cena 40 dinarjev številka 16(769) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 25. aprila 1985 lb 27. aprilu 1. maju Komunistična partija Slovenije je 27. aprila leta 1941 kt svojo politično zrelost z združitvijo vseh naprednih sil v io Zvezo za boj proti okupatorju: ustanovljena je bBa obodilna fronta slovenskega naroda. Njeno zgodovinsko poslanstvo nadaljnje po vojni socialistična zveza delovnega ljudstva, ki združile najširše težnje in interese delovnih ljudi ter občanov; posamezne in skupne, predvsem pa tiste, ki jih druži hotele po svobodi, enakopravnosti, miru in napredku. ■ Da so frontni deli SZDL zazrti v prihodnost in napredek, rjujejo tudi rezultati nedeljskega referenduma, kjer smo delo-(judje in občani v vseh krajevnih skupnostih občine Velenje pokazali svoio visoko zavest in se odločili ZA. Za naš boljši, lepši Jutri, prepričani, da smo lahko močni, če vidimo skupen cilj. Tako kot so ga naši starši, bratje-, sestre videli v ustanovitvi osvobodilne fronte pted 44. leti. Zato bo letos na ta dan še toliko bolj slovesno in v najlepši mesec v letu bomo stopili polni poleta. Pred nami je tudi praznovanje 1. maja. To je in ostaja mednarodni praznik (klavcev vsega sveta. Praznik v borbi za enotnost, solidarnost in mir. Vzrok-za praznovanje sega v 19. stoletje, ;o so se začeli delavci organizirano boriti za skrajševanje detovne-Easa. 1. maja 1886. leta so ameriški delavci, združeni v Zvezo kovnih sindikatov, svoje zahteve strnili v tri znamenite osmice: dela, 8 ur počitka, 8 ur kulture in zabave. Toda, mednarodno >vo je dobil 1. maj na prvem ustanovnem kongresu Druge macionale, ki je sklenila, „da je treba ob določenem dnevu Etnizirati veliko mednarodno manifestacijo in to tako, da na ta dan delavci v vseh državah tat v vseh mestih hkrati sporoče oblastem zahtevo po osemttrnem delavniku .. .""Od takrat sodeluje prvomajskih zborovanjih na milijone delavcev skoraj v vseb lah sveta. > Pri nas so bila prva zborovanja leta 1890 v nekaterih slovenskih in hrvatskih mestih, po letu 1900 pa se je praznovanje razširilo v vse kraje Jugoslavije. Toda, šele v letih po zmagoviti revoluciji, je pni maj postal splošni in ljudski praznik, Vsako leto se delavci v Jugoslaviji spomnimo delavcev, ki so Bcth socialnih razmerah z Internadonalo na ustnicah in nagelj-v gumbnicah, slaviBi 1. maj kot edini in resnični delavski Spominjamo pa se tudi prehojene poti, uspebov in težav i naše družbe, pri ustvarjanju pogojev za človeka vredno v danes smo se v naši domovini ponovno znašli v ne-ranera obdobju, ko se moramo pogumno in odločno isom, ki telijo odkrito ali prikrita pospraviti v zgodovine tisto najbolj pomembno kar imamo: socializem in samoupravljanje. Boriti se moramo proti težnjam, ki željjo uresničevanje samoupravnih odnosov prestavljati v neke boljše čase hi vedno znova jasno povedati, da za samoupravljanje delavcev ni boljših ali slabših časov. Čas je vedno pravi in pomembno je, da to povemo prav danes in ponovno dokažem«, da nas lahko iz težkega gospodarskega položaja reši le jasna opredelitev za nadaljevanje začrtane poti. Tudi zato, ker je prav letošnje leto obeleženo z dvema pomembnima letnicama: 40. fet je poteklo od osvoboditve in prav toliko od prvega kongresa jugoslovanskih in slovenskih sindikatov, ki je prav na začetek svoje resolucije zapisal naslednjo nalogo: ,,Borba za ohranitev in utrjevanje enotnosti delavskega razreda kot ene vodilnih sil OF slovenskega naroda v času obnove domovine"1. Ob praznovanju 27. aprila in 1. maja vsem delavcem in občanom čestitamo za dan Osvobobodilne fronte in delavski praznik ter jim tudi v prihodnje želimo veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin Predsednik OS ZSS Velenje Ciril Grebenšek Povsod ZA samoprispevek V nedeljo je bilo v vseh krajevnih skupnosti občine Velenje praznično, saj smo se krajani odločali za novi 4. samoprispevek. Že na vsezgodaj so po dolini odmevali zvoki velenjskih in .šoštanjskih godbenikov, poseben ton pa so temu razpoloženju dali tudi rudarji s kanonado pri velenj-. skem gradu. Lepo okrašena volišča so v vseh 26 krajevnih skupnostih odprli že ob 6. uri zjutraj, člani volilnih komisij pa so pričeli delo že veliko prej. V vseh krajevnih skupnostih so krajani sedaj že četrtič spoznali, da je za uspešen razvoj potrebno še naprej takšno zbiranje denarja. Prav zato so se povsod odloČili ZA. Volišča je obiskalo skupaj kar 98 odstotkov volivcev, v mnogih okoljih pa so se glasovanja udeležili prav vsi krajani 100-odstotno udeležbo so imeli v krajevnih skupnostih Bevče. Bele vode. Cir- kovce. Podkraj — Kavče. Ravne in Šentilj. Prvi so končali glasovanje na /olišču v Velikem vYhu. med krajevnimi skupnostmi pa v Belih vodah. kjer je tudi največ krajanov obkrožilo ZA. Objavljamo neuradne podatke, koliko odstotkov volilnih upravičencev je v nedeljo glasovalo ZA: Bevče 66.42. Bele vode 80.05. Cirkovce 69.42, Druž-mirje — Gaberke 68.00. Gorenje 64.00. Lokovica 67.5, Paka 71.00. Plešivec 71,00. Podkraj — Kavče 77.43. Ravne 66.00. Skorno — Florjan 57.9. Šentilj 61.8. Škale 64.00. Šmartno ob Paki 69.8. Šoštanj 52.4. Topolšica 61.00, Velenje — Desni breg 50 93. Velenje — Levi breg 57.8. Konovo 66.7. Pesje 56.00. Stara vas 75.14. Staro Velenje 73.5. Šalek — Gorica 68,3. Velenje — Šmartno 54.0. Za-vodnie 56.4 in krajevna skupnost l-dvarda Kardelja 56.0. Ob 27. aprilu - obletnici ustanovitve OF in 1. maju - prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! Skupščina občine Velenje Občinska konferenca ZSMS Izvršni svet skupščine občine Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZRVS in Občinska konferenca ZKS Občinski štab TO občine Velenje Občinski svet ZSS Krajani Stare vasi so v nedeljo okoli devete ure na volišču navdušeno pozdravili svoja najstarejša krajana, 93-letno Jero Mori in 94-letnega Jožeta Blatnika. Oba sta v navzočnosti volilne komisiie. predsednika skupščine občine Velenje Janeza Basleta in predsednice OK SZDL Velenje Nade Zavolovšek-Hudarin, kot že tolikokrat doslej, obkrožila DA. Šaleška dolina Naše praznovanje V velenjski občini so se že začele prireditve v počastitev dneva osvobodilne fronte in delavskega praznika. Danes bo končan teden delavskega filma. V zadnji predstavi v domu kulture v Titovem Velenju si lahko ogledate zgodovinski spektakel »Rdeči« . Popoldne ob 13 JO bodo na osnovni šoli bratov Mravljakov v Titovem Velenju odprli razstavo z naslovom »Delavska in prosvetna društva Svobode«, jutri ob 8. uri pa bodo na osnovni šoli Veljka Vlahoviča s priložnostno slovesnostjo odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol velenjske občine na temo »40 let svobode«. Osrednja proslava ob letošnjem 27. ' aprilu in t. maju bo v Šaleški dolini jutri (v petek) s pričetkom ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju. Na njej bodo podelili letošnja priznanja osvobodilne fronte in srebrne znake Zveze sindikatov zaslužnim aktivistom. (Letošnje dobitnike predstavljamo na 2..3..4. in S. strani Našega časa). Hkrati predstavljamo tudi letošnje dobitnike zlatih znakov Zveze sindikatov in zlatega priznanja Osvobodilne fronte iz Šaleške doline. Franc Šmon. ho prejel zlato priznanje osvobodilne fronte, zlati znak sindikata pa bodo dobili Jože Krk. Alojz Napotnik. Alojz Saje in Stane Žula. Na jutrišnji proslavi v domu kulture v Titovem Velenju bosta v kulturnem priigraniu sodelovala moški pevski zbor kajuh, in Rudarski oktet. V počastitev obeh praznikov ho po ulicah litovega Velenja in Šoštanja slovesen sprevod z baklami. Sprevod po ulicah Šoštanja bo v soboto, 27. aprila, začel se bo ob 19. uri. Sklenili ga bodo s srečanjem delovnih ljudi in krajanov na vrtu Kajuhovega doma. Tradicionalni sprevod po ulicah Titovega Velenja bo tudi letos na predvečer delavskega praznika. 30. aprila, s pričetkom ob 20. uri. Ob 21. uri pa se bodo delovni ljudje in občani zbrali na prvomajskem plesu v Rdeči dvorani. Po tradiciji bodo ha predvečer pred delavskim praznikom po krajevnih skupnostih zagoreli kresovi. Praznični dan, 1. maj. bodo tudi letos. kot je v Šaleški dolini že v navadi, naznanili godbeniki z igranjem koračnic in streli iz možnariev. Občinska konferenca SZDL Velenje in občinski sindikalni svet Velenje vabita, da se v kar največjem številu udeležimo prireditev ob obeh pomembnih praznikih, še posebej pa prvomajske haklade ter srečanja delovnih ljudi in občanov na dan praznika. 1. maja. na grajski gori. To se bo začelo ob 11, uri. NAJRAJE NOSIM HLAČE [MEroju 2, stran * f>aS C&S OB 27. APRILU Titovo Velenje ir 25. aprila 1985 Herman ARUČ bo prejel srebrno priznanje OF za prizadevno delo pri krepitvi krajevne samouprave in na področju telesne kulture. Je dolgoletni aktivist krajevne skupnosti, ki si je vedno prizadeval za napredek temeljne skupnosti in občine. V KS Skale-Hrastovec je opravljal funkcijo predsednika Sveta krajevne skupnosti v času, ko so potekale pomembnejše akcije za izboljšanje pogojev bivanja v KS (vodovod, cesta, vrtec . . .). Pri svojem delu je uspel povezovati interese krajanov in te interese usklajevati v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Zelo prizadevno in uspešno je njegovo delo na področju telesne kulture, tako v občini, kjer opravlja funkcijo predsednika zbora uporabnikov SIS telesnokulturne skupščine, kot v REK, kjer je predsednik komisije za šport in rekreacijo. Po njegovi zaslugi seje v KS močno razmahnila množična rekreativna dejavnost, ki združuje veliko število krajanov. Hkrati pa je bil pobudnik in ustanovitelj TVD Partizan Škale-Hrastovec. Tovariš Arlič že petindvajset let deluje v gasilskih vrstah. V društvu opravlja funkcijo referenta za kulturo, je član nadzornega odbora, poleg tega pa sodeluje v vseh akcijah. ************************** Stane DIVJAK bo prejel Srebrno priznanje OF za delo na stanovanjsko-komunal-nem področju v krajevni skupnosti in občini. Stane Divjak se je vključil v življenje in delo krajevne skupnosti Konovo takoj po preselitvi v ta predel mesta. Vedno si je prizadeval za uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosqv in za krepitev delegatskega sistema. V KS Konovo je opravljal funkcijo člana sveta KS, Predsedstva Krajevne konference SZDL, delesacije KS za SIS materialne proizvodnje, nato pa je bil izvoljen za predsednika Sveta KS. Vse zadolžitve je opravljal vestno, največji pa je njegov prispevek na stanovanjsko-komunalnem področju. Kot strokovnjak je sodeloval pri vseh investicijah v krajevni skupnosti, kot član gradbenih odborov in kot nadzorni organ. Enako zavzeto je deloval tudi v interesnih skupnostih občine Velenje, kjer je opravljal funicijo predsednika Izvršnega odbora Stavbno-zemljiške skupnosti in funkcijo predsednika skupščine Cestne skupnosti občine Velenje, od tod pa je bil delegiran tudi v skupščino Cestne skupnosti Slovenije. V tem mandatnem obdobju je tudi član skupine' delegatov občine Velenje za zbor Združenega dela Skupščine SRS Slovenije. Pri Skupščini SRS deluje tudi kot član Odbora za stanovanjsko-komunalna vprašanja. Je človek, ki je ob vsakem času in vsakomur pipravljen nesebično pomagati, zato uživa med krajani velik ugled. *************************** Herma GROZNIK bo prejela Srebrno priznanje OF za dolgoletno požrtvovalno družbenopolitično delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah KS in občine Velenje. Sodi med aktiviste, ki jih odlikuje izredna delavnost in popolna predanost našemu političnemu sistemu. Nemogoče je našteti vse pomembne • funkcije, ki jih je opravljala in jih še opravlja. Vsako od njih pa izvršuje izredno zavzeto in vestno. Ze kot srednješolka je bila sprejeta v Zvezo komunistov in vse od takrat aktivno sodeluje v Občinski organizaciji ZK kot članica Konference komiteja, in raznih komisij. V osnovni šoli, kjer poučuje, je opravljala funkcijo sekretarke OO ZK. Zagotovo ni slučaj, da je bila izvoljena za predsednico Tova-riškega razsodišča Občinske organizacije ZKS Velenje. Na svojem prvem delovnem' mestu v Cirkovcah je kot učiteljica takoj ujela stik s krajani in vzpodbudila družbenopolitično življenje v kraju. Tudi na šoli Gustava Sili-ha v Titovem Velenju je vključena v delo samoupravnih organov, skoraj nepretrgoma dvajset let. Opravljala je najodgovornejše funkcije v občini, med drugim je bila tudi član delegacije za Zbor občin SRS in podpredsednica Skupščine občine Velenje. V tem mandatnem obdobju je predsednica Skupščine SIS otroškega varstva in članica Komiteja za družbene dejavnosti pri SO Velenje. Vseskozi dela z mladimi, še zlasti uspešno v taborniškem odredu ,,Jezerski zmaj". ************************** Mirko HUDEJ bo prejel Srebrno priznale OF za dolgoletno aktivistično delo v Krajevni skupnosti Lokovica. Mirko Hudej se je pred dvajsetimi leti, takoj po prihodu v krajevno skupnost Lokovica, vključil v družbenopolitično delo tega kraja. Sodeloval je v vseh prostovoljnih akcijah in jih pomagal organizirati. V Socialistični zvezi so mu najprej zaupali funkcijo poverjenika, nato pa je bil predsednik Krajevne konference Socialistične zveze. Deloval je tudi v samoupravnih organih krajevne skupnosti, in sicer kot član Sveta Krajevne skupnosti in kasneje kot predsednik tega organa. Aktivno je zastopal krajevno skupnost kot delegat samoupravnih interesnih skupnosti. Trenutno je podpredsednik Skupščine krajevne skupnosti. Deluje tudi na področju kulture, še zlasti v moškem pevskem zboru. Je skromen in prizadeven aktivist ter dober delavec, za kar je tako v KS kot v delovni organizaciji že dobil družbena priznanja. V KS Lokovica tudi v prihodnje računajo na njegov delovni prispevek. Vida KLEMENČIČ bo prejela Srebrno priznanje OF za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti in občini. Z zavestjo, da človekovo življenje bogati delo in aktivnost za doseganje skupnih ciljev, je od rane mladosti nesebično delila svoj čas med delovne in družbenopolitične dolžnosti ter družino. Leta 1943 je sodelovala na mladinski akciji proti okupatorju, zato so jo aretirali. Osvoboditev je dočakala v koncentracijskem taborišču Rawens brUck. Po osvoboditvi je nadaljevala svoje aktivistično delo kot ulični sekretar OF v Ljubljani in kot organizacijski sekretar OF na terenu. Bilj-i je članica OO ZZB v Ljubljani in v Velenju ter članica Komisije za bivše politične zapornike in internirance v Ljubljani in predsednica enake komisije pri OO ZZB NOV Velenje pri" OČ ZZB NOV Velenje. Zavzeto je delovala v samoupravnih organih v bolnišnici Topolšica in v OO ZSS, kje; so jo predlagali tudi v Občinski svet ZSS Velenje. Kot delegatka se je udeležila V. kongresa ZS Jugoslavije in V. kongresa ZK Slovenije. V KS Topolšica je prizadevno delala kot tajnik KO ZZB, kot sekretar OO ZK in kot predsednik Odbojkarskega kluba Topolšica. V KS Velenje center — Desni breg,« kjer zdaj živi, je članica delegacije za socialno skrbstvo, še vedno pa deluje v Predsedstvu OO ZZB NOV Velenje in v Nadzornem . odboru OK SZDL Velenje. ************************** Ivan KUMER bo prejel Srebrno priznanje OF za prizadevno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih KS Ravne. Ze več kot deset let prizadevno opravlja funkcijo predsednika Krajevne organizacije ZZB NOV Ravne. Borčevska organizacija pod njegovem vodstvom uspešno povezuje z drugimi dfužbenopoli-tičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in društvi v KS, za kar