;; tTredniii^lipravništvo
•jiin je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi.
„Primorski List“
izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se dobivajo pri upravništvu po 4 nov.
V Gorici, dne 8. avgusta 1895.
Naši kandidatje za deželni zbor.
Bližajo se volitve poslancev v deželni zbor. Naravno je torej, da naši naročniki pričakujejo, da jim povemo kaj o kandidatih, ki bi bili vredni, da jim ljudstvo zaupa. Radi spregovorimo o tem nekoliko, ali tako, da naše besede naj veljajo le ljudstvu ali bolje: volilcem. nikar ne našim političnim nasprotnikom, ki ljudstvo strahujejo. Ti bi naših svetov ne sprejeli, saj se vže (5 let hvalijo, da imajo vse polno „mož odličnih, katoliških, narodnih, neodvisnih, izobraženih11, da so zdaj, ko je treba izbrati le 10 mož prav v zadregi, kako izbirati iz tolike množice samo 10 mož! Škoda res, da ne sedi
v našem dezemem zboru vsaj 1 'Jn poslancev, da bi oni vže G let napovedani „odločno katoliški, narodni, neodvisni, izobraženi možje“ mogli postaviti luč svoje izbornosti na svetilnik, ker dovolj dolgo je brlela pod polovnikom. Pri nekih volilnih poskusih so sicer pokazali, da je vedno še resničen pregovor : Parturiunt montes, nasce-tur ridiculus mus, ali to nas ne sme motiti, ker poskus „ni zares.“
Drago slovensko ljudstvo! Tebi torej in samo tebi govorimo danes, kaki naj bodo tvoji zastopniki v deželnem zboru.
1.	Izbiraj le poštena in dob) o krščanske može Ne izbiraj si kričačev in potepov, ne izbiraj si pustolovcev ali vajencev, ampak izbiraj si dorasle in resne može. Kdor ni mož, ni vreden tvojega zaupanja. Naj si bo pa kedo, kar mu drago, tvoj poslanec ne more biti, ako ni dober histijan, ki v cerkev hodi, ki prijemlje sv. sakramente po zapovedi katoliške cerkve, ki spoštuje duhovščino, ki je vnet za obnovijenje in poživ-Ijenje katoliške zavesti, ki se veseli katoliškega napredka na Slovenskem. „Narodo-vih" katoličanov, ali katoličanov ljubljanskih „zaupnih mož“, naj si bodo vže, kar jim drago, ne voli. Sramotno dovelj je zdaj vže za nas Goričane, da pobiramo, kar so Kranjci in Štajerci zavrgli
~. Izbiraj si vnete Slovence ki ljubijo svoje in ne sovražijo njih, ki niso naše krvi in našega jezika. Mej Italijani prevladava zdaj iredentarska prenapetost in verjetno je, da pridejo Italijani v deželni zbor z naduto zastavo narodnega fanatizma. Njim nasproti postavi Slovence, ki so vže skazali se v narodni borbi in o ko.jih ne dvomiš, da imajo dobro ;srce za narod. Novinci bi ne bili na svojem mestu. — Vender je pomisliti, da more biti zastopstvo v deželnem zboru le tedaj v čast in korist slovenskemu ljudstvu, ako se u-Ijudno. dostojno in prijateljski vede. Poslancev, ki bi iskali prepirov v deželni hiši, nočemo, ker dežela pričakuje od zbornice dela ne govora, podpore ne fraz ! Brez uljuduosti in spravljivosti pa se ne bo ničesar doseglo.
it. Izbiraj si izobražene in res sposobne
poslance. Italijani pošljejo v deželno hišo cvet svoje inteligence dobro vedoč, da le resnično izobražen mož more imeti pravi razum za opravila cele dežele. Ne daj se torej zapeljati, ako slišiš par lepih besed, katerih je dan danes zmožen vže vsak kolednik, ali ako čitaš par „fulmiuantih“ člankov, kakoršne zmore vže vsaki vandrovec. Gorje Slovencem, ako pošljemo poluizobra-žene poslance v zbornico ! Ne zanašajmo se pa na enega ali dva, ker eden ali dva ne zmoreta vsega Tudi ne more biti merodajna sama dobra volja, ker vže Sokrat je rekel, da dobra volja črevljarjeva nič ni, če črevlje slabo dela. Izbiraj torej le izobražene in izšolane poslance, ker le taki so res neodvisni in zanesljivi možje.
4. Izbiraj kandidate iz vseh stanov in iz v-eh strani dežele toda. vsaj 5 izberi iz go-riškega mesta.
Treba je namreč, da se poslanci večkrat snidejo in da vedno opazujejo nas protnika, kar je tedaj mogoče, če so v Gorici. Tudi je res, da poslanci ki žive v mestu, bolj3 presojajo občna vprašanja, ker s središča se lože pregleda in bolj pravično ceni okolira. — Nikar torej ne izbiraj vaških filozofov, ki so v svojem zakotju neizrečeno „brihtni“, ko pa v mesto pridejo, se jim vsi le posmehujejo.
