Moodle Wiki v izobraževanju Managerjeva knjižnica Uredniški odbor izr. prof. dr. Roberto Biloslavo prof. dr. Štefan Bojnec prof. dr. Slavko Dolinšek doc. dr. Justina Erčulj izr. prof. dr. Tonči A. Kuzmanič prof. dr. Zvone Vodovnik ISSN 1855-0886 Moodle Wiki v izobraževanju Viktorija Sulčič Management fo ^ I? Moodle Wiki v izobraževanju izr. prof. dr. Viktorija Sulčič Strokovni recenzent ■ izr. prof. dr. Matjaž Debevc Izdala in založila ■ Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6104 Koper Oblikovanje ■ Alen Ježovnik © 2010 Fakulteta za management Koper c I p - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 378.091.64:004(0.034.2) SULČIČ, Viktorija Moodle Wiki v izobraževanju [Elektronski vir] / Viktorija Sulčič. - El. knjiga. - Koper : Fakulteta za management, 2010. -(Managerjevaknjižnica, ISSN 1855-0886) Način dostopa (url): http://www.fm-kp.si/ zalozba/lSBN/978-961-266-067-3.pdf ISBN 978-961-266-067-3 COBISS.SI-ID 251755264 Kazalo Seznam preglednic • 7 Seznam slik • 9 1 Uvod • 11 2 Wiki - okolje za urejanje nestrukturiranih podatkov • 15 2.1 Wiki od nastanka do danes • 15 2.2 Wiki v izobraževanju • 17 3 Moodle Wiki pri skupinskem delu • 21 3.1 Skupinsko in sodelovalno delo v teoriji • 21 3.2 Skupinsko delo v praksi • 22 3.3 Mnenja študentov • 24 4 Wiki - korak za korakom • 29 4.1 Odpiranje wikija • 29 4.2 Urejanje wiki strani na primeru predmeta poslovne šole • 34 5 Sklepno razmišljanje • 45 Literatura • 49 Seznam preglednic 3.1 Poznavanje wikija • 26 3.2 Primernost wikija za pripravo in oddajo skupinskih nalog • 26 3.3 Primernost wikija za predmet e-poslovanje • 27 4.1 Urejanje in vidnost vsebin • 31 Seznam slik 3.1 Obvestilo o urejanju wiki strani • 25 3.2 Priljubljeni načini komuniciranja in sodelovanja • 25 4.1 Odpiranje wikija - 1. del • 30 4.2 Odpiranje wikija - 2.del • 30 4.3 Pogled wiki strani • 32 4.4 Urejanje v besedilnem načinu (html) • 33 4.5 Uporaba MarkUp označevalnega jezika • 33 4.6 Nalaganje slike s svojega računalnika • 34 4.7 Prikaz zgleda prve strani wikija • 35 4.8 Wiki v urejevalniku • 36 4.9 Sklanjatve v wiki dokumentih • 37 4.10 Wiki za podporo skupinske izdelave nalog • 38 4.11 Izbiranje med različnimi wikiji • 38 4.12 Wiki - študijsko gradivo • 39 4.13 Seznam vseh gradiv • 39 4.14 Dostop študenta skupine B do gradiva za študente skupine A • 39 4.15 Prehod med individualnimi wikiji • 41 4.16 Nastavitev oznak wiki strani • 43 4.17 Odstranjevanje praznih in osirotelih wiki strani • 43 1 Uvod Z vzpostavitvijo svetovnega spleta v začetku 90. let prejšnjega stoletja je postal internet dostopen širšim množicam. Njegovo širitev in lahkotnost uporabe je povečal razvoj t. i. Spleta 2.0, o katerem govorimo po letu 2004. Najbolj izpostavljena razlika med Spletom 2.0 in njegovim predhodnikom - Spletom 1.0, ki sicer kot pojem ni nikoli obstajal (Wha-tis.com 2007), je večje sodelovanje med ponudniki vsebin ter uporabniki interneta. Pri Spletu 2.0 lahko vsak uporabnik interneta postane tudi ponudnik vsebin. Pojem Splet 2.0 (O'Reilly 2005) je bolj tržni kot tehnološki pojem, pa čeprav se pogosto govori o tehnologijah Spleta 2.0. V bistvu pa gre pri Spletu 2.0 za drugačen način uporabe interneta in spletnih rešitev, predvsem pa za uporabo k uporabniku usmerjenim tehnologijam (Nass in Levitt 2007). Uporabniki interneta postajajo snovalci vsebin, ki jih brez posebnih zahtevnih računalniških znanj sami objavljajo na internetu ter izmenjujejo z drugimi uporabniki. Splet 2.0 torej omogoča napredno uporabo internetne tehnologije in spletnih rešitev, kot so na primer spletni dnevniki (angl. blogs), wikiji, spletni viri (rs s) in družabni zaznamki (angl. social bookmarking) (Whatis.com 2007). Sonesh (2005) govori celo o drugi internetni revoluciji. Uporaba interneta postaja vedno bolj sodelovalna in interaktivna. Splet 2.0 je bil dobro sprejet tudi v poslovnih okoljih, saj sta na primer spletni dnevnik in wiki primerni rešitvi za urejanje in izmenjavo ne-strukturiranih vsebin (prav tam) in podporo sodelovalnega dela. Spletni dnevniki niso več le domena posameznikov, saj spletne dnevnike danes piše vedno več podjetij.1 Tudi wiki je med podjetji vedno bolj razširjen. Richardson (2006,62) navaja podjetja, kot so Disney,2 McDonalds,3 Sony4 in BMW,5 ki wiki sisteme uporabljajo za upravljanje dokumentov in informacij. Razširjenost orodij Spleta 2.0, predvsem spletnih dnev- 1. Http://www.asia.socialtext.net/bizblogs/index.cgi. 2. Http://disney.wikia.com/wiki/Main_Page. 3. Http://mcdonalds.wikia.com. 4. Http://sony.wikia.com/wiki/Main_Page. 5. Http://www.bmwwikiwiki.com. nikov in wikijev, nas je vodila k vključevanju orodij Spleta 2.0 v izobraževalni proces študentov poslovne šole. Če želimo, da bodo diplomanti poslovnih šol poznali orodja Spleta 2.0, se morajo z njimi seznaniti že v času svojega študija. Seveda to ni pomembno le za študente poslovnih šol, temveč bi bilo poznavanje orodij spleta 2.0 priporočljivo vključiti tudi v druge formalne in neformalne oblike izobraževanja in usposabljanja na različnih ravneh in v različnih okoljih. Le tako bodo učeči se spoznali orodja, ki jim bodo olajšala sodelovanje v t. i. informacijski družbi. Glede na to, da si zapomnimo 90 % tistega, kar tudi sami naredimo (Dale 1969, 108), smo orodja Spleta 2.0 v izobraževalni proces vključili tako, da so študentje orodja spoznali prek praktične uporabe in ne le prek vsebin v študijskih gradivih. Ker se e-izobraževanje na fakulteti izvaja prek odprtokodnega spletnega učnega okolja Moodle,6 smo za spoznavanje orodij Spleta 2.0 uporabili kar wiki dejavnost, ki jo najdemo v naboru Moodle dejavnosti. V pričujoči