je prejela Srebrno priznanje OF. Deluje tudi . v drugih organih krajevne skupnosti. V tem mandatnem obdobju je član Skupščine krajevne skupnosti, član Predsedstva KK SZDL, član Komiteja za SLO in DS, član delegacije za SIS družbenih dejavnosti in član Izvršnega odbora KUD Ravne. V delovni organizaciji TEŠ je član Delavskega sveta in IO OOS. Ljudje ga poznajo kot vestnega človeka in prizadevnega aktivista. Vsako leto je organizator svečanosti ob pohodu udeležencev po poteh legendarne XIV. divizije in ku-rirčkove pošte skozi krajevno skupnost. S svojo harmoniko prispeva k ohranjanju in razširjanju partizanske borbene pesmi in s tem tradicij narodno osvobodilne borbe. Angela DOBNIK bo prejel^Srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo v KS Pesje. Angela Dobnik sodi med naše aktiviste, ki so začeli s svojim delovanjem med narodno-osvobo-Jilno borbo. Po vojni je opravljala poklic babice. Vseskozi je delovala med ljudmi, jim svetovala in pomagala, še zlasti tistim, ki so živeli v težjih razmerah. Pri delu se ni omejevala na službene dolžnosti, temveč se je njeno poklicno delo prepletalo z aktivističnim. Leta 1961 se je preselila v Pesje, kjer se je takoj in z vso vnemo vključila v življenje in delo kraja. Dolga leta je bila članica Krajevne organizacije Rdečega križa in Občinskega odbora Rdečega' križa. Mnogi so pod njenim mentorstvom opravili tečaj prve pomoči. Zavzemala se je za razširjanje krvodajalstva, pri čemer je tudi sa- ***************************************************** ma kot krvodajalka dajala vzgled. Ze dvajset let .dela v Krajevni organizaciji ZZB NOV Pesje, drugo mandatno obdobje je članica delegacije v SIS za zdravstvo in aktivno deluje v Komisiji za socialna vprašanja v KS. . Dvanajst let uspešno opravlja dolžnosti v Odboru Društva upokojencev Velenje, kjer je zadnja leta tudi predsednica pevskega zbora Društva upokojencev. Poznajo jo po njeni skromnosti, preprostosti in globoki človečnosti mnogi naši občani in jo zato tudi cenijo. **************************************** Zlatka LAMPRET -KOMPAN bb prejela Srebrno priznanje OF za prizadevno aktivistično delo v krajevni skupnosti Bele vode. Takoj po preselitvi v Bele vode se je kot učiteljica in vodja podružnične šole vključila v življenje in delo krajevne skupnosti. Vse od takrat opravlja tajniške posle za krajevno skupnost, v Krajevni konferenci Socialistične zveze in funkcijo sekretarke ter predsednice Koordinacijskega odbora za ka- , drovska vprašanja in volitve. V Belih vodah ne mine nobena, večja akcija, v kateri ne bi sodelovala. Predvsem se angažira pri organizacijskih opravilih in obveščanju krajanov. V^. krajevni skupnosti je organizator vseh poslov in prireditev, ki jih uspešno izpelje skupaj z mladinci in šolarji. Skupaj z ostalimi funkcionarji se zavzema za čimboljše delovanje krajevne samouprave in delegatskega sistema in ves svoj prosti čas nameni krajevni skupnosti. **************************************** delegatka KS za SIS socialnega skrbstva in socialnega varstva, y članica IO Skupščine socialnega varstva in socialnega skrbstva, članica Sveta Doma za organizirano varstvo odraslih oseb. Bila je delegatka občine Velenje za Republiško izobraževalno skupnost, v tem mandatu pa je članica skupine delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slovenije. V krajevni skupnosti Šalek-Go-rica so tovarišici Lukičevi zaupali funkcijo predsednice Krajevne konference SZDL. Pod njenim vodstvom deluje Krajevna organizacija Socialistične zveze resnično uspešno in je lahko vzgled vsaki organizaciji SZDL, tako v občini, kol tudi širše. Mirko VRANJEK bo prejel Srebrno priznanje OF za prizadevno aktivistično delo v KS Šentilj in posebni prispevek pri izgradili komunalnih in drugih objektov v kraju. Mirka Vranjeka štejemo med najbolj prizadevneaktiviste Socialistične zveze, med aktiviste, ki delujejo na vseh področjih^ivlje-nja in dela krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti so mu zaupali mnoge funkcije in delovne naloge, ki jih je vedno opravljal z vso vestnostjo. Deluje v vaškem odboru SZDL Ložnica, v Predsedstvu Krajevne konference Socialistične zveze, v preteklem mandatnem obdobju je bil sekretar •Krajevne konference SZDL ter predsednik Koordinacijskega odbora za kadrovska-vprašanja in volitve. Sedaj opravlja funkcije predsednika Sveta krajevne skupnosti, poleg tega pa aktivno deluje v Komisiji za planiranje in v Komisiji za varstvo okolja. Tovariš Vranjek je tudi delegat za zbor krajevnih skupnosti in delegat za skupščino enote PTT občine Velenje. Krajani ga cenijo kot požrtvovalnega aktivista in dobrega organizatorja. Sodeluje v vseh pomembnejših prostovoljnih akcijah, kjer z osebnim vzgledom in vedrino vzpodbuja sokrajane, še zlasti tiste mlajše, k aktivnemu odnosu do dela v krajevni skupnosti. Leopolda LUKIČ bo prejela Srebrno priznanje OF za požrtvovalno delo v samoupravnih organih in družbe-napolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti in občini Velenje. Takoj po dokončanju študija in ko se je zaposlila, se je tov. Luki-čeva vključila v družbenopolitično delo v KS in občini. Uspešno je združila poklicno in aktivistično delo, zlasti na socialnem področju in pomembno prispevala k njegovemu razvoju. Uspešno je opravljala številne funkcije. Ne pozna polovičarskega dela. IJila je lainik Društva /a pomoč duševno nerazvitim osebam. Alojz Bačovnik Ze pred zaposlitvijo v Gorenju, torej pred letom 1979, je opravljal . vrsto pomembnejših funkcij v sa- moupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Leta 1980 je bil izvoljen za predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov ter namestnika predsednika konference OOZS. Obe funkciji je opravljal vestno in marljivo dve mandatni dobi. Deluje v delegaciji za samoupravne in interesne skupnosti, je predsednik odbora samoupravne delavske kontrole in predsednik odbora za varstvo pri delu« Tovariš Alojz Bačovnik je med sodelavci zelo cenjen, saj poleg svojih rednih delovnih obveznosti veliko pripomore na področju tehnoloških izboljšav v proizvodnem procesu. Ogromen je tudi njegov prispevek pri smotrnem upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi ter uveljavljanju vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja tako za ožjo delovno sredino kot celotno delovno organizacijo. ************************** Štefan Bačovnik Štefan Bačovnik je v Gorenju zaposlen od leta 1969. Politično je pričel delovati že v mladinski organizaciji, od leta 1976 pa opravlja funkcije v sindikatu. Dvakrat je bil izvoljen za predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov, po reorganizaciji v Gorenju leta 1984 pa je prevzel funkcijo predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD in predsednika konference OOZS v delovni organizaciji. Prav tako je tudi član koordinacijskega odbora sindikata SOZD Gorenje in član Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. V samoupraynih organih opravlja vrsto pomembnejših funkcij; med drugimi je predsednik skupne disciplinske komisije v delovni organizaciji. Prizadevno pa deluje tudi v kra- jevni skupnosti, kjer je trenutno predsednik vaškega odbora. S svojim delovanjem v sindikalni organizaciji je prispeval k uresničevanju temeljnih nalog zveze sindikatov, še zlasti h krepitvi in uveljavljanju samoupravne vloge in položaja delavca. ************************** Štefan Tkalec Zaposlen je v REK DO Tiskarna. Ze več kot 20 let deluje v sindikatu in samoupravnih organih. ' pred zaposlitvijo v t novem Velenju, torej pred letom 1974, je v Mariboru opravljal vrsto funkcij. Bil je predsednik osnovne .organizacije zveze sindikatov, član plcnuma za obrtno dejavnost pri OS ZSS Maribor, predsednik upravnega odbora, predsednik delavskega sveta, sekretar OOZK in član Republiškega odbora sindikata delavcev kulture in izobraževanja Slovenije. V DO Tiskarna pa je bil predsednik delavskega sveta, sedaj pa je že drugo. mandatno obdobje predsednik zbora delavcev in predsednik delegacije za Zbor združenega dela pri Skupščini občine Velenje. Trenutno opravlja tudi tunkcijo predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov, hkrati pa je še član Republiškega odbora sindikata delavcev grafične in grafično-predelovalne dejavnosti Slovenije. V delovni organizaciji Tiskarna so predvsem z njegovo aktivnostjo dosegli številne uspehe na rekreacijskem področju, tako v množičnosti kot pri posameznih panogah. Vključuje se v vrsto akcij v delovni organizaciji in izven; sodelavci ga cenijo in spoštujejo, ker zna s človeškim, strokovnim in natančnim pristopom pritegniti k akciji tudi ostale. Ludvik Golčman Zaposlen je v REK DO ESO od leta 1970. Zlasti aktivno deluje v sindikatu, kjer je opravljal funkcijo predsednika OOZS, večkrat pa je bil izvoljen za člana raznih sindikalnih organov. Poleg udejstvovanja v sindikatu se vključuje tudi v druge družbe-no-politične aktivnosti. Zelo prizadevno deluje v krajevni skupnosti, kjer je z organizacijo in sodelovanjem na udarniških akcijah veliko pripomogel k izboljšanju družbenega standarda krajanov. V delovni sredini in krajevni skupnosti ga cenijo kot vestnega in marljivega delavca oziroma občana. ************************** Ivan Krejan Zaposlen je v REK DO Rudnik lignita Velenje. Ves čas svoje zaposlitve se aktivno udejstvuje na različnih področjih delovanja, predvsem pa se je izkazal v sindikalni organizaciji in samoupravnih organih. Delavci rudnika so mu zavoljo njegovega poštenega odnosa do dpla in sodelavcev, ter zaradi zavzetega gledanja na razvoj družbeno-ekbnomskih odnosov zaupali pomembne funkcije v zvezi sindikatov, ki jih je opravljal kot član predsedstva konference DO RLV in njenih organov, trenutno pa je član Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje in njegovega Predsedstva. Poleg vseh obveznosti pa ni odklonil tudi drugih nalog, saj je predsednik uredniškega odbora internega glasila delovne organizacije RLV, poleg tega pa se aktivno vključuje v delo nekaterih društev in organizacij. ************************** Jože Pečečnik V REK DO Rudnik lignita Velenje se je zaposlil pred dvajsetimi leti, kjer se je aktivno vključil v delo družbeno-politiČnih organizacij in samoupravnih organov. Večkrat je bil izvoljen za predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov in namestnika predsednika konference ' OOZS DO RLV. Trenutno opravlja funkcijo namestnika predsednika sindikalne konference v TOZD. Vseskozi je aktiven tudi v vrstah zveze komunistov in v krajevni skupnosti, kjer mu je zaupana funkcija predsednika krajevne konference SZDL. Je primer družbenopolitičnega delavca, ki z lastno aktivnostjo in vzgledom pritegne tudi ostale k realizaciji dogovorjenih nalog. S svojim nesebičnim delovanjem je pripomogel k uveljavljanju delavčevih interesov in uresničevanju skupnih ciljev. Borut Meh V delovni organizaciji ERA se zelo ustvarjalno vključile v delo sindikata in samoupravnih organov. Zlasti sta cenjena njegova neposrednr t in znanje ter prispevek k dobri informiranosti delavcev, ka, omogoča kvalitetnejše samoupravno odločanje v TOZD in DO. Vrsto let je bil mentor mladinske organizacije v delovni organizaciji ter tako prispeval, da so se mladi s svojimi predlogi in aktivnostjo vključevali v delovanje sindikata in samoupravnih organov. Njegova dejavnost je zelo pestra: je Član Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, predsednik Sveta za planiranje in ekonomsko politiko pri OS ZSS Velenje, delegat OO ZSS Velenje v Družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Velenje, član Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri Skupščini občine Velenje, kakor tudi član zbora Ljubljanske banke — temeljne banke Velenje. Aktivno je vključen tudi v zvezi komunistov znotraj delovne organizacije, ravno tako pa deluje v organih Občinske konference ZKS Velenje. Z veliko mero tenkočutnosti je uspel povezati aktivnost v delovni organizaciji z aktivnostjo v številnih občinskih organih. Med sodelavci je cenjen tudi po tem, da je s svojim načinom dela veliko prispeval h krepitvi dobrih tovariških odnosov in hitremu razreševanju porajajočih se problemov. S svojo široko in ustvarjalno aktivnostjo ter aktivistično doslednostjo je veliko pripomogel k utrjevanju samoupravnih odnosov v DO ERA, še zlasti k premagovanju „tozdovske" miselnosti. ************************** Stane Čas Zaposlen je v REK DO AvtoprevoznStvo in servisi že od leta 1947. Njegova aktivnost na družbenopolitičnem in samoupravnem področju je zelo pestra,' saj je bil vseskozi aktiven v raznih organih v sindikatu. Večkrat je bil izvoljen za predsednika osnovne organizacije zveze sindikata in člana sindikalnih organov na nivoju REK, bil pa je tudi član Občinskega sveta Zyeze sindikatov Slovenije Vele- nje. V tem mandatu opravlja funkcijo predsednika OOZS, člana koordinacijskega odbora sindikata sozda REK in člana kadrovske komisije pri koordinacijskem odbora sindikata sozda REK. Za uspešno delo v sindikatu je leta 1969 prejel priznanje Občinskega sveta ZSS Velenje. Aktiven je tudi v zvezi komunistov, kjer je opravljal funkcijo sekretarja OOZK. Bil je tudi prvi predsednik delavskega sveta takratnega Avtoparka, kasneje pa mu je bila ponovno zaupana ta funkcija. Deloval je tudi v izvršilnih organih .delavskega sveta. Vseskozi se predano* kot aktivist in funkcionar vključuje v Zvezi šoferjev in avtomehanikov Velenje, katere predsednik je bil 20 let, opravljal pa je tudi funkcijo predsednika ZŠAM celjske regije. Aktivno je bil vključen še v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Velenje. Za svoje požrtvovalno delo v ZŠAM je prejel srebrni in zlati znak, plaketo I. in II. stopnje ter plaketo ,,bratstva in enotnosti". Neumorno se je vključeval še v krajevni skupnosti, kjer je bil član sveta krajevne skupnosti in predsedstva krajevne konference SZDL. Zaradi bogatih izkušenj, nesebičnega in požrtvovalnega dela je prejel več družbenih priznanj. ****************************************************** Rozalija Ružič V VEPLASU opravlja dela in naloge industrijskega oblikovalca. Pri svojem delu je zelo uspešna, saj je delovna organizacija z njenim doprinosom na sejmu mode v Skopju letos že tretjič prejela priznanje za kolekcijo gumbov in modnih dodatkov. Ves čas pa je aktivna na družbe- no-političnem in samoupravnem področju. Uspešno je opravljala funkcijo predsednice konference osnovnih organizacij zveze sin- • dikatov. Zaradi poštenega, strokovnega in odgovornega dela, tovariškega odnosa do sodelavcev ter aktivne družbeno-politične zavzetosti za samoupravno reševanje zadev je bila izvoljena za pred-" sednico delavskega sveta. Njeno delovanje in prizadevanje za krepitev uveljavljanja delavskega sveta je prispevalo k temu, da je postal delavski svet delegatska tribuna, kjer Sta močno prisotna tudi vpliv in aktivnost sindikata. OB PRVEM MAJU _ nas cas ★ stran 3 Krajevna organizacija Rdečega križa Plešivec bo prejel Srebrno priznanje OF za dolgoletno humanitarno delo in za vzgojo mladih v KS Plešivec. Ze med narodnoosvobodilno borbo so se krajani v Plešivcu organizirali v Krajevno organizacijo Rdečega križa, čeprav je bila le-ta formalno ustanovljena šele po osvoboditvi. Krajevni odbor Rdečega križa je sprva skrbel za socialno šibke družine in posameznike, ter jim nudil pomoč v osnovnih življenjskih