5. Nikar se m- daj strahovati od plačanih agitatorjev, ki s samokresi grozijo vsakemu, ki bi se drznil izustiti kak pomislek proti njih gospodarjem, kateri je dobro plačujejo in gostijo. Ko vam pridejo v hišo take osebe, katerih pošteno ljudstvo ne more spoštovati, pokažite jim vrata, tudi če Vam porečejo, da so jih poslali „voditelji'1.
Rojaki! Te naše nasvete dobro premislite in po njih presojajte kandidate, ki se Vam l-odo ponujali za poslance v deželni zbor.
Politični pregled.
N o trn nj e dežele.
Deželni zbor kranjski je vže zaključil svoje zasedanje. V zadnji seji je vsprejel odsekov predlog za najetje posojila 1 milijon za občino ljubljansko in je izrekel svojo zahvalo vsem, ki so se zavzeli za Kranjsko povodom nesreče potresa, v prvi vrsti cesarju potem pa državnim poslancem, vladi, in vsem dobrotnikom.
Nemška levica se še zmiraj krha Odložili so mandate Plener, Paar, Kneuberg, Dummreicher in Rabi Bloch žid, ki je že štiri leta v zbornici bil in glasoval, dasi njegova volitev ni bila še potrjena. Antise-mitje so pa dolgo časa zahtevali, da bi bila tudi njegova volitev imela priti pred zbornico, a tega se je mož zbal, in odpovedal se je, da bi mu ne odpovedali drugi.
Politiki v Išlu. Državni zbor počiva,
a politika pa vendar ne počiva. Teh dni. sešli so se v Išlu ministerski predsednik grof Kielmansegg, zunanji minister grof Go-luhovski, ogrska ministra Banffy in Josikar nemški poslanec grof Eulenburg in srpski poslanik Simič. Gotovo so se imeli pogovoriti o važnih vprašanjih, najbrže glede Bul-garije in Makedonije. Grof Golubovski je. potem šel obiskat nemškega državnega kanclerja kneza Hohenlohe.
Hrvatski sabor se snide meseca oktobra in bo razpravljal o proračunu in o načrtu novega kazenskega zakona.
Narodni sliod na Ogerskem. Koliko> prostosti vživajo nemažarske narodnosti na Ogerskem je znano. Spoznali so slednjič, da, jim je narodno poginiti, ako se ne zjedini-jo in skupno branijo proti skupnemu sovražniku. Dne 10. t. m. so Srbi, Slovaki in. Rumuni sklicali shod v Budapešto, da se posvetujejo o načinu, kako priti do ugodnejših razmer. Mažarski listi jih seveda napadajo in smešijo, kar le morejo in znajo (in v tem so mojstri), vender se je pa o-glasil tudi mažarski list „Fejermagyei Na~ plo“, ki ima toliko poštenosti, da z oziront na opominjani narodni shod piše, da se narodno vprašanje na Ogerskem da rešiti le; na podlagi pravičnosti. Izjemne naredite ia. nasilja so najnepripravniša sredstva narode pridobiti za državne koristi.
Vnanje države.
Labi in Nemci se štejejo za najbolj kulturne narode in v vsakem oziru takti, vzvišene, da jim drugi narodi n. pr. Slovani ne segajo ni do pasa. Pa ni vse zlato, kar se sveti. Lalii so potomci nekdanjih slavnih Rimljanov, a podobni so jim prav malo. Zdajna Italija propada na vseh straneh, v blagostanju kakor v vedali in nravnosti, močna pa je v baliatiji in vladoželj-nosti Ker se Rusija vtrjuje v Abisiniji, i-ščejo Lahi pomoči, — kje ? — pri Avstriji, katero so zmiraj sovražili in skušali vniči-ti! — V italijanski zbornici je pri obravnavi proračuna za zunanje ministerstvo poslanec De Nicolo predlagal, naj bi Avstrija in Italija napravili zvezo proti Slovanstvu. In glejte, nemškim našim liberalcem je bil ta predlog silno všeč in dunajska „N. fr. Prešse“ v posebnem članku hvali poslanca, De Nicolo, da je pokazal na sovražnika, ki grozi starodavni nemški kakor italijanski kulturi in pravi da je taka zveza kulturnih narodov proti barbarstvu neobhodno potrebna. — Ta lepa zveza se je pokazala tudi na Dunaju pri glasovanju za Celjske vspo-rednice. No, naj se le vmirijo, vkljub njih zvezi gre Slovan na dan.
