschichte der ehemals bambergischen StraBe iiber den Griffner Berg. Car I. 119, 70—71.
—	Fastenbrauchtum in Mittelkiirnten. Car I. 119, 159—^161.
(Ljubljana.) Bodoča velika in današnja Ljubljana. SN LXII, št. 187. -— Častni
in navadni ljubljanski meščani. SN LXII, št. 213. — Kako bodo preuredili severni del Ljubljane. SN LXII, št. 90. — Meščani stare Ljubljane. SN LXII, št. 189. — Meščanska Ljubljana. SN LXII, št. 188. — Meščanski statut. SN LXII, št. 190. — Novo življenje v Trnovskem pristanu. SN LXII, št. 171. •— Ogromen napredek naše prestolnice. SN LXII, št. 198. — Pogled v življenje predmestne Ljubljane. SN LXI1, št. 204. — V srednjeveškem kotu ljubljanskega magistrata. SN LXII. št. 184. — Za lepoto Ljubljane. Jutro X. št. 81. — Zlata knjiga ljubljanskih meščanov. SN LX1I, št. 193—196, 212. — Zum Fiirsten Metternich. Jutro X, št. 180.
Lovšin E., Kam gravitira v gospodarskem oziru Bela Krajina? TL XII, št. 126.
Ložar R., Albrecht Ch.: Slawische Bildwerke. CMS X, A, 72.
—	Arheološke najdbe na Bledu. GMS X, A, 58—60.
Opis, sklep na nekropolo iz najzgodnejšega srednjega veka; opis lončka, ki odgovarja II. skupini ogrske keramike (VI—IX. stol.). Nosilci blejskih najdb so bili najbrž Slovani.
—	Schmid W.: Archaologische Eorchungen in Steiermark. GMS X, A, 71—72.
Lutliar A., Krsztsanszke mrtvecsne peszmi. Murszka Szobota 1929. 8°. 152 str.
(Macedonci.) Kako praznujejo Macedonci svoj pust in pepelnico. Slovenec LVII, št. 51.
Mal J., Francozi na Slovenskem. Slovenec LVII, št. 234.
—	Mayer Th.: Zu Fredegars Bericht iiber die Slawen. GMS X, A, 66.
—	Nekatere arheološke najdbe iz prve polovice XIX. stoletja. GMS X. A, 5—11.
Zgodovina najdb: Rimski mozaik na Kapucinskem trgu v Ljubljani (1818), grobišče v Doleli pri Litiji (1820), Vodnikove najdbe v Trebnjem (ca. 1817), Hu-berjevo rimsko kopališče pri Št. Jerneju na Dolenjskem (ca- 1835—1840) in numizmatična najdba v Tunjicah (1842).
—	Zgodovina slovenskega naroda. 8. z v. Celje 1929. 8°. 193—336.
Malgaj 1., Die Idylle von Pekre. MZ LXIX, št. 80.
—	Fram, center industrije bučnega olja na Dravskem polju. D XII, št. 32.
Razvoj 150 let starega izdelovanja bučnega olja v Framu.
(Manjšine.) Jugoslovanske narodne manjšine v sosednih državah. NDb XI, št. 26. — Naše narodne manjšine. V III, št. 61. — Peti manjšinski kongres. KS IX, št. 36. — »Slovenska Straža«! SGp LXIII, št. 11. — »Slovenski Gospodar« o manjšinskem vprašanju v Sloveniji. NDb XI,
št. 28. — Zborovanje narodnih manjšin. NL I, št. 26. —- 11 a 1 i j a: O Zadružni Zvezi v Gorici. NL I, št. 18 (Poslano), 19, 31 (Poslano), 33.
—	Slovenci v Italiji brez šol, društev in časnikov. SGp LXIII, št. 4. — J u g o s 1 a v i j a: Ali so nemčurji narodna manjšina? SGp LXIII, št. 14. -— Denkschrift iiber die schul- und kulturpolitische Lage der deutschen Minderheit Siidslawiens. DZ LIV, št. 71. —- Koroško: Die Ablehnung der slowenischen Kulturautonomie in Karnten. DZ LIV, Št. 41. — Die Autonomic. KD X, št. 26. -— Die Kulturautonomie. KD X, št. 21. — Karaten vor zehn Jahren. KD X, 20 člankov do št. 49. — Kdo je kriv, da so se pogajanja za avtonomijo razbila. KD X, št. 23. — Koroške Marijine družbe. Bogoljub XXVII, št. 5—6. — Koroški Slovenci in kulturna avtonomija. NDb XI, št. 50. — Koroško Korošcem. KS IX, št. 41. — Nagrada. KS IX, št. 16. — Naša Koroška. Slovenec LVII, št. 28. — Naša pesem v Borovljah. KS IX, št. 18. — Občni zbor političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. KS IX, št. 25, 26. — Pogajanja za kulturno samoupravo koroških Slovencev brezuspešna. NDb XI, št. 42. — Slovenska koroška narodna. KS IX, št. 47. — Slovenci na Koroškem kot merilo. SGp LXIII, št. 1. — Wer ist schuld? KD X, št. 48. — Wie steht es mit unserer Sprache. KD X, št. 30. — Wir fordern Gleichberechtigung! KD X, št. 31. — Madžarska: Madžari v Prekmurju in Slovenci v Porabju. V III, št. 152.
—	Narodni položaj porabskih Slovencev. V 111, št. 289. — Šomodski Slovenci. V III, št. 291.
Mantuani J., Jurij Mihevec. Nova Muzika. II, 9—11.
—	Schneeweis K.: Die Weihnachtsbriiuche der Serbokroaten. E III, 204 do 207.
—	Zelenili D.: Russische (Ostslavische) Volkskunde. E III, 207—212. Medhmeljski J., Po Tolminskem in Eurlaniji. Jugoslovenski srednješolec II,
80—84.
Meier H., Graber G.: Karntner Volksschauspiele. Car I. 119, 90—94.
—	Moro O.: Die gereimte Volksdichtung in Karnten. Car I. 119, 94—95. Melik A., Monfosca E. A.: Le minoranze nazionali contemplate dagli atti inter-
nazionali. GV IV, 146—148.
—	Pisava krajevnih imen. GV IV, 129—130.
—	Selo u Slovenačkoj. Naše selo. Ured. dr. Mil. Stojadinovič. Beograd 1929. 4°. 66—68.
Agrarnogeografska slika slovenske vasi. Menhardt H., Volk und Rasse. Car I. 119, 168—170.
Referat važen za nas antropološko in radi poročil o »Witte: Urlieimat und Westausbreitung dier Slawen« ter »Polland: Die rassische Zusammensetzung dei Bevolkerumg Steiermarks«. Meško J., Slovenska Krajina in »cehi«. Slovenec LVII, št. 186.
V Prekmurju še obstajajo čevljarski, krojaški in mlinarski cehi. (Metlika.) Belokranjska metropola Metlika. IS V, št. 34. Mežiška dolina. ND XXI, 49—52. Miklavž, Belokranjski. Jutro X, št. 286. Mišic F., Bratev v Slovenskih goricah. Jutro X, št. 234.
—	Na postajališču Sv. Bolfenk na Pohorju. V III, št. 245.
—	Pri prleški Kapeli pozimi. Jutro X, št. 24.
—	Ribnica na Pohorju. V III, št. 130.
—	Slovensko gibanje v Spodnjem Rožu pred desetimi leti. V 111, št. 256.
—	Šentlovrenška jezera. Jutro X, št. 156.
Mitrinovie C., Hajduk Starina Novak. 2iS VI, 5—7.
—	Harambaša Baba-Novak. ŽiS VI, 32-—33.
—	Poslednji hajduki starih časov. ŽiS VI, 86—87.
Mravljak J., Vuzenica II. Daljši okoliš v srednjem veku. Trg in grad 1457— 1663. Maribor 1929. 8°. 62 str.
Murko M., La poesie populaire epique en Yougoslavie au debut du XXe siecle. Paris 1929. 8". 75 str. (Travaux publies par 1' Institut d' etudes slaves. - X.)
Razširjeno in z 82 slikami opremljeno predavanje, ki ga je imel avtor 1928 na Sorbonni. V njem podaja izsledke svojih znanstvenih potovanj po Bosni, Hercegovini, Sandžaku in Dalmaciji 1909, l!)12, 1913, 1924, 1927 o srbohrvatski narodni epiki, zlasti o vprašanjih: kdo so pevci, komu, kdaj in kako pojo, ali še nastajajo narodne pesmi in zakaj narodna epika izumira.
-— Nynejši stav jihoslovanske narodni epiky. Narodopisny vestnik česko-slovansky. XXII, 1—19.
Prevod gornjega predavanja, a brez slik.
—	Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. E III, 5—54. (Tudi ponatis.)
Misel, izdati bisere narodnih pesmi avstrijskih narodov, je vznikla pri dunajski d. d. »Universal-Edition«. Minister prosvete Hartel W. je podprl uresničenje misli in poleg centralnega odbora na Dunaju, ki je imel v rokah inicija-tivo, so obstajali pokrajinski odbori; eden teh je deloval od 1906 do 1913 med Slovenci- Predsedoval mu je Murko M.: zbral je do svetovne vojne 11.159 pesmi. Po svetovni vojni je odbor delo znova započel, radi nerazumevanja pa je bil odbor razrešen dolžnosti, zbirka pa izročena Etnografskemu muzeju v Ljubljani.
(Muzej.) Etnografski muzej v Ljubljani. SN LXII, št. 137. — Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1928. E III, 196—199. — Muzejsko društvo v Mariboru. CZN XXIV, 136. — Muzejsko društvo v Ptuju- CZN XXIV, 225—228. — Najbogatejši zasebni slovenski muzej. (Sadnikar J. v Kamniku.) SN LXII, št. 112.
(Nepismenost.) Polovica človeštva še nepismena. Prosveta XXII, št. 303.
(Novo Mesto.) Regulacijski načrt za Novo Mesto in okolico. Jutro X, št. 150.
Običaji, Stari, ki izumirajo. Jutro X, št. 301.
(Obrt, Domača.) Kako dvigniti našo domačo obrt. SN LX1I, št. 231.
Omatien J., O našem ornamentu- Slovenski tisk I, 21—22.
Oštir K., Japodi. E III, 87—113.
Etimologija lap — odes.
Pastorek N., Bosanska muslimanka. ŽL VI, št. 9.
Pavčič J., Slovenska narodna koračnica za klavir. Ljubljana 1929. 4". Št. 1—10.
-- Slovenske narodne pesmi. Za en glas s spremljevanjem klavirja. (Ljubljana 1929.) 4°. 8 str.
Goreči ogenj ...; Jaz imam pa konjča belega...; Otožnost; Pojdem v rute; Zdravica; Pa moje ženke glas...
Pavlica F., Sviloreja v Slovenski Krajini. N XVI, št. 38.
Petelin St., Bronasta doba. M XVII, 98—102.
—	Kamena doba. M XVII, 24—28.
Peternel H., Čebelarstvo v slovenjgraškem okraju. SČ XXXII, 20—23.
—	Izdelovanje kranjioev. SČ XXXII, 67—71.
■—- Les za izdelovanje panjev. SČ XXXII, 3—7.
Petrovič P. Ž., Bibliografija (narodopisna) za 1928. godinu. Glasnik Ftnograf-skog Muzeja IV, 117—123.
Pirnat J., Čebelarstvo v Šentjernejski dolini. SČ XXXII, 183—186.
Pitamic L., Pravna podlaga zaščite manjšin. Čas XXIII, 170—180.
Plečnik J., Študija regulacije Ljubljane in okolice. DiS XLII, priloga 4.
(—) Plečnikov načrt preureditve Zvezde. SN LXII, št. 89.
(Ples.) Kako so plesali pred 250 leti. Jutro X, št. 35.
Podbregar P. (po Valvasorju), O življenju naših slovenskih očancev. AS XXXVIII, št. 231.
(Podgora.) Podgorski tkalci. NL I, št. 35.
Pogreb, Staroslovanski. KGM 1929, 86—89.
(Pohorci.) Med Pohorci. V III, št. 12. — Pohorski Žagarji in drvarji. Jutro X, št. 24.
Polhi in trgovina s polšjo kožuhovino. Jutro X, št. 29.
Poljaki na Češkoslovaškem. V III, št. 182.
Ponebšek J., Ivan Feliks Šašelj — sedemdesetletnik. Lovec XVI, 267—268.
Potočnik-Zabukovski F., K zgodovini slovenskih sadjarjev. SiV XVI, 192. (Blaž Dolinšek.)
Pozajič M., Jugoslovanska kolonija v Parizu z muzikalnega stališča. Nova Muzika II, 17—18.
Pradomovina zimskega športa. ZiS V, 1—4.
Pravljice. Zbral stric Janez. Gorica 1929. 16°. Zv. 1—4. 128 str.
Večinoma motivi po Grimmu.
(Prekmurje.) Das Deutschtum des Obermurgebietes (Prekmurje). Der Ausland-deutsche. XII, Nr. 16. — Naši prekmurski evangeljčani. V III. št. 174. — Poljsko delavstvo iz slovenske Krajine. Slovenec LVII, št. 210. -— Prekmurje. KL X, št. 35. — Prekmurske sezonske delavko na Bavarskem. ZS VII, 365. — Raičeve Črtice o Prekmurcih. N XVI, št. 42. — Slovenska Krajina. Jutro X, št. 192. — Sviloreja v Prekmurju. Slovenec LVII, št. 198.
Prelovec Z., Album slovenskih narodnih pesmi za srednji glas s klavirjem. Ljubljana 1929. 4°. 24. str.
—	6 narodnih pesmi. Za srednji, oziroma nizki glas s spremljevanjem klavirja. Ljubljana 1929. 4°. 11 str.
Hišica pri cest' stoji; Odpiraj dekle kamrico; Vsi so prihajali; Pojdem v rute; Gor čez izaro; Ko ptičica na tuje gre.
Prelovšek M., Bodoča velika Ljubljana. SN LXII, št. 269.
—	Razvoj in razmah Ljubljane. SN LXII, št. 281.
»Premog« z Barja. IS V, št. 37.
Premrou M., Poročilo novomeškega prošta Alberta Peslerja o pleterskih Uskokih iz leta 1625. GMS X, A, 44—47.
Poročilo kaže pot, po kateri pokatoličaniti pravoslavne Uskoke.
Preobraženski N., Czekanowski J.: Wst^P do historji SJowian. F III, 200—204.
(Primorsko.) Kdo je prebival v naših krajih do Kristovega rojstva? KGM 1929. 100—103.
Prazgodovinska poseljenost Slovenskega Primorskega po Rutarju, Burtonu in Marchesettiju.
Račič B., Jugoslawische Spitzenarbeiten. Ljubljana 1929. 4°. 4 str.
Radojčič N., Erdeljanovič J.: Stara Črna gora. E III, 221—222.
—	Jelič I. M.: Krvna osveta i umir u Crnoj Gori i Severnoj Arbaniji. E III, 220—221.
—	Pavičevič M. M.: Črnogorci u pričama i anegdotama. E III, 222—223.
Ravljen D., Božično razpoloženje na tujem. Jutro X, št. 294.
—	Marginalije iz Westfalije. Jutro X, št. 301.
—	Na zborovanju westfalskih Slovencev. Jutro X, št. 291.
—	Naši v Limburgu. Jutro X, št. 295.
—• Pri naših rojakih v Suderwichu. Jutro X, št. 289.
-— V wurmskem revirju. Jutro X, št. 296.
Ravnik J., Iz cerkve. ŽiS V, št. 16.
Regule vrejmena. Evangelicsanszki Kalendari 1929, 1930.
(Ribnica.) Domača industrija v Ribnici in okolici. D XII, št. 33. — Ribniški rešetarji. Novice IV, št. 5.