dobrinah, danes pa se je dejavnost te organizacije spremenila. Krajevni odbor dvakrat letno organizira Jcrvo-prestane napetosti, so pripadniki dokazali visoko stopnjo pripravljenosti in vzdržljivosti. Ponovno seje dokazal čvrst vojaški kolektiv in primerna sposobnost starešin in vojakov. Tudi željo, da se podobna usposabljanja organizirajo še v prihodnje, ker se edino tako največ naučimo, bomo v štabu TO pri načrtovanju usposabljanj upošte-Va,i Ludvik Onuk »Diverzanti so presenečali na vsakem koraku« Osnovna šola XIV. divizije Prvi obrambni dan Prejšnji četrtek so imeli učenci osnovne šole 14. divizije iz Titovega Velenja obrambni dan. Na njem so preverili znanje in veščine v streljanju z zračno puško, metanju ročne bombe v cilj in prve pomoči ter se seznanili s pištolo, s katero so tudi" streljali. Seznanili so se tudi z revolucionarnim izročilom NOB, zemljepisom in naravo, opravili pa tudi orientacijski pohod. Kljub hladnemu vremenu je prvi obrambni dan, ki ga je strokovno vodila učiteljica Rozika Frankovič, povsem uspel. R M. Izkušnje starejših so za mlade še kako dobrodošle Na Mrzlici ni bilo mrzlo Jutro je bilo jasno po deževnem dnevu, ko smo se zbrali planinci OŠ MPT. da gremo na izlet. Tokrat je bil naš cilj Mrzlica v Zasavju. Okoli 60 nas je prišlo, nekaj pa jih je še ostalo doma. ker niso verjeli, da za dežjem vselej pride sonce. Od sedla, kjer nasje avtobus odložil, je bilo do koče dobro uro in pol. Pričakovali smo sneg in za tiste, ki smo bili primerno obuti, ni bilo nobenih težav. Veliko dela pa je imela tovarišica s tistimi, ki so šli kar v tenis copatah, saj so imeli mokre nogavice in so morali čakati, da so se v kuhinji posušile. Pa kaj, ko ni dosti pomagalo. Komaj so bili spet suhi, so jih zvabile gugalnice in igre na snegu. Polovica skupine seje odpravila na Kal. Navzdol smo kar tekli, nazaj pa prisopihali z zadnjimi močmi. Razgled na zasavske hribe. Kamniške. Alpe vse do Storžiča je hil čudovit. Hitro je minil čas in veseli smo se vračali. Podobnih izletov v naravi si želimo še večkrat. Janja in Nataša OŠ MPT Titovo Velenje: republiško tekmovanje Kaj veš o prometu i Vsi so si zaslužili prvo mesto V soboto je v Titovem Velenju potekalo 17. republiško zaključno tekmovanje » Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol in 13. republiško zaključno tekmovanje, pod istim naslovom, za učence srednjih šol. Udeležila se ga je 59 najbolje uvrščenih osnovnošolcev z občinskih tekmovanj in 15 srednješolcev. Razpoloženje je bilo odlično. Svoje je k temu veliko pripomoglo lepo, sončno vreme, ki je zagotavljalo, da bo tekmovanje uspela talto kot so si ga zamislili dobri organizatorji in tako, kot so pričakovali vsi udeleženci in gostje. Pokrovitelj tekmovanja je bil Izvršni svet skupščine občine Velenje v sodelovanju z Republiškim svetoni| za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije. O namenu tega tekmovanja je spregovoril Bojan Žlender, tajnik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. »Prometna varnost naših otrok je še vedno kritična in žal beležimo tragične podatke. V Sloveniji izgubimo razred malčkov in otrok in za skoraj celo šolo otrok imamo ranjcncev. Se pravi okoli 1200 ranjenih najmlajših osnovnošolcev in mladoletnikov. Da bi to zmanjšali in naredili vsaj nekaj premikov v izboljšanju varnosti kolesaijev. smo uvedli tekmovanje »Kaj veš o prometu«. kjer se s sistemom tekmovanj v razredih, šolah, občinskih tekmovanjih in republiškemu tekmovanju poskuša izboljšati znanje naših osnovnošolcev o prometu, izboljšati njihovo ravnanje. Mislimo, da je prav tekmovanje eden izmed možnih načinov, da Sc to naredi na prijeten način, ne samo skozi šolski program. Tekmovanje pa je samo oblika, kako bi čim več vsebine približali osnovnošolcem, saj izkušnje kažejo, da je tudi preko tekmovanja mogoče osvojiti veliko novega znanja«. Tekmovanje je bilo zahtevno. Najprej so morali udeleženci pokazati znanje iz poznavanja cestno promet- nih predpisov ■— opravljali so test. sledila je vožnja po velenjskih ulicah, torej praktična uporaba teoretičnega znanja, potem pa je bila na vrsti spretnostna preizkušnja na poligonu. Zelo zahtevna. Kaj vse so pokazali udeleženci republiškega tekmovanja! Seveda paje končnim rezultatom svoje marsikje dodala trema, smola .. . Po-našem nestrokovnem mnenju bi si vsi zaslužili prvo mesto. Vsi ,so se na tekmovanje dobro pripravi1!, vendar je bilo potrebno tako kot na vsakem tekmovanju najti dva zmagovalca, ki bosta Slovenijo zastopala na zveznem tekmovanju, maja v Pulju. Sicer paje tekmovanje samo oblika, kako bi čim več vsebine približali otrokom, da bi se bolje znašli na cesti. Se predno je bilo tekmovanje uradno sklenjeno in znani rezultati, smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci tega tekmovanja, ki so prišli v Titovo Velenje iz devetinpetdesetih občin. Danilo Kavašje prišel izZadranec v občini Lendava. Bil je naj boljši na občinskem tekmovanju. »Za tekmovanje sem se pripravljal tako. da sem predeial nekaj knjig, obnovil znanje iz prometnih predpisov, vozil sem poligon. Tovarišica je imela z nami nekaj sestankov, svetovala nam je ... Kako bo pa danes, še ne vem. V testih sem naredil dve ali tri napake.« Občino Sežana je na tekmovanju zastopal Dejan Kukanja, ki je pred našim pogovorom. opravil že vse. »Najslabši sem bil pri vožnji po cesti. Ostalo pa sem opravil dobro. Malo je k rezultatom pripomoglo tudi kolo, ki ga nisem bil vajen.« Sicer pa povejmo, da je Dejan star znanec tekmovanj. Na občinskih tekmovanjih je bil štirikrat drugi, dvakrat prvi. dvakrat pa je. osvojil tudi drugo mesto. Iz Titovega Velenja se je tekmovanja udeležila tudi Petra Majerič. Tudi z njo smo opravili tale prigovor, ki je pred vami. pred sklepom tekmovanja, pravzaprav j; takrat Pptrappravila šele tesle. »Zmagala sen. na občinskem tekmovanju in take sem se lahko udeležila tudi republiškega. Pripravljala sem se skupaj s tovarišem v osnovni šoli Veljka Vlahoviča pa tud'. doma šem vadila. Sedaj hodim v 7. razred, s kolesom pa sem se naučila voziti, ko sem bila stara šest let. S predpisi sta me najprej seznanjala ati in mama. Potem pa v šoli, kjer smo pisali teste. Na testih so bila težka vprašanja, za cesto me ni strah, na poligonu pa še ne vem. kako bo.« Pa še izjava Ludvika Goloba, učenca Centra srednjih šol. Velenjčana. ki je zmagal na tekmovanju »Kaj veš o prometu« v Titovem Velenju in si tako zagotovil udeležbo na. zveznem tekmovanju. Da je zmagal smo zvedeli šele kasneje. »Na tekmovanje sem se pripravljal sam. Dobil sem dve knjigi in se iz njih učil na teste. Po ulicah se tako veliko vozim, zato me vožnje po cesti tudi ni strah. ker'*vem, kako gre. Poligon? To pa ne vem. Če bo malo sreče potem bo šlo.« nam je povedal Ludvik pred tekmovanjem, potem pa mu je šlo vse dobro. Torej tudi poligon, kjer sije želel, da bi imel malo sreče. Med osnovnošolci se bo zveznega tekmovanja udeležil republiški zmagovalec. Robert Novak, iz osnovne šole Brezovica, občina Ljubljana Vič — Rudnik. Takole nam je povedal, vesel po zmagi: »Nekaj več sem vadil •teden pred tem tekmovanjem, kije bilo danes v Titovem Velenju, še posebno spretnosti na poligonu. Prebral pa sem tudi knjigo o prometnih predpisih. Na tekmovanju ini je največ preglavic delala vožnja po ulicah mesta, zadovoljivo pa sem opravil testiranje in spretnostno vožnjo na poligonu. Kljub temu pa tako dobre uvrstitve nisem pričakoval, zato sem Še toliko bolj vesel. Tudi organizatorji v Titovem Velenju so se potrudili in tekmovanje lepo pripravili.« Po končanem tekmovanju nam je Sredsednik organizacijskega odbora, ože Zakošek, povedal: »Celotna prireditev je odlično uspela in je potekala natanko po programu, ki smo si ga zastavili. Izkazali so se vsi: od Avto moto društva Šaleška dolina, ZŠAM Titovo Velenje in Mozirje, avto moto luring klub. delavci postaje milice, pionirji prometniki in zdravstvena služba za nudenje prve pomoči, predvsem pa osnovna šola Anton Aškerc, ki je poskrbela za prostore, prehrano in dobro počutje vseh udeležencev. Kar pa je najvažnejše, tekmovalci so pokazali odlično znanje in prav to je bilo tudi namen tekmovanja.« Kakšni pa so bili rezultati? Kot smo že zapisali je med osnovnošolci zmagal Robert Novak iz občine Ljubljana Vič — Rudnik. 2. je bil Janez Zakršnik iz občine Slovenj Gradec in tretji Boštjan Svetlin in Domžal. Kdo pa so prvi trije iz srednjih šol? Zmagal je Velenjčan Ludvik Golob, 2. mesto je zasedel Miran Jablanovec iz Murske Sobote in tretje Celjan Bojan Čopar. j In če so udeležnici tega tekmovanja, tako učenci kot gostje, iz Titovega Velenja ponesli s seboj tudi lepe vtise, potem le tekmovanje uspelo tudi po drugi plati. Veliko spretnosti je bilo potrebno, da si udeleženci niso nabrali kazen točk Robert Novak Osnovna šola Antona Aškerca se [e izkazala kot odličen gostitelj. ZI kulturnim programom so tekmovanju dodali svojevrsten čar. Ustvariti takšne delovne pogoje in takšne medsebojne odnose, da bodo delavci zadovoljni, kar je seveda osnovni pogoj za dojego dobrih gospodarskih rezultatov — to je bilaskrb Jožeta Krka, kose je vključil v delo sindikata takoj po letu 1951. ko se je zaposlil kot kvalificiran električar na Rudniku lignita Velenje. Kljub temu.da se ie kmalu pričel izobraževati ob delu. je delal v številnih samoupravnih organih, raznih komisijah. še posebej aktivno pa v sindikatu. Prav zato sije med delavci pridobil zaupanje in predlagali so ga za opravljanje številnih pomembnih družbenopolitičnih dolžnosti, še posebej po letu 1965, ko je zaključil srednješolsko izobrazbo in postal nadzornik, pred tem pa je bil še tehnični vodja elektroslužbe. Ko je postal nadzornik, je bilo njegovo delovanje med delavci bolj neposredno, zato si je pnza-deval. da bi uresničeval tudi vse tisto za kar se je boril kot sindikalni delavec, to paje kot smo že omenili, ustvariti pristne medsebojne odnose in dobre delovne pogoje. Poleg številnih dolžnosti je bil med drugim predsednik sindikalne organizacije v svojem delovnem okolju, bil pa je tudi predsednik sindikata sozda Rudarsko elektroenergetskega kora-b nata in član republiškega odbora sindikata, kjer so si takrat prizadevali predvsem, da bi se dogovorili, da bi vsi premogovniki skupaj s termoelektrarnami p-oizvedeno električno energijo sk upno prodaj ali — vso pozornost so namenili enakopravni razdelitvi skupnega prihodka prodane električne energije termoelektrarn. To seveda ni lahka naloga in Jože Krk meni, da še danes ni povsem končana, saj to področje še vedno dopolnjujejo tn usklajujejo z L raznoraznimi samoupravnimi sporazumi. Ta razdelitev pa je seveda za vse delavce zaposlene v elektrogospodarstvu še kako pomembna, saj je od proizvedenega premoga, ki je osnova za električno energijo termoelektrarn. odvisen tudi njihov osebni dohodek. Pred šestimi leti je postal Jože Krk vodja temeljne organizacije združenega dela Mehanizacija na Rudniku lignita Velenje, njegovo delo v sindikatu pa ni zamrlo, čeprav poudarja: »V sindikatu delam sicer malo težje kot prejšnja leta. vendar pa trdim, daje lahko tudi poslovodni delavec dober sindikalni aktivist, še posebej, če ima izkušnje tudi na drugih delovnih dolžnostih. Delo. ki ga opravljam, menim, je operativnega značaja, nerazrešenih pa imamo še veliko vprašanj, delavci imajo še veliko težav, ki jim jih samoupravni akti zagotavljajo, v praksi pa jih še nismo uresničili — tu mislim predvsem na začasna nerazrešena vprašanja invalidov. Sindikat pa mora seveda razreševat še nekatere druge zadeve, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem delu.« Za svoje prizadevno delo je Jože Krk prejel že številna priznanja. Seveda je ponosen na srebrni znak zveze sindikatov. ki gaje prejel pred nedavnim, še bolj pa seveda na zlati znak sindikatov, ki ga prejema letošnje leto. Obe priznanji mu veliko pomenita, ker so delavci v njegovem okolju ocer.ili. da je v sindikatu dobro delal. »Seveda pa je vsako priznanje.« poudarja Jože Krk. »tudi spodbuda za nadaljnje delo. " Vsekakor mislim s svojo aktivnostjo nadaljevat, storil bom vse. da uresničim želje delavcev mojega delovnega okolja in seveda tudi širše družbenopolitične skupnosti« Jože Krk pa ni aktiven samo v sin-dikalu Onravlja tudi številne druge pomembne naloge v svoji Krajevni skupnosti in občini Velenje. Med priznanji. ki jih je med drugim prejel za svoje dobro delo naj omenimo le zvo/.ni priznanji, medaijodela inorden zaslug za narod s srebrno zvezdo. M Z Ludvik Golob Bojan Zlender: »Tudi preko tekmovanja je mogoče osvojiti veliko novega znanja.« 25. aprila 1985 * Titovo Velenje IZ OBČINE MOZIRJE nas c< 3S stran 7 Srebrna priznanja O F IZIDOR MATKO iz Nazarii — m uspešno delo v družbeno političnih organizacijah, društvih in v delegatskem sistemu FRANC ZVIR z Rečice ob Savinji — za prizadevno delo v organih krajevne skupnosti in gasilstvu STANKO CAJNER iz Šmartnega ob Dreti — BT uspešno delo v krajevni skupnosti in družbeno-političnih organizacijah FRANC BREZNIK iz Luč — za uspešno delovanje v družbeno-političnih organizacijah hi društvih MILAN ŠEPEC iz Moziija — za prizadevno delo v krajevni skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah HERLE ZBASNIK HELENA iz Solčave — za uspešno delovanje v družbeno-političnih organizacijah in društvih RUDOLF CERNEVSEK iz Nove Štifte — za uspešno delo v družbeno-političnih organizacijah, krajevni skupnosti in društvih JOŽE BITENC iz Kolurlj — za prizadevno delo v družbeno-političnih organizacijah, krajevni skupnosti in društvih FRANC MIKLAVC iz Bočne — za uspešno delo v krajevni skupnosti, družbeno-političnih organizacijah in za prispevek pri družbenem in gospodarskem razvoju občine JOŽE VENIŠNIK iz Gornjega grada — za prizadevno delo v družbeno-političnih organizacijah in uspešno kulturno udejstvovanje Srebrni znak sindikatov 00 ZS CELODNEVNE OSNOVNE SOLE GORNJI GRAD — je najbolj aktivna osnovna organizacija v negospodarstvu in se ponaša z izredno pestrimi oblikami dela; 00 ZS TEMELJNE ORGANIZACIJE IVERNA — je najboljša osnovna organizacija v gospodarstvu, ima veliko vlogo v tozdu, dobro delajo samoupravne delavske skupine; FRANC BREZNIK iz DSSS Gozdnega gospodarstva Nazarje — je pobudnik mnogih akcij sindikata, deluje na vseh področjih, zaradi svoje vestnosti je vzor mlajšim; AMALIJA CELINSEK iz DSSS Gorenje — Glin Nazarje — za dolgoletno delo v osnovni organizaciji in konferenci sindikata ter v samoupravnih organih delovne organizacije; JOŽE JAMNIK iz temeljne organizacije Kovinarstvo — za izredno aktivno delo v osnovni organizaciji, ki je med najboljšimi v mozirski občini; JOŽE CASL iz DSSS Zgornjesavinjske kmetijske zadruge — za dolgoletno uspešno delo v občinskem svetu ZS in njegovih organih ter v osnovni organizaciji; VERA MAROLT iz DSSS Zgornjesavinjske kmetijske zadruge — za prizadevno delo v mladinski organizaciji, OO ZS, centralnem zadružnem svetu ZKZ in samoupravnih organih; FANIKA MEJAK iz temeljne organizacije Kemija — za uspešno delo v mladinski organizaciji, osnovni organizaciji sindikata in v samoupravnih organih; MARIJA PETEREC iz Montažne gradnje smreka — za prizadevno in vestno delo, delovanje v OO ZS in samoupravnih organih, je zelo priljubljena med delavci; JOŽE VODUŠEK iz temeljne organizacije Gradbenik — za dolgoletno delo v sindikalni organizaciji in samoupravnih organih. Gorenje - Glin Nazarje Ukrepi za uresničitev načrtov V začetku tega meseca so v nazarski lesni industriji sprejeli in potrdili ukrepe, ki bodo zagotovili uresničitev načrtov za letošnje leto. Ti načrti so zelo zahtevni, zato je nujno potrebno zagotoviti goje za nemoteno delo. Prva in jpomembnejša naloga je zago-(itev potrebnih količin lesa in reprodukcijskih materialov, saj pri tem pričakujejo motnje v oskrbi. Pri tem bodo skušali zmanjšati odvisnost od uvoženih reze trnih delov in opredeliti sistem optimalnih zalog. Zaposliti bodo morali do 40 novih delavcev, ob tem pa nameravajo izboljšati delovno disciplino za vsaj 5 odstotkov in znižati bolniški stalež. Na finančnem področju bodo povečali stopnjo udeležbe lastrnh sredstev, znižali stroške kreditov in uvedli notranjo devizno stimulacijo. Na področju trženja predvidevajo več ukrepov za boljšo prodajo sedanjih in novih izdelkov, oblike trženja pa dvigniti na višjo raven. Za zagotovitev obratovalne sposobnosti so določili sprejem časovnih načrtov za naložbe in remonte ter dokončno izgradnjo vzdrževalnih delavnic. Prednost pri naložbah bo imela prednost nujnost sanacije ftltrirnih naprav za varovanje okolja. S posebnim načrtom bodo opredelili posodobitev proizvodnih postopkov in uvajanje novih proizvodov. Za to bo potrebna izdelava dolgoročnega načrta predelave lesa in plošč v tej delovni organizaciji. Dosledno bo treba uresničiti že sprejete ukrepe za dvig kakovosti in uvesti kontrolo kakovosti tudi v tehnološke procese. Poseben poudarek velja krepitvi nadzora nad potroški in stroški v proizvodnji in režiji in pri tem uveljaviti osebno materialno in disciplinsko odgovornost. Ob vseh drugih nalogah. ki so jih opredelili, bodo sevetja potrebni napori vseh, da. bodo ob spreminjajočih se pogojih gospodarjenja, načrte tudi uresničili. Osrednja proslava v Nazarjah Osrednjo proslavo ob Dnevu Osvobodilne fronte in 1. maju bodo pripravili v petek. 