Spodnja angleška zbornica je izbrana. Unionisti in konservativci imajo 15Sfc glasov večine Pod tako vgodnimi razmerami ni še nikdar angleški državnik pre-
vzel vodstva državnih opravil, kakor zdaj lord Salisbury,
Šolski zakon v Belgiji. Belgijsko ministerstvo je predložilo novi šolski zakon, ki je nekoliko pravičnejši, kot je bil prejšni. .Zato pa liberalci in socijalisti kar besne! [Napravili so prejšno nedeljo velikansko demonstracijo v ulicah Bruselja. Prišli so so-cijalisti in liberalci iz vse dežele, da se jih je nabralo do 100.000 in so v obhodih hodili po mestu. Na čelu sprevoda bili so liberalni in socijalni poslanci in senatorji. Neštevilne tablice z vsakovrstnimi napisi proti vladi so se videle v sprevodu. Razni govorniki so na določenih krajih ljudi vnemali za svobodo mišlenja in napadali vlado, itd. Slednjič se je vlila velika ploha in razpršilo se je ljudstvo. Tako je bilo na ulicah. V zbornici je socijalist Defuisseant predlagal v imenu liberalne in socijalistične stranke, naj vlada 4. člen šolskega zakona preloži za prihodnje zasedanje. Ministerski predsednik je odločno pobijal ta predlog, ki je bil odklonjen. Zatem je bil šolski zakon, kakor ga je predložila vlada vsprejet pri prvem branju z večino glasov. Pri nadrobni razpravi je socijalist Denessiant poživljal kralja, naj zabrani vvedbo verske šole, ker je sicer v nevarnosti njegova krona. Vkljub nečuvenim napadom v zbornici in vkljub pouličnemu nasilstvu združenih liberalcev in socijalistov, ki so pa oboji framasoni, bil je zakon z večino vsprejet v zbornici.
Španci na Kubi niso posebno srečni. Tstaši so pri San Lui od 2000 vladnih mož ubili 675, drugi so zbežali, mnogi celo o-rožje in strelivo pustili na mestu. Zdaj je vstašem prišla nova pomoč, namreč četa pod vodstvom skušanega puntarja Rolofta, ki je dobro oskrbljena z orožjem in strelji-vom. Spanci morajo zopet novih moči poslati na Kubo.
Raznoterosti.
Cesar v Zagrebu. Pi esvitli cesar pride v Zagreb oktobra meseca k razstavi, kar je ves hrvaški narod z velikim vese ]jem sprejel.
Kanonik Luka Jeran zlatomašnik. Starosta slovenskih pisateljev in domoljubov vlč. g. Luka Jeran je obiiajal spomin svoje prve sv. maše dne 4. t. m. v stolni cerkvi sv. Miklavža. O tem slavili poroča „Slove-jiecu : Ob 0. uri je v šenklavški cerkvi pred ovenčani veliki oltar v spremstvu svojih sobratov kanonikov stopil najzaslužnejši »Slovenec, biser našega svečeništva, č. g. L. Jeran, da se zalivali Bogu za petdeset let prošle dobe svojega duhovništva. Krepki zlatomašnik je kot znamenje svoje slovesnosti imel v rokah okusno izdelano, s cvetjem lepo okrašeno palico. Hvala Bogu, ni je potreboval, saj ga diči še mladeniška či-lost in razven belili las na častiti glavi nima nobenega znamenja, da se že nagiblje njegovo življenje h koncu 77. leta. — Cerkveni govornik g. And. Kalan je pred mašo primerjal delovanje sv. Domenika z zlato-jnašnikovim in po naročilu njegovem pozival poslušalce, naj molijo za njegove namene. Prepričani smo, da je bilo z verniki .senklavške cerkve jednega duha in srca združeno vse slov. ljudstvo v ti prošnji. — Ob 10. je pa isti zlatomašnik stopil v šem-peterski cerkvi na leco, da je v ginljivih besedah pojasnil pomen nove maše in maš-niškega stanu z ozirom na. č. g. Tomaža Zabukovca, ki je tedaj stopil prvič pred oltar. Solze veselja so igrale srebrolasemu z 1 at o m ašn i k u - go v o r n i k u v očeh ; solze pobožne vneme so se lesketale vsem poslušalcem njegovih milih, pomenljivih besedij. Po lepi cerkveni slovesnosti se je zbrala novo-mašnikova svatovska družba pri njegovem <lobrotniku g. Perdanu, kjer se je v veselih napitnicah napijalo zlato- in novomašniku. Res lep je bil včerajšnji dan! — Zlatomašnik je prejel tudi več častitk. Najznačilnejše je zanj, tla je bilo mej čestitalci največ revežev, ki so tudi hoteli izkazati hvaležnost svojemu očetu ob njegovem slavnostnem godu. Ko je umrla Tabita v Jopah, pravi sv. pismo,
da so prišedšega sv. Petra odstopile jokajoče vdove, kažoč oblačila, ki jim jih je darovala blaga rajna. Ko praznuje zlato mašo č. g. L. Jeran, ga obsipljejo njegovi preljubi dijaki in — ubožci.
„Pr. L.“ kot najmlajši slovenski list z iskrenim veseljem pozdravlja naj starišega slovenskega pisatelja, osivelega v sv. službi za cerkev in slovenski narod. Njegov zgled nas spodbujaj, da tudi mi mlajši ne omagamo v isti sv. službi, saj je sivolasi starček prebil v mladosti še hujše borbe ko mi. Imamo pa eno željo, katero naj nam stvarnik milostno usliši, da bi se mlajši rod še mnogo let veselil vedre in častite družbe vlč. g. L. Jerana. Bog ga živi!
Shod izšolanih osmošolcev v Za-gr ebu. Kakor vže lani snidejo se tudi letos slovenski in hrvatski osmošolci v Zagrebu.
Občili zbor Leonove družbe (dunajske) zboroval je v Gracu od 29 do 31 julija. Zborovanje je bilo sijajno, govori temeljito učeni in zanimivi. Zborovanja se je vdeležil tudi prevzvišeni knezoškof Ljubljanski dr. Jakob Missia. Družba šteje 1454 udov.