monografiji prikazujemo načine skupinskega in sodelovalnega dela na spletu, s poudarkom na uporabi Moodle Wiki dejavnosti. Teoretični del monografije temelji na pregledu literature v pisni in elektronski obliki. Analiza in sinteza sta bili pri tem osrednji uporabljeni metodi. Empirični del monografije temelji na analizi anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali študenti po izvedbi predmeta v treh zaporednih študijskih letih (2007/2008-2009/2010), pri katerem se je vsaj ena dejavnost izvajala prek Moodle Wikija. Na anketo se je v treh letih odzvalo 179 študentov (odzivnost 84,4 %). Poleg opisne statistike smo pri analizi podatkov uporabili korelacijsko in regresijsko analizo. Pri analizi smo uporabili program Calc, ki je sestavni del pisarniške zbirke NeoOffice7 ter program s p S S, različico 17.0. Podatke prikazujemo grafično in tabelarično. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali: • je wiki primerno orodje za skupinsko delo in, če lahko nadomesti klasično izvedbo skupinskega dela v razredu, • delo prek wikija izboljša sodelovanje med študenti in učiteljem, • wiki zaradi svoje funkcionalnosti omogoča izdelavo kakovostnejših nalog in, 6. Http://www.moodle.org. 7. Http://www.neooffice.org. • uporaba wikija študentom približa uporabo spletne tehnologije in olajša spoznanje tehnologij Spleta 2.0. Ker želimo, da monografija ne bi bila sama sebi namen, smo v monografijo vključili nazorno predstavitev možnosti uporabe Moodle Wikija pri izobraževalnem delu. Na takšen način bo monografija v pomoč učitelju pri vključevanju spletne tehnologije v izobraževalni proces. Primeri so večinoma vzeti iz izvedbe predmeta e-poslovanje, ki se, kot izbirni predmet dodiplomskega študija, izvaja na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za management v Kopru. Monografija vključuje nekaj dodatnih idej, ki jih učitelji/predavatelji lahko smiselno prilagodijo svojim udeležencem izobraževanja in/ali usposabljanja ter posebnostim predmetnega področja. Ne glede na vsebine prikaza, bodo primeri uporabe Mo-odle Wikija nedvomno v pomoč uporabnikom Moodla v različnih okoljih - učiteljem na različnih ravneh izobraževanja, izvajalcem seminarjev v spletnem učnem okolju Moodle ter tudi vodjem projektnega in sodelovalnega dela, ki za podporo svojega delovanja uporabljajo Moodle. Monografija je tako namenjena raziskovalcem za nadaljnje raziskovanje možnosti uporabe ikt pri izobraževanju in tudi učiteljem za praktično delo. Pri tem naj opozorimo, da smo menije in funkcije sistema Moodle označili z drugačnim zapisom - na primer: Primer funkcije. Wiki - okolje za urejanje nestrukturiranih podatkov 2.1 Wiki od nastanka do danes Pojem wiki, kot orodje za urejanje nestruktiranih podatkov, je leta 1995 prvi uvedel Ward Cunningham. Beseda wiki izhaja iz havajščine, kjer »wiki-wiki« pomeni »hitro« (Richardson 2006, 59). Pojem odraža naravo wikija, saj orodje omogoča hitro urejanje vsebin. Wiki je dejansko spletno dostopna zbirka podatkov. Najbolj poznano wiki okolje je nedvomno prosta enciklopedija Wikipedija1 (angl. Wikipedia), ki omogoča vnos in spreminjanje vsebin enciklopedije vsakomur, od kjer koli in kadar koli. Ravno ta odprtost marsikomu vzbuja dvom o verodostojnosti vnesenih vsebin, saj vsebine dejansko lahko popravlja, dopolnjuje ali kakor koli spreminja kdor koli. Alex Halavais, profesor iz ameriške univerze v Buffalu, je 2004 v angleško Wikipedijo namensko vstavil 13 napačnih navedb ter sledil spremembam. Zanimivo je, da so bile vse napake odpravljene v nekaj urah (Richardson 2006, 61). Prav odzivnost je ena od zanimivih značilnosti Wikipedije. Richardson (2006, 61) navaja primer cunamija iz leta 2004. Prve besede o katastrofi so bile omenjene le 9 ur po nesreči. V naslednjih 24 urah je bil zapis o nesreči popravljen 400 krat in se je iz začetnih 76 besed povečal kar na 3.000 besed. Besedilo je bilo obogateno še s slikami in video posnetki. V 48 urah po prvem zapisu je bila prvotna objava dopolnjena 1.200 krat in obseg besedila se je povečal na 6.500 besed. Podoben primer, vezan na opredelitev planetov našega osončja, navaja Warlick (2007, 78). Po srečanju astronomov leta 2006 v Pragi se Pluton le minuto pozneje, ko so novico prvič objavili na B B c-ju, v Wikipediji ni več pojavil med planeti. V naslednjih 10 urah paje bila objava o Plutonu dopolnjena 90-krat (prav tam). Kot vidimo, se vsaka novost v Wikipedijo vnese veliko hitreje kot v klasične, predvsem tiskane medije, kar kaže na njeno prilagodljivost in odzivnost. Razumljivo je, da je ta odzivnost vezana predvsem na angleško različico Wikipedije, ki pokriva širši krog internetnih uporabnikov. Na večjo verodostojnost podatkov Wikipedije bo mogoče vplivala pri- 1. Http://www.wikipedia.org. merjava med Wikipedijo in enciklopedijo Britannica, ki jo je decembra 2005 opravila revija Nature (Giles 2005). Pri preverjanju 43 vnosov v obeh enciklopedijah so opazili le malo razlik v vsebinah oziroma napakah, ki se pojavljajo v vsebinah. Zanimivo pa je to, da so vse napake, vsaj v angleški različici Wikipedije, odpravljene v kratkem, medtem ko odprava napak v Britannici traja dalj časa (Warlick 2007, 77). Osnovni princip Wikipedije temelji na tem, da smo posamezniki močnejši in bolj pametni, če delujemo skupaj. Vsi skupaj opazujemo nove zapise in kot veliki brat vršimo nadzor, popravljamo, dopolnjujemo in tako je vsak zapis proizvod nas vseh oziroma najbolje, kar lahko naredimo skupaj (Richardson 2006, 61). Temu pravimo modrost množic (Surowiecki 2005). Zanimivo je, da vsebine dopolnjujejo in spreminjajo ljudje, ki se medsebojno sploh ne poznajo. Noben posameznik ali manjša skupina ljudi ne bi bila sposobna v tako kratkem času zbrati toliko vsebin, kot jih zberejo uporabniki Wikipedije. Število vnosov v Wikipediji dnevno narašča. Tako je imela angleška Wikipedija aprila 2010 3.267.955 wiki strani (24. 