27. aprila ob 18. uri v ,nazarskem delavskem domu. Na slovesnosti bodo podelili Srebrna priznanja Osvobodilne fronte. Srebrne znake sindikatov in državna odlikovanja najprizadev-nejšim delavcem, občanom in osnovnim organizacijam sindikata. Proslavo bodo združili z revijo pevskih zborov občine Mozirje. Seveda bodo s priložnostnimi slovesnostmi oba praznika obeležili tudi v vseh krajevnih skupnostih, pripravljajo pa tudi vsakoletne prvomajske pohode, izlete v naravo in kresovanja. Kovinarstvo Ljubno ob Savinji Vrsta koristnih predlogov Nihče ne trdi, da delavcem temeljne organizacije ravenske Železarne Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji ne manjka problemov, vendar so sami zanje še najmanj krivi. Gre seveda za zunanje vzroke, ki ovirajo njihovo poslovanje, notranje pa v največji možni meri in na najrazličnejše načine skušajo sproti odpravljati. Malo je namreč kolektivov s tako pestrimi oblikami druibeno-političnega, samo- Izvršni svet Napredek v Gradbeniku J_- Postaja v Mozirju pa še kar (ne)obstaja Delo v novih prostorih bo kmalu steklo Člani izvršnega sveta skupščine občine Moziije nadaljujejo z že ustaljeno prakso, da občasno sklicujejo seje v okoljih, ki jim na določeni seji namenjajo največ pozornosti. Tako je bilo tudi v četrtek, ko so se najprej zbrali v Nazarjah in si skupaj s predstavniki Vegrada ogledali stanovanja v novem bloku, v katera se bodo v kratkem vselili novi stanovalci. Zatem so obiskali še zaselek Struge v krajevni skupnosti Luče, kjer Vegradovi delavci zaključujejo dela pri preurejanju nekdanje osnovne šole v proizvodne prostore Modne konfekcije Elkroj. Zatem so obiskali še temeljno organizacijo ravenske Železarne na Ljubnem ob Savinji, si najprej ogledali proizvodne prostore in se seznanili z njihovimi problemi, dosežki in novimi razvojnimi ter proizvodnimi programi. V prostorih Kovinarstva je bila potem tudi seja izvršnega sveta. Najprej so se seznanili z delom Postaje milice Mozirje v lanskem letu. Velja ugotovitev, da so se razmere lani izboljšale na vseh področjih, poslabšala pa se je prometna varnost. Veliko pozornosti je bila deležna trgovina, ki jo v tem času pestijo številne težave, zato bo potrebna večja mera dogovarjanja med obema največjima nosilcema trgovske dejavnosti v Gornji Savinjski doli- ni Trgovsko delovno organizacijo Savinja in Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo. Med drugim bo treba odpraviti nepotrebno podvajanje zalog v posameznih krajih, rešiti problematiko trgovin na vasi in se dohodkovno povezovati z industrijo. Osrednjo točko so namenili Vegradovi temeljni organizaciji Gradbenik z Ljubnega ob Savinji. Ocenili so uresničevanje sanacijskega programa in uresničevanje sklepov izvršnega sveta v zvezi s tem. Ugotovili so, da so napori rodili sadove, da lani niso poslovali z izgubo, seveda pa jih čakajo še novi napori. upravnega in tudi siceršnjega delovanja v njihovem vsakdanjiku. Ob vseh doslej znanih in zahtevnih programih uvajajo letos še dva nova. za letos pa predvidevajo. da bodo proizvodnjo podvojili. čeprav bodo zaposlili le kakšnih 8 novih delavcev. Prav na kadrovskem področju pa imajo največ težav. Zelo zahtevna proizvodnja namreč terja visokokva-lificirane kadre in strokovnjake, ki pa jih kljub vsem naporom primanjkuje. Vzrok zato je tudi dediščina preteklosti, saj mladi iz teh krajev pred leti niso videli bodočnosti v kovinarstvu, ker pač ni imelo tradicije in so se raje odločali za druge poklice. To svojo slabost seveda skušajo odpravljati na najrazličnejše na-, čine, ki se vseh naenkrat ne da opisati, zato danes le dva primera, na prvi pogled skromna, pa vendarle pomembna. Pred nedavnim so ustanovili krožek kakovosti in takoj opredelili njegov delovni program, ki je razumljivo Odraz nenehnih prizadevanj za boljše delo. V program sodijo področja, kot so izpolnjevanje rokovnih obveznosti, skladiščenje polizdelkov. enotna terminologija, oblikovanje mesečnega načrta in podobno, seveda pa ga bodo glede na trenutne razmere in potrebe sproti dopolnjevali. Prav tako in še bolj pomembna je akcija »Predlagaj kaj koristnega«. pri uresničevanju katere so se soočili s presenetljivim dejstvom. Kljub vsem naporom inovacijska dejavnost pri njih ni in ni zaživela v pravi meri. Ko so ocenjevali vzroke, za to, so ugotovili, da delavce predvsem motijo dolgotrajni in zapleteni postopki v zvezi s tem. Zato so vse skupaj poenostavili in uspeli. Pripravili so poslovnik o prijavljanju in nagrajevanju koristnih predlogov ter imenovali komisijo, ki sproti ugotavlja uporabnost predlogov in jih nagrajuje. Uspeh je bil presenetljiv. Samo v marcu so med številnimi predlogi izbrali 6 koristnih in uporabnih, jih upoštevali in nagradili. Tudi v tem mesecu predlogov ne manjka. S_ami pravijo, da jih delavci kar stresajo iz rokava. Jasno je torej, da delavci niso postali »pametni« preko noči, da so imeli predloge že prej in da je bila potrebna le prava akcija, da so prišli z njimi na dan. Cestno prometna vzgoja Sredstva omejujejo uspešnost Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje svoje delo tvomo povezuje s krajevnimi skupnostmi, osnovnimi šolami, postajo milicc, šoferji in avtomehaniki ter zdravstvenimi ustanovami. Svet in njegove komisije uspešno uresničujejo svoje načrte, peša le delo komisije za informiranje in propagando. Tekmovanje »Kaj veš o prometu« s svojimi spremljajočimi dejavnostmi je lani zajelo 940 učencev. Tudi akcijo »Varno kolo v prometu« so izvedli na vseh šolah, pri čemer so ugotovili, da je bilo v celoti brezhibnih le polovica koles. Stalna naloga je tudi pridobivanje prometnih značk po šolah in vrtcih, prav lako akcija varnosti ob prvem šolskem dnevu, še kako pomembna pa nenehna skrb za varno pot učencev v šolo in domov. Za slednjo nalogo so uvedli pionirsko prometno službo, rumene rutice in kresničke, v sodelovanju z delavci milice so učence preusmerili na najbolj varno pot, veliko pa so sodelovali tudi s starši. Predsednik sveta Bojan Karčejeob tein poudaril, da seveda niso skrbeli le /a najmlajše. Med drugim velja omeniti uspešno izvedeno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. »Pri tej akciji smo ugotovili nekaj pomembnih podatkov. Pregledali smo 120 vo/il. Zabeležili smo 25 napak na zračnicah in 15 na svetlobnih in signalnih napravah. Brezhibnih je Bojan Karče bilo 80 vozil. Voznike smo tudi anketirali o uporabi varnostnih plsov. Takrat so se redno pripenjali 4. občasno 8. 108 pa se jih do akcije ni pripenjalo. Seveda je stanje letos bistveno boljše, čeprav se še vedno ne pripenjajo vsi.« Ocenili so tudi urejenost in vzdrževanje prometnih objektov. Stanje je tu dokaj dobro, manjka pa signalizacija na lokalnih cestah, vzroki za lo so seveda v pomanjkanju sredstev. Najbolj pereč problem je že vrsto let avtobusna postaja v Mozirju, ki to pravzaprav sploh ni. saj je ob konicah promet skozi Mozirje zelo otežen, včasih tudi onemogočen. Velik problem so tudi prehodi za pešce, za katere-sedanje oznake ne velajo več. Sedaj morajo biti ti prehodi opremljeni tudi z napravami za osvetljevanje, saj je določeno, da organizacije za vzdrževanje cest niti talnih oznak ne smejo obnoviti, če prehod ni primerno opremljen. Tu pa že nastaja problem. V mozirski občini so prehode dolžne urediti krajevne skupnosti, ki pa za drage svetlobne naprave nimajo denarja. Vedeti je namreč treba, da takšna naprava stane 250.000 dinarjev. Prav zato so člani sveta določili najnujnejše prehode v občini, ki jih je treba primerno opremiti, še prej pa seveda zagotoviti sredstva. »Prav sredstva pa v veliki meri omejujejo delo sveta. Ko smo ocenjevali naše delo, smo ugotovili, da smo precej storili na področju vzgoje in preventive, vseh načrtov pa zaradi pomanjkanja denarja vendarle nismo uresničili. Proračunska sredstva so zelo skromna, večji del prispeva zavarovalna skupnost Triglav, vendar jih pošilja z zamudo, saj smo znesek za lansko leto prejeli šele decembra. Ob vseh akcijah smo se vedli skrajno varčno, seveda pa bomo morali ob naraščajočih cenah in stroških naše aktivnosti zmanjšati, kar zagotovo ne bo prispevalo k večji prometni varnosti.« pravi predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje Bojan Karče. Tabornik Pestro v prazničnih dneh Člani taborniškega odreda Savinjskih partizanov bodo tudi letos ob prvem maju pripravili vsakoletno prireditev v svojem taboru Bratov Kraigher v Šentjanžu. Prireditev namenjajo dnevu tabornikov. Dnevu Osvobodilne fronte in 1. maju, letos pa bodo seveda obeležili tudi 40-letnico osvoboditve. Ob tabornem opnju bodo 30. aprila zvečer pripravili pester spored, ki so ga poimenovali z naslovom ,,Po sivem polju bramor gre". Naslednji dan bo na vrsti lokostrelsko tekmovanje, za pokal njihovega tabora. Pričakujejo seveda veliko tabornikov in krajanov, da bi jim še bolj predstavili svojo dejavnost in mikavnost taborniškega življenja. strani* flBS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 25. aprila 1985 Srednjeročno in dolgoročno načrtovanje Nosilci načrtovanja so premalo aktivni Vspešne prihodnosti si ne moremo predstavljati brez dobrih srednjeročnih pa tudi dolgoročnih načrtov. Priprave teh dokumentov so vse prej kot lahke, še posebej v obdobju, ko se pogoji gospodarjenja nenehno spreminjajo, v občini pa smo imeli doslej pri načrtovanju veliko težav tudi zaradi izkopavanja premoga, pa nekaterih nedogovorjenih republiških usmeritev za našo občino (energetika). Prav tako veliko težav pri načrtovanju nam povzročajo občinske specifičnosti, kot je med drugim veliko naraščanje števila prebivalstva v preteklih letih. Izdelati dober srednjeročni in dolgoročni plan ni lahko in v občini moramo pristopiti k izdelavi teh dokumentov z vso re- snostjo. Poudarjamo, da morajo biti ti izdelali strokovno temeljiti pa morajo na stvarnih možnostih nadaljnjega razvoja Da bomo to lahko dosegli, pa seveda ni dovolj, da za izdelavo pooblastimo določeno število strokovnjakov (Zavoda za urbanizem) in nato še določeao število strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri obravnavi teh dokumentov. V pripravo moramo vključiti kar največ strokovnih sodelavcev posameznih nosilcev načrtovanja, ki morajo nujno posredovati podatke o razvojnih možnostih' svojega okolja. Žal. pa ugotavljamo v tem času, ko je Zavod za urbanizem že izdelal strokovno gradivo za pripravo smernic srednjeročnega plana občine Velenje za obdobje od 1986 do 1990 in dolgoročnega družbenega plana občine tja do leta 2000. da temu ni tako. V mnogih delovnih okoljih k načrtovanju še niso pristopili oziroma niso posredovali podatkov, ki so pomembni za pripravo občinskih dokumentov. Nujno je, da v pripravo in obravnavo teh dokumentov vključimo kar največ delovnih ljudi in občanov, zato je prav. da sindikati v organizacijah združenega dela ocenijo dosedanje aktivnosti na tem področju. Socialistična zveza pa v krajevnih skupnosti. Seveda je potrebno aktivnosti povsod pospešiti. Strokovno gradivo za pripravo smernic obeh omenjenih dokumentov, ki gaje izdelal Zavod za urbanizem Velenje sta doslej že obravnavala projektna sveta za družbeno ekonomski in socialni del ter prostorski del. o tem gradivu so govorili tudi na komiteju za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja ter pri njegovem odboru za plan in na komiteju za družbene dejavnosti. Temeljito pa so o njem spregovorili tudi člani izvršnega sveta. . Seveda je bilo zbranih že veliko pripomb, ki jih bo izdelovalec upošteval pri oblikovanju smernic za oba plana. Lahko pa trdimo. da je teh pripomb še vedno premalo, še posebej iz tistih okolij, ki pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj občine. Prav bi bilo, da se ti v kar največji možni meri vključijo že sedaj v pripravo teh dokumentov, saj bodo le tako lahko kvalitetni. M. Zakošek Komite za družbene dejavnosti Precej pozornosti planskim dokumentom Člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti so v prvih štirih mesecih letošnjega leta poleg načrtovanih nalog obravnavali tudi nekatera trenutno najaktualnejša vprašanja. Poleg usklajevanja planskih dokumentov, te pripravljajo tudi samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ocene dela tega organa v preteklem ter njegovih nalogah v tem letu namenili osrednjo pozornost še poročilu o uresničevanju sklepov ter stališč občinske skupščine in občinske izobraževalne skupnosti o vzgoji ter izobraževanju v občini, republiškim elementom za sklepanje samoupravnih sporazu- mov o temeljih planov sisov družbenih dejavnosti za obdobje 1986—90, mreži šol srednje usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1985/86, štipendijski politiki oziroma spremembi družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji, razpravljali pa so še o muzejski mreži v Sloveniji o načrtu zaposlovanja za to leto v občini ter kadrovskih vprašanjih v vzgojnovarstvenih zavodili in usmerjenem izobraževanju. Svojo nalogo so dobro opravili koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje in usmerjevanje vpisa ter komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov. Zobozdravstvo Opravičila za ravnanje ni V Našem času smo že pisali kako si tozd Zobozdravstvo velenjskega zdravstvenega centra prizadeva, da bi -več naredili na področju preventivnega dela, saj ugotavljajo, da imajo občani izredno slabe zobe. V zobozdravstvenih ambulantah imajo dela na pretek, na vrsto pa je treba čakati kar nekaj mesecev. Okvare zob je zato treba preprečevati, zato so v preventivno zdravstveno varstvo vključili že nosečnice, otroke pa prvič povabijo v zobozdravstveno ambulanto pri treh letih, takrat ko obiščejo sistematičen pregled v otroškem dispanzerju. Na teh pregledih ugotavljajo — že pri treh letih — veliko okvar na zobeh, ki so seveda rezultat nepravilne nege. Prav zato vabijo starše teh otrok na predavanja, ki jih pripravijo tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Predavanja so zelo dobro strokovno pripravljena in obogatena z barvnimi diapozitivi, z njimi pa želijo zobozdravstveni delavci staršem na enostaven način prikazati, kaj naj naredijo, da bodo ohranili zdrave zobe svojih otrok. Zal pa pripravljenost zdravstvenih delavcev ni dovolj. Odpovedo tisti, ki bi jih zdravi zobje otrok morali najbolj zanimati. ki bi lahko za to največ naredili — starši. Zobozdravstveni delavci poudarjajo, da bi bili zelo veseli, če se starši vabilu ne bi odzvali zato, ker vse vedo in ker tudi vzorno skrbijo za zobe svojih otrok, vendar žal ni tako. To je mogoče dovolj nazorno videti, ko otroci odpro usta. No, pa podkrepimo to riaso trditev o nad vse'malomarnem in neodgovornem odnosu staršev do zob svojih najmlajših, velikokrat rečemo najdražjih. V zadniih mesecih je bilo na sistematičen pregled v predšolski dispanzer velenjskega zdravstvenega doma vabljenih 127 triletnih otrok. Starši so jih pripeljali 109, od tega pa se osmim ni zdelo vredno, da bi otroka odpeljali tudi v prvo nadstropje, v otroško zobno ambulanto, kjer jim ne bi bilo treba čakati na pregled, otroka bi takoj sprejeli in ga po potrebi še naročili na nadalnje preglede, tu pa bi dobil tudi fluorove tablete, ki so za zdrave zobe v tem obdobju nujno potrebne. 