Bog daj, da bi se tudi slovenska Leonova družba kmalu ustanovila in da bi se sešli vže letos septembra meseca.
Naši narodno-napredni pri prevzv. vladiki Strossmajerju. Bližajo se volitve v deželni zbor in za tak namen je našim narodnjakom vsako sredstvo dobro, aii da pojdejo iskat pomoči celo v Slatino h prev-zvišenemu vladiki Strossmayerju, nismo mislili. Veiider so to storili, kakor vže večkrat. Mi od svoje strani protestujemo proti objavljenim izjavam narodno naprednih romarjev iz dveh razlogov: 1. ker ni mogoče, da bi bil razumen človek take neslanosti govoril, kakoršne so položili narodno-napredni gospodje prevzv. vladiki na jezik. Le kdor je nosil zadnjih 25 let glavo v vreči, mogel bi izustiti take le besede : „Sv. vera je pregloboko ukoreninjena v naša srca. da bi jo mogla spraviti, v nevarnost kaka nepremišljena ali nagla besecla.“ Tako torej, brezverska šola, zlasti srednje šole naše in vseučilišča, v kojih se šola vsa slovenska mladina vže 25 let, je le »nepremišljena ali nagla beseda" ? naše časopisje, ki v eno mer vže 25 let blati katoliško duhovščino s škofi vred, je le ena nagla beseda, ki vere ne more spraviti v nevarnost ? ! Kaka btulalost! In vendet ni naših nasprotnikov nič sram s takimi neslanimi izjavami spodkopavati ugled prevzv. vladike.
2.	Protestujemo proti takim izjavam, ker se izkoriščajo in zlorabljajo proti našim domačim škofom in duhovnikom, zlasti proti vi še mu dušnemu pastirju, kojega je Jezus Kristus postavil domske IM Ijud-stvu lia Kranjskem. Mj ne moremo verjeti, da bi bil prevzvišeni vladika tako bj[eztakten in brezobziren proti svojim sobratom zlasti ne nasproti kakemu agentu banke „SlavijeJ. Proti takej nedostojni agitaciji torej protestujemo. Nadalje še eno besedo. Ako so narodno-napredni gospodje res prepričani. da so katoličani in da prevzvišeni knezoškof ljubljanski s duhovščino vred dela le z dražim, brez razloga in zlorablja vero za politični: hvrlie. naj ga zatožijo kakor jim je po cerkvenem pravu dovoljeno, ali pri metropolitu v (iorici ali uri papežu v Biniu. ne v Slatini ali 1)jakovu. Saj imajo v svojih vrstah dovelj advokatov in kakor se hvalijo tudi mnogo „vzornih" duhovnikov, ki bodo pač vedeli sestaviti primerno obtožnico. Ako je res, kar očitajo knezo-škotii, ni dvojlje. da bo odstavljen o d pastirstva in ' oCsodoi T)od'o -še podpisali:
,.Bolje bi bilo, da ni bil rojen tisti človek1*. Čemu bi torej hodili v Djakovo, kjer ni sodišča zanj, ali morda ni bliže v Gorico ? saj so vender vže tolikokrat zagotavljali, da jim je metropolit naklonjen ? Torej na noge gospoda h sodišču — v Gorico ali v Rim ne h obedu v Djakovo ali v Slatino !
»Rimski Katolik41 štv. 3. ima to-le prezanimivo vsebino : Apostolsko pismo Leona XIII Angležem. — Xaša zvezda ali zmaga
katoliške ideje : Leona XIII. modrost in • i-deali. — Zakaj zmaguje katoliška ideja ? — Znamenja vshajajočega sobica. — Socijalno vprašanje: 3. Liberalna država pa socijali-zem. — Apologetični ruzgovort: Vzroki verske mlačnosti in nevere. —- Liberalizem o našem srednjem Šolstvu: Dvajset let. Kaj ? Zakaj '? — »Rimski Katolik41 in njega razmerje do dijakov. — Nevarnosti, ki pretijo šol ski mladini od slovstva. — Slovenski klasiki na naših srednjih šolah. — Italijansko slovstvo pa srednješolska mladina. — Prezgodnja zrelost naše mladine. — Sklep.
— Grof Leo N. Tolstoj: Kraljestvo Božje: Tolstojevo najnovejšo delo. — Versko-soci-jalni nazori Tolstojevi. — Jezus Kristus. Krščanstvo pa cerkev. — Tolstoj pa Re-nan. — Nasprotja v našem življenji. Neznosnost naših socijalno - političnih razmer. Hinavstvo. -- Katekizem „neprotivljenja“. Proč s hinavščino! Javno mnenje. — h novejšega, hrvatskega slovstva: August Šenoa.
— Slovenskim bogoslovcem. — Časopis. — Raznoterosti: -j- Ignacij Kralj. — „Nova priloga14. — Darovi za mlade pisatelje.
Razpošiljanje se je radi priloge moralo ustaviti za nekoliko dni.