4. 2010) ter več kot 12 milijonov registriranih uporabnikov. Število wiki strani dnevno narašča - tako je na primer v 6 mesecih (od 20. 10. 2009 do 24. 4. 2010) nastalo 199.138 novih wiki strani. V tem času je angleška Wikipedija pridobila skoraj 2 milijona novih registriranih uporabnikov. Slovenci imamo Wikipedijo od marca 2002. Do aprila 2010 je nastalo 86.572 prispevkov2 (24. 4. 2010). Slovensko Wikipedijo obiskuje 61.821 registriranih uporabnikov. V zadnje pol leta (oktober 2009-april 2010) seje slovenska Wikipedia povečala za 6.403 strani in 12.331 registriranih uporabnikov. Večina wikijev je odprta široki javnosti, kar pomeni, da wiki vsebine lahko ureja vsak uporabnik interneta. Čeprav je wiki poznan predvsem preko Wikipedije, pa je v svetu poznanih kar nekaj drugih wikijev3 - Wiktionary,4 Wikiquote,5 Wikibooks6 itn. Obstajajo pa tudi wiki orodja, ki so odprta le ožjemu krogu uporabnikov. Za uporabo wiki okolja imamo na razpolago več kot 100 različnih orodij,7 večinoma odprtokodnih rešitev. Najbolj znan wiki sistem je nedvo- 2.Http://sl.wikipedia .org/wiki/Glavna_stran. 3. Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_News#Wikipedias. 4. Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wiktionary. 5. Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikiquote. 6. Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikibooks. 7. Http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_wiki_software. mno MediaWiki,8 ki ga med drugimi uporablja tudi Wikipedija. Čeprav se MediaWiki uporablja kot infrastruktura prosto dostopne Wikipedije, pa MediaWiki lahko omogoča dostop tudi le omejenemu številu uporabnikov. Tako na primer MediaWiki, ki so ga poimenovali Intellipedia,9 od leta 2006 uporablja ameriška Intelligence Community (ic). Njeni zaposleni Intellipedio uporabljajo za izmenjavo nestrukturiranih podatkov in podporo sodelovalnega dela.10 Intellipedia nudi stroškovno učinkovito platformo, prek katere imajo zaposleni dostop do vseh obstoječih ekspertiz. Dresdner Kleinwort Wasserstein uporablja wiki namesto obveščanja o sestankih prek e-pošte - v wiki vpisuje napovedane sestanke. Poleg tega pa v svojem wikiju objavlja video vodiče za novo zaposlene (Laudon in Laudon 2004, 286). Med slovenskimi podjetji MediaWiki na primer uporablja Center odprte kode Slovenije (COKS11) za prikaz odprtokodnih rešitev, med drugim tudi informacij o Moodlu,12 o katerem bomo pisali v nadaljevanju. 2.2 Wiki v izobraževanju Verodostojnost podatkov Wikipedije skrbi tudi učitelje na vseh ravneh izobraževanja. Učitelji študentom običajno svetujemo, da Wikipedijo uporabijo le kot izhodišče za nadaljnjo raziskavo, ne pa kot edini vir. Seveda je na nižjih ravneh izobraževanja Wikipedija lahko primernejši učni vir. V nadaljevanju uporabljamo pojem učeči se, s katerim razumemo tako učence osnovnih šol kot tudi dijake v srednjih šolah ali pa študente višjih in visokih šol. Z učečim se lahko opredelimo tudi vsakega udeleženca formalnega ali neformalnega usposabljanja v različnih okoljih. Warlick (2007, 80) predlaga uporabo wikija povsod tam, kjer učenci, učitelji in tudi starši sodelujejo - torej povsod, kjer udeleženci izobraževanja zbirajo, izmenjujejo in združujejo podatke in znanje. Ne glede na raven izobraževanja lahko Wikipedijo oziroma njene zapise vključimo v izobraževalni proces tako, da učeči se s pomočjo drugih virov (na primer učbenikov, skript ter drugih spletnih in tiskanih virov) preverijo, ali navedbe v Wikipediji držijo, ali ne, in Wikipedijine zapise ustrezno do- 8. Http://en.wikipedia.org/wiki/MediaWiki. 9. Http://en.wikipedia.org/wiki/Intellipedia. 10. Https://www.cia.gov/news-information/featured-story-archive/2008-featured -story-archive/intellipedia-marks-second-anniversary.html. 11. Http://www.coks.si. 12. Http://www.coks.si/index.php5/Moodle_L M s. polnijo. S tem učeče se navajamo h kritični presoji uporabljenih virov. Prav presoja prebranih virov je v današnjem času, ob številnih medijih, ki smo jim vsak dan izpostavljeni, pomembna kompetenca vsakega posameznika. Učeči se lahko v Wikipediji napišejo prispevek o svojem kraju ali šoli, če ti zapisi še ne obstajajo. Ko zapisi enkrat že obstajajo, pa lahko učeči se zapise dopolnjujejo in izboljšujejo. Seveda lahko učeči se pišejo tudi o drugih vsebinah. S pisanjem prispevkov učeči se osvojijo tehniko pisanja wiki strani, kar jim bo pozneje, na delovnem mestu, prav prišlo. Učeči se lahko v Wikipediji objavijo rezultate svojega raziskovalnega dela in tako prispevajo kbogatenju wiki zapisov. Richardson (2006,65) učiteljem priporoča, naj učečim se pustijo več avtonomije pri urejanju wikija, saj bodo vsebine tako boljše. Učeči se namreč lahko sami vršijo nadzor nad vsebinami. Pri urejanju wikija se učeči se ne učijo le kako objaviti vsebino, temveč tudi kako razvijati in uporabljati spretnosti za delo v skupini, spretnosti argumentiranja zapisov ter spodbujanja dela drugih. Učeči se tako začnejo drug drugega učiti (Richardson 2006, 65), s čimer se naučijo živeti skupaj, kar pa je eden od štirih stebrov izobraževanja, ki ga predlaga unesco (Delors 1996, 20). Takšen način dela omogoča, da se učeči se naučijo več (Ginnis 2004, 20; Blažič idr. 2003, 80). Uporaba wikija je enostavna, spodbuja sodelovanje med udeleženci in tako pomeni močno orodje za ustvarjanje znanja. Diskusija prek interneta se lahko izvaja tudi prek