(Ribnica na Pohorju.) Društvena črtica. SGp LXIII, št. 28.
Čestitka Bralnega društva v Ribnici n. P. StroBmajerju k zlati maši in StroB-majerjev odgovor.
(Rogaška Slatina.) Iz zgodovine Rogaške Slatine. Jutro X, št. 121. — Rogaška Slatina pred 250 leti. SGp LXIII, št. 23.
Rosina I., Socijalna enotnost vasi. KL X, št. 36, 38.
Rupnik F., O češčenju nekaterih cerkvenih zavetnikov. KGMD za 1929, 44—53.
Cerkvenozgodovinski očrt cerkva in njih zavetnikov-svetnikov na Pivki.
Rus J., Kočevska Švica. Jutro X, št. 116.
—	Prirodne osnove v selišču ljubljanskega mesta. GV IV, 62—68.
Osnova Ljubljane je gorska prepona med Golovcem in Šišenskim hribom ter predor, katerega je vrezala v prepono antecedentna Ljubljanica, in njena struga pod prepono na ozemlju diluvijalne akumulacije-
Rustja J., Gojenje breskev na Goriškem. SiV XVI, 4—5.
Saria B., Frazer I. G.: Der goldene Zweig. E III, 199—200.
—	Grlic M.: Pločnik. Aeneolitische Ansiedlung. GMS X, A, 69.
—	Tompa F.: Die Bandkeramik in Ungarn. GMS X, A, 70,
Schmid J., Siedlungsgeographie Karntens. Car I, 119, 134—153.
Nadaljevanje geografije koroških selišč iz Car. I, 1928; poda samotne kmetije, zaselke in vasi raznih vrst v zvezi s prevladujočo razdelitvijo posestev, geograi-ske podlage in razširjenost posameznih tipov kmetij, posestev in selišč.
Sever J., Premislite! in Slovenska Krajina. Db XL1I, št. 31.
Prosvetne razmere Prckmurcev v Ameriki in njih stiki z domovino.
Sič A., Kmečka svatba na Gorenjskem. VP 1929, 67—71.
Obhajanje v škofjeloški okolici.
S(iStar) K., Pokapanye z te'zkocsami. Diisevni liszt VII, št. 1.
Skok P., Iz slovenačke toponornastike. E III, 179—195.
Premotriva Pircheggerjevo študijo »Die slavisehen Ortsnamen im Miirzge-biet« in Blaznikovo »Kolonizacijo Selške doline«; pri prvi navaja svoja odvojena mišljenja na vrsti krajevnih imen, pri drugi pa etimološko razvija nekatera zgodovinsko uporabljena krajevna imena in s tem dopolnjuje Blaznikove zaključke.
(Slog.) O stavbnem slogu gorenjske kmečke hiše. D XII, št. 28.
(Slovenci.) Od česa Slovenci živimo? Slovenec LVII, št. 281. — Slovenska kmetica. NL I, št. 28. — Slovenska Velika noč. Novice IV, št. 4. — Slovensko društvo v Parizu. Slovenec LVII, št. 285.
Sneguleica. Ljubljana (1929). 8°. 8 str.
Soklič J., Čiček: Resnična zgodba iz istrskega življenja. AMK 1929. 58—61.
(Spiritizem.) Spiritistična sekta v zagorski dolini. Jutro X, št. 300.
(Spodnji Rož.) Postanek in razvoj župnij v Spodnjem Rožu. Nedelja IV, št. 1.
(Srbi.) Srbske žene pri pletenju. Novice IV, št. 6. — Življenje v Srbiji pred 100 leti. KL X, št. 13.
Starovaški Fr., Kako nastanejo narodne pesmi? KGM 1930. 81—84.
Statve v kmečke hiše! TL XII, št. 103; SN LXII, št. 199.
Stele F., Valvasorjeva Ljubljana. QMS IX, 70—98.
Prikaz predbaročne Ljubljane iz druge polovice XVII. stoletja.
Steska V., Najstarejša slovenska pevska društva. Vestnik Prosvetnih Zvez X, 24—25.
Stiriacus, Rimska cesta v Dravski dolini. V III, št. 57.
—	Zavcerjev vrh. V III, št. 18.
Strah F., Mimo Turjaka do Velikih Lašč. Slovenec LVII, št. 234.
Strahovi, Jamski. Slovenec LVII, št. 296. Jamski škrat.
Strmšek P., Die Einwanderung der Siidslawen. MZ LXIX, št. 21, 23—26, 28, 29, 31, 32, 39, 40, 45, 47, 51, 53, 54. Ponatis izšel kot
—	Zur iilteren Geschichte der westliclien Siidslawen. Maribor 1929. 8°. 81 str.
Teorijo o avtolitonstvu Južnih Slovanov odklanja, očrta po Kaindlu, Jirečku, Bidlu in Roeslerju dobo preseljevanja narodov, pokaže Slovane v pradomovini zlasti z jezikovnega vidika in priselitev Slovencev ločeno od priselitve Srbo-hrvatov.
Sušnik F., Prekmurski profili. Maribor 1929. 8". 64 str.
Karakteristika Klekla iz Črensovec in Baše iz Bogojine. Zivljenska slika Murske Sobote z njenimi katoliki, protestanti in izraeliti. V zvezi z Lutlirom •r Puconec pokaže na negativne strani protestantskega duševnega življenja, \ zvezi z ženitovanjskim gostovanjem im s cigani pa na izobliko značaja Prek-murcev.
-- Slovenska Krajina. ND XXI. 113—115.
Svečnica, Nekdanja. Jutro X, št. 29.
Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo. Murska Sobota 1929. 8". 64 str.
Šantel Š., Nekaj o slovenskem narodnem ornamentu. VP 1930, 75—82.
Obravnava slike: listne oblike, popki, nagelički, vrtnice, eno-, dvo- in več-simetrične oblike, srca, grozd, pentlje, sestavljanje bordure, sestave ploskovnih vzorcev in dekorativno polnitev pravokotnika v narodnem slogu.
—	Zakaj nam ugaja ornament? VP 1929, 83—89.
Šašelj I. F., Belokranjske otročje pesmice. Ml X, 428.
—	Dolenjski pregovori in reki. Ml X, 227—228.
(Šašelj I. F.) Avtobiografija. E III, 73—86. (Zaključek tvori bibliografija Šašlje-vih spisov in opisov.) — 701etnica znamenitega slovenskega folklori-sta. SN LXII, št. 109. — Šašelj I. F. Ml X, 226—227.
Šavs M., Franc Jager. Duhovnik, čebelar, sadjerejec in vrtnar, major Rdečega križa, srbski vojni kaplan. AMK 1929. 20—35.
Šedivy J. B., Lužiški Srbi. Ml X, 65—66, 105—106.
—	Nemci, Slovani in Lužiški Srbi. Ml X, 189—191.
Šege in navade. (Iz Lobnika pri Železni Kapli.) KS IX, št. 51.
Šentvidskogorska planota. KGM 1930, 70—73.
Škerlj B., Kako naj razumemo dinarsko raso? GV IV, 34_56.
Dinarska rasa je v Dinarskem ozemlju avtohtona Ln predstavlja matico pred-njeazijske ali armenske rase.
—	'Nekatere rasne karte Evrope po 1. 1920. GV IV, 111_115.
—	Rasne slike iz Slovenije. VP 1930, 39—41.
Škerlj S., Princesa v pomaranči in druge furlanske pripovedke. Iz Dolfa Zor-zuta zbirke Sot la Nape. Ljubljana 1929. 8°. 48 str. (Z začarane police II.)
Škodlar F., Mlin na veter pred Ptujem. ŽiS VI, št. 15.
(Slika kaže mlin na veter, ki ima pokvarjeno navpično vetrnico-)
Škulj I., Naše krošnjarstvo. Slovenec LVII, št. 11.
Šola in muslimanke v Bosni. ŽL VI, št. 10_11.
Štajerska. Naše gorice III, 189.
Nanovo zapisana pesem J. Lipolda, ki je izšla že v Ahaclovih Pesmih pod naslovom »Štajersko vino«, katero pa je uredništvo krivo pripisalo Petanu F.
Štupar F., Imena mesecev v slovenščini. SU XXX, 135—137.
Tavzes J., Slovenski preporod pod Francozi. Ljubljana 1929. 8°. 53 str.
Ne francoske upravne reforme, pač pa svoboda slovenskega jezika in neposredni stiki s predstavniki na višku kulture stoječega naroda so ustvarili možnost razvoja slovenske kulture.
Travner V., Čarovniški procesi na Slovenskem. ŽiS V, št. 15—26; VI, št. 1_24.
Trbovlje. Nedelja I, št. 31, 35.
(Trgatev.) Ob trgatvi." Novice IV, 9—10.
Trinko I.„ Naši paglavci. Črtice iz beneško-slovenskega pogorja. Gorica 1929. 8°. 100 str.
Trunk J., V mesta. AS XXXVIII, št. 198.
Turna H., Imenoslovje (nomenklatura) Julijskih Alp. PV XXIX, št. 1—7, 9 (nadaljevanje iz PV XXVIII). Ponatis kot
—	Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana 1929. 8°. 100 str.
Zbirka nazivov gorovja, višinskih točk, vodovja, selišč, morfoloških in bio-geografskih pojmov iz cele gorske skupine do Bele na zahod, z jezikoslovno razlago, ki temelji na avtohtonstvu Slovanov v Julijskih Alpah; zraven poda za-Ihodno mejo slovenščine.
—	Za imenoslovje Karavank. Slovenec LVII, št. 152. — Jutro X, št. 158.
Vatovec F., Blaznik P.: Kolonizacija Selške doline. Čas XXIII, 460^165.
—	Kolonizacija laškega okraja v luči krajevnih in ledinskih imen. ČZN XXIV, 49—70.
Poselitev laškega okraja se izraža v naselbinskih in poljskih imenih, katere je avtor obdelal po Lessiakovi metodi ter razvrstil v imena z ozirom na relief, na položaj in obliko, po gozdovih, travnikih in rastlinah, po vodi in močvirjih, po iprirodnih lastnostih in po imenih, ki očitujejo dinamiko naselitve in indu-strijsko-prometni razvoj novejše dobe.
Veble A., Agrarni problemi v Jugoslaviji. Čas XXIII, 319—326.
Referat o M. Ivšičevi knjigi »Les problemes aigraires en Yougoslavie«, izišli v Parizu 1926, ki prikazuje zemljepisne in zgodovinske podlage položaja našega kmeta, zakon z dne 25. februarja 1919 ter aktivne in pasivne postavke v bilanci agrarne reforme.
Veider I., Novoodkrite freske Jerneja iz Loke iz let 1534—1540 pri svetem Filipu in Jakobu v hribih. Slovenec LVII, št. 196.
Vengar S., Kroparski žebljar. ŽiS VI, št. 22.
(Vinotoč.) Buschenschank. DZ LIV, št. 78.
Volavšek D., Ljudska umetnost in grafika. Slovenski tisk I, 7.
—	Opojne pijače in omamna sredstva pri raznih narodih. VP 1929, 91—94.
Volbenk, Sv., in žegnanje v prejšnjih časih. D XII, št. 31.
Vrhovnik I., Gostilne v župniščih. GMS X, A, 39—44.
—	Iz dnevnika Blaža Blaznika. GMS X, A, 48—58.
Vurnik S., Naš narodopisni muzej v Ljubljani. IS V, št. 48.
—	Slovenska kmečka hiša. Naše selo. Ured. dr. Mil. Stojadinovič. Beograd 1929. 94—102.
Z mnogimi slikami in tločrti je podan alpski in sredozemski kaminski tip ter vzliodnjeslovenski in srednjeslovenski tipi kmetskih hiš, kmetij in selišč.
—	Slovenske panjske končnice. E III, 157—178.
Splošna beseda o slovenskem ljudskem slikarstvu, čebeljnakih in panjskih končnicah uvede v časovno in lokalno omejitev poslikovanja končnic. Najstarejša končnica je iz 1758. Svetu jih je odkril Šmid W. 1903, največ jih je zbral Mantuani J. 1911, nato pa Haberland^ M. in Čebelarsko društvo v Ljubijani. Glede mere in materijala enotne panjiče so slikali s temperasto barvo, često domačega izdelka večinoma v to svrho izurjeni vaški umetniki na Gorenjskem. Slike kažejo religijozne motive iti motive iz kmetskega življenja (erotika, poklici, zgodovina, običaji, hudič in dogodki iz vsakdanjosti) ter dokazujejo duševno sorodnost Slovencev z nemškim in holandskim severom-
Wutte M., Zur Geschichte des Karntner Herzogsstuhls. Gar I. 119, 33—55.
V prvi polovici je prikazan pomen vojvodskega stola kot simbola državno-ipravne samostojnosti Koroške v okviru nemške države, v drugi pa obnovitev vojvodskega stola 1834.
(Zadružništvo.) Iz slovenskega zadružništva. IS V, št. 35.
Zakrajšek K-, Izseljencem na pot. Nekaj poučnih besedi našim izseljencem pri odhodu iz domovine. Ljubljana 1929. 8". 32 str. (Izseljeniška knjižnica št. 1.)
—	Radio predavanje o izseljevanju. AS XXXVIII, št. 238—242.
Zalar J., Fetintridesetletnica KSK.I. AMK 1929. 74—76.
Zavertnik R., Največja slovenska organizacija v Ameriki. SN LXII, št. 117.
Zbrizaj, Razvoj in zazidavanje Ljubljane. SN LXII, št. 263.
Zevnik A., Iz Jurčičevega kraljestva. Jutro X, št. 189.
Zgodovina župnij in cerkva v rožeški dekaniji. Nedelja IV^ št. 3—12.
Zorinan J., Petje in narodnost v Clevelandu. AMK 1929, 48—52.
Zwitter F., Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Ljubljana 1929. 8°. 77 str.
Na temelju današnjih nazorov o postanku i« razvoju nemškega srednjeveškega meščanstva je podan sistematično zbrani materijal, ki ga nudijo viri. Registrirani so pravni čini, nanašajoči se na postanek mest in na gospodarske razmere, ki ustvarijo meščanstvo kot razred v družbi; naslikana je samostojnost mest v upravi in sodstvu v toku razvoja ter osebno stališče meščana v družbi. Gospodarsko stanje prikazuje razmerje med trgovsko-obrtniin mestom in agrarno okolico, organizacija mestne obrti in trgovine ter trgovina z Italija in Hrvatsko v zvezi s skladiščnim pravom. 11 mestnopravnih listinskih. prilog iz časa 1307 do lb02 zaključuje disertacijo.
Židje v Prekmurju in Medmurju. V III, št. 183.
Zupanič N., Absolon K.: News finds in fossil human skeletons in Moravia._
Matiegka J.: The skull of the fossil man Brno III. and the cast of its interior, e m, m~m.
—	Antropološki karakter J. Cvijiča. E III, 153—156.
Ultrabrahikefalen (91.48), majhen (165 cm), svetle primitivnoslovanske kom-pkksije.
—	Bunak V. V.: Crania armenica. E III, 216—217.
—	Field H.: Early man in North Arabia. E III, 218.
•— Lebzelter V.: Zur Rassengeschichte der Jugoslaven. E III, 214—215.
—	Pavičevič M. M.: Črnogorci u pričama i anegdotama. E III, 217—213.
—	Popovič D. J.: O Cincarima. E III, 219—220.
—	Radosavljevicli P. R.: The spirit of Tolstoj's experimental school. E III, 218.
—	Stocky A.: Cechy v dobe bronzove. E III, 213.
-- Škerlj B.: Nekatera socijalna spoznanja iz rodovnikov Praškega pedološkega zavoda. E III, 218—219.
Žužek F., Slovenski delavci v tujini. Slovenec LVII, št. 154.