Psovke dr. Ferjančiča na shodu v Idriji so: Nehujskana in zapeljana množica, nameni nepošteni, sovraštvo, zavist, obrekovanje, zlorabljata se prižnica in spovednica, vprizarjajo se misijoni v ta namen da se ljudstvo ščuva, opita množina, naščuvana druhal, licemerstvo ; nerazvito ljudstvo, katero danes stopa za temi zapeljivci (duhovniki). spozna kmalo njih malovrednost in se od njih odvrne.
Tako je dal dr. Ferjančič natisniti svoj govor, govoril je gotovo še lepše,
Hranilnica v Celju je imela v prvem poluletu 319.374 gld. 52 kr. dohod-kovin 312.271 gld. 3 kr. zdatkov ukupnega denarnega prometa je torej bilo 631.745 gld. 56 kr. Lep napredek!
Kolera v Galiciji. Listi poročajo, da je začela, kolera tudi v O-aliciji zlasti mej vojaštvom v Premislil, kjer je bolnih vž“ 400 vojakov. Upajo pa, da morda ni to prava kolera.
Velikanska steklenica. Na razstavi v Bordo na Francoskem je steklenica, je 4o metrov visoka. Seveda ni iz celega in tudi ni z vinom napolnjena Sestavljena je iz velikih zelenkastih šip, ki so s svincem in železom zvezane. Prav spodaj v steklenici je gostilna, v zamašku iz porob-kovine pa majhna hiša.
Dopisi.
Plesi dovoljeni. Izpod Križa na Vipavskem nam pišejo :	Veiiko svarilnih iz-
gledov, obelodanili so razni slovenski časopisi o javnih plesih. Tu i'1 tam je palo seme onih dopisov na rodovitna tla. Ali ža-libog ! mnogo ga je palo med trnje, nekaj pa še celo ua trdo skalo.
Večina županstev so storila potrebno, da se preprečijo plesi. Ali kaj pomaga vse to. ker niso splošno prepovedani. V zgor-nej vipavskej dolini ostali ste dve občini, kateri ste letos dovolili javne plese po obi-čanjem kopitu. Namreč: v A.... i in v L...u.
Zaman je bilo vse prigovarjanje od strani prečastite duhovščine, zaman, očitanje uboštva. Uboštvo je v takih slučajih pozabljeno in lepo opominjevanje ostane le glas »vpijočega v puščavi.'4
Kaj pomaga, ako prepovedo javne plese le v posameznih krajih, če se pa v obče ne prepovedo ? (Je je ples le v eni občini tedaj niti vročina, niti predolga pot, ne zabrani rahločutnjej mladini prihoda na plesišče. K temu zakrivijo veliko stariši sami. Obžalovanja vredno je videti, kako dere vse brez izjeme staro in mlado zapravljati po nepotrebnem težko prisluženi denar in pa dušno in telesno zdravlje. Treznemu opazovalcu, se morajo lasje pri tem pogledu ježiti. Pač žalostno je gledati, kako možato in z nekakim ponosom gleda oče svojega komaj šolske klopi pustivšega sina, kako spretno se vrti po podu. Zopet tu koraka
mati, vodeča svojo še nedoraslo hčer prvič v svet. Kam pridemo, po tej poti ? O ! Ko bi bilo dano našim slovenskim pradedom dospeti v takih slučajih zopet na zemeljsko površje, minula bi jih „slovenska“ krotkosl; in v svoji sveti jezi dvignili bi palico na nas. Stariši! Na vas je toraj ležeče, da preprečite kal razbrzdanosti v srcu vaših otrok koj v začetku. S tem bodete storili svojo dolžnost, da se ne bode nad vami spolnil oni proroški izrek, ki pravi: „Vaši otroci, bodejo vaši sodniki.*	„Opazovalec“.
Dopis iz Komna: Tisti oblaki, ki so v zadnjih treh dneh v svojem času nad Gorico romali, so se tudi nas usmilili in našo slavno metropolo prav ljubeznjivo pohladili in pomočili. Onemogla turšica se spravlja zopet na noge in tudi repa in ajda čvrsto raseti. Sena imamo malo radi suše, žita je srednja letnja. Sadja ni pa prav nič, ker je v času cvetja dolgo deževalo. Trta nam ob-ljubuje dobro trgatev, dasi imamo sredi Komna vže tri leta trtno uš. Ta gospa leze, toda prej ali poslej doseže gotovo svoj namen. Ne udajmo se ji; vsadimo vsi ne le posamezniki amerikansko trto požlahtnimo jo z našo slovečo domačo trto ! Ni ga čez teran '.
19. in 20. t. m. se bode volilo tukaj-šno starešinstvo, katerega dolžnost je de lovati a blagor cele občine. Zmešnjava je velika ; toraj le previdno, pošteni komenski srenjani!
Letos smo volili vže trikrat cestni odbor. Zadnjič je predsedoval deželni poslanec gosp. dr. Abram. Toda, ker ima, kakor se je pozneje skazalo g. Tanče iz Nabrežine premalo veljavnih glasov, v se bode morala volitev tega uda dopolniti. Živeli re-kurzi — dojenci osebne mržuje in nesloge mej Občinarji! Načelo, ostoječe v skupnem delovanju do določenega smotra se p>ezira, gleda se samo na osebe. Praša se, kdo dela in ne kaj dela ; to je napačno, tako ne pridemo daleč f
V	Komnu je letos nenavadao mnogo tržaške gospode, od katere pade marsikak novec. Bili so časi, - ko so za tujca cene neznatno visoko poskočile. Ako hočemo tujca na tak neopravičen način izkoriščati in nanj prežati, je naravno, da se ne vrne in nas drugim ne priporoča.