različnih, največkrat tematsko usmerjenih forumov. Razlika med wikijem in forumom je v tem, da je objava v forumu običajno kratka in podrejena temi foruma. Takšne objave uporabniki foruma berejo zaporedoma - od prve do zadnje objave in tako sledijo zgodbi. In celotno zgodbo spoznajo le, ko preberejo vse objave v forumu. Za vse bralce, ki forumu ne sledijo od začetka, zna biti takšno branje in sestavljanje zgodbe zelo naporno. Pri wikiju pa bralec takoj dobi vpogled v celotno vsebino. Pomembna in uporabna vrednost wi-kija je tudi ta, da se starejše vsebine wikija, ki jih je nekdo zbrisal ali popravil, v vsakem trenutku lahko povrnejo nazaj. Po wikiju lahko določeno besedilo, tako kot na drugih spletnih straneh, iščemo (Rice 2007, 260). Wiki lahko postane tudi nadomestilozašolskeučbenike. V ameriški zvezni državi Kalifornija naj bi prek projekta c o s t p (angl. California Open Source Textbook Project) v šole uvedli učbenike, ki temeljijo na odprto-kodnih rešitvah, kakršna je Wikipedija. S tem naj bi na leto prihranili 4.000 milijonov dolarjev.13 Projekt je namenjen predvsem douniverzi-tetnemu izobraževanju (t. i. K-12 izobraževanju). Veliko prosto dostopnih knjig prek wiki sistema je dostopno tudi prek Wikibooks.14 Takšen prost dostop do učnih vsebin je zlasti zanimiv za manj razvite države, čeprav se pri tem srečamo z jezikovnimi ovirami, saj je večina prosto dostopnih knjig v angleščini. O uporabi wiki orodja za učbenike na različnih področjih piše tudi Warlick (2007, 82), ki poudarja prednost tovrstnih pristopov. Učitelji lahko svoja učna gradiva sproti dopolnjujejo in spreminjajo, kar pri klasičnih tiskanih učnih gradivih ni mogoče. Wiki orodje se lahko uporablja tudi kot orodje za pisanje zapiskov in tako nadomešča klasične zvezke. Učitelj ima tako sproti pogled v to, kar učeči se ustvarjajo, kako povezujejo določene pojme in ali so uspeli izluščiti bistvo. Tega pri klasični izvedbi pouka skoraj ni mogoče slediti. Zapiske lahko učeči se medsebojno preverjajo in dopolnjujejo ali pa jih ustvarjajo v skupini. Wiki lahko v šoli uporabljamo tudi na drugih področjih, na primer za podporo sodelovalnega dela med učitelji in/ali zaposlenimi. Wiki je uporaben tako za delo v določenem okolju - na primer na šoli, ali pa pri sodelovanju med različnimi okolji (šolami), tudi med okolji različnih držav. Poleg omenjenih uporabnosti wikija pri izobraževalnem delu pa je uporaba wikija tudi dober način, da učeče se seznanimo s konceptom odprte kode, skupinskega sodelovanja, odnosa do idej drugih, intelektualne lastnine in javnega dobrega (Richardson 2006, 67). Wikipedijo lahko pri pouku uporabimo kot: • izhodišče za nadaljnje raziskovanje, • učni vir, ki ga je treba preveriti in dopolniti z drugimi bolj verodostojnimi viri, • medij za objavo lastnih raziskav in dognanj ter drugih poljubnih vsebin. Dodatna uporabnost wiki orodij: • učitelju okolje za izdelavo spletnega učbenika in drugih učnih gradiv, • učečemu se okolje za izdelavo zapiskov in drugih vsebin, na primer pisanje dnevnika ali eseja, 13. Http://www.opensourcetext.org/index.htm. 14. Http://en.wikibooks.org/wiki/Main_Page. • za podporo sodelovalnega dela v razredu, med razredi in tudi med šolami; med različnimi udeleženi izobraževalnega procesa, • orodje za ustvarjanje znanja. V nadaljevanju bomo predstavili izkušnje z uporabo Moodle Wikija, ki ga lahko uporabljamo na različne načine (Cole in Foster 2007, 165-166), na primer za podporo skupinskega dela pri pripravi zapiskov predavanj, vodenju projekta, možganskih nevihtah (angl. brainstor-ming) ali pripravi prispevkov za objavo v drugih wikijih - na primer v Wikipediji. Moodle Wiki temelji na Erfurt Wikiju.15 15. Http://erfurtwiki.sourceforge.net. Moodle Wiki pri skupinskem delu 3.1 Skupinsko in sodelovalno delo v teoriji Učeči se lahko svoje šolske/študijske obveznosti opravljajo individualno, v paru ali v manjših oziroma večjih skupinah. Vsak način dela ima svoje prednosti in slabosti. V nadaljevanju se bomo usmerili le na delo v skupinah. Skupina je sestavljena iz posameznikov (povzeto in prirejeno po Smith 2008), združenih v medsebojno delovanje, pri katerem člani skupine izmenjujejo mnenja in vrednote. Skupina deluje v smeri doseganja določenih ciljev. Benson (v Smith 2008) pravi, da so člani skupine opredeljeni drug z drugim kot član skupine. Smith (2008) omenja tri ključne značilnosti skupine: • so del nečesa - skupine, • med posamezniki (člani skupine) delujejo povezovalni odnosi, • skupina deluje na osnovi organizacijskega principa. Skupina študentov je tako sestavljena iz posameznih študentov, ki stremijo po skupnem cilju - na primer k izdelavi skupinske naloge. Smith (2008) razlikuje primarne in sekundarne skupine. Primarne skupine temeljijo na relativno tesnih in vzajemnih odnosih med člani skupine. Takšne skupine so na primer družine ali skupine prijateljev. Pri sekundarnih skupinah so posamezniki v manj neposrednih stikih in zato so tudi medsebojni odnosi bolj rahli in neformalni. Skupinsko delo v izobraževanju se uresničuje prek sekundarnih skupin. Zaradi že omenjene značilnosti odnosov v sekundarnih skupinah Marentič Požarnikova (2000, 237-238) poudarja pomembnost medsebojnega dialoga med učečimi se ter med učečimi se in učiteljem. Dialog oziroma komunikacija med udeleženci izobraževanja pozitivno vpliva na razumevanje snovi in na konstruiranje znanja. Odnosi v skupini vplivajo na člane skupine tako v spoznavnem kot v motivacijskem smislu (prav tam). Marentič Požarnikova (prav tam, 240) o sodelovalnem delu govori, ko učenci v manjših skupinah delujejo v smeri doseganja skupnega cilja. Pri tem