109 staršev, ki so le prišli v zobno ambulanto so zobozdravstveni delavci povabili tudi na predavanje, ki pa ga seveda ne morejo izvesti istočasno. Povedali so jim, kakšna so ta predavanja, jih povprašali, kdaj se jih lahko udeležijo. Pa rezultat tega pova-bila?"Za 109 staršev kolikor so jih vabili so pripravili štiri predavanja (prej smo omenili tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času, da jih resnično lahko vsi obiščejo); Prvega so obiskali trije starši, drugega štirje, tretjega in četrtega pa po eden. Torej skupaj 9 staršev od 109 vabljenih. Številke so dovolj zgovorne. Zdravstveni delavci, ki so se trdno odločili, da več naredijo na področju preventivnega delovanja, so, žal, ostali osamljeni in upamo lahko le, da jim ne Bo zmanjkalo volje. Veliko si obetajo od strokovnega dela specialistke, ki naj bi delala s predšolsko populacijo s specializacije pa se bo vrnila jeseni. Vsa ta prizadevanja pa bodo seveda povsem zaman (čisto povsem. saj lahko trdimo tudi, da predavanja za starše najpogosteje obiščejo prav tisti, ki tudi sicer veliko ali kar vse naredijo za zobe svojih otrok), če nam ne bo uspelo spremeniti staršev. Bomo morali v ta namen res sprejeti kakšne ukrepe? Bomo morali uvesti za to kazni, ali pa neodgovorne starše javno objaviti? M. Zakošek Med pomembnejše naloge, katerim bodo člani občinskega komiteja letos še namenili nekaj besed, pa so vzdrževanje otroških igrišč, težave tehnične kulture, pripravništvo, izobraževanje ob delu, reorganizacija delegatskega sistema na področju telesne-kulture, enotna skupna evidenca vseh koristnikov socialnovarstvenih pravic, socialna problematika v občini, organiziranost na področju zdravstva, sprememba zakona o zdravstvenem varstvu, kadrovski reprodukciji in še in še. Ob vseh naštetih nalogah, o katerih bodo morali spregovoriti tudi kje drugje, ne samo člani komiteja za družbene dejavnosti, pa bodo precej pozornosti deležni planski dokumenti, tako kratkoročni, srednjeročni kot tudi dolgoročni. Izvirni prihodki za reševanje najnujnejših vprašanj Poleg obravnave strokovnega gradiva za'pripravo smernic dolgoročnega načrta občine Velenje za obdobje 1986—2000, prav tako za obdobje 1986—1900 so člani komiteja na torkovi seji namenili nekaj besed še realizaciji izvirnih prihodkov sisov družbenih dejavnosti velenjske občine za obdobje januar—marec 1985. Občine so na osnovi doseženih rezultatov gospodarjenja v letu 1984 lahko usklajevale rast sredstev za skupno porabo z rastjo doseženega dohodka v preteklem letu. Pri tem pa so morale upoštevati tudi resolucijska določila, ki določajo 20 odstotno zaostajanje sredstev skupne porabe za rastjo doseženega dohodka. Pri obravnavanju izvajanja resolucijskih določil v preteklem letu in težav, zlasti z osebnimi dohodki na področju družbenih dejavnosti, so člani republiškega Izvršnega sveta ugotavljali, da niso izkoriščene vse možnosti rasti skupne porabe. Tudi v velenjski občini je bila rast sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v letu 1984 nižja od dovoljene po resoluciji. Na vprašanje kam in kako »razdeliti« izvirne prihodke sisov družbenih dejavnosti za obdobje januar-—marec 1985. ni bilo težko najti odgovora, saj je na tem področju nerešenih še vrsto vprašanj. Člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti so na seji ugotavljali, da so osebni dohodki še vedno prenizki, čeprav smo to težavo v občini zmanjšali, in jo bomo še poskušali omiliti že pri pripravi programov za letošnje leto. Prav zaradi tega sisi v svojih načrtih niso upoštevali marsikatere naloge. ki bi bila za zagotavljanje skupnih potreb prav tako pomembna. V razpravi so se člani komiteja za družbene dejavnosti odločili nameniti nekaj tega denarja za pokrivanje potreb zobozdravstvenega varstva. za obnovo zimskega bazena, funkcionalno usposodobitev glasbene šole. za potrebe otroškega varstva pri izvajanju sporazuma o enotnih socialnovarstvenih pravicah. ta bo začel veljati od 1. maja dalje, nekaj tega denaija pa so namenili za osebne dohodke zaposlenih v velenjskem domu za varstvo odraslih. Da bi lahko sistemsko pristopili k ugotavljanju in razreševanju razlik osebnih dohodkov v negospodarstvu v primerjavi z gospodarstvom. bo komite za družbene dejavnosti občine Velenje skupaj s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pripravil še posebno analizo. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE Vabilo k sodelovanju Iščemo sodelavca za delo v DSSS za zelo zahtevna dela in naloge v gospodarskem sektorju. Če ste DIPLOMIRANI EKONOMIST pošljite svojo vlogo v roku 8 dni na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba. Vodnikova 1", Titovo Velenje. Povabili vas bomo na razgovor. gorenje GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS v sestavi DO Gorenje Gospodinjski aparati VABI K SODELOVANJU delavce z višjo in visoko strokovno izobrazbo. V Gorenje Gospodinjski aparati pristopamo v skladu s svojim programom razvoja k izvedbi projekta ..Inovacija programa in tehnološko prestrukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov". Za izvedbo tega projekta potrebujemo več strokovnih delavcev, ki so pripravljeni sprejeti takšen strokovni izziv in odgovornost. Nudimo stabilnost zaposlitve, primerne in stimulativne osebne dohodke in dogovorno reševanje stanovanjskega vprašanja. V SEKTORJU TEHNOLOGIJE NUDIMO ZAPOSLITEV: 1. v oddelku za površinsko obdelavo in reciklažo — za področje površinske obdelave 2 DIPL. ING. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE 1 ING. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE 2. v oddelku za polimerne materiale — za področje duromeri 1 DIPL. ING. KEMIJE 3. v oddelku za analizno kemijo in metalografijo — za področje organske analizne kemije 1 DIPL. ING. KEMIJE 4. v oddelku preoblikovanje in dodelave — za področje avtomatizacije in robotizacije 2 DIPL. ING. STROJNIŠTVA — za področje preoblikovanje pločevine in dodelave 2 DIPL. ING. STROJNIŠTVA — za področje varjenja 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA 5. v oddelku montaže — za področje montaže 2 DIPL. ING. STROJNIŠTVA 2 ING. STROJNIŠTVA 6. v oddelku splošnih tehnoloških dejavnosti — za področje računalniškega vodenja obdelovalnih strojev 1 DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE (SMER AVTOMATIKA) ALI MP) 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA — za področje uvajanja robotike 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA 1 DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE (SMER AVTOMATIKA — za področje študija dela 1 ING. STROJNIS1 STVA 7. v oddelku logistik^ — za področje talihi transport 1 DIPL. ING. STROJNISTVA 1 ING. STROJNISTVA — za področje viseči transport 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA 1 ING. STROJNIŠTVA V razvojno konstrukcijskem sektorju nudimo zaposlitev: 8. v razvojno konstrukcijskem oddelku — kuhalni aparati — za področje razvoja novih proizvodov 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA 9. v razvojno konstrukcijskem oddelku — pralno-pomivalni aparati — za področje razvoja novih proizvodov . 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA 10. v razvojno konstrukcijskem oddelku — hladilno-zamrzo-vaJni dparati — za področje razvoja novih proizvodov 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA 1 DIPL. ING. ELEKTRD 11. v razvojno konstrukcijskem oddelku — mali gospodinjski aparati — za področje razvoja novih proizvodov 1 ING. STROJNIŠTVA 12. v razvojno konstrukcijskem oddelku — embalaža in spremna dokumentacija — za področje razvoja novih proizvodov 1 ING. STROJNISTVA 13. v oddelku splošnih razvojnih dejavnosti — za področje splošno razvojne dejavnosti 1 DIPL. ING. STROJNIŠTVA ALI ELEKTRO — za področje skrbništva programov -1 ING. STROJNISTVA ALI ELEKTRO Prijave naslovite: Gorenje Gospodinjski aparati — Oddelek kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev. Partizanska 12, Titovo Velenje. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, ce-sla I rantiška foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I .'maja 1965; od I. januarja 1973 jc izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik). Bogdan Mu-gcrlc. Janez Plesnik, Tatjani Podgoršek, Boris Zakošek. Miru'Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853^51. 854-761. 855-450. 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda jc 25 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev). z.u tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: CCiP Večer Maribor. • Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega svetu Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometu proizvodov. 25. aprila 1985 ★ Titovo Velenje _ PRAZNIČNE ČESTITKE fiaŠ CSS ★ stran * Živel 1. maj - praznik dela! Z novimi dosežki pri gospodarjenju obeležujemo 1. maj - praznik dela! Zahvaljujemo se vsemr ki so nam pomagali pri oblikovanju in uresničevanju sanacijskih programov. Trdno smo odločeni, da v celoti opravičimo zaupanje vse naše skupnosti, še naprej bomo vlagali vse napore za dosledno izvajanje naših sanacijskih programov! Delavci Gorenja 10. stran » nSS C8S Štafeta mladosti Titovo Velenje 25. aprila 1985 Mil II l I I I II II HI Od leve proti desni: Olga Stvarnik, Toni Rehar, Vida Rudnik Danes slavi dva pomembna jubileja V SREDIŠČU POZORNOSTI Mladi po Titovi poti Simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, štafeta mladosti, smo prejšnji petek dopoldan nadvse svečano in prisrčno sprejeli tudi v občinah Mozirje in Velenje.. Mozirski mladinci so ob njenem prihodu pripravili osrednjo slovesnost pred delovno organizacijo Smreka v Gornjem gradu, nato pa so s štafetno palico pohiteli skozi svoje krajevne skupnosti do vasi Gorenje, kjer so jo predali v roke velenjskih mladincev. Ti so jo nato ponesli do tovarne Gorenje v Titovem Velenju, pa skorf posamezne tozde, kjer so jih toplo pozdravili delavci tega kolektiva. Štafeta mladosti je nato odhitela na osrednji prireditveni prostor pred sozd Gorenje, kjer se je zbralo več kot pet tisoč mladih in drugih občanov. Štafetno palico so po tovarni Gorenje nosili zaslužni mladi delavci iz te organizacije združenega dela. na odru so jo predali tabornikom, z odra pa so jo ponesli predstavniki osnovne organizacije ZSMS Šmartno ob Paki. ■V.imenu velenjske mladine pa tudi delovnih liudi in občanov je štafeti predal sporočilo Jože Janežič. študent fakultete za elektrotehniko in predsednik kluba štipendistov Gorenja, ki je med • drugim dejal: »Odločni smo vztrajati na Titovi poti. hočemo biti ponos mestu, ki nosi njegovo ime. Nismo pozabili prelite krvi za svobodo. Njen 40. rojstni dan bomo praznovali kmalu. Dvakrat starejša je od večine med nami. vendar nam je vrstnica, pogoj naše biti. dela. učenja. Ustvarjanja in zabave. Spoštujemo bitke preteklosti, iz njih se učimo za boje sedanjosti in prihodnosti. Iz njih smo se naučili, daje mladina vedno stopala na čelu, nam tega zdaj ne dovolijo. Smo premalo hrabri, premalo prodorni? Nov čas. kije zrasel iz tal sedanjosti, bo terjal novih ljudi; bomo dorasli prihodnosti. če ždimo ob boku sedanjosti?... Štafeta mladosti je med nami. njeno poslanstvo je. da nas zbližuje ob Titovi poti. Delo. odkritost, razumevanje, solidarnost, enakopravnost, sodelovanje. bratstvo in Osnovna šola Bibe Roecka Šoštanj V Šoštanju bo danes slovesno. Svoj praznik namreč slavi najstarejša šola v naši dolini, šola Bibe Roecka. Kar 210 let je minilo, ko so vanjo stopili prvi dijaki, ko je pričel delo ta naš najstarejši hram učenosti. Minilo pa je tudi 10 let, odkar so poizkusno na šoli uvedli celodnevni pouk ter tako tudi v našo občino vpeljali to novo organizacijsko in programsko obliko vzgoje in izobraževanja, s katero skušamo posodobiti naš osnovnošolski sistem. Dva jubileja torej, ki sta priložnost, da postanemo ob njiju, da pretehtamo naš trud in naše usmeritve in da kljub krizi, ki nas pesti, smelejše, pa tudi enotnejše na tem področju zakorakamo v novo obdobje. Res je to prijeten, topel dan, za šolstvo, za učenost, za znanje. Nagelj v gumb niči za vse v šolo in šolstvo vtkane vrednote. Šopek vrtnic za vse prizadevne učitelje, za ves učiteljski trud, za vso ljubezen do malih nadobudnih glavic, od danes in na veke. V šolskih kronikah strnjena minula desetletja odstirajo pozabljene, manj in bolj znane obraze. Odstirajo minule viharne, pa tudi tiste minljive nepomembne dogodke. ,,Z ukazom Marije Terezije o trivialnih šolah je bila ta leta 1775 ustanovljena tudi v Šoštanju. Tako je bil' postavljen zametek izobraževanja v naši dolini", pravi sedanji ravnateU šole Matjaž Natek, medtem ko obrača lepo izpisane liste prve šolskg, kronike. V svoji bogati, dolgoletni zgodovini je bila šolska stavba deležna velikih popravil in adaptacij; prva večja obnova pa sega v leto 1926. Med vojno je bito v šoli središče nemških vojaških čet, medtem ko je bilo izobraževanje organizirano po nekaterih stanovanjskih hišah. Na pobudo šoštanjskih termoelektrarn je bila šola temeljito obnovljena leta 1962, v njej pa so takrat uvedli enoizmenski pouk. S prvim samoprispevkom pred petnajstimi leti je šola zaradi povečanja števila učencev, pridobila dodatne učilnice, pred desetimi leti pa je kot prva v naši občini in tudi ena prvih v republiki pričela novo obliko izo- braževanja — celodnevno šolo. Takrat so pridobili še nekaj dodatnih prostorov, in sicer telovadnico in igrišča. V lanskem letu pa,so preuredili podstrešje, na katerem imaio sedaj tri učilnice, strelišče, oziroma kaibinet za SLO in knjižnico s čitalnico. ,,Naša najstarejša šola seveda zahteva stalna popravila, vendar pa je sredstev malo, zaradi amortizacijskega nesmisla, po katerem za najstarejše objekte, ki- so tudi najbolj potrebni obnove, namenjamo najmanj denarja", pravi Matjaž Natek, a bolečina je še bolj trpka, ko nadaljuje: ,,Sicer pa stojimo, pravijo, na premogu in tako šola nima velike bodočnosti." Na šoli Bibe Roecka, so službovali številni znani pedagogi med katerimi Matjaž Natek posebej izdvoji učitelja Musija in nekdanjega ravnatelja Miroslava Vrečka, šolske klopi pa so gulili še bolj znani učenci, kot so Biba Roeck, rešeni. Da je teimu tako, navsezadnje dokazujejo tudi rezultati naših učencev na srednjih šolah, pravi Toni Rehar. ,,Nova oblika vzgoje in izobraževanja pa oblikuje tudi nov rod učiteljev", je dopolnila ta pogovor Olga Stvarnik, predsednica osnovne organizacije ZK." Ta mora biti bolj vsestranski, z učenci se mqra ukvarjati med prostim časom, med rekreativnim odmorom, pripraviti mora več materiala za pouk in se tudi drugače učencem več posvečati. Poleg izobraževanja mora nameniti večjo skrb vzgoji. Vse to pa seveda ni lahko, predstavlja določene težave, ki pa jih iz leta v leto uspešneje premagujemo." Veliko skrb na celodnevni šoli Bibe Roecka namenjajo delovanju krožkov. Imajo jih kar precej in nekateri se uspešno kosajo tudi na republiških tekmovanjih. Posebno kvalitetna je košarka, saj so dekleta tako v starejši, kot v mlajši skupini vedno med najboljšimi v republiki, šolsko športno društvo se ponaša s plaketami za množičnost in uspešno organizacijo raznih tekmovanj. Največ učencev obiskuje tabornike, košarko, rokomet, organizirano je strelstvo, modelarstvo čebelarstvo in še številne druge dejavnosti. ,.Prepričan sem", pravi Matjaž Matjaž Natek: marsikaj povedo Stare kronike Naša najstarejša šola praznuje 210. rojstni dan. Karel Destovnik Kajuh, bratje Mravljak in še .