Naši sosedje Volčjegrajci so imeli kakor ste zadnjič slišali lepo veselico. Zadnjikrat smo imeli Komenci besedo leta 1892 pod vodstvom nepozabnega ranjkega dekana Harmela. Moči bi sicer bile še vedno, ali kdo jih združi, ki so drug drugemu ne zaupamo. Na zdravj ! Drugič pa še !
m a? us,
Podoba f Igncija Kralja nam je došla, ali ker je imela nekaj pogreškov, smo jo morali vrniti, da jo popravijo:
Dr. Anton Mahnič je naposled ven-der le zapusti t ’ ~k lie z o i i ad š k ofi j s k o deško se-menišče. Delal in trpel je v onem zavo(tu~ce* lih 20 let. Kdor je neumornega gospoda v zavodu opazoval, ve, koliko je storil in koliko se je žrtoval. Njegov zgled ostane utis-njen gojencem. Zadnja leta še le se je mož utrudil bolj od žalosti ko od dela. Od žalosti, pravimo, ke je vsaki dan gledal, kako so mu rojaki podirali, karkoli je skušal postaviti v mlada srca. Še celo neki judovski profesor na c. kr. gimnaziji se je izrekel, da ne more razumeti tolikega sovraštva in zaničevanja, kakoršno so očitno kazali slovenski rojaki proti dr. M., da so mu ob vsaki priložnosti spodkopavali zaupanje mladine.
Tožili so ga tudi pri c. kr. vladi (pri namestništvu in pri ministerstvu), a zastonj, ker se Prevzvišeni nadškof ni dal pregovoriti, naj dr. M. odstavi. Se le pomoč slovenskih duhovnih sobratov je znanim politikarjem omogočila, da so slovensko mladino prepričali, da dr. M. je ..norec11, „fa-natik“. „tepec“, ..obsojen od škofov1*, „zavržen od duhovnikov” i. t. d. Od tedaj je dr. M. iskal priložnosti, da bi se umaknil, kar se mu je stoprav zdaj posrečilo po milosti Njega eksc. knezonadškofa.
Vsled tega vlada v narodnem taborju naših politikarjev veliko veselje, kateremu so vže dali odduška v „Slov. Narodu11. Naj jim tekne!
Dr. Mahniču pa želimo veselih dni pri delu v krogu zvestih somišljenikov. Bog čuvaj njegovo sveto delo !
Preč. g. Fraftp. ^astellitz, c. kr. profesor v ženski pripravnici je jmenovan za ravnatelja deškega semenišča. Želimo mu blagoslova in vsestranske ' podpore, da bo mogel vspešno vršiti svoje veletežavne dolžnosti v knezonadškofijskem zavodu. — C. g. Avg. Drius kaplan v Tržiču pojde za vikarja V/Sdravščino, č. g. novomašnik Klem. Corsiij za kaplana v Tržič, č. g. novom. Jos. Usai za kaplana v Devin, č. g. Jos. Kos za vikarja v Brestovico, č. g. Fr. Razpet bo z Orehka upravljal župnijo bukovško.
•j- Janko Drašček, vili rodoljub tržaški je umrl star 49 let. Pokojnik je bil vnet narodnjak. N. v m. p.
Hladen dež namočil je suho Vipavsko dolino in Kras, da se letos ni več bati hude suše. Vipava je zelo narasla, Lijak je preplavil senožeti, Branica teče, potoki šumijo. Kras in Vipavska upata letos dobre letine. Sadja je sicer malo, ali zato je jako drago.
Strela je vdarila na Ritterjevem vrtu dne 4. t. m. ob 6 zjutraj. Nesreče ni bilo.
— Ravno isti dan je strela vdarila v <)■ gleju in vžgala tri iileve. Skoda je velika.
— Večo škodo je napravila na zvoniku in cerkvi na Trnovem.
Veterani so častitali grofu Fr. Coro-nini-ju o priliki najvišega odlikovanja. Poslanstvo je vodil vit. dr. Hentschel. — Tudi državno-zborski poslanci Burgstaller, Luz-zatto, Stalitz so prišli osebno v Gorico poklonit se' in častita Njega ekscelenciji.
Nova maša v Kostanjevici. Č. g. Leopold Pečenko, Rihenberčan, bo imel dne
11.	t. m. novo mašo v Kostanjevici, kjer pastiruje njegov strijc č. g. Ant. Siiligoj. Mnoga leta!
Častno občanstvo podelila je občina Srpenica visokorodnemu grofu Fr. Ooroni-ni ju in okrajnemu glavarju grofu Frid. Marenzi-ju.
Iz Št. Petra. Naše katoliško bralno in pevsko društvo ,Slovenska zveza1, priredi na rojstni dan Nj. Veličanstva, cesarja Franca Jožefa narodno in patrijotično slavnost. Veselica bode ob vgodnem vremenu na planem. — Vspored sam je vsestranski zanimljiv, zabaven in poučen. — Torej „Slovenci iz Gmice in okolice dne 18. t. m. v slovenski Št. Peter! Dobro došli!
Utok odbit. Znano je našim čitate-Ijem, da je hotelo mestno starešinstvo tržaško vzidati spominsko ploščo v mestni palači glasečo spomin shoda isterskih županov 2. novembra 1S94. Namestništvo je ta sklep razveljavilo, a ministerstvo je njih utok odbilo. Prav jim !
V	Rihenberku delajo nov lesen most črez Branico pred vasjo. Delajo ga domači mojstri pod nadzorstvom cestnega odbora.
Plesi v Št. Frjanu pri Gorici. Z o-zirom na dopis v zadnjem „Pr. L.“, poslal nam je preblagorodni g. župan Konrad pl. Fabris pojasnilo, da županstvo nikakor ni prijazno plesom, ali da vsled stare navade plešejo enkrat v letu v Št. Frjanu, v Gor. Cerovem in v Dol. Cerovem in sicer vedno v nedeljo po prazniku njih cerkvenega zavetnika ali patrona. Ker so pa ti prazniki v koledarji zaporedoma, nateklo se je da so v St. Frjanski politični občini plesali 3krat zaporedoma, kar pa naj se ne razlaga tako, kakor bi se Bog ve kolikokrat plesalo ali kakor bi županstvo to slabo navado podpiralo.
Iz Volčjedrage. Nepoznani zlikovci vlomili so, kakor vse kaže v nedeljo po noči v vilo g. zemljemerca Trombetta. Odnesli so dokaj dragoceno namizno upravo. Škode je neki nad 50 H. Govori se, da so bili cigani.
Iz Kanala nam pišejo : G. Fr. Malnič, ki nam je 30 let županil je odstopil in na
njegovo mesto je enoglasno izbran g. And. Drašček c. kr. pristav, za podžupana pa g. M. Zega, nadučitelj.
Nesreča na Triglavu. Prijetno je po letu na visokih gorah pa tudi nevarno. Pretekli teden se je ponesrečil na Triglavu nek profesor iz Gradca, potem ko se je bil že vrnil z vrha. Vdobili so ga nedaleč od prepada, kamor se je bil vdrl pred štirimi leti nek sodnik s Pruskega. Tistega leta^ bil je nekdo s svojim vodnikom na vrhu Triglava, ko se je oblak vtrgal in so nalivi odnesli nekaj hiš iz Loga in Trbiža. Dne 23. t. m. bo ravno četrta obletnica po tem dogodku.
Vse vode na Goriškem preišče tekom tega meseca g. Krek, prolesor na ljubljanski realki, kateri je strokovnjak v ri-barstvu, da poda c. k. namestništvu v Trstu svoje nasvete glede na ribštvo po naših sladkih vodah.
Soča je imela te dni pri izviru 7 stopinj Celzijeve gorkote, v Trenti 8 in v Soči 9 stopinj.
Prošnje za vsprejem v „ Alojzi,je-viščcje vložiti do 15. t. m. Poznej vloženih se ne bo poštevalo. Gg. prosilci naj bodo še enkrat opozorjeni, da je prošnji pri-djati zapečateno priporočilo dušnega pastirja.
Razpisani štipendiji iz ustanove Dobrila. Početkom prihodnjega šolskega leta odda se iz ustanove škofa dr. Jurija Dobrile 5 stipendijev po 100 gld. Pravico do užitka imajo mladenči slovanskih starišev iz tržaskokoperške škofije, obiskujoči katerikoli državni gimnazij v Avstro-Ogerski. Prednost imajo oni prosilci, kateri obiskujejo tak državni gimnazij, na katerem imajo večo priliko izvežbati se dovolj-no v svojim materinem (hervatskem ali slovenskem) jeziku. Ako obstoji na takem gimnaziju pripravljavni tečaj, imajo tudi učenci tega tečaja pravico do užitka teh stipendijev. Ako ne bi bilo prosilcev slovanskega pokoljenja, oddajo se štipendiji tildi drugim prosilcem, rojenim v tržaško-koperski škofiji. - Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, svedočbo o siromaštvu in šolski spr čevali zadnjih dveh semestrov ter je vložiti prošnje do 30 septembra t. 1. potom predpostavljenega šolskega ravnateljstva pri tržaško-koperskein škofijskem ordinarijatu.
Grozdje drobno. Od več krajev dohajajo tožbe, da je letos grozdje drobno in da jagoda odpadajo in hlastine ostajajo. To ni pripisovati ne suši ne toči, ampak bolezni, kateri je ime antrakuoza ali po naše črne koze. Opozarjamo čitatelje na članke, v „Pr. L.“ o tej bolezni in o leku proti njej.
Peronospera je po nekaterih krajih letos bolj silna ko lani, za to je treba še enkrat škropiti ono perje, ki je ozelenelo po prvem in drugem škropljenju. To naj se takoj zgodi, da ne bo prepozno.
Prešičja kuga na Ogerskem. O tej bolezni, ki bi vtegnila razširiti se tudi po naših krajih piše ,Domoljub- : Ta prešičja kuga je bila do sedaj nepoznana. Prešiči, ki so nalezli to kugo, oliole na plučili in črevah. Jed jim ne diši, žeja jih pa silno. Na nogah ne morejo stati, še manj pa hoditi. Zarivajo se v steljo in pokašljujejo. Pogostokrat se tresejo po vsem životu, koža je včasih vroča, včasih mrzla, za ušesi, na rilcu, po vratu in po trebuhu postane ru-dečkasta ali pa višnjava. Iz očij jim teče neka smolnata tekočina. Bolezen traja več dnij ali pa celo več tednov. Pomočka proti tej bolezni ne poznajo. Meso tacili prešičev je škodljivo. Bolezen je močno nalezljiva. Prenaša se po deklah, ki strežejo prašičem, ali pa tildi po gnoju, ki se izmeče iz okuženih hlevov. Kdor bi opazil v svojem hlevu tako bolezen, jo mora takoj županstvu naznaniti. Sicer je pa vlada prepovedala, da se iz Ogerskega in Hrvaškega ne bodo smeli prešiči ne goniti ne voziti, da se kuga ne zanese.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilarijanska tiskarna.
Prihodnja številka »Primorskega Listab izide dney22. avgusta.__________
Dotova se najceneje v podpisani lekarni ako se
naroča po pošti
Trnkoczy,
lekar zraven rotovža]
v Ljublj ani,
priporoča:
rffT- ZA ŽELODEC :
Marijacelske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 ducent. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice' čistijo želodec pri zabasanih skaženeni želodcu. — Skatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
MT Za prša;
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odrašče-ne in otroke ; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld 50 kr.
%0F Za trganje :
Protinski cvet (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnk6czy~ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.	18—14
J^nton Kuštrin,'
v Gosposki ulici v hiši g. dr. Lisjaka št. 23.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.	36—20
SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO
CIE N1CI
IG. HELLER, BEC
mr n. 1’haterstrasse im.49. ~wa
0*0 OC
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristne garantovane čehelno-voščene
--= sveče —— ■■
voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo crkvd in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim z „100 gl. ali 200 kr.“
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem
18
-15 I.
svečar
Ivan Reja
gostilničar	10—9
„ALLA COLOMBAu ob velikej vojašnici, na desnem voglu v u-lico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi z raznimi prav okusnimi jedili.
A.nt. Koren,
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.	36—18
19-8 Prva žrebljarska zadruga
v Kropi na Gorenjskem
ponuja vsem velesp. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom in sl. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano
„JANUS“
Vzajemna zavarovalnica življenja na Dunaju-
Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled’ česar deli svoj čisti dobiček (obresti) zavarovancem.
Do zdaj se je vže zavarovalo
92.500 osob	25-12
z glavnico 115.912.500 gld.
Zavarovanim se je izplačalo glavnice, in dobička (obresti) :
17.150.000 gld.
Reservni zalog znaša 11.779.900 gld.
Pojasnila, prospekte, pravila in načrte daja na zahtevo zastonj
Podružnica „JANUS“ v Trstu, Via Cologna 7., v Gorici, Via S. Chiara 10.
ŽELEZNINO Novič Frane,
kakor
žreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blaQo
po najnižji ceni, zagotavljajoč točno postrežbo. Ceniki na zahtevo poštnine
prosto in zastonj,
A.nton
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.	30—16
krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.	30—19
C»CX30000C»CX3C»CO Laneno oljnati
a
najboljše vrste prodaja _A_clolf Hauptmann
tovarna firneža v Ljubljani.
Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, firnižev, lakov, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potrebščin zn oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole-in domačo rabo.	29—17
m
li
hi
14—6
VI Iti KUS U NIT IS
v Gorici a*- TRAVNIK	v	Gorici
Edina največja slovenska zaloga	blaga za	obleke	ter izgotovljenih
oblek, v kateri se dobi novo blago za vsak stan, posebno za čast. duhovščino !
Prodajam blago tudi na drobno in tako po nizki ceni, da smem vsakega	vabiti v svojo prodajalnico. Ukupi	se od 80	kr.	do 9	gld. m. Platneno
blago od 62 kr. do 1 gld. 20 kr. m.
Dobi se sicer v tej zalogi vsake baže obleko po sledečem ceniku, gotovi talarji za čast. duhovščino	....	od	12.—	gl.	naprej
letne povrhne suknje »Površniki4	....	»	12.	„	„
Hlače...........................................»	»	»
Prsniki............................................  2-;~	»	»
Ovratniki......................................>>	—.86	„	„
Salonska obleka.................................n	2*.—	„	»
Žako, obleka za gospode............................  18.—	„	»
Navadna obleka za gospode..........................  7.—•	»	»
Hlače............................................... 1-80	,	„
Obleke za birmance..................................  4.—	»	»
Za dečke........................................»	1-8°	*	>\	.
Kar dajem s tem na znanje, da ko bi se včasih obleka ne dobila izgotovljena, izgotovi se nemudoma, ter opozarjam gg. odjemnike, da na zahtevo pošljem vzorce za vsaki stan, poštnine prosto na dom !!!
=3	[SSj	ISS]	^	rr*J