je pomembna interakcija med člani skupine, ki vpliva na to, da vsak posameznik doseže maksimalen učni učinek. Pri organizaciji sodelovalnega dela je treba omogočiti nekatere pogoje (Thousand in Villa 1995) oziroma upoštevati osnovna načela skupinskega dela (Peklaj 1998 v Marentič Požarnik 2000, 240; Peklaj 2001, 8-10): • člani skupine naj bodo pozitivno povezani, da lahko dosegajo skupni cilj; • člani skupine naj skupaj načrtujejo, se dogovarjajo in vrednotijo rezultate; • prispevek posameznika k skupini naj bo razviden, prav tako pa tudi odgovornost posameznika. Rezultat skupine se ocenjuje kot povprečje individualnih rezultatov, kar posameznike sili v prizadevanje za skupinski rezultat, tudi v medsebojno pomoč drugim članom skupine; • skupine so heterogene glede na sposobnosti in osebne značilnosti posameznikov; • delo skupine je porazdeljeno, s čimer ima vsak posameznik možnost prevzemanja vodstvenih funkcij; • pri sodelovalnem delu posamezniki razvijajo socialne spretnosti komuniciranja in sodelovanja ter tudi spretnosti, povezane s samo nalogo. Učeči se morajo sodelovalno delo, kot tudi socialne spretnosti, ki jih takšen način dela zahteva, šele osvojiti. Uvajanje takšnega načina dela spremeni učiteljevo vlogo, ki postaja vse bolj spodbujevalna, manj pa je učitelj v vlogi posredovalca znanja (Marentič Požarnik 2000, 240). 3.2 Skupinsko delo v praksi Moodle, kot sistem za upravljanje učnih vsebin (ang. lms - Learning Management System), uporabljamo na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem (v nadaljevanju f m), od študijskega leta 2003/2004, ko smo z e-izobraževanjem začeli eksperimentirati pri izbirnem predmetu Digitalna ekonomija in e-poslovanje. Z bolonjsko prenovo visokošolskega strokovnega študijskega programa in uvedbo 1. bolonjske stopnje se predmet izvaja pod imenom E-poslovanje. Zaradi vsebin predvidenih z učnim načrtom je predmet nadvse primeren za izvedbo prek interneta, saj študentje e-poslovanje spoznajo preko svoje lastne izkušnje. Še pred uporabo e-učilnice, kot na f m imenujemo Moo-dle okolje, so študentje pri predmetu izdelovali skupinske tedenske naloge, ki so jih učitelju pošiljali prek e-pošte. Priprava takšnih nalog obi- čajno poteka na različne načine. Študentje si obveznosti razdelijo na primer v klasični učilnici in jih potem opravijo doma - individualno. Samostojno pripravljene prispevke pozneje skupina kot celota uskladi, ali pa to naredi en študent (vodja skupine) v imenu skupine. Skupinsko delo je lahko zasnovano tudi tako, da končno različico naloge uredi vodja skupine. Če bi upoštevali priporočila sodelovalnega dela (Thousand in Villa 1995; Peklaj 2001,8-10), vodja skupine ne bi smel biti stalen. Vsak teden oziroma pri vsaki naslednji nalogi bi se vodja skupine moral zamenjati, da bi vsi člani skupine dobili možnosti pridobivanja veščin vodenja in koordiniranja. V praksi se seveda to le redko dogaja, saj večinoma vodenje prevzema najbolj aktiven študent. Dogaja se tudi, da kakšen študent ne opravi svojega dela in njegove obveznosti nadomestijo drugi člani ali vodja skupine. Študentje lahko skupinske naloge pripravijo tudi ob sočasni prisotnosti vseh študentov v učilnici. Naloga tako nastaja ob medsebojni diskusiji in usklajevanju. Pri klasičnem skupinskem delu s študenti so se v praksi pokazale naslednje pomanjkljivosti: • Pasivni in manj motivirani študentje dobijo priložnost, da ne opravijo svojega dela. Njihova neaktivnost je skrita za aktivnostjo drugih članov skupine, tudi na račun medvrstniške lažne solidarnosti. • V primeru, ko so študentje skupinske naloge oddali po elektronski pošti (e-pošta), so se pojavile težave s pošiljanjem e-pošte - študentje so trdili, da so nalogo poslali, učitelj pa naloge ni dobil, ali pa so študentje nalogo poslali prepozno in se pozneje sklicevali na izpad internetnega omrežja. • Glede na to, da v praksi učitelji delamo na različnih računalnikih (doma in na šoli), so se pri odjemu pošte s programom za odjem pošte (na primer m s Outlook ali Thunderbird) pojavile težave s shranjevanjem prejetih datotek - učitelj je lahko prejeto skupinsko nalogo shranil na enem ali drugem računalniku in tako izgubil pregled nad prispelimi nalogami. Seveda je bilo sporočilo lahko preusmerjeno tudi v nabiralnik neželene pošte in tako zgrešilo naslovnika. Zaradi navedenih pomanjkljivosti smo začeli razmišljati o drugačni podpori skupinskega dela, predvsem s pomočjo orodij, ki nam jih nudi spletna tehnologija. Ob uvedbi Moodla v izobraževalni proces, je priprava nalog najprej potekala prek diskusijskega foruma v Moodlu, tako da je imel učitelj pregled nad potekom diskusije - z vsebinskega vidika in z vidika udeležencev (ločevanje aktivnih od neaktivnih udeležencev). Eden od članov skupine je nato tedensko diskusijo povzel in jo kot povzetek oddal v forum ali pa pod dejavnost Naloge. Glede na to, dajeimel učitelj pregled nad potekom diskusije, neaktivni študentje - študentje, ki v diskusiji na forumu niso sodelovali, ali pa je bil njihov prispevek minimalen, niso prejeli ocene (točk). O takšnem načinu ocenjevanja so bili študentje seveda obveščeni pred pričetkom izvedbe predmeta, tako da večjih težav, razen mogoče v prvem tednu, ko so se soočili z izvedbo dogovorjenih pravil v praksi, ni bilo. Pri skupinskem delu prek diskusijskih forumov, posebno pri večjih ali pa pri bolj aktivnih skupinah, seje pojavila težava manjše preglednosti, ki jo je povzročilo večje število objav na forumu, in tudi odpiranje vedno novih in novih objav. Težave je na eni strani imel učitelj, ki je želel slediti diskusiji, na drugi strani pa tudi študentje, predvsem