številni drugi, v svojem času znani Slovenci. Seveda šoli daje poseben pečat zadnjih deset let dela, ko so pričeli s celodnevnim poukom in so bili eni od oblikovalcev takšne nove vsebine in organizacije šole. Vida Rudnik, ki je med drugim predsednica osnovne organizacije sindikata na šoli, pravi: >,Pred desetimi leti je bila pred nas postavljena ta zahtevna naloga organizirati pouk. in samostojno učenje, obogatiti delo z intenzivno telesnovzgojno dejavnostjo, redno prehrano in zdravstvenim varstvom. Vzorca nismo imeli, rešitve smo torej iskali sami ter z ogledi drugih šol, ki so tudi uvajale takšno obliko vzgoje in izobraževanja. Poseben problem je bil poiskati ustrezno sorazmerje pri obremenitvi učencev, saj je zanje delovni dan pogosto postal celo daljši kot delovni dan njihovih staršev. Z izkušnjami se je spremenilo tudi prvotno mišljenje, da bodo lahko učenci skoraj vse znanje osvojili v šoli. Za marsikoga je še potrebno dopolnilno delo doma, predvsem pa se tu širi obzorje in bralna tehnika. . Kljub nespornim dokazom, da celodnevna šola zagotavlja določen napredek na področju vzgoje in izobraževanja, pa njen nadaljnji razvoj ni bil tako skokovit kot smo v začetku načrtovali, marsikje, med drugimi tudi v občini Velenje, pa sedaj celo nazaduje. Vendar'ne nazaduje po kakovosti, ampak po številu vanjo zajetih osnovnošolcev. Toni Rehar, predsednik zbora delavcev, meni da je na to vplivalo predvsem pomanjkanje denarja namenjenega za' šolstvo. Tako je prostorska stiska zavrla nadaljnji prehod klasičnih šol na celodnevne, prepočasen napredek pa je odprl nove dileme. Vendar je več kot jasno, da klasična šola izgublja tekmo s hitrimi spremembami, ki jih terjata gospodarski razvoj in zaposlenost staršev. Oddelki podaljšanega bivanja pa so le skromna alternativa tistemu, kar lahko {tudi celodnevna šola. ,,Prav prosti Čas, samostojno, dodatno in dopolnilno učenje so na celodnevnih šolah zelo dobro Natek, ,,da celodnevna oblika izo-braževanja prinaša- nove kvalitete, resnično pa zahteva tudi nekoliko več denarja. Moti pa me določena neenotnost med učitelji, morda ne-ka tiha zavist ali celo kljubovanje nastajanju celodnevnih osnovnih šol. Pa vendarle, če bomo gospodarsko dovolj močni, bodo počasi vse osnovne, šole prešle na celodnevno obliko izobraževanja!. To namreč od nas terja napredek'^ in to vendarle dokazuje tudi počasno preoblikovanje klasičnih osnovnih šol preko oddelkov podaljšanega bivanja in raznih drugih aktivnosti." . Danes torej slavi celodnevna osnovna šola Bibe Roecka, je pa to tudi slavje za vse šolstvo v naši dolini, za vse prizadevne pedagoge^ za njihov dolgoletni trud. Vendar naj bo to slavje tudi priložnost, da ponovno pretehtamo določene dileme, priložnost da se zazremo tudi" v materialni položaj našega izobraževanja, saj nam skromna sredstva zanj le še bolj ožajo pot iz gospodarskih težav. B. Zakošek enotnost, samoupravljanje, neuvrščenost pa naj bodo štafete, ki sijih bomo podajali iz rok v roke. vsak dan. vsi ljudje, vsem ljudem. Tako bomo krepili sebe. svojo domovino. in tako bomo najlepše uresničevali Titovo vizijo.« Štafetno palico so nato naši mladinci navdušeno pozdravljeni od svojih vrstnikov in drugih občanov, ponesli po ulicah Titovega Velenja in nato proti Doliču. kjer so jo predali mladim iz Slovenj-graške občine. Na osrednji proslavi ob sprejemu zvezne štafete mladosti v občini Velenje, ki je bila. kot smo zapisali pred sozdom Gorenje, so mladi pripravili tudi zanimiv kulturni program v katerem so sodelovali velenjska rudarska godba. folklora Koleda, pevski zbor Centra srednjih sol in ročk ansambel Coun-taurus. B. Zakošek Na prireditveni prostor so štafetno palico prinesli delavci Gorenja Sporočilo štafeti je prebral Jože Janežič 25. aprila 1985 * Titovo Velenje OD TU IN TAM nas cas * stran 11 Titovo Velenje Dvorana polna zvoka Med zahodnonemškim mestom Ksslingcnom in Titovim Velenjem ji1 že več kol desetletje stalno in živo kulturno sodelovanje posebno na področju zborovskega petja, petja. Tako je v letošnjem programu koncertov sodelovslt v sporedu Ksslingenški komorni mešani zbor, s katerim do sedaj še ni bilo neposrednih kontaktov. /e bežen pogled v programski lisi je nakazoval, da je zbor sposoben segali po najzahtevnejši zborovski literaturi. To je dokazal ludi koncert dne 12. aprila v dvorani Doma kulture v Titovem Velenju. Izvedba prve Gabrijellijeve JUBILATE DO ob nepopolni izkoriščenosti dinamičnega toka in nejasni melizmafiki v polifonem prepletanju še ni pokazala vseh zmogljivosti zbora. Pač pa sta Monleverdijeva LAUDETA PUE-RI, ki je z dobrimi vstopi lepo homogenostjo v zvoku in dobrem muziciranju ler Hasslerjevi SAN-CTUS in AfcNUS DEI z vsemi glasovnimi in muzikalnimi prvinami dokazali, da gre za zbor, ki bi mu nri nas rekli vrhunski. Njegova odlična vokalna tehnika i in sposobnost baročne motorike je z vso silo prišla do izraza v res zahtevnem Bachu. , Morda je po tako utrudljivem Bachu zbor v Verdijevem OČENAŠU zaznal in ujel premalo mediteranske romantične zvočne mehkobe, kljub korektni izvedbi. V drugem delu je zbor v zahtevnem dvozboriu Schamanna ZUVERSICHT in TALISMAN bil verjetno zvočno preveč diskreten posebno v basih — nižjih legah, za naše pojme tudi premalo romantičen, vendar je v Brahmsovih NOČNI STRAŽI in IZGUBLJENI MLADOSTI spet „našel sebe", predvsem pa zelo lep stik s poslušalci, ki so znali ceniti dobre petje, saj so bili v veliki večini v dvorani pevci zborov šaleške doline. Tudi skladbi slovanskega skladatelja Dvoraka sta bili izredno lepo predstavljeni. V nadaljevanju drugega dela koncerta smo slišali nekaj nemških ljudskih v priredbah različnih skladateljev. Posebno zadnji dve (prir. Grimpe in Bresgen) sta bili izvedeni tudi za naše, za narodno pesem razvajeno uho zelo prijetno sveže. Zanimivo je:, da je zbor zaključil s staro in umetno (Beuerl, Distler) glasbo kar je potrdilo vtis, da se zbor v glavnem s tako glasbo zelo uspešno ukvarja, saj mu je intenzivnost pri ljudskih pesmih že popuščala, posebno pri vstopih in enotnostih. Zborov pravi in najbolj zveneč dinamični razpon je na koncertu zvenel med mezzoforte in forte. Zborova izvedba programa (posebno Bacha) pa je pokazala, da je vešč ..profesionalne" glasovne tehnike. Čeprav koncert ni bil v okviru izmenjave partnerskih mest Esslin-gena in Titovega Velenja, pa je pokazal da je med mestoma še veliko neizkoriščenih možnosti izmenjave. C. Vertačnik Regijsko tekmovanje pevskih zborov V počastitev 40-letnice osvoboditve se bo širom Slovenije in Jugoslavije zvrstilo veliko prireditev. IVled nje sodi tudi regijsko tekmovanje pevskih zborov društev upokojencev, ki bo 18. maja v Domu kulture v Titovem Velenju. Na predlog republiške zveze društev upokojencev bo organizator tekmovanja občinska zveza društev upokojencev Velenje. Pokrovitelj tega zanimivega kulturnega dogodka bo Gorenje — Gospodinjski aparati, sodelovala pa bosta še delovna organizacija EKO ter kulturni center Ivan Napotnik. Na tekmovanju boskupnosodelovalo 14 ženskih, moških in mešanih zbo- rov. to je približno 400 pevcev celjskega in posavskega območja. Najboljši zbor se bo udeležil republiškega tekmovanja, ki bo letos za spremembo v Zagrebu, namen tega pa je. da se ljubitelji tovrstnega petja zbližajo in spoznajo med seboj tet izmenjuje izkušnje. Zapišemo še, da ima zveza društev upokojencev občine Velenje od 1. marca dalje nove prostore v novem stanovanjskem bloku upokojencev na cesti Bratov Mravljakov. uradne ure pa so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. B. M. KINO • 1 KINO »H (INO • * (INO • 1 KINO KINO 16. KULTURNI CENTER predstavljata francoskega umetnika YVES-a CHARNAY-a v sredo, 8. maja 1985 ob 20.00 v knjižnici KC YVES CHARNAY je rojen leta 1942, diplomiral je na likovni akademiji 1965, tri leta pozneje pa začel predavati barvo na Visoki šoli za uporabno umetnost in arhitekturo. Njegov interes za barvo ni omejen zgolj na (akademske) slikarske tehnike, ampak zajema tudi številne možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija: v AubervHliersu je postavil konstrukcijo s tekočimi kristali, ki pod vplivom temperature kaže subtilne barvne metamorfoze: leta 1980 je s sodelavci ustanovil atelje za audivizualne produkcije Hexa-gramm, kjer se ukvarjajo s snemanjem filmov in nudenjem tehničnih FOLKLORNI KOTIČEK (20) Še o instrumentih Vsi vemo, daje toliko različnih inštrumentov, da sije kar težko zapomniti njihova imena. Tudi pri naši skupini jih imamo toliko in tako različne, da si ne moremo zapomniti vseh in še dobro, da imamo spisek inštrumentov. S tem, katere in koliko inštrumentov imamo, vas sedajle ne bi obremenjeval, ker jih je res toliko, da bi ta naš folklorni kotiček bil premajhen, če bi hotel vse našteti. Je pa res, da se trudimo, da bi vpeljali čim več starejših . inštrumentov, tistih na katere so igrali v tistem obdobju, iz katerega je tudi ples. Če jih nekaj naštejemo: fraitonarica, ki smo jo omenili že prejšnji teden in nas spremlja pri štajerskih in notranjskih plesih, oprekelj, k; ga tudi uporabljamo pri notranjskih plesih, saj se je od starih inštrumentov najdlje ohranil prav na Notranjskem. Cimbale so inštrument, ki se je ohranil v značilnem prekmurskem glasbenem sestavu — bandi. Če pogledamo še malo v naše sosednje republike, denimo v dubrovniško Primorje, bi našli ljerico. To je inštrument na tri strune, na katerega godec igra — ,,udara" — z lokom. Ljerica je na tem področju znana že več kot dvesto let. Najznačilnejši inštrument v Srbiji pa so piščali, posebno frule, ki se jim za plesno spremljavo pridružijo še drugi inštrumenti. Pri nas pa sedaj pripravljamo nove plese in sicer iz Makedonije. Spremljava pri teh plesih je velik boben — tapan. O tem več takrat, ko bomo te plese predstavili. Pred nami pa so prvomajski prazniki in ,,koledniki" jih bomo proslavili tako kot je treba — delovno. Odpotovali bomo v Rovinj, tako kot že vrsto let, na pospešene vaje. Predvidevamo pa tudi, da bomo imeli kakšen nastop. O tem, kakšno bo v Rovinju vzdušje (verjetno delovno), pa še o marsičem, bom pisal, ko se vrnemo. In kako je z našimi nastopi? Prejšnji teden smo nastopali v knjižnici, kjer je potekala Naša beseda, plesali smo ob prihodu Štafete mladosti pred Gorenjem, ko se vrnemo iz Rovinja, pa imamo nastop 8. maja v domu kulture za rudarje. Srečno! Vili Grabner Dve violini, cimbale in berda uslug (animacija, scenografija, grafizmi, dekor itd.) ter z raziskavami drugih vizualnih medijev (vi-deo, TV); REDNI KINO VELENJE V Titovem Velenju se bo osebno predstavil ž izborom iz njegove video produkcije: pogovor in filmi bodo seveda simultano prevajani. Četrtek, 2. 5. ob 18. in 20. uri SREČEN BOZlČ GOSPOD LAWRENCE— japonski, vojna drama. V gl. vi.: David Bowie Petek, 3. 5. ob 10. uri ŠEST SVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE — nemški, erotska drama. V gl. vi.: Inge Fiedler. Petek, 3. 5. ob 18. in 20. uri CENA NEVARNOSTI — francoski, srhljivka — V gl. vi. — Gerard Lanvin. Sobota, nedelja, 4., 5. 5. ob 18. in 20. uri SEST ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE — nemški, erotska drama. V gl. vi.: Inge Fiedler. Nedelja, 5. 5. ob 16. uri. OTROŠKA MATINEJA — DEČEK IN VIOLINA ' .— Ponedeljek, 6. 5. ob 10., 18. in 20. uri JAVNA HlSA V PARIZU francoski, dram;-. V gl. vi.: Arlette Didier. Torek, 7. 5. ob 18. in 20. uri JAVNA HIŠA V PARIZU drama. V gl. vi.: Arlette Didier Sreda, 8. 5._ob 10., 18. in 20. uri DEMONI V VRTU V gl. vi.: Angela Molina francoski, španski, drama. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 6. 5. ob 20. uri DEMONI V VRTU — španski, drama. V gl. vi. Anglela Molina. - ' Režija: Manuel Gutierrez. Meščanska družina v precepu fašistične Španije. Nekakšna prispodoba različnih človeških usod in odločitev pa tudi usodne povezanosti. Seveda ne gre le za primer tipične družine, ampak v širšem smislu kar za Španijo in njeno zgodovinsko opredeljevanje. KINO DOM KULTURE Četrtek, 2. 5. ob 20. uriCENA NEVARNOSTI — francoski, srhljivka. V gl. vi.: Gerard Lanvin KINO ŠOŠTANJ. Sobota, 4. 5. ob 16. uri MATINEJA — DEČEK IN VIOLINA Sobota, 4. 5. ob 20. uri CIFRA—MOZ — jugoslovanski. V gl. vi.: Nedelja, 5. 5. ob 18. in 20. uri CENA NEVARNOSTI — francoski, srhljivka. V gl. vi.: Gerard Lanvin Ponedeljek, 6. 5. ob 20. uri ŠEST ŠVEDINJ — Z BENCINSKE ČRPALKE — nemški, erotska drama. V gl. vi.: Inge Fiedler Sreda, 8. 5. ob 20. uri JAVNA HIŠA V PARIZU — franccjski, drama. V gl. vi.: Arlette Didier KINO BRASLOVČE Nedelja, 5. 5. ob 19. uri ŠEST ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE — nemški, erotska drama. V gl. vi.: Inge Fiedler. Sreda, 8. 