Str. fi
.S L O V E N K A'
St. 6
Prvo razočaranje.
Spisala Marica.
Bila sta bratranec in sestričina po materi. Sedela
sta na klopi v sladkem molku in tihem šepetanju. Večer
je bil prijeten, tih, dasi teman, kajti mali mesec se je
skril, ko se je komaj pokazal. Pod njima na cesti je že
utihnilo življenje in vrvenje ljudi ter ni se čulo druzega
nego žuborenje morskih valčkov; bijočih se ob skalovje.
Sedela sta drug tik druzega in dasi si nista pravila nič
skrivnostnega, srčnega, govorila sta tiho ali s-ta pa
molčala.
Njegova bližina je bila zanjo neizrecna sreča in v
tej bližini bila bi najraje zatisnila oči in sanjala. Bila
je tako mlada in neizkušena, uboga Stana ! Bilo ji je vsega
komaj šestnajst let !
Dasi ji on še zinil ni o ljubezni, vendar bila si je
v svesti v dnu svojega srca, da jo ljubij _to J^e čitaJa,
št. -,.
,S L o v E N K A'
Str. 7
tako dobro v njegovih pogledih in v tolikih besedah, v
katerih je izražal vso nežnost svojo do nje.
Onega večera bil je še posebno dvorljiv do nje.
Po precej dolgem molku, čutila je njegovo roko na
svojej in zajedno šepetanje :
,Kako lepe sanje sanjam vsak dan, vsako uro.
Stana moja ! Taka-le hišica najrajše seveda kje ob morji
v njej pa moja sladka golobica in jaz Sedaj, ko mi po-
višajo plačo, živela bodeva lahko brez skrbi in ne l)rez
razveseljevanja. Gledišče, enkrat na leto potovanje, to si
bodeva že lehko privoščila.*
Stisnil je med tem njeno roko v svoji, malo, drobno,
otroško ročico, ki se je tresla, česar pa on ni zapazil v
svojem razvnetju.
„Po letu bodeva tako sedela pred najino vilo in
menila se, po zimi pa bodeva v topli sobi čitala, igrala,
pela ! Povej, Stana, ne bode li to lepo, zavidanja vredno
življenje?"
Objel jo je v svojem ognji ter strastno pritisnil
njeno otroško glavo na svoje prsi. Umolknila sta, ona je
pa slonela še vedno in on je držal nje roko ter zrl v
daljavo sanjavo, oh, tako sanjavo !
Tretji dan potem je odpotoval. Razjokala se je
pred vsemi, ko je stopil v voz ter jo še z voza poljubil
enkrat na belo čelo in l)leđi lićici. Kričala je je za njim
„Ka sviđanje !" ko je zdrčal voz nizdol po cesti.
,Bog ve kedaj !" odvrnil je on, pozdravljaje še en-
krat predno je voz zavil za vogel.
Čez dva dni je že pričakovala pisma od njega, pri-
nesli so res pa le listič /:a njene stariše, v katerem se
lepo zahvaljuje za gostoljubnost in prijetno bivanje pri
njih ter posebe še prav srčno pozdravlja svojo „malo,
prelestno sestričino".
Minevali so dnevi in minevali so tedni, a zanjo še
ui došlo pismo.
Uboga Stana je trpela kakor vsa taka prav mlada,
zaljubljena bitja. Z vsako pošto je pričakovala pisma,
ko ga ni bilo s prvo, nadejala se je, da pride z drugo,
ko ga ni bilo danes, pričakovala je je jutri--
Naposled pa se je ohralirila in napisala na svojem
finem lističi :
»Pomniš li večer kak more šumjelo?" Ljubka, pri-
jetna glasba bilo mi je nekdaj pluskanje valov ; ob bregu
sem prerada sanjarila o svoji sreči, zdaj pa tod le ža-
lujem in z mano, zdi se mi, da žalujejo valčki. Oni ve-
čer, ko si se tako razvnel, ko sem počivala v sladkih
trenotkih na tvojih prsili, kako si mi lepo opisoval na-
jino lepo bodočnost, a sedaj o tebi ni sluha ! Zaspala bi
najrajši in se ne vzbudila nikdar, nikdar več.. ."
Tik nje, svoje izvoljenke, zaročnice svoje, je sedel,
ko mu je prišlo pismo v roke. Smehljaje se, dal je listič,
njej, da je precitala, potem pa je rekel :
„Uboga moja mala Stana, kdo bi bil to mislil ? Ko
sem govoril o bodočnosti, mislil sem na te, biser moj in
na svojo srečo poleg tebe. V svoji zaljubljeni duši sem
mislil, da morajo vsi znati mojo srečo, no vidim, da
Stana ni znala, revica, o tebi nič, otrok je..."
Pritisnil j«) je nase tesneje, mnogo tesneje nego
Stano, ki je uprav tedaj mislila nanj ter gledala sanjavo
tija doli na morje lepi solčni zahod.