študent (vodja skupine), ki je tedensko diskusijo povzel v nalogo za oddajo. Težave so nas zato vodile v iskanje novih rešitev, ki bi to nepreglednost odpravile. Za uporabo Moodle Wiki modula smo se odločili v študijskem letu 2007/2008, ko smo uporabljali Moodle različico 1.6.5. Takratni wiki (različica 1.6.5) je med uporabniki wikija povzročal kar nekaj slabe volje, saj so se pri sočasnem urejanju posamezne wiki strani dveh ali več študentov, shranile le spremembe študenta, ki je svoje spremembe shranil prvi. Vsi drugi prispevki študentov pa so bili izgubljeni. Osnovni problem je bi v tem, da študentje, ki so dokument sočasno urejali niso bili seznanjeni s tem, da bi obstoječo wiki stran mogoče urejal še kdo drug. V študijskem letu 2008/2009 smo namestili Moodle 1.9.4, ki vsebuje izboljšano različico wiki modula, predvsem blokado urejanja wiki strani, ko to ureja eden od uporabnikov - študent ali učitelj (slika 3.1). Nezmožnost sočasnega urejanja iste wiki strani, kot je na primer možno pri Google dokumentih,1 je trenutno ena od večjih ovir za intenzivnejšo uporabo Moodle Wikija v praksi. 3.3 Mnenja študentov Vsako izvedbo predmeta poglobljeno evalviramo na osnovi podatkov zbranih z e-anketo, ki jo študentje izpolnjujejo v zadnjem tednu izvedbe predmeta. Za študente izbirnega predmeta e-poslovanje smo v anketo o izvedbi predmeta vključili tudi vprašanja, ki se nanašajo na uporabo wi- 1. Http://www.google.com/google-d-s/intl/en/tour1.html. To stran trenutno ureja Pika Nogavička. Oseba je urejanje pričela ob ponedeljek, 20. april 2009, 20:24 in ima okno še vedno odprto ob ponedeljek, 20. april 2009,20:24. Pred urejanjem te strani boste morali počakati, da oseba zaključi svoje delo na strani. Lahko prekličete zaporo urejanja tega uporabnika, vendar pa to lahko pomeni izgubo podatkov za tega uporabnika! Prosimo, postopajte pazljivo. ( Preklic zapore"^ slika 3.1 Obvestilo o urejanju wiki strani slika 3.2 Priljubljeni načini komuniciranja in sodelovanja kija. V nadaljevanju podajamo mnenja študentov, ki smo jih zbrali v študijskem letu 2007/2008 je pri predmetu sodelovalo 56 študentov (83,9 % odziv na anketo), v študijskem letu 2008/2009 60 študentov (81,7 % odzivov) ter v študijskem letu 2009/2010 63 študentov (87,5 % odziv). Pri izobraževanju (in sodelovanju) prek interneta je komunikacija pomemben dejavnik uspešnega delovanja. Zato smo študente generacije 2009/2010 (n = 63 študentov) spraševali o priljubljenem načinu komuniciranja ter sodelovanja, ki jim odgovarja pri skupinskem delu. Študentom smo v razvrščanje ponudili 9 različnih načinov komuniciranja in sodelovanja (slika 3.2). Študentje so ponujene možnosti morali razvrstiti od najprimernejšega (na 1. mesto) do najmanj primernega (na 9. mesto). Zbrane podatke smo pozneje obdelali, in sicer smo načinu komuniciranja in sodelovanja, ki so ga študentje dali na 1. mesto, dodelili 9 točk, na 2. mesto 8 točk in tako naprej do 9. mesta, ko je način komuniciranja prejel 1 točko. Točke po načinih komuniciranja smo sešteli in izračunali delež točk posameznega načina komuniciranja v skupnih točkah. Kot je razvidno iz slike 3.2, študentje najraje komunicirajo osebno 3 Moodle Wiki pri skupinskem delu preglednica 3.1 Poznavanje wikija 2007/2008 2008/2009 2009/2010 # % # % # % Pred predmetom niste vedeli, kaj je wiki. 31 66,5 20 40,8 16 25,4 Pred predmetom ste si wiki drugače predstavljali. 12 25,5 20 40,8 30 47.6 O wikiju ste ohranili enako mnenje kot pred izvedbo predmeta. 4 8,5 9 18>4 17 27,0 preglednica 3.2 Primernost wikija za pripravo in oddajo skupinskih nalog 2007/2008 2008/2009 2009/2010 # % # % # % Wiki olajša skupinsko delo. 31 66,0 36 73,5 50 79,4 Delo v wiki je lažje od priprave naloge v 11 23,4 10 20,4 8 12,7 Wordu. Priprava naloge v Wordu bi bila lažja. 5 10,6 1 2,0 2 3,2 Veliko raje bi delali v Wordu. 2 4.1 3 4.8 ali prek foruma v e-učilnici (Moodle forum) - oboje 15 % točk. Sledi komunikacija prek telefona (13 %) in prek sistemov za neposredno sporočanje (klepetanice) - v Moodlu ali msn messenger (12%). Zanimivo, da GoogleDocs (Google na sliki 3.2) še ni dovolj razširjen in priljubljen način za podporo skupinskega dela. Najbrž zaradi tega, ker tega načina pri predmetu, vključenem v raziskavo, nismo vključili v eno od študijskih dejavnosti, pa tudi zato, ker se s tem načinom sodelovanja do zdaj večinoma še niso srečali. Pri študentih vseh treh generacij smo zbirali podatke o sprejemljivosti wikija. Kot je razvidno iz preglednice 3.1, je poznavanje wikija med študenti poslovne šole vedno bolj prisotno. Medtem ko v študijskem letu 2007/2008 66,5% anketiranih študentov ni poznalo wikija, jih je takšnih v študijskem letu 2009/2010 le četrtina (25,4%). K temu je nedvomno prispevala uvedba wikija tudi pri predmetu poslovna informatika, je ga izvajamo kot obvezni predmet 2. letnika. Pri poslovni informatiki se sicer wiki uporablja le kot dejavnost študentov v 1. tednu, ko študentje v wikiju naredijo svojo kratko predstavitev. Iz leta v leto se povečuje delež študentov (od 66,0% do 79,4%), ki meni, da wiki olajša skupinsko delo (preglednica 3.2), kar je najbrž posledica izboljšav wikija, predvsem pa odprave težav z izgubo podatkov ob sočasnem urejanju istega dokumenta več študentov, kar je med štu- preglednica 3.3 Primernost wikija za predmet e-poslovanje 2007/2008 2008/2009 2009/2010 # % # % # % Z wikijem naj se seznanijo tudi prihodnje 38 80,9 40 81,6 52 82,5 generacije študentov. Urejanje wikija je primerna dejavnost, 6 12,7 8 16,4 6 9,5 vendar bi potrebovali več uvajanja (npr. delavnico). Urejanje wikija naj bi bila le izbirna 3 6,4 2 2,0 5 7,9 dejavnost