5. ob 20. uri CENA NEVARNOSTI — francoski, srhljivka. V gl. vi.: Gerard Lanvin Delavska godba Zarja praznuje ob letošnjeml. maju 60-letnico svojega obstoja in nadvse uspešnega delovanja v bližnji in daljni okolici kakor tudi izven meja naše domovine. Kako zelo so se delavci tovarne usnja zavedali pomembnosti proslavljanja svojega delavskega praznika, priča dejstvo, daje prav na proslavi 1. maja leta 1925. vzniknila misel za ustanovitev delavske godbe. V okviru tovarne usnja Franc Woschnagg in sinovi dd. v Šoštanju je delovala močna delavska strokovna ,' organizacija, ustanovljena že leta 1919, takoj po razpadu Avstroogrške. Delavski zaupniki Anton Mlinar. Jože Zager ter Alojz Zapušek so kot pobudniki za ustanovitev delavske godbe zastavili vse svoje sile, da bi med delavstvom pridobili čimveč somišljenikov. Predlog tovariša Zagerja je bil, da bi delavci darovali za ustanovitev godbe enodnevni zaslužek in to zaslužek enega plačanega praznika — na leto pa so bili plačani trije prazniki. ' V Šoštanju je bilo pred drugo svetovno vojno samo eno industrijsko podjetje, in to tovarna usnja, poleg rajnih obrtnih obratov, žage. trgovin in gostišč. Delavstvo je bilo zelo razgibano ne samo v tovarni usnja, ampak tudi izven nje. saj so zgradili svoj zadružni doni /.e kmalu po prvi vojni, na otvoritvi pa je govoril Etbin Kristan. V njem aS CaS * stran 1.5 , ... _ |__■ 63320 TITOVO VELENJE zavod za urbanizem velenje p o. trgmladosti? Dejavnost - prostorsko in urbanistično projektiranje - projektiranje gradbenih objektov - inženiring (organizacija in nadzor gradnje) Ha in 1. maja iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline! Savinj sko-Saleška gospodarska zbornica Velenje ČESTITA - ' vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in Mozirje za 27. april — dan ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maj — praznik dela! V%+fW velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje. celjska 36 a velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje. celjska 36 a velenjska kooperacija gradbeno ■ obrtna zadruga p. o. titovo velenje. celjska 36 a Vsem prebivalcem občine Velenje, še zlasti kooperantom in poslovnim partnerjem čestitamo za 27. april in 1. maj! ■___:-:- Delovnim ljudem, in občanom občine Velenje naše iskrene čestitke ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte in 1. maju — mednarodnem prazniku dela! Mesnica in delikatesa „PREKORSEK" Titovo Velenje KOMPAS JUGOSLAVIJA P Poslovalnica Titovo Velenje Celjska 36 a IZLETI LETNI ODDIH AVI0 KARTE RENT-A-CAR POČITNICE 85 KOMPAS VAŠ POPOLNI TURISTIČNI SERVIS VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŠALEŠKE DOLINE ISKRENO ČESTITAMO OB 27. APRILU IN 1. MAJU! /CS KOMPAS VJ^J JUGOSLAVIJA gaj? r -- — E [ Rent a Car ] EUROCARO GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GH/tDlS TOZD GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o. LJUBLJANA 63000 CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 10 TEL. — 063 26 6U4 — POSTNI PRE1AL 111 TELEX 33-626 GRACEL VSEM DELOVNIM LJUDEM IN 0DČAN0M ŠALEŠKE DOLINE ISKRENO ČESTITAMO ZA 27. APRIL - OBLETNICO USTANOVITVE OSVODODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA IN ZA 1. MAJ - MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK! i6. stran ★ nas cas PRAZNIČNE ČESTITKE Titovo Velenje * 25. aprila 1 ŠTIRI DESETLETJA V SVOBODNI JUGOSLAVIJI VEČ KOT TRI DESETLETJA „D0 ERA". GOSTINSTVO PAKA Rudarska 1 TITOVO VELENJE Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku ustanovitve OF 27. aprilu in 1. maju — mednarodnemu prazniku dela! TRUDIMO SE ZADOVOLJEVATI POTREBE DELAVCEV, KMETOV IN OBČANOV. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Tovarna usnja Šoštanj Tovarna USNJA IUV Šoštanj PROIZVAJAMO: — vegetabilno strojeno usnje — oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož — krom strijeno usnje — goveje gornje usnje, boks — usnjeno konfekcijo — zaščitna sredstva ZATO NAJ VELJA PRISRČEN POZDRAV IN ČESTITKE OB PRAZNOVANJU DNEVA OSVOBODILNE FRONTE IN PRAZNIKA DELA! NOVO I — proizvodnja sedežnega pohištva v kombinaciji les — usnje Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu in 1. maju — mednarodnemu prazniku delal dnevu OF kovinotehna ^kovinotehna \ kovinotehna Vsem občanom in 1. maj-med aprila 1985 ★Titovo Velenje KRIŽANKA nas cas * Stran 17 Praznična križanka Rešitve pošljite do četrtka, 9. maja, na Uredništvo Našega Foitova 10, 63320 Titovo Velenje z oznako »Nagradna anka«. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank; 1. nagrada 1000 dinarjev, 2. nagrada 800 dinaijev, 3. nagrada 700 dinaijev, 4. nagrada 600 dinaijev in 5. nagrada 500 dinarjev. 1 B. atran * f"iaS CBS OBJAVE, RAZPISI Titovo Velenje * 'ionoma 198 gorenje Gorenje Gospodinjski aparati, n. sol. o:, Titovo Velenje TOZD Gostinska enota Komisija za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge VODJA STREŽBE v vili Herberstein Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — srednješolska izobrazba gostinski tehnik ali poklicna smer natakar — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — aktivno znanje dveh tujih jezikov Za navedena dela irf naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 T. Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. terme topolšica Zdravstveni center Velenje, TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA GOSTINSKE DEJAVNOSTI Pogoji: — ekonomist ekonomsko turistične smeri — višješolska ali srednješolska izobrazba s predizobrazbo v gostinski stroki — znanje dveh tujih jezikov — tri oziroma štiriletna praksa na enakih ali podobnih delovnih mestih 2. VODJO KUHINJE - GLAVNI KUHAR Pogoji: — hotelski tehnik ali VKV kuhar — tri leta prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih v gostinski stroki 3. GOSPODINJO HOTELA Pogoji: — srednja šola ekonomske ali hotelske smeri — znanje enega tujega jezika dvoletna praksa na enakih ali podobnih delovnih mestih v gostinstvu Za vsa dela in naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 90 dni. Stanovanje po dogovoru - za delavce pod točko 1 in 2. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE 63326 TOPOLŠICA. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ROKOMETNE NOVICE Pričelo se je tekmovanje v mladinskih rokometnih ligah. Mladinke ŽRK Titovo Velenje so premagale vrstnice mariborskega Branika kar z 38:3. mladinci Šoštanja pa Slovenj Gradec z rezultatom 24:20. XXX Pionirji in pionirke Šaleške doline so se uvrstili v polfinale za pokal SSD Slovenije. * XXX RK Šoštanj organizira rokometno ligo za 4. razrede osnovnih šol. V ligi sodelujejo šole: bratov Mravljak. Veljka Vlahoviča. Biba Roeck. Anton Aškerc. Miha Pintar-Toledo in Gustav Šilih. Mladi so navdušeni nad tekmovanjem. Po drugem kolu so največ pokazale e,kipe iz osnovnih šol bratov Mravljak. Veljko Vlahovič in Biba Roeck. XXX Igralci rokometnega kluba Šoštanj. Vajdl. Puc. Plaskan. Požun, Lesjak in Ramšak so uspešno igrali v reprezentanci Slovenije na turnirju Ailidis v Celovcu. Slovenija je zasedla prvo mesto. ŽELITE popestriti prvomajske praznike s smuko na visokogorskih smučiščih Vogla. AMD Velenje organizira enodnevno smuko v četrtek 2. maja z odhodom ob 5. uri iz Titovega Velenja. Cena prevoza je 1.000 din in ga plačate ob prijavi. gospodinjski aparati televizorji in glasbeni centri kuhinje kopalniška oprema stavbno pohištvo kotli in radiatorji ■ kmetijska mehanizacija varilni aparati SRAR NAD 500 ARTIKLOV PO DISK0NTNIH CENAH ALV0RADA »WIENER« ALI JAC0BS MERID0 Rama ALV0RADA GASTR0 KAVA 1 kg 87T REGIO KAVA | Wienermischung 1/2 kg M >91° JAFFA ORANŽE l4*o 1 kg ■ ROZINE 1590 1/2 kg ■ JEDILNA ČOKOLADA 200 g 12? BENSD0RP ČOKOLADA 300 g 19: 500 g 17? RIZ 1 Kg 9:° TEKOČINA ZA POMIVANJE, POSODE 21 wr SVEŽI OREHI JEDRCA 1/2 kg 393 C0CA C0LA ALI PIVO V DOZI 1 kom. 4 90 GARNITURA ZA LIMONADO 7 delna 49: CALG0NIT PRAŠEK ZA POMIVALNI _. STROJ 5 9 99 TRGOVINE PUBERK-ŠMIHEL-LABOT 3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE S tem kuponom TAFT TR0VREMENSKI LAK ZA LASE 2)90 i dz. mt ■ • FR0TTEE DE0Z0RANT ldz 14? LUX Milo "*90 150 g 7T GILLETTE BRITVICE 5 kom. 13? ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE 3r KABEL 50 m 3x1,5 219.- dobite pri MEHČALEC ZA PERILO 4 L 272° V PONUDBE VELJAJO DO 15. MAJA VSE CENE V ŠILINGIH. ČE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - SMIHEL - LAB0T URO S KEMIČNIM SVINČNIKOM 25. aprila, 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 19 KOLEDAR CF.TRTKK 25 anrila — MARKO PETEK. 26 aprila — MARCELIN SOBOTA. 27. aprila - UST. OF NEDELJA. 28. aprila - PAVEL PONEDELJEK. "29. aprila - ROBERT TOREK. 30. aprila 5 KATARINA SREDA. I maja — PRAZNIK DELA Četrtek. 2. maja- boriš PF.TEK. 3. maja — ALEKSANDER SOBOTA. 4 maja — CVETO NEDELJA. 5. maja — ANGEL PONEDELJEK. 6. maja — JANEZ TOREK. 7. maja - STANKO SREDA. 8. maja-VIKTOR M ALi OGLAS! UGODNO PRODAM moško dirkalno kolo Super 12. staro 2 leti. Perič. Kardeljev trg 11/17. Titovo Velenje ali po telefonu: 853-967. SOBO išče miren fant v Titovem Velenju ali bližnji okolici, lahko tudi v Šoštanju. Silvo Rugelj. Efenkova 61. Titovo Velenje. PRODAM pisalno mizo in posteljo z jogi vložkom. Telefon: 853-205 OPEL KADETT — karavan in betonske mreže (19 kom, 10 x 6) menjam za traktor, po možnosti pogon na vsa 4 kolesa ali noveišo Z 101. Ostalo dq dogovoru. Vinko Jagrič. Kajuhova 2. Titovo Velenje, popoldan. NAJAMEM garsonjero ali sobo s • posebnim vhodom in kopalnico. Šifra: »Nujno Titovo Velenje« KUPIM rabljeno 3 tonsko traktorsko, enoosno prikolico z dvojnimi kolesi. , Telefon: 858-404. zvečer. . UGODNO PRODAM Diano, letnik 1976 in 3 m3 tervola. Informacije na telefon: 858-245. popoldan. PRODAM skobelni stroj Mio standard — komplet s priključki. Stanislav Kumer. Florjan 63. Šoštanj ZAMENJAM družbeno dvosobno stanovanje v Titovem Velenju za po- dobno v Ljubljani. Informacije po telefonu: 858-119; od II. do 13. ure PRODAM dvoje vrat s podboji in nadsvcllobo. 1 okno (160 x 120) z lesenimi roletami. I okno (40 x 120) z lesenimi roletami (malo rabljeno) in panoramsko okno (160 x 120). novo. Informacije po telefonu: 853-187 popoldan PRODAM manjšo stanovanjsko hišo v LctuSu Telefon: (068) 88-147 UGODNO PRODAM motor Tomos 14 M Informacije na telefon: 855-361 od 15 do 17. ure. PRODAM pomivalni stroj Zoppas Telefon: 856-441 po 20. uri. PREKUCUJEM besede, ki sem jih morda že pred časom izrekel zoper Rozalijo Tajnšek iz Arnač 26. Titovo Velenje. Franc Drev. Arnače 29. Titovo Velenje. UGODNO PRODAM malo rabljeno žensko kolo. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM 1300 kosov plošč iternit sive barve. Marko Švent. Klane 9. Dobrna. UGODNO PRODAM osebni avto Spaček, letnik 1977. Telefon: 854-768. PRODAM moto kultivator Gorenje Muta specjal. star eno leto. nerabljen z rotacijskim plugom in priklopom s prikolico. 1300 kosov skodel ter novo spalnico. Stanetova 39. Titovo^elenje Telefon: 857-504. PRODAM topli pod (20 tekočih m. širina 2 m) v dveh različnih vzorcih ter otroška oblačila za dojenčke do 2. let (jakne. pajace) in novo usnjeno nabrano krilo št. 36—38. Ploščad E. Kardelja 3. Titovo Velenje. 8. nadstropje. stanovanje 59. UGODNO PRODAM prikolico za osebni avto. nosilnost 600 kg. Bogdan Pražnikar. cesta IX/25. Gorica. Titovo Velenje. PRODAM nov računalnik Sinclair spectrum 48 K. Informacije na telefon: 857-832. po 10. uri. VIKEND ob »Jezeru« zamenjam za gradbeno zemljišče, možnost doplačila. Telefon: 855-542. PRODAM nove usnjene hlače št. 44. svinjski velur. Telefon: 881-334 interna 16. dopoldan. UGODNO PRODAM ČB televizor Gorenje, star 2 let. Bernarda Zupane. Jenkova 9. Titovo Velenje. gorenje GORENJE SOZD, o. o., Titovo Velenje Delovna skupnost Splošni posli Komisija za delovna razmerja PONOVNO OGLAŠA prosta dela in naloge: ~> v Sektorju kadrovskih zadev 1. VODJA SEKTORJA KADROVSKIH ZADEV . v Sektorju pravnih in samoupravnih zadev 2. PRAVNIK Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod i. — dipl. organizator dela (kadrovska smer), dipl. politolog, dipl. psiholog, dipl. pravnik, dipl. sociolog ali sorodna družboslovna usmeritev — 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na področju kadrovskih zadev pod 2. — dipl. pravnik — 1 leto delovnih izkušenj na področju pravnih poslov Dela in naloge pravnika so za določen čas. Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dnefi po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. PRODAM motor Tomos tip 14 TL Telefon: 858^89. popoldan. PRODAM dirkalno kolo Willier tri-estina št. okvirja 56. Informacije na telefon: 778-089. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK. 25. aprila,dr. Pirtovšek Od 26. aprila do 29: aprila, dr. Stu- nur Od 30. aprila do 2. maja. dr. Menih Od 3 maja do 5. maja. dr. Pirtovšek DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 29. aprila do 30. aprila, dr. Romana Lah. Kidričeva 17. Titovo Velenje Od 1. maja do 3. maja. dr. Zvonka Petek.'Koroška 31. Titovo Velenje DEŽURNI VETERINARJI VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 26. aprila do 3. maja. Ivo Zagožen. dipl. veter.. Vmjačke banje 7. Titovo Velenje, telefon: 857-732 Od 3. maja do 10 maja. Milan Matko. dipl. veterinar. Veterinarska postaja Šoštanj. telefon: 881-322 KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge HIŠNIKA v Domu kulture v Titovem Velenju Pogoji: — KV delavec tehnične stroke — eno leto delovnih izkušenj — poskusno delo traja 45 dni Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi. gorenje GORENJE - COMMERCE, p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI OfGANIZATOR - INFORMATIK 2. SAMOSTOJNI PRAVNIK ZA GOSPODARSKO PRAVO 3. VODJA PRODAJNEGA PROGRAMA (2 delavca) 4. VODJA NABAVNE PANOGE (2 delavca) 5. SAMOSTOJNI POSPEŠEVALEC PRODAJE 6. REVIZOR POSLOVANJA POSLOVNIH ENOT V TUJINI 7. REVIZOR POSLOVANJA DISLOCIRANIH ENOT V SFRJ Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — dipl. ekonomist ali dipl. organizator — 3 leta delovnih izkušenj na področju organizacije ati informatike — pasivno znanje enega tujega jezika pod 2. — dipl. pravnik — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika — ZT registracija pod 3. — dipl. ekonomist ali dipl. inženir tehnične smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju notranje trgovine pod 4. — dipl. ekonomist ali dipl. inženir tehnične smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju notranje trgovine pod 5. — ekonomist ali inženir — 3 leta delovnih izkušenj na področju komuniciranja s trgom — pasivno znanje enega tujega jezika pod 6. — dipl. ekonomist — 3 leta delovnih izkušenj na finančno-računovod-skem področju — aktivno znanje enega tujega jezika pod 7. — ekonomist ali organizator — 2 leti delovnih izlcušenj na finančno-računovodskem področju Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjil-i. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DS S P Sektor kadrovskih zadev, 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje do 30. 6. 1985. ZAHVALA Ob prerani smrti Ivana Blažiča iz Arnač pri Titovem Velenju m; iskreno /.ahvuliuicmo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se GD Šentilj, delavcem REK Veienje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica. duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki so nam izrekli ustna iri pisna sožalja. Žalujoči: žena in ostalo sorodstvo POPRAVEK RAZPISA CSŠ Center srednjih šol, n. sol. o. Titovo Velenje TOZD DOM UČENCEV Pri razpisu del in nalog RAVNATELJA TOZD DOM UČENCEV se popravi prva alinea tako, da se glasi: — izpolnjevanje pogojev za vzgojitelja Ostali pogoji razpisa ostanejo nespremenjeni. EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge VARNOSTNIKA- 3 delavci Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — uspešno končana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj — pridobitev dovoljenja za nošenje orožja in potrdilo o ne-kaznovanju Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas. Poskusno delo 30 dni. Kandidati naj pisnei vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo v roku 8 dni od dneva objave razpisa na Elektrokovinarsko opremo, kadrovska služba. Celjska c. 9 b. gorenje BB 9,in nazarje Gorenje — GLIN Lesna industrija NAZARJE TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE Komisija za delovna razmerja V skladu z določili Pravilnika o delovnih razmeijih Komisija za delovna razmerja TOZD Energetika in vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALEC VOZIL IN STRQJEV - 2 delavca Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima končano šolo za poklic ,.vzdrževalec vozil in strojev" (avtomehanik) in 2 leti delovnih izkušenj. Rok prijave je 8 dni. Pisne vloge sprejema splošno-kadrovski sektor Gorenje — GLIN Nazarje. Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS OBJAVLJA dela in naloge: TEHNOLOŠKA DELA IN NADZOR NA ZUNANJIH GRADBENIH DELIH. Pogoji: — najmanj višja strokovna izobrazba gradbene smeri — strokovni izpit , Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Srečnol Iskra ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o.. Tovarna feritnih materialov — TOZD FERITI, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 19 objavlja prosta dela in naloge KOORDINATORJA POSLOVNIH ENOT LJUBNO - SOLČAVA za organiziranje delovnega procesa v PE Ljubno — Solčava ter vskla]9vanje dela z vodstvom temeljite organizacije. Pogoji: visoka ali višja izobrazba elektrotehnične stroke, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo delo za nedoiočen čaš s 3-mesečnim poizkusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: ISKRA IEZE - TOZD FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu 576 928. V soboto pred I jubljansko Namo S kolesom po kolo Sejem bil je živ. Preteklo soboto pred ljubljansko Namo v Titovem Velenju. Lepo sobotno dopoldne je veliko Velenjčanov privabilo na.plano, po nakupih. na sprehod. In v centru mesta je bilo živahno. Svoje je k razpoloženju prav gotovo prispevala tudi ponudba Name. Podjetni trgovci tega kolektiva so se spomnili, da bi prodaja lahko izgledala tudi drugače, ponudili pa bi lahko tudi blago, ki ima nižje oceno. Od tega bi imeli koristi tako trgovci kot potrošniki. Pred ljubljansko Namo je bil tudi sejem koles. Velenjčani so lahko pripeljali svoja kolesa in jih prodali, prišli so lahko po kolo. kakršnega so želeli, starega ali novega. Lahko so starega prodali in ga zamenjali, seveda z doplačilom, za novega. Kombinacij je bilo ničkoliko. Svoje usluge je kolesarjem ponujal tudi servis »ROG« Ludvika Sporna, ki jim je lakoj popravil manjše napake. Kupili ste lahko najrazličnejše stvari in se po dobrem nakupu pogostili s čevapčiči in spili kaj osvežilnega. Trgovci morajo biti danes pač trgovci. Treba je iskati nove oblike prodaje, tudi takšne kot jih že dve soboti zapovrstjo delavci Ljubljanske Name. Boj za kupce je vedno težji, kupna moč pada in krajši konec bo pri tem potegnili tisti, ki se ne znajde. Pa ne v (frodajanju slabega blaga. Veronika Krištof je pred ljubljansko Namo Kupovala že prejšnjo soboto in bila je navdušena. »To res ni slabo. Tukaj lahko kupiš dosti ceneje. Jajčka so recimo po 16 dinarjev. Izbrala pa sem tudi lepe kozarce, kijih bom dala za darilo. Res se splača tu ustaviti.« Ker ena lastovka še ne prinese pomladi upamo, da bo pred ljubljansko Namo in morda še kje drugje spet kmalu živahno. * Le kaj je pred Namo, da se je zbralo toliko ljudi? Mali nogomet - občinska rekreacijska liga i V začetku aprila je bila končana občinska liga v malem nogometu, ki jo je opravila /veze telesnokulturnih organizacij občine Velenje v Rdeči dvorani. V ligi je sodelovalo 40 ekip. ki so bile razvrščene v tri lige. Končni vrstni red v I. ligi: Pesje L. Lajše. Karoca. Zeleni bar. Veterani Šmartno ob Paki. Levi breg. Pesje II.. Smola. Madl. Era. Vinska gora. Desni breg. Kavče. Šoštanj. I/. I. lige izpadejo: Vinska gora. Desni breg. Kavče. Šoštanj. Najboljši strelci iz 1. lige: Hudarin (Zeleni bar) 15 golov. Meh (Veterani S/P) 12 golov. Končna lestvica II. lige: Gorica. Beli labodi. Kanovo I.. Desni breg II., Skale. Vekos. Gaberke 1.. Bratstvo IUN. fcdvaru Kardelj. Gustav. Občina. Obrtniki. Konovo II. V 1. ligo napredujejo: Gorica. Beli labodi. Konovo L. Desni breg II. Iz II. lige izpadejo: Gustav. Občina. Obrtniki. Konovo II. • Najboljši strelci II. lige: Cerkovnik (Konovo I.) 19golov. Huseinovič(Beli labodi) 17 golov. Stevanovič (Gorica) 16 golov. Končna lestvica III. lige: Hod K raj. Dom učencev. Topolšica. Gaberke II. Standard. Jamski transport. Šalek. Pesje III.. Florjan. Šambrk. TEŠ. Fleck. . . V II. ligo napredujejo: Pod k raj. Dom učencev. Topolšica. Gaberke II. Najboljši strelci III. lige: Zdravko Vcler (Podkraj) 25 golov. Mehič (Dom učencev) 23 golov. Prvak zimske lige 84/85 v malem nogometu je ekipa PESJE 1. l/.brani so bili tudi najboljši igralci vseh treh lig: Rudi Hudarin iz ekipe Zelenega bara. kot najboljši vratarje bil >c drugič proglašen Peter Podgoršek iz ERE. najuspešnejši strelec z največ zadetki (25) pa je Zdravko Veler i/, ekipe KS Podkraj. • Pomembna pridobitev gasilcev Jamstvo uspešnega reševanja Šmartno: Iskra 20:24 Srečanjeje bilo izredno pomembno, saj je odločalo o obstanku v ligi. kljub temu pa so domače igralke zaigrale zelo slabo, zlasti v obrambi. Gostje iz Šentjerneja so to izkoristile in zasluženo osvojile dve pomembni točki. Pred 100 gledalci sta sodila Janžekovič in Kranjc iz Maribora. Tudi v prihodnjem kolu bodo rokometašice Šmartnega igrale doma in zopet z neposrednimi tekmicami za obstanek v ligi. V soboto bo njihov nasprotnik ekipa Itasa iz Kočevja. Šmartno: Slovan 1:1 Tekmaje bila izredno pomembna za domačine, ki se borijo za obstanek in za goste v borbi za prvo mesto. Nogometaši Šmartnega so na začptku z borbeno igro onemogočili Slovanove napadalce. Kasneje se je igra umirila, po napaki domače obrambe pa so gostje v 30., minuti povedli. Domačini so izenačili že v nasprotnem napadu, strelec pa je bil Kolenc. Zelo razburljivo je bilo v začetku drugega polčasa, ko je Pusovnik ubranil strel z 11 metrov. Delitev točk je pravična. Atletika Uspešen začetek Prelepi športni objekti v Mariboru so tokrat gostili mlade atlete na kvalifikacijah za Atletski pokal Slovenije. Velenjsko zastopstvo je bilo dokaj številčno in tudi uspešno. Z dVema zmagama se je tokrat odlikoval Mato Molnar. Bojan Matjaš je zmagal v skoku "v daljino. Tomaž Potočnik pa tekel na 100 metrov s časom 11 sekund in skočil s palico 400 centimetrov. Svoj talent sta dokazala tudi mlada Bur-gerjeva in Strniša v teku na 100 metrov. Krenkerjeva je tekla samo v štafeti 4x 100 metrov in veliko pripomogla k dobremu rezultatu le te. Rezultati najboljših: 100 m ovire Karmen Silovšek 17.7 — 6. mesto; disk — Turk Mjlica 27,50 — 3. mesto; 100 m — Tatjana Burger 12.8 — 4. mesto; krogla — Milica Turk 10.23 — 4. mesto: daljina — Pavla Prislan 4.82 — 4. mesto in Tanja Podgoršek 4.78 — 5. mesto. 4 x 100 metrov — Podgoršek. Burger. Prislan. Krenker — 50.1 — 2. mesto. Mladinci. 110 m ovire — Matija-Molnar 16.7— I. mesto; 100 m Tomaž Potočnik — 2. mesto. 4. Bojan Matjaš. 5. Iztok Stropnik. 7. Boštjan Strniša: daljina — Bojan Matjaš 66$^m — 1. mesto. 4. mesto pa Martin Štajner. 639 cm: v teku na 3000 m je Bogdan Hodpecan zasedel 4. mesto z rezultatom 9.08.2.4. je bil tudi Martin Štajner v teku na 400 m z rezultatom 52.3; palica — 2. mesto Tomaž Potočnik. 400 cm. Saba Golač je zasedel 5. mesto v metu kopja z rezultatom 46.50: na 1500 metrov pa je 2. mesto zasedel Grega Suhadolnik z rezultatom 4.05.2. štafeta 4 x 100 metrov v sestavi Strniša. Matjaš. Štajner in Potočnik je osvojila 2. mesto, v sestavi Matič. Pungartnik. Stropnik. Molnar pa 6. mesto. V troskoku je zasedel 1. mesto Matija Molnar z rezultatom 13.57. 5. pa je bil Marjan Kotnik z rezultatom 12.10. « B. Šalamon Nogometaši 1'esja, zmagovalci I. lige. Stojijo od leve proti desni: Ivan Berfič — tajnik klubi), Simon Pergovnik, Marjan Murn, Dani Kali-garo, Sando Vihar, Macian Jamnikar — predsednik kluba. Cenilo (od leve): Janko Novak, Štefan Jamnikar, Bojan Volk, Alojz Jamnikar, Branko Dobnik — trener. Pisali smo že, da so velenjski gasilci končno le dobili sodobno avtomatsko raztezalno lestev. O njej so začeli razmišljati že pred približno sedmimi leti. Pretekli teden pa so na priložnostni slovesnosti, katere so se udeležili poleg predstavnikov občinske in republiške gasilske zveze, gasilcev občine Velenje, pobratenega društva iz Hrastnika in poklicne brigade Celje tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Velenje, Vatrosprema Beograd in tovarne I veko Magirus iz ZR Nemčije, kjer so kupili to sodobno napravo, predali svojemu namenu. Nova sodobna 37-metrska gasilska lestev je vsekakor — kot je dejal Karli Majdak predsednik GD Titovo Velenje, jamstvo za uspešno reševanje dragocenih človeških življenj ob morebitnih požarih ali drugih nesrečah iz visokih stanovanjskih zgradb. O pomenu njene- ga nakupa je na slovesnosti spregovoril predsednik samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje Oto Zavrla, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali uresničiti to dolgoletno željo. „S tem ste," je dejal, ,,pokazali veliko pripravljenost in. prispevali velik delež k splošni varnosti naših delovnih ljudi in občanov." Besede zahvale je izrekel tudi predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle,' ki je hkrati pozval vse odgovorne, da storijo vse za čimboljše stanje na področju družbene samozaščite v občini. Za opravljanje z lestvijo je gasilsko društvo Titovo Velenje usposobilo posebno ekipo. Ko jim je predsednik interesne skupnosti za varstvo pred požari Oto Zavrla izročil novo vozilo, je to storil z željo, da jim lestve ne bi bilo treba nikoli uporabiti. Spomladanski kros V lepem sončnem vremenu je bilo v mestnem parku v Titovem Velenju občinsko tekmovanje v krosu. Tudi tokrat je bila zanj značilna zelo številčna udeležba med osnovnošolci in skromna med srednješolči. Pokal za ekipnega prvaka je predstavnik ZTKO. ki je bila skupaj z velenjskim atletskim klubom izvajalec tega .spomladanskega teka v naravi, izročil COŠ bratov Mravliakov. Posamezni zmagovalci: pionirji (letnik 76, 77) — 500 m: 1. Decosta (BM); piohlrke: 1. Markovič (BM); pionirji (74,75) — 1000 m: l. Habjanič (AA); pionirke: 1. Josič (BM); pionirji (73) — 1000 m: 1. Topler (GŠ); ■ pionirke: 1 Skrbinek (BR); mlajši pionirji (72) — 1000 m: 1. Suhadolnik (BM): mlajše pionirke: 1. Pantner (VV): j mlajši pionirji (7t) 1S0U m: I. Podpecan (VV); mlajše pionirke: I. Glavnik (KDK): starejši pionirji (70) - H*) m: I. Strniša (MPT); starejše pionirke: 1. Burger (AA); pionirji (69); I Suhadolnik (srednja družboslovna šola); pionirke: l. Silovšek (srednia družboslovna šola): mlajše mladince (67-48): I. Sedovšek (stroina tehnična); mlajši mladinci (67, 68) -2000 m: 1. Podpečan (KS/SSŠ):' starejši mladinci (66) — 3000 m: 1 —2. Rems. Podlesnik (CSŠ). Vseekipno: COŠ bratov Mravljakov 273 točk. 2. COŠ Veljka Vlahoviča 310. 3. OŠ Antona Aškerca 351. 4. OŠ Mihe Pin-tarja Toleda 492. 5. COŠ Biba Roeck 597 točk. Druge osnovne šole pa niso imele popotnih ekip. Rokometaši Šoštanja so vse bližje republiškemu naslovu. Na sliki uspešen' strel Požu na proti vratarju Minerve * Šoštanj: Minerva 38:28 Rokometaši Šoštanja so tudi po 16. kolu v vodstvu v slovenski rokometni ligi. V tem kolu so se v Rdeči dvorani srečali z Minervo iz Griž. Domači igralci so bili vseskozi v vodstva. Gostje so se jim samo enkrat približali na dva zadetka. Strelci za Šoštanj so bili: Puc 14. Ramšak 5. Plaskan4.0cvirlt. Vrečar in Medved po 3. Lesjak 2. Prankovič-in Štrigl po 1. i | V naslednjem kolu se bodo sestali v gosteh z Jelovico. ,1 Zrinski: Velenje 17:14 V srečanju dveh ekip z dna lestvice so rokometašice Velenja v Čakovcu klonile proti domači ekipi Zrinskega. Gostje so zaigrale zelo borbeno in so domačinkam povzročale hude preglavice. S[ečanje je bilo zelo razburljivo. sodnika pa sta komaj brzdala preveč temperamentne in na trenutke pregrobe igralke. V soboto bodo Velenjčanke igrale doma. njihove nasprotnice pa bodo rokometašice Podravke. Na. nedeljskem srečanju so za Velenje dosegle zadetke: Misaljevič 1, Golič 3. Pod-ržavnik 5. Kotnik 5. M. Jurič 3 in Bovha 1. JUTRI NA RUDARJEVEM IGRIŠČU ZANIMIVI TEKMI JUGOSLAVIJA: SLOVENIJA PREDTEKMA: DIREKTORJI NOVINARJI Nogometna reprezentanca Slovenije, ki je včeraj prišla na nekajdnevne priprave v Šaleško dolino, bo jutri (petek) na Rudarjevem igrišču ob Jezeru odigrala zanimivo prijateljsko tekmo z reprezentanco Slovenije. Srečanje se bo začelo ob 16. uri. Za gledalce bo gotovo zelo privlačAa tudi predtekma, saj bodo v njej preizkusili nogometno znanje velenjski direktorji in športni novinarji. To srečanje se bo začelo ob 1430. Koper: Rudar 3:0 Nogometaši Rudarja so v nedeljo gostovali pri vodilni ekipi Kopra in gladko izgubili. Kljub temu si zaslužijo pohvale za odprto in športno igro, posebej pa je bil deležen pohval vratar Verboten. kije ubranil vrsto močnih in nevarnih strelov. V prihodnjem koluse bodo nogometaši Rudarja na domačem igrišču pomerili s celjskim Kladi-varjem. Elkroj: Steklar 5:1 V izredno pomembnem srečanju, ki je v veliki meri odločalo o prvem mestu in napredovanju v slovensko nogometno ligo, so nogometaši Elkroja doma visoko premagali vodilno moštvo Steklarja in se po .točkah izenačili z njim. V prvem polčasu zadetkov ni bilo. igra pa kljub temu ni bila nezanimiva. Gostje so se vešče branili in bili nevarni v nasprotnih napadih, takoj na začetku drugega polčasa pa so celo povedli. Domačini so zaigrali še bolje in bolj napadalno ter rezultat izenačili in povedli. Ob drugem zadetku je odlični sodnik Šajn izključil gostujočega igralca Jutrišo. ker je udaril svojega soigralca. Gostje se s tem niso sprijaznili, nogometaši Elkroja pa so jim z izredno domiselno in učinkovito igro napolnili mrežo. Posamezniki iz gostujočega tabora hudega poraza niso znali športno prenesti in so po srečanju izzvali nepotrebno gnečo in pretep. Zadetke za Elkroj so dosegli Hren v 59. in 70. minutLBrezovnik v 65.Zunterv 75. in Železnik v 87. minuti. Sodniška trojka je izredno opravila svojo nalogo in takšnega sojenja bi si želeli vedno in na vseh igriščih. Nepričakovan poraz Šoštanja Po uspešnih nastopih v zadnjih kolih so kegljači Šoštanja v 15. kolu doživeli nepričakovan poraz. V Celju jih je hamreč premagala zadnjeuvrščena ekipa Tima iz Laškega z rezultatom 4833: 4823. Za Šoštanj so nastopili: Glavič 851. Križovnik 840. S. Fidej 822. Sotler785, L. Fidej 773inZnidar752. V 16. koluse bodo danes, v četrtek ob 16. uri pomerili z vodilno ekipo Šentjurja. Tečaj za mlajše potapljače Društvo za podvodne dejavnosti Jezero iz Titovega Velenja bo skupaj s Celjskim potapljaškim društvom pripravilo tečaj za mlajše potapljače. Prav gotovo je veliko tistih, ki žele spoznati čudovit podvodni svet. Če ste med njimi tudi vi, potem se lahko prijavite 8. maja ob 19. uri v Domu učencev (klubski prostori RŠC). Kotalkanje -krepijo svoje vrste Kotalkarski klub Rudarželi okrepiti svoje vrste. Zato bo pripravil začetni tečaj kotalkanja. na katerega vabi deklice in fante od 4. leta starosti dalje. Vsak dan v tem tednu vpisujejo od 17. do 18. ure. vpisnina znaša 700dinajjev. tečaj pa se bo pričel 6. maja. Občinska liga v odbojki za moške Sredi tega meseca so sklenili tekmovanje v občinski ligi odbojke za moške. Tekmovanje je trajalo več kot pol leta. Ekipe so igrale po dvokrOŽ-nem sistemu, vrstni red pa je naslednji: Gorenje. TEŠ. Bridge, ESO. RŠC, REK - Sipak. KDK. Zadah. Levi breg. Škale.