—	Vprašanje zaposlitve slovenskih delavcev na Francoskem in Holand-skem. Dl XVI, št. 17, 18.
Slovstvo.
Erjavec Fran, Zgodovina katoliškega gibanja r.a Slovenskem. V Ljubljani 1928. Izd. in založila Prosvetna zveza. Leks. obl. str. 336. C. broš. izv. Din 50, vez. Din 70.
Sodeč dobesedno po naslovu, bi čitatelj v knjigi pričakoval zgodovino religioznega im cerkvenega gibanja na Slovenskem, a vsebina knjige nudi vse drugačno snov; o znotranjem religioznem in izrazito cerkvenem življenju je v knjigi malokaj najti. Niti razvoja bogoslovne znanstvene literature se pisec ni dotaknil, zato ni niti omenjen »Voditelj«, prvi slovenski izrazito bogoslovni znanstveni list, ki je začel izhajati v Mariboru 1898 ter prenehal med vojno 1916.
Knjilga nam torej podaje razvoj političnega, prosvetnega in nekoliko gospodarskega delovanja, ki ga je razvijala najprej katoliško-konservativna, potem krščansko socijalna in končno slovenska ljudska stranka v opreki z liberalno ali narodno-napredno stranko. Vsebina je razdeljena v 4 odstavke: I. Prvi početki katoliškega gibanja v Sloveniji; pregled avstrijske in slovenske politike od 1848—1879 ter društvenega življenja 1860—1879. II. Oblikovanje slov. katol. gibanja; zopet pregled avstrijske in slovenske politike 1879—1893, katol. gibanja od 1879—1892, namreč od ustanovitve »Katoliške Bukvarne« do I. slov. katol. shoda, nadalje političnega razvoja v obmejnih slov. deželah in končno prosvetnega dela v Taaffejevi dobi. III. Razmah katoliškega gibanja oid 1893—1906 z enakimi pregledi. IV. Zmaga katoliškega gibanja 1907 do prevrata s prej omenjenimi pododdelki. Končno je v »Dodatku« podan pregled delovanja ljubljanske Prosvetne zveze po osvobojenju.
Knjiga je pisana iz stališča stranke, katere zgodovino podaje, in je naravno, da bodo pristaši drugih strank napram posameznim točkam, zavzeli svoje stališče, vendar knjiga podaje mnogo snovi za našo politično in kulturno zgodovino od 1848 naprej ter v marsičem spopolnjuje znano Lončarjevo delo. Pozna se pa knjigi neka feljtonistična obširnost in večkratno ponavljanje. Sedaj ko gledamo nazaj na naše strankarske bole v historični perspektivi, osobito ko je 6. januar 1929 z enim zamahom zaključil to bojevito periodo, si lahko ustvarimo svojo sodbo o tem vrvenju. Bili so se strastni boji, 'katerih oblika in ton ne delata časti naši višji in srčni civilizaciji, najmanj onim, ki so si naprednost zapisali na svoj prapor.
Temne pege v naši kulturni in politični zgodovini ostanejo divji izbruhi iz ust naprednih prvakov in vodilnih glasil zoper slovensko ljudstvo in njegove najdražje svetinje, pa tudi malo častno spričevalo za politično logiko onega dela slovenskega izobraženstva, ki je kljub temu slepo prisegalo na dotična glasila in njih voditelje.
Z druge strani pa danes lahko rečemo, da je bila časovna pogreška, ko se je političnemu vrvenju dalo ime, ki bi naj imelo čisto religiozni pomen; bili so časi, ko se je vsako zakotno bralno ali gospodarsko in politično društvo moralo imenovati »katoliško«, dasi so se v teh korporacijah godile včasi tudi prav nekatoliške reči. Tudi voditelji katoliškega gibanja niso vselej zasledovali čistih »katoliških« ciljev, kar se je na veliko razočaranje posebno drastično pokazalo pri velikem gromovniku dr. Šušteršiču. Toda ne bomo lomili kopja nad prednamci, časovne razmere so pač določale smer in ime gibanju. Na Slovenskem tako glasen boj med liberalizmom in katolicizmom je bil le odsev evropskega duševnega in miselnega ozračja. Svetovne ideje, stlačene v majhen slovenski lonček, so od časa do časa s tako silo zavrele, kakor bi od Ljubljane bila odvisna odločitev med svetovnozgodovinskimi nazori. Skoraj da nam je žal velikih moralnih, intelektualnih in gospodarskih moči, ki so se potrošile v teh bojih. Toda ti boji so v danih razmerah bili potrebno — zlo. Zgodovina ni pritrdila onim sterilnim »slogašem«, ki so s svojim mišljenjem bili baš tako strankarjl, a so hoteli preprečiti vsak velikopoteznejši razmah, ki bi motil njih zložnost. V slovenskem javnem življenju se v slogaški dobi opaža vsesplošna stagnacija.. Strankarska tekma je dala duška silam, delalo se je res intenzivno. Razvjl se je med obema taboroma pravcati boj »za duše«, kateremu se je novejši čas pridružil še tretji faktor: so-cijalna demokracija. Vsled tega se je razpredla izobraževalna, gospodarska in politična organizacija bolj ali manj po vsej deželi. Ljudska izomika se je dvignila (kako težko je bilo pred kakimi 70 leti ljudi na deželi pripraviti do čitanja knjig in časopisov!). narodna in politična zavest se je vzbudila in je prestala najtežjo krizo med svetovno vojno ter rodila veličasten pokret za majniško deklaracijo in Jugoslavijo.
Toda pri vsem tem ne smemo biti slepi tudi za senčne strani. Organizacijska tetiva se je napela do skrajnosti, ljudstvu se je nagloma in široko odprlo okno v široki svet, najširje plasti je obliznil nekak kozinopolitizem, ki dobiva nevarne oblike v nepotrebnem begu iz dežele v mesta, preziranju domače grude in domačih tradicij. Stavimo si ta-le vprašanja: ali je v tej vihravi borbi napredovala srčna kultura in pristno religiozno življenje? Ali se ni versko življenje in mišljenje večkrat cenilo le po številu volilnih glasov? Ali se je masa zlasti moške mladine odtegnila krčmam in pijančevanju? Ali sploh v našem ljudstvu kaže prirast alkoholizem ali treznost? Ali se je družinsko življenje zadnjih 70 let zboljšalo ali poslabšalo, število ločenih in nesrečivh zakonov ter nezakonskih otrok dvignilo ali padlo?
Mesto da bi se ljudstvo vzgajalo in njegove napake grajale, je na eni in drugi strani prevladovalo demagoško laskanje ljudskim strastem, ker se je vsaka stranka bala »zameriti« se ljudstvu!
To so stvari, ki nikakor niso indiferentne ne za »katoliško« gibanje, ne za demografijo sploh.
Glavni del knjige se peča kajpada z razmerami na Kranjskem, na obmejne dežele se ozira bolj kratko, zlasti o Štajerski govori nekam površno; pokreta za majniško deklaracijo in Jugoslavijo na Štajerskem niti ne omenja. Mariborčanom očita »separatizem« (str. 329), toda malo poprej (str. 327) priznava sam, kakšne težave so imeli v Ljubljani, potem pa bi se naj vse centraliziralo, iini mi med Muro in Savo, ki nam je streha gorela nad glavami, bi naj čakali na povelja iz Ljubljane, kako in kje bi smeli delati! K sreči so dr. Krek in drugi bili bolj širokogrudni in so dopuščali tudi »pro-vincijalcem« inicijativo. Na str. 279 omenjeni tajnik »Slov. kršč. soc. zveze« Lesko-
var ni dr. Leskovar, temveč svoječasni urednik »Slov. Gospodarja« in potem nekaj časa tajnik Ljudske Posojilnice, Ferdo Leskovar-	F. K-
Vrečer Rajko: Savinjska dolina. Žalec 1930. Samozaložba. 8°. 266 + IV. str.
Značilno za novo slovensko zgodovino je stremljenje, prikazati preteklost posameznih manjših pokrajin, ali podati rešitev posameznih pokrajinsko-zgodovinskiii vprašanj, s čimer se analitično pripravlja pot sintetični zgodovini Slovenije in poglablja delo v »Slovenski zemlji«. Te pokrajinsko-zgodovinske študije dokazujejo precejšnjo stopnjo našega novejšega zgodovinskega dela in zahtevajo kot predpogoj znanje obče-zgodovinskega toka, v katerem se je pokrajina razvijala, in sigurnost zgodovinskih delovnih metod, obenem pa vpoštevanje zemljepisnih činiteljev.
Kar se tiče zveze Savinjske doline z občezgodovinskim razvojem, pogrešamo v knjigi siguren vpogled v preteklost jugovzhodnih Alp. To kaže že prazgodovinska slika Savinjske doline; Potočka zijalka, Creta, Gotovlje, Šešče in Drešinja ves nudijo dovolj gradiva — ki pa ni uporabljeno — za splošno in podrobno prazgodovinsko sliko. Snov je tako v celoti kot v posameznih slikah preveč raztrgana. Rimska oblast je n. pr. podana na 2—9, pa zopet 243—244 (Trojane, Emona!), politična zgodovina v srednjem veku 18 i. d. in v zvezi z upravno in gospodarsko zgodovino 244 i. d. itd. Radi kronološke neurejenosti ter nepoznanja dobe in razvoja (tudi radi slabega jezika) ostane slika nejasna in nepopolna (Langobardi 244), vsled česar je razumljivo pomanjkanje točne opredelitve do Haupttnannovih in Malovih i. d. naziranj. V novem veku preide pisatelj v skokih od kinetskega upora v XVII. stoletju in nekaj scen iz zgodovine Celjanov na posamezne dogodke Savinjske doline, ki mu nudi ravno v XIX. stoletju z razvojem gospodarstva, hmeljarstva, planinstva in prometa, s političnimi in narodnostnimi boji, z majniško deklaracijo največ in to relativno lahkega gradiva, katero pa ni izrabljeno. Splošno velja povsod: obči in večji zgodovinski dogodki so nejasni, pa če so tudi opisani dvakrat kot n. pr. kmetski upor XVII. stol. (zato pa manjka kmetski upor iz druge polovice XVI. stol.)- Stara Kranjska, Razvoj Spodnjega Štajerja, Reforme Marije Terezije, v podrobnostih pa prikazovanje Veronike Deseniške in spor med Vilkom in teharskimi fanti, so primeri nejasnih in nepopolnih očrtov, ki kažejo, da je imel pisatelj za mentorje sicer dobre vire, da pa jih ni zadostno uporabil.
Tudi v podrobnosti je marsikaj nejasno in netočno. Le nekaj zgledov: Benečani (1) = Veneti; Klavdij Cezar — Caligula (2) združuje dva cesarja, pravilno Klavdij; Pribina je ustanovil cerkev pri Sv. Petru v Savinjski dolini (19); zadnji odstavek strani 19: Friderik II. je dial odpisati davke (20) = III.; Grmada južno od Št. Jurja ob Taboru (20) ni važna, pač pa nad Zovncknm: 1771 novi boji v Italiji (30) — 1"91; Stavek: Avstrija je zgubila Lombardijo, sklenjen je bil mir v Kampoformiju, pozneje po tudi premirje v Leobnu na Zgor. Štajerskem (30), ni vreden popravka; na Brnah, ...»Am Gotwein (Podviin),... v Obransli (44) = v Brodeh, Godvej in ne Podvin, v Obramljah; Dobrol (49) = Dobrovlje; Sv. Matija (52) = Sv. Matevž; Volog (59) leži južno od Lipe, torej nad Vranskim; župnik pri Frančišku Ksaveriju je od 1921 Ivan Vogriuec in ne Gaspar Kačičnik (92): l.ovro Bonturin (188) ni bil ustreljen nad Heckcnbergom, ampak za mlinom na Ilovici na mestu pod potom v Zahomce, kjer raste še danes vrtnica.
Pozitivna vrednota knjige je priobčitev krajevnih, zlasti šolskih kronik, ki niso širjim krogom dostopne.
Kar se pa tiče biografskih podatkov zaslužnih mož iz posameznih krajev, je vprašanje, ali se naj obravnavajo v zvezi z rojstnimi kraji, ali pa v zvezi s kraji, kjer so delovali in vplivali na razmere. Če upoštevamo prvo stališče, potem manjkajo n. pr. v Št. Juriju ob Taboru dr. Lukmann F., ali pa v braslovški občini Košar Fr., Baš Lovro, Korun V. itd. in pesnik in organizator Bošnak Mihael.
Vrečer je za sestavo svoje knjige žrtvoval dosti časa, truda in novca, zato je škoda, da knjiga trpi radi pomanjkanja prave zgodovinske metode. To nam kaže že seznam virov, razpored sinovi in uporaba literature. N. pr. na strani 250. v poglavju »Rojstvo Savinjske doline in njeni gospodarji v srednjem veku« začenja pisatelj z dvema odstavkoma, ki sta povzeta po zadnjem odstavku str. 250. Pircheggerjeve Gesch. d. Stmk. 1920. Razlika je v tem, da pravi Pirchegger: »Verwaltet wurd'e sie von Wil'helm I. und II.«... Vrečer pa: »ni pa še pojasnjeno, kdo so ji bili upravni oskrbniki. Na zemlji ob Savinji se pojavi Viljem II.«... In zopet dalje: »Njegova mati Hema ... je sporočila svojo posest krškemu škofu«. Hema je umrla ok. 1045, krška škofija pa je bila ustanovljena 1072. Tega vrinka o Hemi Pirchegger seveda nima. Nato nadaljuje V. zopet po P. in sicer začne s stavkom, ki spominja na začetek zadnjega stavka na str. 144, dalje pa je očividna zveza s stranjo 251. Rajzlika pa je zopet v podatku smrti: P. 1140, V. pa 1144. In zopet ko pravi P.: »Allerdings war die Mark fast ganz durch Immunitatsgebiete aufgelost«, vsled česar ni bila marka zasedena z upraviteljem: V. pa: »najbrž zato, ker je bila Sav. marka razdeljena v mnoga imunitetna ozemlja«. »Razdeljen« v tem smislu ni isto kar »aufgelost«. Popolnoma pravilno sledijo po P. imunitetna ozemlja, nakar pa na mesto, da bi sledil razvoj teh ozemelj, oziroma njih gospodov, sledi na strani 19 manjkajoča zgodovina Štajerske iin Celjanov.
Vrečer je imel s knjiigo najboljši inamen in škoda, da ni dal rokopisa v presojo
enemu od zgodovinarjev, s katerimi je bil v zvezi. Kako bo služila knjiga domoznanstvu
v šoli, o tem pa bodo izrekli sodbo poklicani.	p> „ *
r r a n j o d a s.
Tuiita Henrik: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana 1929. 8". 100 str. — Dr. H. Tuma je eden izmed najnaprednejših naših planincev in njegovo delo je najznačilnejši izraz novejšega razvoja slovenskega planinstva.
Približno do tragično 1912 preminulega J. Cerka je bilo usmerjeno naše planinstvo v praven odkrivanja naših planin in vzbujanja zmisla za planinstvo. Ta doba našega planinstva je zvezana z imeni Orožen F., Kadilnik F., Aljaž J„ Tomirišek F., Tominšek J., Frischauf J., Kocbek F., Zupančič J., Mlakar J. ter Oblak J. C. V našem leposlovju jo predstavljajo Finžgar F., Mencinger J. in danes Kozak J. Ko so bile z vztrajnim delom planinskih pijonirjev naše Alpe odkrite in je postalo zanimanje za planine zlasti med našim meščanstvom splošno, takrat se je začelo razvijati med naprednejšimi planinci stremljenje za znanstvenim proučavanjem in za poglobitvijo v naše planine, na drugi strani pa visoka in zimska alpinistika. Za F. Seidloiti je najvažnejši zastopnik znanstvene smeri med našimi planinci H. Tuma, kateremu se pridružujeta še Kunaver P. ter Rus J. Obe smeri, tako odkrivanje planinskih lepot, kakor tudi poglabljanje v kulturne pokrajinske in planinske vrednote pa združuje v svojih delili Badjura R.
Največji razmah je doseglo naše planinstvo na Gorenjskem. Zato ni slučajno, če je prvo naše znanstveno planinsko delo napisal Seidl F. o Savinjskih Alpah in če se liče Tumino »Imenoslovje« Julijskih Alp, odkoder ga bo nadaljeval za Karavanke.
O Tuminem delu je z geografskega vidika kritično izpregovoril že Melik A. (GV V—VI, 201—204) in pokazal njegovo ceno v zbranem gradivu im njegovo slabost v jezikovni razlagi ugotovljenih imen. Zeniljepisje je Tuma obogatil s celo vrsto med ljudstvom rabljenih strokovnih nazivov: frata (na Pohorju = laz, ledina v gozdu), ronek, prevala, iizgora, kuntar, škripa, prodiči, brežiči, drniči, ribežni, sopot, škraplje, mele, moli, melina, predolina, predol, predolje, kucer, korod, koreda, zatrep, krot, lazila, drenka,- prelog, pretovče, lasta, lašta, laštanovec, lastovec, lastavica, lašča, zagata, strug, siljica, ozebnik, pele, sravnik, kurnik, šupa, šupica, leva, lopa, lopič, labrje, lašt, kal, medrna, lasenj, mirna grapa, mimik, mirnjak, kobala, komolica in
četrt; nekatere je Turna že objavil, še predno je izšlo njegovo »Imenoslovje« v PV, odkoder je bilo nato ponatisnjeno v pričujoči knjigi.
Vsako ime vzpetine, gorovja ali ledine, ki ga je Turna ugotovil, je tudi geografsko določil po specijalni karti; s tem je omogočil svojemu nasledniku, da bo lahko ta imena primerjal z nazivi v katastralnih mapah, obenem pa omogočil, da bo lahko naš vojaškongeografski institut, ki pripravlja izdajo kart Slovenije 1 : 100.000, s pridom uporabil Tumine ugotovitve. Rešiti pa bo treba principijelno vprašanje dualizma krajevnih imen, kjer imenujejo isti vrh i. t. d. drugače Trentarji kot Bohinjci i. dr. Duali-zem in trializem krajevnih imen zahteva čimprej principijelne rešitve, ker je drugače enotno zaznamovanje nemogoče. Tuma je dodal »Imenoslovju« abecedni seznam (59—100), tako da je uporaba knjige olajšana.
Glede jezikoslovne cene knjige bodo izrekli besedo jezikoslovci; to pa bi bilo važno čimprej, da bodo naslednja imenoslovna dela imela trdno podlago.
V	našem Podravju bi bilo podobno »Imenoslovje« nujno potrebno; zlasti v Mežiški dolini, pa tudi na Pohorju in Kobanskem. Sploh povsod tam, kjer je moderna industrija ubila kmeta in je njegova zemlja prešla, zlasti v Mežiški dolini, v last veleposestnikov. Ker se nekdaj obljudene kmetije, hube, radi izseljevanja v industrializirano dolino opuščajo in postajajo travniki, pašniki in njive vedno bolj gozdovi, zato radi nastopajoče neobljudenosti planin tudi izginjajo domača, narodna imena.
Franjo Baš.
TpojaiioBiili Ciuia: BaTpa y oCmiajitMa h wiraoTy cpncKor napoja. C 9 cjmKa ii nap-tom. Beorpaa 1030. 8°. 339 str. (SEZ, knjiga XLV.)
Srbska kraljevska akademija je izdala etnografsko delo, v katerem podaja avtoi med Srbi nabrano gradivo o ognju, izpopolnjeno z bistvenimi izsledki o ognju pri drugih narodih.
Vsebinsko razpada knjiga v pet delov. V prvem je ipodan nastoj ognja kot ene prvih kulturnih dobrin človeka. Postanek ognja spremljajo bajke in češčenja na domačem ognjišču, o čemer je tudi pri nas razpravljal Schmid W. v zvezi s hallstattskimi kožicami na Pošteli. Iz tega se je razvila važna vloga ognja v rodbini pri poroki, nosečnosti, porodu, smrti. Drugi del govori o živem ognju, ki nastane, če se vzameta dve suhi, n. pr. lipovi poleni in se drgneta tako dolgo drugo ob drugo, dokler ne užge iskra pripravljenih iveri in drv. V zvezi z živim ognjem poroča Trojanovie obširno o raznih oblikah živega ognja, od katerih imajo mnoge značaj češčenja ali kulta, in o kajenju, pri Srbohrvatih, kratko ipa tudi pri IndoevropejciTi in drugih narodih. Tretji del obravnava ogenj v zvezi z voščenimi svečami v rodbini in zadrugi, zlasti ob raznih praznikih, kar je paganskega izvora. Četrti del razpravlja o kropljenju, gašenju oglja, posojanju ognja, o malem ognju, ki ga uporablja pojedinec, medtem ko vadi živi ogenj celotna vas, in o raznih prenešenih oblikah ognja. Jezikoslovnega značaja je peti del, kjer se razpravlja na podlagi izpisov iz Srbske in Jugoslovanske akademije o besedah »vatra« in »oganj«, ipoda zefnljepisna razširjenost obeh besed in zaključi z zgodovinskim pregledom besede vatra.
Register (329—339) omogoča pregled in vpogled v knjigo.
Franjo Baš.
VVecken, Dr. Friedrich, Taschenbueh fiir Fainiliengeschichtsforschung. 3. poboljšana in razširjena izdaja. Leipzig 1924. Verlag Degener und Co. 12 a, XV + 237 str. + 15 str. oglasov.
V	Nemčiji obračajo že nekaj časa posebno pozornost na raziskovanje zgodovine posameznih, posebno plemenitaških oseb m družin. V to svrlio se je ustanovila cela vrsta društev; izhajajo razni časopisi in knjige, rodovniki, priročne knjige i. t. d.
L. 1904. se je več takili društev združilo in ustanovilo nekak »Osrednji urad za osebno in družinsko zgodovino v Nemčiji« s sedežem v Lipskem (Leipzig). Osrednji urad daje razna pojasnila na tozadevna vprašanja, zbira arhiv nemških družin, strokovne knjige in druge publikacije.
Ne samo za uporabo Osrednjega urada in njegovih ustanov, ampak v občni pouk o rodoslovju in o delovanju v tej stroki je znanstveni vodja tega urada 1913—1923, arhivar dr. Fr. Wecken, že 1. 1919. izdal »Žepno knjigo za raziskavanje družinske zgodovine«. Knjiga- bi naj bila po besedah Finkha »neprecenljiv pomoček, klasičen vod.ia v obširnih vrtovih rodoslovia, kjer še mnoga zatvorjena vrata čakajo na otvoritev. Vsi, ki se hočejo z Osrednjim uradom okoristiti, bi morali najprej Weckena proučiti«. Knjiga je izšla 1. 1922. v drugi itn 1. 1924. v tretji razširjeni iffldfajh Precej knijge je Wecken sam spisal, pomagalo mu je na naslovni strani imenovanih pet sotrudnikov, katerih donose je Wecken v knjigi primerno razvrstil. Donosi poedincev so zaznamovani na str. XIII. Knjiga je razvrščena v 7 poglavij. 1. poglavje (A 11 g e m e i n e s) nas seznani z Osrednjim uradom za rodoslovje, z njegovim ustrojem in ustanovami, kakor smo že prej omen:li. Potem ima pregled vseh publikacij v tej stroki od 1. 1574. do 1921; sledijo pravna vprašanja o imenih — razlika med meščanskimi in plemeni-taškimi imeni, pridobitev imena, pravica do stanovskega imena, državna pripadnost, grbi, družinske ustanove, dedovina, arhivi, zveze, pravica do rodoslovnih raziskav in poročil iz cerkvenih matic — (str. 1 do £4). Tukaj, kakor tudi v ostalih delili se knjiga ozira samo na postavodajo in predpise v Nemčiji.
2.	Osnovni pojmi in načela za raziskavo rodbinske zgodovine (str. 55 do 104). Pisatelj razpravlja o pojmih genealogije ali rodoslovja, katero deli v ožji, širši in občni pomen. Dalje: kaj je družina, rod. sorodstvo?; mednarodni znaki za opis rodoslovnih dejstev; oblikovanje rodovnikov; način dela in oblikovanj pri rodopisnih raziskovanjih (s slikami); ureditev rodbinskega ali družinskega arhiva; izvedba rodbinske zgodovine. V dodatku so navedeni razni tiskani zgledi rodovnikov. Sledijo strokovni izrazi, tujke in stanovska (obrtna) imena, kjer pa manjka precej latinskih izrazov za obrtnike, kateri so navadni v naših matičnih knjigah.
3.	Viri za rodoslovje (str. 105 do 130) so cerkvene matice, ki pa že od I. 1809. (v Nemčiji) niso več v župnijskih arhivih, ampak na županstvih, sodnijah i. t. d. V javnih arhivih jih je primeroma malo zbranih. Omenja se, kako se matične knjige vodijo in kako se lahko uporabljajo; navajajo se tudi viri, iz katerih je razvidna starost in shramba cerkvenih matičnih knjig. Pri nas so matične knjige shranjene v župnijskih arhivih, njih starost pa je razvidna iz cerkvenih letopisov. Nadaljnji viri so zapiski ljudskega stanja (zapisniki duš) in zglasilni uradi, ter razni arhivi: državni, mestni, občinski, sodnijski, cerkveni, graščinski i. t. d. V dodatkih sledijo: seznam raznih rokopisnih zbirk, zapisnik inventarjev o zasebnih arhivih, vseučiliščne matrikule (tudi izven Nemčije) ter seznam posebnih govorov- in pa drugih priložnostnih publikacij, ki sicer nimajo posebne vrednosti.
4.	Pripomočki v uporabo virov (str. 131 do 188). Ta del knjige ob-lavnava snovi, ki so potrebne vsakemu zgodovinarju. Razpravlja o nauku o 1'stinah, lokopisih, o Ietoštetju ali kronologiji, o pečatih, grbih in o imenoslovju. Za čitanje rokopisov prinaša stare oblike črk (str. 136 do 142), vezave, okrajšave. Pri Ietoštetju navaja nemška imena mesecev, znake za zodijak in tedenske dneve, julijanski, grego-lijanski koledar in koledar francoske republike ter srednjeveški koledar svetnikov i:i drugih izrazov, ki so potrebni za točno datiramje starih listin. Str. 153 omeni prilogo h knjigi; dr. Dolariusa večni koledar (»Alle Jahreskalender auf einem Blatu) na močnem listu na štirih straneh in prilogo, s katerim je mogoče za vsa leta grego-
rijanskega koledarja (1583—2000) in julijanskega 1. 1470—2004. (oziroma tudi za prejšnje čase) 'gotov tedenski dan natančno določiti. Ta majhni koledar nadomestuje popolnoma Cirottefendovo kajpada veliko bolj pregledno knjižico: Taschenbuch fiir Zeitrechnung. Pri grbih govori pisatelj najprej o grboslovju, potem o grbovi umetnosti in ima celo vrsto slik (na str. 174, št. 12 tudi celjski grb). V dodatku še nas pouči, kako se grbi navadno in pravilno razdele na rodovnikih, nagrobnih in drugih umetniških spomenikih. »Bistvo imen« govori o izviru in pomenu družinskih imen, ki so se s časoma razvijala in včasi tudi potvarjala, da ni moči več določiti njih prvotne oblike in pomena. Imena so se večkrat polatinila in pogrčila. Sicer pa niso imela do novejšega časa stalnih oblik.
5.	Iz družboslovja (str. 189 do 218). Ta del govori o rodu in družbi, o višjem in nižjem plemstvu, o kmetu, meščanu in delavcu, o postanku in razvitku posameznih slojev ter njih razmerju do človeške družbe. Za podlago se ne jemlje navadna razdelitev zgodovine v stari, srednji in novi vek, ker je za naš cilj »nesmiselna«, ampak v dobe plemenske skupnosti, stanovskih udruženj in meščanske družbe. V prvi dobi je vsak človek že po ro>tvu bil navezan na svoje pleme. To je trajalo nekako do 1. 900. in tudi dalje. V drugi dobi (nekako do 1800) se je večji del uredil v gotove kroge stanovske družbe, v tretji pa vlada popolna prostost; ali se posameznik pridruži kaki družbi ali tudi ,ne. Tukaj je glavna vez družina ali bolje hiša, vez med sta-riši in otroki do gotove dobe, dokler si zadnji ne poiščejo lastnega ognjišča, iz družbe se razvija gospodarsko, duševno in državljansko življenje, za katero doprinese vsak stan svoj delež. Za družbo je pomembna vsaka družina; zato pa je smoter novejše vednosti, da družboslovje (Gesellschaftskunde) spopolni s primerjavnim rodoslovjem. Plemstvo je bilo svoje dni podlaga države, kmet je bil od nekdaj podlaga družbe. Meščanstvo se je večinoma razvilo iz kmečkega rodu: delavec pa je bil pomagač obeh in še-le v novejšem času se je izoblikoval v posebni stan.
6.	Po dedovanje (str. 219 do 235) ne govori o dednem pravu na ime, posestvo i. t. d., ampak o podedovanih svojstvih iz človeške krvi, o duševnih zmožnostih in telesnih lastnostih, ki se v gotovi meri podedujejo od rodu do rodu: velikost, obličje, barva, lasje, zdravje in bolezen. Tudi ta dejstva so mnogokrat pripomočki za sestavljanje rodovnikov. Sledi imenik raznih bolezni v narodnih izrazih.
7.	Znanstveno delovanje (str. 236 do 237). Ta del obsega malo več kot eno stran in opominja znanstvenika samo na vprašanja: 1. kaj hočem?. 2. zbiranje gradiva in 3i kako naj svojo nalogo izvedem? Za natančnejši pouk se navajajo tozadevna dela Foncka, Bauerja, Bemiheima in Scheidta. Manjka pa med drugim Eggerei.
Knjiga ima pri majhnem obsegu izredno mnogo gradiva. Ne samo za sestavitelje rodovnikov, ampak za zgodovinarja sploh. Seznani te z vsemi panogami, ki pridejo pri potrebnem zgodovinskem delu v poštev. V posameznostih je knjiga za nas manj porabila, ker se glede zakonodaje in tudi navodleiiih virov oizira skoraj izključno samo na nemško državo. Prav dobro bi enaka knjiga, pripravljena za naše razmere, tudi nam služila. Pri našem zgodovinskem razvoju bi se morala seveda tudi ozirati na avstrijske razmere in vire, ki pridejo za nas posebej v poštev: Dunaj, Gradec i. t. d.
Kljub majhnemu obsegu knjige, ki ima še na koncu 15 strani inseratov, scveaa samo o potrebščinah z ozirom na vsebino naše knjige, stane ista za nas 95 Din.
Matija Ljubša.
GroB Josef: Die altsteinzeitliche Siedlung von Hohienbarenjagern in der groBen Uschowahohie in den Karavanken. Carinthia II, Jg. 119—120, str. 6—11.
O Potočki zijalki sta najprej poročala Brodar S. in Bayer J. 1928 v dunajskih Praehistorica I: Bayerjeve sklepe iz izkopanin na pračloveško raso je odločno od-
klonil Škerlj v GV IV, 141, Zdravniškem vestniku II, 24—27 in opozoril na strokovno kritiko Bayerjevih diluvijalnokronoloških izvajanj v GV V—VI, 185—185. Brodar sam pa je o najdbi pri nas poročal v ČZN XXIV, 113—116 in v Izvestju drž. realne gimnazije v Celju za 1928/29, 3—13 (izšlo tudi v posebnem odtisu). Savnik R. omenja v GV IV, 128—129 Potočko zijalko v zvezi z delom Muzejskega društva v Celju in z ugotovitvijo, da leži pod visokim najdiščem najvišja (1250 m) slovenska vas Sv. Duh. Potom številnih Brodarjevih predavanj in člankov v dnevnem časopisju je dobila tudi naša širša javnost vpogled v paleolitska odkritja na Olševi. Slovanski svet je nazorno informiral o Potočki zijalki Saria B. v Slawfsche Rundschau II, 9—10, ki pozna tudi GroBovo delovanje, ki pa stavlja špiljo v Savinjske planine mesto v Karavanke.
Pred Bradbrjem je kopal v Potočki zijalki Avstrijec J. C. G r o 13, ki je o svojih izkopavanjih poročal v dunajskem Centrallblatt fiir Min., Geol., Palaont. 1929 B, 586—59], v drugem sestavku pa v glasilu koroškega deželnega prirodopisncga muzeja. V zgodovini odkritja omenja, da je začel svoja izkopavanja, ko sta ga na jamo opozorila gg. dr. med. |n jurist Hollegha iz Železne Kaple, ki sta 1926 našla v Potočki zijalki kosti jamskega medveda. Podrobni opis jame in plasti tal se v glavnem strinja z Brodarjevimi podatki. Razlike obstajajo samo v dolžini, kjer navaja Grofi za prednji del 80 m, Brodar 100, za zadnji pa GroB 65 m, Brodar 40 m- Izkopanine pridobljene tekom izkopavanj od jeseni 1926 do jeseni 1928, deli GroB, ki je tudi meril temperaturo jame, v orodja iz kosti, v ostanke jedi, v ožgane in v smotreno vžgane kosti jamskega medveda. Iz njih in iz lege, kjer so najdbe ležale, izvaja: izkopanine iz najstarejše plasti kažejo, da je bila Potočka zijalka bivališče aurignaških lovcev jamskega medveda, ki so vlačili v jamo samo mesnato glavo in istotake okončine, poleg tega pa sklepa na način ubijanja živali. Naslednja mlajša plast pa kaže, da je koncem diluvija človek zapustil špiljo, ki je ostala nadalje prostor, kjer so stari jamski medvedi poginjali in medvedke pometavale.
CroBova izkopavanja imajo znanstveno ceno in izpopolnjujejo Brodarjeva. Radi tega je obžalovati, da manjka uvodu objektivna stvarnost. Bravec dobi iz uvoda vtis, da leži Potočka zi;alka v Avstriji in da je Brodar, ki je 1928 samostojno začel prou-čavati špiljo, storil GroBu krivico in oškodoval znanost v rezultatih izkopavanj. Danes raziskujejo znanstveniki azijske i. dr. nižjekulturne zemlje s privolitvijo domačih vlad, vsled česar je treba ugotoviti nekvalificirano dejanje pri GroBovem delu o jugoslovanski Potočki zijalki. Priliko, da se je to zgodilo, pa smo dali mi sami s svojo pomanjkljivo zakonodajo in s premalo intenzivnim spoznavanjem samega sebe. Sedai je znanstveno nujno ustvariti možnost, da se prouči Potočka zijalka enotno na podlagi GroBovih in Brodarjevih najdb.	p _ „ „ . „ o „ x
i r d ti j o u u 5i
Mati Jos., Die Entwicklungsbedingungen der episehen Volksdichtung bei den Slawen. (Jahrb. fiir Kultur und Geschichte der Slawen. NF V, 1, 1929, 57—76.)
G. avtor, ki je prispeval že z marsikatero lepo razpravo k poznavanju slovanske duševnosti med Nemci, preiskuje v tem spisu vpliv vnanjih činiteljev na razvoj slovanske narodne epike. Ti čilnitelji so: pripovedovatelj ali pisec, publika in epski an> liijent. Od iužnoslovanskih narodov pridejo v razpravi do besede Srbi in Hrvati. Na odnošaje pri Sloveno-Kajkavcih se g. M. ne ozira, pač v tihi podmeni, da tukaj ni tradicij, ki bi bile upoštevanja vredne. Res je predvsem, da so storili domači preiskovalci, čijih dolžnost bi bila to v prvi vrsti, doslej bore malo, dfci razbistre pojme po sloveno-kaikavskem ozemlju. Bodi torej dovoljeno, da opozorim vsaj na nekatere stvari. Predvsem je ohranjen na teh tleh terminus technicus za nositelja pesniških tradicij, namreč »igre«. Beseda pomeni sedaj Spieler (auf ein Instrument), Musikant; vsakomur je znana povest »Kralj Matjaž gode pred peklom«; orodje so mu žolte goslice; peklenski via-
dar vpraša Matjaža: »Čuješ ti, igre, Kralj Matjaž?« V sh. ima »igrač« še splošneiši pomen: lusor in saltator. Razvidno je, da se je pojem oblikoval po nemškem izrazu »Spielmann«, ki je prodrl tudi na slovanski jug (glej str. 65, op.). Zelo važno ie to, kar piše Jakob Bleyer o vlogi slovenskega igrca med Madžari (Beitrage zur Geschiclite der deutschen Sprache und Literatur XXXI, 589 s.); naš igre je postal tam kot »igricz« nositelj epskih tradicij: »ko so prišli Ogri v Evropo, so sicer imeli poklicne pevce; če so pa vkljub temu prevzeli slov. besedo, je moral pomeniti igre posebno vrsto takih ljudi, ki so se v svoji umetnosti razlikovali po obliki in vsebini od domačih ogrskih poklicnih pesnikov. Domnevati moramo, da so igrci obravnavali v svojih pesmih tudi epske snovi; trditev, da so služili le nizkokomični zabavi, se često ponavlja, a ni z ničemer dokazana. Poleg te sposojenke moremo še često opaziti vpliv slovanski nu ogrsko vagantsko in narodno poezijo.« G. Bleyer sklepa svoj znameniti članek z dobro osnovano domnevo, da so bili slovenski igrci oni, ki so posredovali panonsko-hunsko pričo (slonečo na germ, tradicijah) Ogrom, in pozivlje slovenske preiskovalce, da to vprašanje razčistijo. O igreih obstoji pri Ogrih že dokajšnja literatura (1. c. 593).
Neizvestno je, ali najdemo «a južnoslov. tleh skomraha? Etimologija te besede bi nam pojasnila marsikaj, da je znana. Mogoče, da spada semkaj slov. škoinrda, t., konj ali koza, ki jo o predpustu jezdijo; škomrdati, vb., die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, mogoče so mišljene tukaj prvotno grimase glumcev? Mogoče naaa-Ije, da spadajo semkaj še besede, o katerih sem govoril v ČZN XXIII, 144; šamljati, vb., Spiisse treiben-, švab. tsehamelen, vb., zu Gevatter bitten, Possen treiben. Končno je beseda poreden, adj., ausgelassen, lose, mutvvillig verjetno sposojenka iz nem varend; varndiu diet, vaganti. F. Kotnik izraža domnevo, da smo imeli Slovenci ne samo »poredne paure« (take kmete, ki niso bili nikjer po dvorskem pravu vstoličeni), temveč tudi »poredne pevce« (Čas XIX, 11).
Istotako bo treba še določiti pri nas prvotni pomen izrazov, ki se nanašajo na poedine pesniške vrste: basen, bajka in bajulja; slednja beseda je znana na vzhodu danes še v pomenu »keifende Rede«; godica, pesem, popevka. Zatem gadati in pregadati (abgedroschenes Zeug erzahlen), gatati, prečo prečati (štaj. vzhod; pač: priče pričati) i. t. d.
V skladu s splošnim mnenjem položi g. M. nastanek junaške epike pri južnih Slovanih v dobo turške invazije. V tej dobi nastane zgodovinski substrat in duševna dispozicija za ustvarjanje epike. Pri tej priliki bi kazalo omeniti, da vsaka taka tvorno-močna doba absorbira, kar je vstvarila ljudska (ikcija prei: južni Slovani so seveda imeli junaško epiko že pred prihodom Turkov; pri Hrvatih n. pr. je sprožil vpad Mongolov pesniške sile [Peter KlepecJ. Vprašanje, v koliko so v junaški epiki vtelešene initske postave in predstave, je istotako važno, a ne spada v okvir razprave (str. 59). Bogata strokovna literatura, ki spremlja razpravo, povišuje nje vrednost, ki obstoji predvsem v tem, da hoče premotriti razvoj slovanske narodne epike iz enotnih vi-
dikov-	J. K e 1 e m i n a.
Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp. (Donesek k študiju slovenske ljudske arhitekture.) Separatni odtis iz Etnologa IV. Ljubljana 1930. 8°. Str. 30—71+XIV.
Iz družabnih razlogov se srednji in novi vek ni zanimal za kmetsko hišo. Romantika se z našo kmetsko hišo ni bavila, ker so ji zato manjkali zemljepisni iii jeziko-slovno-zgodovinski vidiki, ki so se vzgojili šele v drugi polovici XIX. stoletja; v gradbeni umetnosti in arhitekturi pa je romantika stala pod klasičnimi in klasicističnimi vplivi.
Med Jugoslovani so načeli študij kmetskih bivališč zagrebški umetnostni zgodovinarji po njihovi poti so šli pod vplivom potrebe po motivih Slovenci, v Beogradu pa
so začeli proučavati sela in kmetske stavbe zemljepisci. Zadnji so s Cvijičem dovedli poznanje zahodno- im srednjebalkanskih kmetskih bivališč do višine, katero so dosegli najnaprednejši evropski narodi. Kakor je beograjska šola ustvarila zemljepisno podlago za študij naših kmetskih bivališč, tako je graška šola z Meringerjem in Murkom utrdila podlago za proučavanje naše kmetske hiše z jezikoslovno-zgodovinskega vidika. Najmanj osvetljena je ostala naša hiša z zgodovinske strani, kar je iz značaja virov razumljivo; deloma je poizkušal to pot Geramb. Nekoliko bolje kot z zgodovinsko stranjo je bilo z umetnostno-zgodovinsko in tehnično stranjo naše kmetske hiše; tu je zastavil sedaj svoje pero Vurnik S. in razširil svojo študijo v »Našem selu« z izčrpanjem večine dosedanjega slovstva in z lastnimi izsledki, pri tem pa se je omejil na alpsko hišo.
Literarno-zgodovinski pregled poda glavno dosedanje delo o slovenski alpski hiši, uvede v razdelitev slovenskih hišnih tipov in na podlagi karte do pregledne omejitve alpske hiše. Na slovensko alpsko hišo kakor tudi na selišča in kmetije sta vplivala zemlja in človek. Opis hiše začenjajo tločrti od Žile, gornje Soče in Save, Pohorja in Kobanskega, iz katerih sledi ugotovitev, da se razvija v naših Alpah spioš-noslovenski alpski tloris. Jedro razprave tvori opis lesenih hišnih konstrukcij, notranjosti hiše z njenimi sestavinami in kratek očrt alpskih gospodarskih poslopij, i:a kai sledi pregled estetskega in zgodovinskega razvoja in kot zakliuček dela priloge, izrazito jasno je podana konstrukcija, zunanjost, notranjost in estetska stran slovenske alpske hiše, nazorno je poglavje o gospodarskih poslopjih. Zemljepisni in zgodovinski del je posplošen in zahteva nekatere splošne pripombe, ne da bi načenjali .podrobne ugotovitve.
Kot uvod svoje študije je postavil Vurnik antropogeografijo; s tega vidika so se t. našimi selišči bavili še Cvijič, Sidaritsch, Schmid, Tangi, Lončar, Savnik (v rokopisu), Dainelli, Marinelli in poleg drugih Krebs, ki vsebuje tudi • tozadevno literaturo. Troje zemljepisnih enot je dalo Sloveniji podlago za troje kultur in troje tipov hiš, za srednje-podonavsko, sredozemsko in alpsko hišo. Izoblikovala so se kmetska bivališča pri nas pod vplivom zemlje in raznih kultur. Selišče se razvije v bližini vode, če le mogoče na solnčni legi na primernih geomorfoloških tleh; veter vpliva na bivališča na grebenih, zemeljski plazovi v gotovih geoloških plasteh, n. pr. lapor, snežni plazovi pa pri plan-šarskih bivališčih. Alpsko rastlinstvo, ki je posledica geomorfoloških in klimatoloških razmer, je izoblikovalo lesene stavbe z velikimi napušči in škodljastimi strehami. Poleg zemljepisnih predpogojev so važni zgodovinski, n. pr- kolonizacija, pri kateri pa se narodnostni značaj kaže samo v začetku. Pri naši alpski hiši pride tuji narodnostni živeli manj do izraza, ker so bili freisinški in briksenški kolonisti sicer večinoma nemškega pokoljenja, a alpskega porekla, tako da pride pri hiši z njimi do veljave v prvi vrsti alpski moment. Zgodovinski razlogi igrajo glavno vlogo pri razdelitvi zemlje v kmetska posestva in kmetskih posestev v parcele, a tudi tu vzporedno z zemljepisnimi razlogi, n. pr. kakovost zemlje, terase, mokrota i-1, d. Zato je tudi težko trditi — če še sploh govorimo o narodnostnih tipih, ki so zeniljepisno-zgodovinski — da so nemška naselja v ravnini posamična, ker je to pač »Gewanndorf«; zato tudi težko iščemo narodnpstno-nemške vplive v Davči, katero so razen Podporezna poselili Slovenci, medtem ko Bitnje sploh ne predstavlja selišča posamičnega značaja. Isto je glede za Slovane značilnih selišč. Nemški proučevalci selišč si še danes niso na jasnem, ali je »Rundling« res nekaj izvirno slovanskega, pač pa smatrajo »StraGe.ndorf« za slovarsko značilnost. To pa m« velja za Alpe, ampak za zahodno Polabje.
Lega in zapored kmetij v vasi je odvisen poleg tega še od razdelitve kmetskih posestev in od tega tudi lega hiše same. Nadaljnje samoniklosti hiše izvirajo iz načina gespodarstva v ozemlju samotnih kmetij, zaselkov ali raznih vasi, iz velikosti posestva, ali je o.no veliko, srednje ali malo in ali leži kmetija v višini, na vznožju ali v
dolini na polju; razlika nadalje bo med stavbo n. pr. pohorskega drvarja ter triglavskega planšarja. Vsled tega je težko podati enotno sliko alpskega selišča, kmetije, kaicor tudi alpske hiše, v okviru katere stoji slovenska alpska kmets.ka hiša. Šele iz okvira enotne alpske hiše z njenimi splošnimi značilnostmi pa lahko preidemo na slovensko alpsko hišo, da določimo na njej splošno alpske in Sipecijelno slovenske osobine ter obenem s tem ugotovimo sredozemske in srednjepodonavske vplive, poleg tega pa tudi prehode iz in v Dinarsko ozemlje.
Odgovor na vsa ta vprašanja, kot zemljepisni položaj hiše in kmetije, gospodarsko stanje in preteklost kmeta, križanje raznih zemljepisnih in kulturnih enot na ozemlju Slovenije razloži raznovrstnosti na naši hiši, ki zadobiva pod vplivom današnje civilizacije vedno bolj obrtno in meščansko obliko. Pod uiplivom starejše enostanovanjske, oziroma pritlične mestne hiše se danes naša kmetska hiša z mestno izjednačuje; najbolj počasi gre ta razvoj pri dimnici. Gerambovi podatki za razširjenost in gostoto dimnic 1915 so za Slovenske gorice, Pohorje in ozemlje jugovzhodno pretirani. Ker izide v kratkem karta o razširjenosti naših dimnic, omenjam v dokaz samo Šlebingerjeve podatke za Slovenske gorice pri Murku. Glede izvora dimnic pa nastopi čisto zgodovinsko vprašanje: Kje imamo najstarejši vir za dimnice? Pri nas so to Schmidova izkopavanja na Pošteli in Starem trgu. Ker starejših dokazov, n. pr. slik z vaz, nimamo, so znanstvena podlaga študiju dimnice, zlasti v tločrtu Schmidova odkritja, ta pa predstavljajo ilirske ali keltske dimnice. Da je dimnica antičnega izvora, je jasno, da pa bi bila v današnji formulaciji srednjeveškega izvora, je zgodovinsko netočno, ker nam starotrški hiši VI in VII Schmidovih izkopavanj kažeta prazgodovinski, Ia-tenski izvor. Tozadevno je važen tločrt hiše VI, ki popolnoma nalikujc tločrtu 1 (štajerski tip), str. 41 in ki je tudi temelj »frankovskemu« tločrtu. Dimnica, kakor tudi »frankovski« tločrt v naših krajih sta prvič ugotovljena kot kulturna last Keltoilirov; v očigled tem dejstvom je napačno pripisovati dimnicam srednjeveško formulacijo, kot dajati tločrtom po Dachlerju in Grundu razširjena imena po narodnostih ali plemenih. Da bi Predarlska ne bila vpliva,na od Ilirov — za kar pa tu ne gre —, je tudi netočno, predrimski prebivalci Predarlskc so bili sorodniki Etruščanov, Retijci, ki so bili prožeti keltskih in ilirskih elementov. Da pa je dimnica geografsko vmesni tip med vzhodnoevropsko in sredozemsko hišo, potrjujejo izvajanja: »Kaminasta hiša je specijaliteta plemen ob Sredozemskem morju že od antike sem, kakor je »Herdofenhaus« značilen za vzhodno Evropo tudi vsaj izza zgodnjega srednjega veka sem, dimnica pa je zgolj zadnji stadij razvoja srednjeveške hiše, ki je bila nekoč last vsega neromanskega za-pada« (str. 46). Glede kaminaste hiše in njenega antičnega izvora si znanost — posebno velja to za Severno Afriko — še ni točno na jasnem.. Opozarjam samo na Jes-sena.
Kar se tiče tločrtov samih, manjka tupatam jasnost. Na strani 41 je s številko 1. imenovan alpski nemški 'tločrt po pokrajini kot tirolski tip; je pa to tločrt, ki po Dachlerju, oziroma Krebsu nalikuje bavarskemu. Tločrt št. 2 pa je imenovan kot bavarski tip, ki pa nalikuje alemanskemu tločrtu na Predarlskem, tako da je dvoumen prvi stavek drugega odstavka str. 44, napačen pa drugi stavek str- 48; kajti pri bavarski hiši ®ist der Eingang an der Giebelseite, der Hausgang geht in der Langsachse«. To pa pri naših dimnicah v splošnem ni slučaj, tudi tam samo deloma, kjer so veže v kolenu.
Lepo in močno je opisana konstrukcija, zunanjost in notranjost alpske slovenske hiše. Napušči se proti vzhodu sicer manjšajo pri večjih hišah, relativno večji pa postajajo pri manjših; pod napuščem namreč suši viničar mnoge poljske pridelke. Pri vprašanju koroške »bajštve« (pri Murku = poštr^ba, pašti-ba) je zanimivo zgodovinsko vprašanje izvora. Potem, ko je Geramb ugotovil pri Turrachu »Badestube« kot kmet-
sko kopalnico in našel v štajerskem deželnem arhivu akte iz XVIII. stoletja, s katerimi se iz nravnostnih razlogov uporaba teh kopalnic zabranjuje, je zgodovinsko utemeljeno, da so se te stavbe razvile ne samo kot »Beistubl«, ampak poleg sušilnic tudi iz nekdanjih kopalnic.
Z estetsko razvojne strani je Vurnik ponovno povdaril, da predstavlja alpska slovenska hiša stil kmetskega baroka, tako da postaja to edino znanstveno stališče pri nas vedno bolj splošno in utrjeno. Z zgodovinsko-razvojne strani so ugotovitve težje, ker v nasprotju z Balkanskim polotokom (savardak, Strabo i. dr.) ali Vzhodno in Severno Evropo manjkajo zaenkrat ravno preddela o razvoju alpske hiše v toku zgodovine. Vprašanje je n. pr., ali je renesansa na našo alpsko kmetsko deželo 9»loh kaj vplivala?
Važno in dragoceno je bogato gradivo, ki spremlja Vurnikova izvajanja. Lepe slike polnijo štirinajst prilog in tvorijo razstavo naše, zlasti velike alpske hiše.od lesene konstrukcije, ostrešja, tločrtov, zunanjosti in notranjosti do gospodarskih poslopij in dimnice. Za to gradivo moramo biti Vurniku še posebno hvaležni; pač pa je treba \ takem slučaju paziti na korekture (str. 63!).
V proučavanju naše kmetske hiše še ni načeta njena zgodovinska stran, brez katere moremo ostati v glavnem le pri opisu. Da pa se danes, ko delajo na tem vprašanju že zemljepisci, jezikoslovci, tehniki, umetnostni zgodovinarji, študij kmetske hiše uredi, je postalo potrebno, da zastopniki posameznih strok uredijo delo v nekem pravcu. Da se delo enotno usmeri (terminologija i- dr.), je potrebno skupno utrditi program in smernice dela v posameznih strokah, ker nemogoče je, da bi zmogel posameznik kmetsko hišo z zgodovinskega, zemljepisnega, tehničnega, jezikoslovnega lil umetniškega vidika. Z Vurnikovo študijo je postalo vprašanje sodelovanja na kmetski hiši zainteresiranih znanosti še posebno važno.	Franjo Baš
Vurnik S.: Slowiericy a etnografja. Poljski list »Rucli Slowianski« je v št. 4—5
letošnjega letnika prinesel zanimiv pregled o stanju etnografske vede pri raznih slovanskih narodih. Med članki o etnografiji pri Belorusih, Bolgarih, Srbohrvatih, Čeho-slovakili, Dolnjih i,n Gornjih Lužičanih, Rusih in Ukrajincih je na str. 149—153 pod gornjim naslovom tudi članek o Slovencih; napisal ga je dr. St. Vurnik v Ljubljani.
Članek podaja kratek zgodovinski pregled, sodobno stanje in naloge naše etno-grafije. Pisan je z vidika osrednjega slovenskega muzeja, zato je historični (po avtorju »troche przydlugi«!) uvod članka žal površen; kajti velik del našega etnografskega dela se je izvršil brez zveze z ljubljanskim muzejem. Vsaj glavne rezultate tega dela pa bi članek, ki naj slovanski svet informira o našem narodopisju, vendarle moral omeniti. Za popolnoma ne osnovano smatram n. pr., da pregled slovenske etnografije docela zamolči tako funidiamentalno delo, kakor so Štrekljeve Slovenske narodne pesmi. Pa tudi imen Pajek, Navratil, Šašelj, Murko, Sič, Kotnik ni lahko preiti. Trditi, da se je nova era slovenske etnografije začela šele po vojni, v taki zvezi, kakor stoji to na str. 150, češ, da je vse prejšnje delo nesistematično in diletantsko, je na vsak način pretirano in v taki obliki nevzdržljivo. Ista neenotnost in pomanjkljivost se opaža pri upoštevanju publikacij in muzejev. Ako se v članku imenoma navaja »Etnolog«, bi se moral vsaj omeniti tudi naš »Časopis«, ki je v svojih 25 letnikih — čeprav stoji v njem narodopisje bolj v ozadju — ipak ipriobčil marsikak donesek. Ravno za članek o slovenski hiši, ob katerem je v pregledu opozorjeno na »Etnologa«, je dr. Vurnik sam uporabljal tudi izsledke in klišeje našega »Časopisa«; o njega narodopisni kakovosti torej ni mogel lahko dvomiti. Pri naštevanju muzejev je med izvenkranjskimi omenjen pač deželni muzej v Gradcu, popolnoma zamolčana pa je zbirka Zgodovinskega društva v Mariboru, dasi bi kot plod našega, slovenskega dela zaslužila vsaj kratko omembo.
Mislim, da bi nekoliko širši in manj pristranski pogled na stvar bil koristen in več pripomogel h konsolidaciji naše etnografije ko tista ekskluzivnost, ki dela vtis, kakor da so ji pomočniki pri delu neljubi, namesto da bi ji bili dobrodošli-
J. Q I a s e r.
Društveni glasnik.
Muzejsko društvo v Ptuju.
(Poročilo o društvenem delu od občnega zbora dne 25. aprila 1929 do 9. aprila 1930.)
Adapcijska dela in arheološka raziskovanja. Vse delovanje v tem letu se je osredotočilo na ureditev zbirk in restavracijskih del v muzeju. Predvsem je zidarski mojster Horvat nadaljeval očiščevanje štukatur v refektoriju. Razbite dele je deloma, kolikor se je moglo, popravil. Meščansko-šolski ravnatelj g. Adolf Gailhofer jun. z Dunaja je slike na stropu v refektoriju mojstersko restavriral. — Notranji samostanski vrt se preureja, postavljena je bila lična lesena studenčna hišica v gotskem slogu.
Jarek pred muzejsko pisarno se ie za 1 Vi m podaljšal, ker je mokrota škodovala zidovju in zbirkam, posebno knjižnici.
Popolnoma na novo se je postavila zbirka orožja. V ta namen je društvo dalo napraviti dvoje velikih stojal za orožje, puške, pištole, čelade in sablje. Dalje se je napravilo dvoje stojal za helebarde in orožje nekdanje ptujske narodne garde. Kupilo se je dvoje lutk za rimske oklepe, katerih imamo sedaj troje. Kar je bilo pokvarjenega, se je popravilo. V refektoriju se je razobesila zbirka ptujskih bakrorezov, jeklorezov, litografij in raznih drugih znamenitosti iz raznih dob. V refektoriju visi sedaj tudi velika doprsna slika ustanovitelja in častnega člana našega muzeja g. prof. Ferka ter zbirka častnih članov Muzej, društva. Pisarniški inventar se je povečal z nakupom dveh dolgih miz. Ferkova knjižnica se je deloma tudi preselila in preuredila. Gdč. E. Smodič je uredila zbirko ptujskih cehovskih listin v društv. arhivu.
Odkritja. Na Hajdini, blizu šole, so delavci našli pri kopanju gramoza nekaj rimskih grobov, v. katerih je bilo nekaj žar s pepelom, vrčev in stekleničic. Vse stvari, kolikor se je moglo še dobiti, je zbral tajnik A. Smodič.
Neki kmet na Sp. Hajdini je našel pri svoji hiši večjo zbirko rimskih novcev iz dobe Konstacijeve, vloženo v zavojčkih. G. podpredsednik notar Skrabar je vso zbirko natančno popisal.
Na prostoru stare vojašnice so v jeseni 1. 1929. porušili nekaj starih hiš, v katerih so odkrili 12 lepih cinastih krožnikov raznih oblik in velikosti S cehovskimi znaki okoli 1. 1620. Omenjeno najdbo je kupil za društvo g. notar Skrabar in se nahaja sedaj v muzeju.
Obiski. Poleg mnogoštevilnih šol in drugih posetnikov tu- in inozemstva omenimo najodličnejše: Varaždinsko Muzejsko društvo 2. VI. 1929. Steiermarkischer Mo-torsportklub iz Gradca 30. VI. 1929. Angleški arheologi, ki so prepotovali vso Jugoslavijo, so obiskali tudi Ptuj. Društveni in državni funkcijonarji so jih sprejeli pri mi-treju na Bregu, kjer so bili pogoščeni z malo zakusko. Društvo jim je poklonilo veliko število imitiranih čaš gubank. Istega dne, 10. VII. 1929, so si tudi ogledali muzej in grad, nakar so se vrnili v Zagreb. Dne 17. VIII. 1930 si je general g. P. Zivkovič, ministrski predsednik, z g. ministrom dr. A. Korošcem ogledal muzejske prostore, o katerih se je zelo laskavo izrazil. 1. IX. 1929 so bili v muzeju magistratni uradniki vso
naše države, 11. IX. 1929 pa prof. dr. P. Traeger iz Berlina, 28. XI. 1929 Joseph Kle-mens Prinz von Bayern, ki se je izredno zanimal za naše gotske znamenitosti.
Knjig in časopisov je bilo .nakupljenih: Archaologischer Anzeiger, kompleten od 1. 1904. Časopis za ZN. Jahreshefte des osterr. archeol. Institutes. Bonner Jahrbuclier. Numismatische Zeitschrift. Blatter fur Heimatkunde. Zbornik za umetnostno zgodovino. Germania. Glasnik etnogr. muzeja v Beogradu. Mitteilungen iiber die steir. Volksgene-ologie. Starinar. Narodna starina. Propilaen Kunstgeschichte (3 knjige: Die Gothik, Rokoko in Barok). Beitrage zur Kunde steierm. Geschichtsquellen, nekaj letnikov na kupljenih od Študijske knjižnice v Mariboru. Emona. Schliemannove izkopine v Troji. Byloff, Das Verbrechen der Zauberei ter še mnogo knjig in tekočih revij, katerih naštevati ne dopušča prostor. Ogromno število knjig je bilo tudi vezanih.
Pomnožitev zbirk: 1. Model za voščene podobice sv. Trojice iz gline. Nakupil g. notar Skrabar. 2. Pisan Dienstreglement, daroval g. Strohmeier. 3. Dve plaketi, daroval g. Friedrich. 3. Rudarska svetilka za olje, darovala g. Woliova. 4. Dvojni šiling avstrijski, darovala ga. Wolfova. 5. 2 plaketi, slikan grb, 1 stara fotografija, darovala gdč. Strohbach. 6. 12 cinastih krožnikov, nakupil g. n. Skrabar. 7. Rimski pis-kerček z gumbi iz Rogoznice, nakupil g. n. Skrabar. 8. Jeklorez sv. Viktorina, daroval g. n. Skrabar. 9. Dnevnik Ursuline Hold (rokopis), daroval g. sod. svetn. Travnei. 10. Rimska žara, daroval g. A. Smodič. 11. Relikviarij, nakupil g. 11. Skrabar. 12. Več starih knjig, darovala g. Ružička. 12. Nagrobni nagovor dr. Mathansa 30. okt. 184", daroval g. Mathaus Jož. j uit. 13. 3 slike in 3 fotografije porušenih hiš pri stari vojašnici.
Objave: Ste'e Fr. v ZUZ 1929, str. 55 in 140; Ptuj, bivši dominikanski samostan. (Razlaga gotskih napisov fresk in razlaga slik, oziroma prizorov na stropu v refekto-riju.)
Drugih objav razen manjših člankov v dnevnem časopisju ni bilo.
Blagajniško poročilo: Gospod blagajnik prof. Fr. Alič poroča, da ima Muzejsko društvo 191 rednih in 11 častnih članov.
Celokupni dohodki so znašali letos............ 40.705.04 Din
Celokupni izdatki................... 39.094.20 „
Gotovina znaša . . 1.610.84 Din
Za revizorja sta bila izvoljena g. dr. A. Remec in g. šol. upr. Uroš Peček, ki sta račune pregledala, našla vse v popolnem redu ter piedlagala, da se da blagajniku absolutory, kar se je soglasno sprejelo.
V	minulem društvenem letu je imelo društvo 10 odborovih sej, razposlalo je pa 38 dopisov in 186 vabil na občni zbor. Društvo je dalo natisniti 1000 vabil za občne zhore in je pristopilo k poštni hranilnici v Ljubljani.
Poročilo o prodaji vodnika »Poetovio«. (i. notar V. Skrabar poroča, da je znašal lanski dolg pri podružnici Ljubljanske kreditne banke 33.817.55 Din; društvo pa je plačalo banki, oziroma pri raznih ptujskih denarnih zavodih 9.157.55 Din, tako da znaša sedanji dolg še 24.660.— Din.
V	svrho lažje prodaje vodnika »Poetovio« se je znižala cena izvoda, negledc ali je slovenski ali nemški. Nevezani izvodi stanejo 20 Din, vezani pa 30 Din.
Odbor, ki je bil lani izvoljen za dobo treh let, je ostal isti, samo na mesto g. bančnega ravnatelja A. Matevžiča, ki je odšel iz Ptuja, je stopil namestnik g. prof. Kanduč.
V	zadnjem poslovnem letu beleži društvo težko izgubo treh članov, g. dr. T. Gosaka, g. prof. A. Kasimira in g. posojil, ravnatelja Fr. Toplaka. Slava tem odličnim članom!
A. Smodič — tajnik.
Zamena publikacij
V zameno pošiljajo svoje publikacije sledeče korporaciie, ozir. uredništva:
Beograd: Kr. Srpska Akademija; Društvo sv. Save; Glasnik Geografskog društva; Etnografski muzej; Strani pregled; Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor; Starinar-
Bres lan: Jahrbuch fiir Kultur und Ceschichte der Slaven.
Celovec: Carinthia I.
Dunaj: Wiener Zeitsclirift fiir Volkskunde.
Gradec: Historischer Verein fiir Steiermark.
Krakov: Lud Slowianski.
Ljubljana: Čas; Dom in svet; Etnolog; Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo; Mentor; Popotnik; Slovenski pravnik; Slovenski učitelj; Bogoslovni vestnik, Geografski vestnik; Zdravniški vestnik; Zbornik za umetnostno zgodovino; Ljubljanski zvon.
Lvov: Lud; Ruch sloviariski.
Makarska: Nova revija.
Novi Sad: Glasnik Istoriskog društva u Novom Sadu-
Olomuc: Časopis Vlasteneckčho spolku musejnfho v Olomouci.
Padova: Atti della Accademia scientifica Veneto-Trentino-Istriana.
Praga: Cesky časopis historicky; Slovansky prehled; Slovansky ustav; Sla-via; Narodopisny vestnik českoslovansky.
Rim: Bollettino deli' Associazione internazionale degli studi mediterranei.
Sarajevo: Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini.
Skoplje: Glasnik Skopskog naučnog društva.
Sofija: B^lgarskata Akademija na naukite.
Som bo tel.i: Vasvarmegye es Szombathely varos kulturegyesiilete.
Split: Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku.
Zagreb: Jugoslavenska Akademija; Brača Hrvatskog zmaja; Hrvatski geografski glasnik; Narodna starina: Vjesnik Hrvatskoga arheološko!;a društva; Vjesnik kr. drž. arkiva u Zagrebu.
Bulic dr. Fran, ravnatelj v p. drž, arheološkega muzeja v Splitu; t Kos dr. Fran, profesor v p. v Ljubljani; Kovačič dr. Fran, profesor bogoslovja v Mariboru; Murko dr. Matija, vseučiliški profesor v Pragi; t Turner dir. Pavel, veleposestnik v Mariboru.
Imenik članov Zgodovinskega društva,
I Č a s 111 i člani.
II. Redni član i.
Bedekovčlna:
Noršie Vekoslav, župnik.
Braslovče:
Drž. osnovna šola.
Beograd:
Goršič dr. France, inšpektor ministrstva
Brezno:
Zapečnik Ivan, postajni načelnik.
Repič Franjo, ravnatelj drž. želez, šole: Tašner Josip, inšpektor ministrstva
pravde.
za notranje zadeve;
Brežice:
Drž. deška meščanska šola; Jurhar Martin, župnik; Lipej Franc, trgovec.
Blanca:
Bregant Zmago, šolski upravitelj.
Buče:
Kos Makso. šolski upravitelj.
Bogoiiira:
Krajevni šolski odbor.
Celje:
Božič dr. Anton, odvetnik;
Celjska posojilnica; Cestnik Anton, profesor v p.; Dolničar dr- Josip, sodnik; Družba sv. Mohorja; Drž. okoliška deška osnovna šola; Drž. realna gimnazija; Goričan dr. Alojz, odvetnik; Hranilnica mestne občine; Hrašovec dr. Juro, odvetnik; Jaušovec Fr., strokovni učitelj; Javina mestna knjižnica; Jurak Peter, opat; Jurko Rado, šolski nadzornik v p.; Kalan dir. Ernest, odvetnik; Kardinar Jožef, profesor v p-; Kožuh Josip, profesor v p.; Laznik dr. Karol, odvetnik; Lilek Emil. vladni svetnik; Ljubša Matija, kaznilniški kurat v p.; Ljudska knjižnica kat. prosvetnega društva;
Ljudska posojilnica; Ljudsko vseučilišče; Marine Ernest, lesni trgovec; Mlinar Ivan. profesor; Muzejsko društvo; Novačan dr. Anton, odvetnik; Orožein Janko, profesor; Orožen dr. Milan, odvetnik; Pere Martin;
Vrečko dr. Josip, odvetnik. CIrkovce pri Ptuju: Drž. osnovna šola; Gril Adolf, kaplan: Ravšl Anton, župnik-Cven pri Liutomeru:
Krajevni šolski odbor. Črensovci: Klekl Jožef, župnik v p.; R. k. osnovna šola. Črešnjevec Dri Slov. Bistrici:
Drž. osnovna šola. Dob pri Domžalah:
Markič Josip, žuipni upravitelj v p. Dckležovje:
Osnovna šola. Dolnja Lendava:
Drž. meščanska šola. Dornava:
Drž. osnovna šola. Dravograd:
Kolenc Pavle, živinozdravnik. Fram:
Posojilnica. Gomilsko:
Krajevni šolski odbor. Gorica:
Premrou Miroslav-Gornja Ponikva pri Žalcu:
Gorišek Janez, župnik. Gornla Radgona: Boezio dr. Lenart, odvetnik; Drž. osnovna šola: Mavrič Karol, šolski upravitelj;
Posojilnica; Požun Hinko. notar. Gornji Grad:
Slander Maks, župnik. Gospič:
Turk dr. Alojz, profesor. Gradec: Klasinec dr. Ivan, odvetnik; Seminar fiir slaw. Philologie (Univerza). Guštani:
Močnik Peter, šolski nadzornik. Hotiza Dri Dolnii Lendavi: Zadravec Matija, ekspozit. Ivanci Drl Bogoini:
Schneider Franja, učiteljica. Jarenina:
Čižek Josip, dekan. Kamuica Dri Mariboru: Božiček Fran. župnik; Kranic Marko, kaplan. Kamnik:
Mlakar o. Bernardin, frančiškan. Kapela pri Radencih: Krajevni šolski odbor: Meško Martin, častni kanonik-Kaola (Weizelsdorf):
Si.nger Štefan, župnik. Kočevje:
Drž. realna gimnazija. Konjice:
Mastnak August, sodili uradnik; Prus dr. Anton, odvetnik: Rudolf dr. Ivan, odvetnik: Trstenjak Dragotin, sreski načelnik. Koprivnica:
Adamič Karlo. drž. učitelj glasbe. Koroška Bela: Drž. osnovnia šola; Smolik Rupert, šolski upravitelj. Kraui:
Dolar dr. Simon, profesor: Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja. Krčevina Dri Mariboru:
Drž. osnovna šola. Križevci pri Liutomeru: Ašič Maks, kaplan; Lobar dr. Feliks, zdravnik; Weixl Josip, dekan. Laporie:
Ozimič Jože, župnik. Laško:
Drnovšek dr- Dominik, odvetnik: Pernat dr. Arnold, starejšina sreskega sodišča. Lipovci Dri Beltincih:
Gumilar Franjo. šolski upravitelj. Ljubljana: Andrejka dr. Rudolf, vladni svetnik; Benkovič dr. Ivo, odvetnik: Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslov-cev:
Debevec dr. Jožef, profesor v p.;
Dolenc dr. Metod, vseuč- profesor; Dolenec Ivan, profesor; Dostal Josip, ravnatelj škof. pisarne; Drž. I. dekliška meščanska šola; Drž. VI. deška osnovna šola; Drž. žensko učiteljišče; Frančiškanska knjižnica; Grafenauer dr. Ivan, profesor; Uruden Mirko, bančni ravnatelj; Historični seminar;
Hribar Ivan, pokrajinski namestnik v p-; Jeglič dr. Anton Bonaventura, škof; Juridična biblioteka; Kelemina dr. Jakob, vseuč. profesor; Kidrič dr. France, vseuč. profesor; Kos dr. Milko, vseuč. profesor; Kotnik dr. Fran, banski inšpektor; Kranjec Silvo, profesor; Lukinan dr. Franc, vseuč. profesor; Pirkmajer dr. Otmar, pomočnik bana; Pivec-Stele dr. Melita, uradnica I.ic. knjižnice;
Povalej dr. Josip, finančni direktor; Rupel dr. Mirko, profesor: Rus dr. Jože, bibliotekar Licejske knjižnice;
Saria dr- Balduin, vseuč. profesor; Savnik dr. Roman, profesor; Seminar za slovansko filologi.io: Slavič dr. Matija, vseuč. profesor; Stele dr. France, konservator; Steska Viktor, referent za verstvo v p.: Stroj Alojzij, kanonik: Svet dr. Jakob, sodnik; Šanda dr. Dragan, profesor; Šentjakobska knjižnica; Šerko dr. Alfred, vseuč. profesor; Šlebinger dr. Janko, ravnatelj Licejske
knjižnice; Tunia dr. Henrik, odvetnik: Turk dr. Josip. univ. docent: Vrhovnik Ivan, župnik v p.; Zidanšek inž. Josip, referent za kmetijstvo;
Ženska realna gimnazija.
Ljutomer:
Čitalnica:
Drž. meščanska šola; Krajevni šolski odbor; Lovrec Andrei, župnik: Stainko dr. Marko, odvetnik; Stoian dr. Ivan. notar: Trinkaus Ivan, stareišina sreskega sodišča:
Trsteniak dr. Aloiz. sreski načelnik; Zacherl Fran, učitelj v p. Loka pri Zidanem mostu: Potrč Slavko, kaplan; Šket Mihael, župnik.
Maišperc:
Zaje Janez, kaplan. Makole: Šegula Franc, župnik-
Mala Nedelja:
Krajevni šolski odbor. Marenberg:
Kolšek Avgust, notar. Maribor: Ašič Ivan, notar; Barle Jože, magistratni svetnik; Baš Franjo, profesor; Baumgartner Egon, inž.; Berdajs Vilko, veletržec; Bezlaj Franjo, mestni gradb. asistent; Bogovič Ivan, profesor; Boštjančič dr. Leopold, odvetnik; Brolih Luka. profesor; Bureš Franjo, urar; Cafuta Anton, kaplan; Cizelj Miško, naduč. moške kaznilnice, Cukala dr. Fran, kanonik; Čeme Albin, inž., mestni gradb. nadsv-; Černič dr. Mirko, primarij; Dernovšek dr. Janko, primarij; Devetak Viktor, revident drž. železnice; Dijaški dom;
Dolar dr. Anton, profesor; Drž. I. dekliška meščanska šola; Drž. II. dekliška meščanska šola; Drž. 1. dekliška osnovna šola; Drž. II. dekliška osnovna šola; Drž. deška meščanska šola; Drž. I. deška osnovna šola; Drž. Ill- deška osnovna šola: Drž. gimnazija: □rž. moško učiteljišče: Drž. žensko učiteljišče; Drž. realka;
Faninger dr. Rihard. odvetnik;
Frančiškanski samostan;
Gasparin Filip, profesor;
Glaser Janko, knjižničar;
Golubovič Vekoslav. zasebni uradnik;
Grčar Milica, mešč. učiteljica;
Gerčko Anton, carinik;
Gruntar Viktor, profesor;
Gselman Josip, oskrbnik:
Heric dr. Matija, profesor:
Hohnjec dr. Jožef, profesor bogoslovja;
Hojnik dr. Fran, odvetnik;
Ipavic dr. Benjamin, zdravnik:
Jakac Andrej, učitelj moške kaznilnice;
Jančič dr Ivan, starejšina državnega
tožilstva; Janežič Rudolf, kanonik; Jankovič dr. Fran, zdravnik moške kaznilnice;
Jehart dr. Anton, profesor bogoslovja;
Jelene inž. Jože. arhitekt:
Jeraj dr. Josip, profesor bogoslovja;
Jerebič Fran. bančni ravnatelj;
Juhart Franjo. sodnik:
Juvan dr- Alojzij, odvetnik:
Kac dir. Viktor, zdravnik:
Karlin dr. Andrej škof;
Kartin dr. Franc, zobozdravnik:
Kenda Robert, profesor;
Keršovan Vekoslav, predstojnik mestne
policije; Kimovec dr. Ivan, odvetnik; Klavžar Zora, ravnateljica mešč. šole; Klemenčič Anton, upravitelj pošte; Kn. šk. dijaško semenišče; Kociper dr. Janez, profesor; Kochler Alojz, magistratni ravnatelj; Kolar Božidar, magistratni uradnik; Korošec Anton, veterinarski inšpektor; Kotnik dr. Janko, profesor; Kovačec dr. Janko, ravnatelj Oblastne
hranilnice; Kovačič Anton, profesor; Kovačič dr. Makso, profesor; Kovačič Ivan, trgovec; Kranjc Jatiko, poštni uradnik v p.; Kravos Ivan, sedlar; Krepek Anton, drž- uslužbenec; Kristan Viktor, polkovnik v p.; Kronvogel dr. Josip, dvorni svetu, v p.; Kukovec dr- Vekoslav, odvetnik; Lašič dr. Ferdo. odvetnik; Lavrenčič Anton, prokurist Ljublj. kreditne banke; Leben inž. Ivan, nač. progovne sekcije; Leskovar dr. Josip, odvetnik; Lipoid Ivanka, odvetnikova soproga; Ljudska knjižnica;
Madile Franjo, višji inšpektor mestnega gradbenega urada; Maister Rudolf, general v p.; Marin dr. Vilko, zdravnik; Meško Ivan, kaznilniški paznik; Minarik Franc, lekarnar: Mirt dr. Jožef. ravn. dešk. semenišča; Močnik Anton, pregl. moške kazmln.; Močnik dr Vinko, profesor bogoslovja; Mohorko Jože, postajni .načelnik; Mravljak Ivan, profesor; Mulej dr. Anton odvetnik: Miiller dr. Fero, odvetnik; Munda Vinko, stolni vikar; Oset Miloš, veletrgovec; Ostanek Franc, bančni uradnik; Pagon Franjo, načelnik materijalnega
skladišča; Pernat dr. Tone, odvetnik: Pestevšek Karol. policijski svetnik; Pipuš Hedviga;
Pirnat Franio, drž. višji živinozd ravnik; Pivec Rupert, pom- genu komisar v p.; Pivko dr. Liudevit, profesor; Ploj dr. Miroslav, veliki župan v p.; Ploj Oton. notar v p.; Posojilnica v Narodnem domu; Potočnik dr. Matko, ravnatelj moškega
učiteljišča; Prijatelj Ivan, profesor; Prijatelj Karol, profesor; Ravter Mirko, vadniški učitelj; Rezman Alojzij, profesor: Rode Viktor, strokovni učitelj; Rodošek Franjo, magistratni svetnik;
Rojko dr. Maks, ravn. mestne klavnice; Rovšek Maks. trgovec; Rožman Fran, transportni kontrolor; Rožman o. Viljem, benediktinec; Saršcin Rudolf, profesor; Skušek Oskar, industrijalec; »Slomšek«, liter, društvo bogoslovcev; Sojč Ivan, kipar;
Somrek dr. Josip, profesor bogoslovja; .^nodnještajerska ljudska posojilnica; Stabej Josip, višji pristav; Stertrar Anton, dekan; Strmšek dr. Pavel, profesor; Stupr.il Bogomir, profesor; Šepec Marko, trgovec; Šerec Josip, kavarna »Jadran«; Šilih Gustav, profesor; Škapin 'dr. Karol. odvetnik; Škofič Virgil, železničar; Štor Franjo, mag- rač. svetnik; Šnuderl dr. Makso, odvetnik; Štupca Marija, profesorica v p.; Tomažič dr. Ivan, pomožni škof; Tominšek dr. Helena, profesorica; Tominšek dr. Josip, igimn. ravnatelj; Tomšič inž. Dušan, ravn. mestne plinarne:
Tomšič dr. Fran. odvetnik; Toplak dr. Fran. zdravnik; Toplak dr. Jakob, dvorni svetuik v p.: Trafenik Josip, posojilnični tajnik: Travner dr. Vladimir, sodnik okrožnega sodišča:
Udruženje učiteljiščnikov moškega učiteljišča: Umek Mihael, škof. tajnik: Vales Alojz, kaznilniški višii paznik; Veble d'r Andrej, odvetnik: Vidic inž. Ignac, načelnik kurilnice: Vinarska in sadjarska šola; Vodenik Jernej, zvaničnik drž. zel.: Voučina Anton, mestni geometer; Vraber dr. Maks. kanonik: Vrabl Niko. višji ravn. moške kaznilnice;
7asebno žensko učiteljišče šol. sester; Zavadlal Pavel, kurat moške kazn lnice: Zavodnik Albert, preglednik moške kaznilnice:
7tir>ain<V- Jakob,, real, ravnatelj: 7ebot Franio. zastonnik zavarovalnice: ?ivortnik Pavel profesor: ?mavc dr. Jakob, profesor v n.; Žunkovič Davorin, ravnatelj Študijske knjižnice. Murska Sobota: Drž. realna gimnazija; Martinišče, r. k. dijaški zavod; Milač Simon, profesor; Pavlič Lojze, profesor; Sokolsko društvo:
Šumenjak dr. Slavko, starejšina »reškega sodišča: Veinar Jože. šolski nadzornik.
Muta:
Perko Anton, podravnatelj železarne. Novo mesto: Drž. realna gimnazija; Furl an o. Alfonz, frančiškan; Krajšek Anton, okrajni glavar. Ormož:
Okrajna posojilnica. Paris:
Ecole des Langues Orientales. Pekre:
Paitler Josip, učitelj. Pobrežie pri Mariboru:
Drž. osnovna šola-Polenšak:
Poplatnik Josip, župnik. Polzela: Červinka dr. V., zdravnik: Krajevni šolski odbor-Ponikva:
Krevh Matko, kaplan. Praga:
Heric dr. Fran, nadbibliotekar vseuči-liščne knjižnice. Prevalie:
Doberšek Karol, učitelj. Prihova pri Koniicali:
Kumer- Karol. župnik. Ptuj:
Belšak Štefan, župni upravitelj v p.;
Drž. deška osnovna šola;
Drž. realna gimnazija;
Kolarič Anton, profesor;
Komljanec dr. Josip. gimn. ravnatelj;
Minoritski samostan;
Muzejsko društvo;
Posojilnica;
Skrabar Viktor, notarski namestnik; Smodič Anton, učitelj; Šalamun dr. Franjo, odvetnik: Vošnjak Ivan. tovarnar; Žagar dr. Ivan. prošt-Rečica v Savinjski dolini:
Drž. osnovna šola. Remšnik:
Pavlič Vid, župnik. Ribn'ca iia Pohorju: Drž. osnovna šola; Hauptman U-. šolski upravitelj. Rogaška Slatina: Čitalnica; Posojilnica; Zdravilišče. Rogoznica Dri Ptuiu:
Kramberger Franc, posestnik. Ruše: Drž. osnovna šola; Olaser Viktor, lesotržec: Podravska podružnica SPD: Pšunder Ferdinand, župnik: Sarajevo:
Slanič Pavle, orožnik. Sevnica ob Savi: Kuk Jožef, kaplan.
Slivnica pri Celju:
Rabuza Jakob, župnik; Šetinc Franc. šol. upravitelj v p. Slov. Bistrica:
Drž. meščanska šola-Slovenjgradec: Čižek Alojz, mestni župnik; Grmovšek Miloš, šolski nadzornik; Okr. učiteljsko društvo Solčava:
Šmid Miloš, župnik. Spodnja Sv. Kungota:
Kraner Vinko, župnik. Središče ob Dravi: Cajnkar Jakob, župnik; Kotnik Franc, učitelj; Krajevni šolski odbor. Stari trg pri Slovenigradcu:
Jurko Ivan. župnik-Stična:
Knjižnica cister. opatije. Stoperce:
Pichler Alojz, župnik. Strasbourg:
Tesniere Lucien, vseuč. profesor. Studenci pri Mariboru: Hren Anton, šolski upravitelj; Jaklič Josip, carinski posrednik. Studence pri Poličanah:
Cede Jožef, župnik. Sv. Andraž v Halozah:
Škamlec Ognjeslav, župnik. Sv. Barbara v Halozah: Vogrin Janez, župnik. Sv. Barbara v Slov. goricah:
Potočnik Jožef, župnik. Sv. Benedikt v Slov. goricah: Brvar Ignacij, kaplan: Gomilšek Franc, župnik. Sv. Duh na Stari gori:
Drž- osnovna šola. Sv. Ema:
Plepelee Josip, župnik. Svetinje pri Ivanikovcih:
Osterc dr. Alojzij, kaplan. Sv. Florijan pri Rogatcu:
Stefanciosa Andrej, učiteli. Sv. .ledert:
Lončarič Josip, župnik. Sv- Jurii na Ščavnici: Bralno društvo; Jurinec Matiia. veleposestnik. Sv. Jurij ob iužni železnici: Kmetiiska šola:
MarzidOvšek Jakob, vojni kurat v p.: Slov. kat. prosvetno društvo; Svetina dr. Fran. zdravnik. Sv. Jurii ob Pesnici:
Trsteniak Ernest, župnik-Sv. Jurii ob Taboru:
Zdolšek Franc, župnik. Sv. Križ ori Rog. Slatini: Čater Anton, kaplan.
Sv. Lenart v Slov. goricah:
Drž. deška meščanska šola; (jorišek dr. Milan, odvetnik; llaunig dr. Ožtiald, starejšina sreskega
sodišča; Janžekovič Jožef, dekan; Kramberger dr. Ludovik, zdravnik. Sv. Lovrenc na Dravskem poliu:
Spindler Franc, župnik. Sv. Marjeta ob Pesnici:
Frangež Jernej, župnik. Sv. Marjeta pri Moškanicih:
Drž. osnovna šola. Sv. Marjeta na Dravskem poliu:
Drž. osnovna šola. Sv. Marjeta ori Rimskih toplicah:
Bohak Jakob, župnik. Sv. Marko pri Ptuiu r Drž. osnovna šola. Sv. Martin pri Slovenjgradcu:
Lenart Janez, nadžupnik. Sv- Martin pri Vurbergu: Lajnšič Anton, župnik. Sv. Miklavž pri Ormožu:
Vargazon dr. Matija, posestnik. Sv. Rupert nad Laškim: Jager Avguštin, župnik. Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji:
Zemljič Matija, župnik-Sv. Trojica pri Moravčah:
Markič Josip, župni upravitelj v p. Škofia vas pri Celiu:
Kafel Anton. Šmarie pri Jelšah: Hranilnica in posojilnica; Kartin Herbert, sreski načelnik; Rupnik dr. Srečko, odvetnik; Šašel dr. Josip, starejšina sreskega sodišča. Šmartno na Paki: Presker Karol, župnik: Krajevni šolski odbor. Šmartno ob Dreti:
Drž. osnovna šola. Šmartno nri Velenju: Guzei Jurij, kaplan-Šoštani: Drž. meščanska, šola; Drž. osnovna šola: Kraigher Anton, notar: Maver dr. Fran. odvetnik. Št. IX ori Velenju:
Sclireiner Franc, župnik. Št. l!i v Slov. goricah: Vračko Evald. župnik. Št. Jernei ua Doleniskem:
Schoeppl dr. Anton, odvetnik. Št. Pavel nri Preboldu: Končan Fortnnat. župnik; Krajevni šolski odbor.
Št. Viti nad Ljubljano:
Breznik ar. Anton, profesor; Jere dr. hran, profesor; Lešnik Franjo, podpreglednik fin- kontrole;
Miklavčič Maks. profesor; Ravnateljstvo škotijsFe gimnazije; Solar Jakob, profesor. Teharie pri Celiu: Drž. osnovna šola; Majdič Josip, graščak. Trbovlje: Rata i Miroslav, katehet; Žmavc Jože. katehet. Turnišče: Osnovna šola; Župnijska knjižnica. Velenje: Krajevni šolski odbor, Miiušek Franjo, učitelj. Velika Nedelja:
Drž- osnovna šola. Velika Polana (Prekmurle):
R. k. osnovna šola. Veržei: Bralno društvo; Marijanišče. salezijanski zavod. Vič pri Liubliani:
Drž. osnovna šola. Vransko:
Zdolšek Josip, starejšina sresk. sodišča-Vrhnika:
Drž. osnovna šola-Vuhred:
Pahernik inž. Franjo, velepos. Vurberg pri Ptuiu: Drž. osnovna šola: Kokelj Aloizii. župnik. Vuzeuica: Drž. osnovna šola: Hranilnica in posojilnica; Mravliak Josin. župan. Vollmaier Karol, šolski upravitelj. Zagreb: Hark' Janko, kanonik: llešič dr. Fran. vseučiliški profesor; Jelenič dr. Julijan. vseuč. profesor; Matkovič Martin, profesor; Slav. seminar vseučilišča: Zavrnik dr. Fran, vseuč. profesor. Zlbika:
jelšnik Ivan. župnik. Žalec: Kraievni šolski odbor: Savinjska posojilnica; Vrečer Rajko. šolski upravitelj. Žižki pri Črenšovcili: Osnovna šola.
Skupno število rednih članov 480.
V oceno in zameno doposlane tiskovine.
(od 8. februarja do 30. junija 1930.)
Jugoslavanska Akademija v Zagrebu:
Rad. Knjiga 237. U Zagrebu 1929. Kr. Srpska Akademija v Beogradu:
Posebna izdanja- Knjiga LXXV.: V. Jagič, Spomeni mojega života. I. (1838—1886.) Beograd 1930. — Knjiga LXXVII.: M. Kostrenčič, Fides publica u pravnoj istoriji Srba i Hrvata do kraja XV. veka. Beograd 1930. Spomenik. Knjiga 69. Beograd 1929.
Srpski etnografski zbornik. Knjiga 45: Trojanovič, Vatra u običajima i životu srpskog naroda. I. Beograd 1930. Atti della Accademia Scientifica Veneto—Trentino—Istriana. Vol. XIX—XX. Padova 1928-1929.
Bollettino deli' Associazone internazionale degli studi mediterranei. I./l. Roma 1930.
Brača Hrvatskog Zmaja. Br. 12, 15, 18—21, 23—26, 28, 29, 33, 35—43. Zagreb 1909—1929.
Brastvo. XXIV. Beograd 1930.
<5as. XXIV, 4.-8. Ljubljana 1930.
Cesky Časopis historicky. XXXVI, 1. Praha 1930.
Dom in svet. XLIII, 1.—4 Ljubljana 1930.
Etnolog. IV, 1. Ljubljana 1930.
Glasnik Istoriskog društva u Novom Sadu- III, 1—2. Novi Said 1930. Glasnik Muzejskog društva za Slovenijo. X. Ljubljana 1929. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini. XLI. Sarajevo 1929. Hrvatski geografski glasnik. I, 2. Zagreb 1930. Hribernik Fr., Mesto Šoštanj. Celje 1930.
Posebna izdanja Etnografskog muzeja u Beogradu. Sv. 1.: Jugoslovenska narodna
nošnja. Beograd 1930. Jahrbiicher fiir Kultur und Geschichte der Slaves N. F. B. V, H. 4. Breslau 1929. Karlič P., Hrvatski kralj Tomislav i njegovo doba. Zagreb 1926. Laszowski E., Matica plemstva. Zagreb 1903. —, Porodica Tomašiča. Zagreb 1910. —, Povijest Desinca-Prhoča- Zagreb 1914. Lilek E., Karakteristik der kroatischen Verschworer Petar Zrinski, Fr. Frankopau und
der Katarina Zrinska im Lichte der historisehen Wahrheit. Celje 1928. Mentor. XVII, 6—10. Ljubljana 1930. Popotnik. LI, 5—8. Ljubljana 1930. Slovenski pravnik. XLV, 1—4. Ljubljana 1930. Slovansky prehled- XXII, 1—5- V Praze 1930.
Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor. IX; X, 1. Beograd 1929—1930. Nova revija. IX, 1—3. Makarska 1930. Ročenka Slovanskeho ustavu. II. V Praze 1930. Ruch slowianski. II, 10; III, 1—5. Lwow 1929—1930.
Schunemann K., Arbeiten zur deutschen Geschichte in siidslav. Sprachen- Leipzig
1927—1929. (Ponatisi iz »Jahresberichte fiir dteutsche Geschichte«.) Slavia. Villi, 4. Praha 1930. Narodna starina. Sv. 19, 20. Zagreb 1930. Tuma dr. H., Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana 1929. Slovenski učitelj. XXXI, 1—6. Ljubljana 1930. Bogoslovni vestnik. X, 2. Ljubljana 1930. Geografski vestnik. V—VI. Ljubljana 1930.
Narodopisny vestnik českoslovanskf. XXII; XXIII, 1. Praha 1929-1930.
Zdravniški vestnik. II, 1—5. Ljubljana 1930.
Vjesnik kr. drž. arkiva u Zagrebu. IV. Zagreb 1929-
Zbornik za umetnostno zgodovino. IX, 3—4. Ljubljana 1929.
Wiener Zeitschrift fiir Volkskunde. XXXV, 1—3. Wien 1930.
Ljubljanski zvon. L, 1—6. Ljubljana 1930.
Publikacije Zgodovinskega društva.
Z zvezdico zaznamovane postavke so razpečane.
»Časopis za zgodovino in narodopisje«. I.—XXIV. (1904—1929). Vsak letnik po Din 40, v inozemstvo Din 50, v knjigotrštvu Din 60. *L, zv. 1.; VIII.; XL; XII. z v. 1.; XIII. — L. XXV. (1930) Din 50, v inozemstvu Din 60, knjigotrška cena Din 75.—.
Kazalo za letn. I.—XX. Časopisa Din 30, v inozemstvo Din 40, v knjigotrštvu Din 50.
Zgodovinska knjižnica I. oddelek, 1. zv.: Krajevne kronike. Din 3. Zgodovinska knjižnica II. oddelek, 1. zv.: Prazgodovinske izkopine. Din 3.
*Vrstovšek dr. K.: Celjski grofje in njih ozemlje. Vrstovšek dr. K.: Dr. Matija Prelog. Din 3. K r a g e 1 j J o s.: Tolminski opravilnik. Din 3. * K o v a č i č F r.: Trg Središče. Kovačič Fr.: Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Din 25. KovačičFr.: Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Din 50, po pošti Din 53.
Košir P. — Moderndorfer V.: Ljudska medicina. Din 10. Dolenc dr. Metod: Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti gorskih bukev. Din 10.
Strmšek dr. Pavel: Dramatično društvo v Mariboru. Din 10. Št rekelj dr. Karol: Historična slovnica slovenskega jezika. Sn. 1—3. (Glasoslovje). 1. in 2. sn. po 10 Din, 3. po 3 Din.