predmeta. Urejanje wikija ni primerna dejavnost za predmet e-poslovanje. Urejanje wikija je za predmet prezahtevna dejavnost. denti preteklega študijskega leta povzročilo veliko nejevolje. K odobravanju uporabe wikija pripomore tudi sočasna uporaba wikija pri že omenjenem obveznem predmetu 2. letnika. Uporaba wikija je bila osrednja dejavnost študentov pri obravnavanem predmetu, saj so študentje prek wikija pripravljali vse z učnim načrtom predvidene naloge. Večina študentov vseh treh generacij (80,9 %, 81,6 % oziroma 82,5 %) (preglednica 3.3) meni, da je wiki primerna dejavnost za študente e-poslovanja. Nihče od študentov pa ne meni, da bi wiki ne bi bila primerna dejavnost, ali pa da bi bila za študente ta dejavnost prezahtevna. Poleg same vsebine nalog, so se študentje ukvarjali tudi z obliko wiki strani. Študentje so na strani posameznih nalog dodajali povezave na novo ustvarjene wiki strani in tudi povezave na splet. Vstavljali so tudi slike, besedilo oblikovali v preglednice, ga po želji obarvali, senčili ipd. Študentje, ki so vešči uporabe html jezika, so posamezne strani lahko urejali tudi prek html urejevalnika, ki ga Moodle urejevalnik omogoča. Tako so študentje lahko pokazali svojo kreativnost in tehnično znanje in ustvarili zanimive in lepe strani. S končno podobo skupinskega wikija so bili študentje tudi sami zadovoljni, saj so zadovoljstvo s končno podobo wikija, na 5-stopenjski lestvici2 v študijskem letu 2007/2008 ocenili s povprečno oceno 4,2 (s d = 0,9, 95% interval zaupanja 4,0-4,4), v študijskih letih 2008/2009 in 2009/2010 pa z ocenama 4,3 (s d = 0,7, 95 % interval zaupanja 4,1-4,5). 2. 5 = zelo zadovoljni, 1 = nezadovoljni. Študentje vseh treh generacij (2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010) so kot pozitivno lastnost wikija izpostavili možnost nenehnega dopolnjevanja napisanega. Pohvaljena je bila tudi preglednost in preprost način uporabe. Prva generacija je pripombe dala na nalaganje slik, saj niso mogli nalagati slik s svojega računalnika, temveč le z vstavljanjem povezav na slike, ki že obstajajo na spletu. V novejši različici Moodla s tem ni težav, mora pa učitelj paziti pri nastavitvi wikija, da dovoli nalaganje binarnih datotek. In seveda so se študentje 2007/2008 pritoževali na že omenjene težave z izgubo podatkov, če je wiki stran urejal kolega in jo shranil pred drugimi. Pri izboljšani različici wikija v različici 1.9.4 pa so pripombe letele na nezmožnost urejanja wiki strani, če je to stran urejal kolega. Je pa to obvestilo pozitivno vplivalo na varovanje vnosov, saj se podatki niso izgubljali in študenti niso po nepotrebnem negodovali. Podatke študentov iz študijskega leta 2009/2010 (63 odgovorov oziroma 87,5 % odziv) smo želeli še podrobneje analizirati, predvsem pa ugotoviti, ali obstajajo kakšne medsebojne odvisnosti med proučevanimi spremenljivkami. Tako smo ugotovili, da so študentje, ki se strinjajo s tem, da jim skupinsko delo ne povzroča težav3 menili, da wiki olajša delo v skupini (x2 = 21,97, p = 0,04). Le trem študentom, ki wikiia niso sprejeli, skupinsko delo ne predstavlja težav. Sprejemljivost podpore skupinskega dela v wikiju se je pokazala v povezavi tudi s sprejemom tedenskih aktivnosti študentov (x2 = 26,98, p = 0,01) in s strinjanjem s trditvijo, da tedenske aktivnosti dajejo predmetu praktično naravnanost (x2 = 41,31, p = 0,00). Wiki se je torej pokazal kot ustrezno orodje za podporo skupinskega dela, ki lahko nadomesti oziroma celo izboljša klasično skupinsko delo v razredu. Anketirani študentje, ki so sprejeli wiki, so menili, da so si pri takšni izvedbi predmeta izboljšale komunikacijske sposobnosti (x2 = 31,42, p = 0,00). Prek odprtih vprašanj v anketi smo zbirali odziv študentov na posamezne dejavnosti, ki so jih študentje tedensko opravljali. Pri tem so študentje pohvalili učiteljevo spremljanje nalog v nastajanju in njegovo opozarjanje, če je opazil, da se naloga ne razvija v pravi smeri. Tako so imeli študentje še dovolj časa za popravek nalog. Večja kakovost nalog je bila v zadovoljstvo ne samo učitelju, temveč tudi študentom, saj so za naloge prejeli višje ocene. 3. Trditev, da s skupinskim delom nimajo težav so študentje ocenjevali na 5-stopenj-ski lestvici, kjer je 5 pomenilo popolno strinjanje, 1 pa popolno nestrinjanje. 4 Wiki - korak za korakom 4.1 Odpiranje wikija Moodle Wiki v svoj predmet dodamo kot dejavnost (Dodaj dejavnost ...). Wiki poljubno poimenujemo - npr. Predstavitev študentov ali Skupinsko delo. Če v polje Ime strani (slika 4.4) ne vpišemo ničesar, se bo prva wiki stran imenovala tako kot sam wiki. To je dobro vedeti že pri odpiranju wikija, saj če bomo wiki pozneje preimenovali, se bo prva wiki stran še vedno imenovala tako, kot smo jo poimenovali ob odprtju wikija. V Povzetek lahko napišemo namen uporabe wikija ali pa podamo osnovna navodila oziroma smernice za delo (slika 4.1). Ker wiki omogoča kar nekaj možnosti, moramo pred odpiranjem wikija določiti politiko urejanja in vpogleda v wiki. Najlažje to storimo tako, da poiščemo odgovora na vprašanji: 1. Kdo bo wiki urejal - izvajalec predmeta (učitelj/mentor) ali študentje? 2. Kdo bo imel vpogled v wiki - vsi študentje ali le študentje posameznih skupin? Pri prikazu mnenja študentov o uporabi wikija smo opozorili na nastavitev wikija in zmožnost wikija, da lahko učeči se v svojo wiki stran sam dodaja slike s svojega računalnika. To zmožnost omogočimo tako, da pri Dovoli binarne datoteke izberemo Da. Glede na to, kdo lahko wiki ureja, izberemo (Vrsta): Skupine (vnaprej ponujeno) (slika 4.1), Izvajalec ali Udeleženec. Če želimo, dawiki ureja le učitelj/mentor, potem izberimo Izvajalec, karpomeni, dabodo drugi udeleženci (npr. študentje) tak wiki lahko le brali. Takšen način lahko izberemo, če na primer želimo wiki uporabiti za urejanje študijskega gradiva. Takšno gradivo je lahko glede na izbor skupinskega dela (Skupinski način) dostopno vsem udeležencem (Brez skupin) ali pa vsaki skupini drugo gradivo. Tako na primer za skupino A pripravimo eno gradivo, za skupino B drugo gradivo (Ločene skupine). Različna gradiva so lahko vidna vsem skupinam, ne glede na to, da smo za vsako skupino predvideli drugo gradivo (Vidne skupine). Če kot vrsto do- slika 4.1 Odpiranje wikija - 1. del slika 4.2 Odpiranje wikija - 2.del ločimo Udeleženec, bo wiki lahko urejal le vsak študent sam. Takšen wiki bo potem viden le študentu in izvajalcu (učitelju/mentorju). Glede na izbor skupine (Skupinski način), bo študentov wiki viden le članom njegove skupine (Ločene skupine) ali pa tudi študentom drugih skupin (Vidne skupine). Seveda bo wiki vrste Udeleženec vedno lahko poleg študenta urejal tudi izvajalec (učitelj/mentor). Drugi študentje pa glede na nastavitev skupin njegov wiki le berejo. Uporaba wikija vrste Udeleženec je na primer primerna za pisanje dnevnika oziroma refleksij ob izvedbi predmeta (izobraževanja), pisanje esejev ipd. Takšen wiki lahko študent uporablja tudi kot lastnen portfolijo in v njem zbira svoje iz- preglednica 4.1 Urejanje in vidnost vsebin Vrsta Skupinski način Brez skupin Vidne skupine Ločene skupine Izvajalec Ureja | Izvajalec 1 Bere | Vsi študentje Vsaka skup. svoje | Udelež. Ureja | Vsak svoje vsebine 1 Bere | Vsak svoje 1 Vsi | Vsaka skup. svoje | Skupina Ureja | Vsak svoje Vsaka skup. svoje Bere | Vsi | Vsaka skup. svoje | delke, povezave, razmišljanj ipd. Seveda je takšna študentova dejavnost lahko tudi ocenjevana in v celoti, ali delno vpliva na končno oceno izpita oziroma izobraževanja. Izvedba dejavnosti v ločenih skupinah omogoča skupinsko delo, pri katerem so skupine med seboj nevidne. Študentom so nevidni tudi izdelki - dosežki drugih skupin. Na ta način lahko v Moodlu sočasno izvajamo delo v več skupinah (npr. več razredov ali več skupin vaj) in komuniciramo z vsako skupino posebej. Vsaka skupina ima tako lahko isto nalogo, saj so izdelki študentom različnih skupin prikriti. Učitelj pa lahko na ta način primerja dosežke posameznih skupin med seboj. Glede na nastavitev skupine (slika 4.2), lahko wiki urejajo le člani posamezne skupine (Ločene skupine/Vidne skupine) ali pa vsi udeleženci skupaj (Brez skupin). Nastavitev skupin seveda omogoča vpogled v wikije vseh skupin (Vidne skupine) ali pa le v wiki skupine (Ločene skupine). Pregled vidnosti in pravic urejanja prikazujemo v preglednici 4.1. Poglejmo si pomen še drugih wiki nastavitev wikija (sliki 4.1 in 4.2). Prikaz imena na vsaki wiki strani - vsaka stran, ki jo ustvarimo v wikiju ima svoje ime. Lahko izberemo, da se to ime prikaže, ali pa ne. HTML način - če uporabljamo brskalnike, ki podpirajo wysiwyg način urejanja (npr. Mozilla Firefox, Internet Explorer), lahko wiki strani enostavno urejamo in oblikujemo preko orodne vrstice (slika 4.4). Seveda lahko uporabniki urejajo takšno wiki stran urejajo tudi z neposrednim vnosom html kode. Če pa želimo uporabljati wiki Mar-kUp1 označevalni jezik, ki omogoča hitro in enostavno urejanje besedila tudi v drugih wiki sistemih, kot na primer MediaWikiju, izberemo Brez 1. Http://en.wikipedia.org/wiki/Markup_language. Vsi razen Mojce srno člani Pravljičnega društva, pri katerem sodelujejo še: slika 4.3 Pogled wiki strani HTML oziroma Varen HTML. Seveda moramo v tem primeru poznati osnove wiki MarkUp označevalnega jezika. Takšen način urejanja bi na primer bil primer za dejavnosti študentov, pri katerih se zahteva tovrstno znanje in veščine. Urejanje wiki strani prek wysiwyg načina urejanja je enostavno in zelo podobno temu, kar je običajen uporabnik navajen iz urejevalnikov besedil, kakršen je na primer ms Word ali Writer iz zbirke OpenO-ffice.org, zato bo najbrž večina uporabnikov wiki stran najlažje urejala prek orodne vrstice v wysiwyg načinu. Tako lahko besedilo s slike 4.3, glede na nastavitev načina urejanja wikija, urejamo: • s pomočjo wysiwyg načina urejanja (slika 4.4). html način nastavimo na Samo html. Pri takšni nastavitvi wikija lahko enostavno preklapljamo med besedilnim načinom (urejamo html kodo) in wysiwyg načinom (ikona <>), • s html označevalnim jezikom (slika 4.4), kar smo vključili s klikom na ikono <>, • z MarkUp označevalnim jezikom, karje razvidno iz slike 4.5. Omenili smo že, da je vključitev binarnih datotek (Dovoli binarne datoteke) potrebna, če želimo uporabniku brez uredniški pravic predmeta, kot jih imata na primer učitelj ali mentor, omogočiti nalaganje slik s svojega računalnika. Izvajalec (učitelj ali mentor) namreč lahko slike brez težav nalaga s svojega računalnika, medtem ko udeleženci, brez vključitve binarnih datotek, na svojo wiki stran lahko vključuje le slike, ki so na spletu (prek url naslova). Pri vključenih binarnih datotekah udeleženec sliko s svojega računalnika naloži s klikom na gumb Browse .. .2 in s klikom na gumb Naloži. Tako bi na primer naložili 2. Primer je prikazan na Moodle namestitvi, pri kateri uporabniški vmesnik ni v rss^ to 1 — B i u« >w bj ■ ■■■ >1 1< =EiE€FiF Tfflita EDQ^fP & <> & S g ^ mm iTiTna gi^fci Ste v BESEDILNEM NAČINU. Uporabite gumb [e >] za urnfev v NAČIN WYSIWYG. V Skupini 1 sodelujemo;
  • [Mojca Pokraculja] c-/li>
  • [Peter Klepecj <.1 i > <' i > [Martin Krpan] ' /1 i > ■:/:>.> Vsi razen IMojce Mo j g a Pokraculja] smo člani Pravljičnega društva, pri katerem sodelujejo se: