I
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
VRHNIKA IN ČAPLJINA PODPISALI
LETO XVI
ŠTEVILKA 160
NOVEMBER 1989
YU ISSN 0351-618
POHODNIKI Z JUGA
Mitinga ne maramo
Tudi v vrhniški občini prevladuje zaskrbljenost ob napovedi znamenitih kosovopolj-skih škvadristov, da pridejo na pohod nad. Ljubljano, kjer naj bi 1. decembra pripravili miting »resnice«, kakor mu pravijo in Slovence prepričali, da jih vodstvo zavaja. Ko to pišemo, sicer še ne vemo, kaj se bo zgodilo, toda nespodbitna so tale dejstva: ljubljanska notranja uprava je miting prepovedala, republiška skupščina je tako odločitev podprla, kakor pa se ve, pa tudi v vrstah organizatorjev mitinga ni več prave enotnosti o tem, ali naj se odpravijo na tako dolgo pot, ali pa naj ostanejo doma. Če pridejo, vsekakor v petek, 1. decembra ni pametno hoditi v Ljubljano.
Tudi družbenopolitične or-. ganizacije v vrhniški občini so se izjasnile o mitingu. Objavljamo njihova stališča:
Predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika meni takole:
»Grožnje z napovedanim mitingom 1. decembra v Ljubljani dobivajo v Sloveniji in v drugih demokratičnih okoljih velike razsežnosti, saj prebivalci Slovenije s takim načinom ne želimo in nočemo imeti opravka.
Prepričani smo, da sedanji demokratični procesi v Sloveniji poneumljajo tiste, ki v svojih okoljih nosijo velike ideje in načrte o preoblikovanju države, zlovešče parole, uprizarjajo šovinistične pohode v druge republike in organizirajo montirane politične procese ter podobne destruktivne akcije. V takšnih metodah delovanja vidijo možnost za uresničitev mračnih ciljev kar pomeni, da hočejo disciplinirati tudi Slovenijo in če bo potrebno s prelivanjem krvi, kljub prepovedi mitinga s strani zakonitih institucij sistema na katere tako radi prisegajo.
Gesla in parole o bratstvu in enotnosti prihajajo iz okolij, ki slabše delajo in živijo ter že štiri desetletja prejemajo bratsko pomoč bodisi iz zveznega proračuna ali sklada za nerazvite ter še na druge načine.
Tp se dogaja v času, ko je
naša družba v globoki moralni, politični, predvsem pa v gospodarski krizi in kjer nas iz tega lahko potegne le boljše delo. Nerazumljivo je, da se o napovedanem mitingu resnice o Kosovu do danes nista izrekla niti predsedstvo države, niti Centralni komite ZKJ, ki je v noči »dolgih jezikov« našel voljo in moč, da je obsodil sprejemanje amandmajev k ustavi SR Slovenije ne glede na kasnejše posledice.
Zaradi tega smo prepričani, da morebitni miting resnice o Kosovu ne bo doprinesel k izboljšanju mednacionalnih odnosov, temveč jih bo le poslabšal, Slovenci in prebivalci Slovenije pa o stanju na Kosovu ne bomo nič več vedeli kot vemo sedaj.
Zahtevamo, da predsedstvo države z odločno akcijo prepreči napovedani miting, organi oblasti pa pri tem uporabijo zakonita sredstva in s tem preprečijo neslutene posledice, ki bi pri tem lahko nastale«
Na OK ZKS Vrhnika pravijo takole: »Predsedstvo občinskega komiteja ZK Vrhnika je na svoji redni seji spregovorilo tudi o napovedanem mitingu 1. decembra tega leta in zaključilo, da se je v zadnjih dneh kar precej članov ZK iz Vrhnike oglasilo na občinskem komiteju in spraševalo, ali bomo res dovolili miting, ki ga napovedujejo in ali se nismo že predčasno o mitingih jasno in glasno opredelili.
Tudi v razpravi smo člani P OK zaključili, da smo se okoli mitingov že zdavnaj opredelili in da v teh resnih časih ne potrebujemo prav nobenih pro-vokacij ter da v naši SFRJ lahko kdorkoli tudi na drugačen kulturen način, za to imamo nič koliko javnih medijev, pove svojo resnico.«
Odbor Demokratične iniciative 3orovnica pa je sprejel naslednjo izjavo: PROTESTIRAMO proti načinu, kako se Odbor za vrnitev Srbov in Črnogorcev pogovarja oz. ne po-
govarja z zakonitimi organi suverene slovenske države. To ni način dveh prijateljev, dveh svobodnih, samostojnih part-nerjev. Tako je nekdaj surovi gospodar lahko vstopil v sužnjev dom, ne da bi potrkal ali prosil za dovoljenje. To je žalitev za vse slovenske državljane, ki smo gospodarji v svoji hiši.
Hkrati je to tudi nauk in streznitev, da vemo s kom imamo opravka. Ljubeznivost, strpnost, popuščanje samo še podžigajo njihovo napadalnost. Trdno, neomajano vztrajanje pri naših temeljnih pravicah, demokraciji, samostojnosti slovenskega naroda - je edini možen način pogovora.
Vsem drugim priznavamo enake pravice. Z vsemi strpnimi, kultiviranimi ljudmi se želimo pogovarjati o kateremkoli vprašanju. Tudi o kosovski, srbski, albanski drami.
Našim zakonitim predstavnikom izražamo vso podporo in od njih zahtevamo, da surovosti in poniževanja ne dovolijo. Tak miting, pod takimi pogoji, nas bi ponižal pod raven kolonije.
Odbor Demokratične iniciative Borovnica Novačan Stane Furlan Franc Kirn Jože Merljak Rudi Petrič Lojze Suhadolnik Zvonka Suhadolnik Jože Švigelj Franc Petrovčič Jože Mavec Srečko Verhovec Janez Šoanič Polda
Listino pobratenja
Na svečani seji Skupščine občine Čapljina in Izvršilnih organov DPO te občine, ki je bila 26. oktobra ob 45. letnici osvoboditve Čapljine, sta bili slovesno podpisani obe Listini pobratenja. Za skupščino občine Čapljina je listino podpisal predsednik skupščine Enver Džemila, za našo skupščino pa predsednik Herman Bole.
Slavnostne seje skupščine občine Čapljina se je udeležila delegacija iz naše občine. V imenu delegacije in občanov Vrhnike pa je skupščino pozdravil Tomaž Grom.
O pomenu in o vzrokih, ki so vodili obe občine v pobratenje, je spregovoril predsednik skupščine Čapljina Enver Džemila, ki je med drugim poudaril, da so delovni ljudje in občani Čapljine z veseljem in vsem srcem sprejeli sklepe obeh skupščin o pobratenju. Saj prvi stiki segajo še v NOB, ko so se borci Čapljine in Vrhnike skupno, z ostalimi borci iz vse Jugoslavije borili z ramo ob rami za svobodo, bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Nadaljnje sodelovanje pa sega od
leta 1978 naprej, ko so se izmenjavale delegacije obeh občin ob občinskih praznikih.
V nadaljevanju svojega govora je predsednik skupščine Čapljina poudaril predvsem pomembnosti podpisa listine ob sedanjih družbeno-politič-nih pretresih v celotni državi. Če se medsebojno spoštujemo in prijateljsko družimo, ne more biti meja med nami po nacionalni, jezikovni, republiški ter ne po katerikoli drugi pripadnosti. Prav podpis listine pa naj bo dokaz, da teh meja med dvema pobratenima mestoma iz dveh različnih republik ni.
Nato sta bili obe LISTINI POBRATENJA v slovenskem in srbohrvatskem jeziku prebrani vsem delegatom na svečani seji skupščine. Na kar sta oba predsednika skupščine »LISTINI« tudi svečano podpisala.
V kratkem kulturnem programu je nastopil znani ansambel mladih pevk »Mostarske kiše«, ki so znane po celi Jugoslaviji in tudi drugje.
V kasnejših razgovorih obeh delegacij pa je bilo poudar-
jeno, da je potrebno prijateljske vezi poglobiti, sodelovanje pa razširiti tudi na druga interesna področja. Obe socialistični zvezi - v Čapljini in Vrhniki - pa naj pripravita skupen program sodelovanja, ki naj ne bi nekaj vsiljeval, ampak naj bi izražal spontano potrebo združevanja in sodelovanja vseh občanov obeh občin.
Prav gotovo lahko vidimo stične točke v kulturno-šport-nih izmenjavah, sodelovanju Vrhniške godbe, povezava folklornih skupin in nastopi Glasbene šole. Največ pa bi k sodelovanju lahko pripomogle osnovne šole, saj združevanje otrok, da spoznajo krajevne običaje in življenje v obeh občinah, pripomore do trajnejših vezi in korenin. Možnosti sodelovanja se kažejo tudi na gospodarskem področju, predvsem pa v kmetijstvu na zamenjavi raznih dobrin. Izkoristiti bi morali tudi veliko turistične ponudbe, predvsem v Čapljini, saj so te razsežnosti in možnosti zelo velike. Na 2. strani objavljamo obsežen prispevek o Čapljinu.
SIMON SELJAK
Vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine čestitajo vsem vrhniškim občanom ob dnevu republike. Voščilom se pridružuje tudi uredništvo Našega časopisa.
Akcija podpisovanja »Temeljne listine Slovenije 1989« še ni zaključena
V prejšnji številki »Našega časopisa« je bila objavljena Temeljna listina Slovenije 1989 ter možnost za podpisovanje po KS in OZD v naši občini.
Nekako ob zaključku akcije podpisovanja lahko ugotovimo, da je listino podpisalo do danes 2687 občanov, kar je četrtina vseh volilnih upravičencev. Akcija je dobro potekala v tistih KS, kjer so aktivnost prevzeli v roke aktivisti SZDL po posameznih KK SZDL.
Prav tako se je podpisovanje organiziralo v OZD, kjer so sindikalni aktivisti ugotovili, da je to potreba. Zavedati se moramo, da je precej občanov zaposlenih v Ljubljani, kjer je podpisovanje tudi potekalo v njihovih OZD. Akcija podpisovanja se nadaljuje do konca leta 1989.
Listina pa se lahko podpiše v prostorih OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8.
PRENOVA SZDL
Človek v
ospredju
Zadnja seja predsedstva OK SZDL Vrhnika je bila pomembna iz tega razloga, da so na njej govorili o prenovi v Socialistični zvezi. Za pojasnila, kako delovati naprej, so naprosili sekretarja RK SZDL Slovenije Dušana Semoliča, ki je takoj ugotovil, kako koristen je tak stik republiškega funkcionarja z aktivisti po občinah in krajevnih skupnostih.
Semolič je poudaril, da Socialistična zveza ima tradicijo, ki bi jo morali še naprej negovati, nesporazume pa odpravljati.
Gre za organizacijo s širokim članstvom, v kateri pa tudi zaradi forumskega dela volja članstva ne pride vselej do veljave. Smisel prenove SZDL je torej v tem, da volja človeka pride do veljave tako, da se tudi politično izrazi. Članstvo v Socialistični zvezi naj bi bilo poslej prostovoljno, včlanjenje bi pomenilo, da bi dobili novo izkaznico. Glede novih političnih zvez, ki delujejo pod pokroviteljstvom SZDL (zdaj je bila to edina možnost), jih po novem ne bodo silili pod to okrilje, pač pa bo to tudi v presoji članstva novih zvez.
Dušan Semolič je podrobneje pojasnil tudi gradivo, torej novi program Socialistične zveze, ki nosi naslov »Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje«. Vodstvo republiške konference SZDL pričakuje o gradivu široko razpravo med ljudmi tako na občinski kot na krajevni ravni.
Dušan Semolič je govoril tudi o volitvah, ki se pripravljajo v prihodnjem letu. Sicer pa bomo o tem še kaj pisali.
V razpravi so člani predsedstva povedali, kaj si mislijo o novem programu* Socialistične zveze. Menili so, da bo v krajevnih skupnostih težko izvajati program, če na republiški ravni ne bodo domislili financiranja, borci so pripomnili, da v programu pogrešajo kaj bolj določnega o borčevski zaščiti. Zanimalo jih je, ali bo treba v SZDL torej ljudi ponovno včlanjevati, nekateri so menili, da je program preobsežen in prebogat in da ga v celoti skoraj ne bo mogoče izvajati. Spet drugi so dejali, da bi bilo program treba politično opredeliti, povedati, kakšne so politične ambicije Socialistične zveze in kaj program pomeni v predvolilnem boju. Opredeliti bi bilo treba cilje prenovljene SZDL in povedati, kdo in pod kakšnimi pogoji je lahko njen član. Bili so pomisleki, da SZDL privzema stvari, s katerimi naj bi se ukvarjali državni organi. Ob spremembi imena po mnenju enega izmed raz-pravljalcev ne bo mogoče pridobivati novih članov, ki bi se čutili pripadnike te politične organizacije.
Glede na to razpravo bi dejali, da se tudi člani vrhniške frontne organizacije oziroma njenih forumov sprašujejo o tem, kam vodijo politični tekovi.
Kar pa zadeva razvoj občine, bo napovedana okrogla miza v začetku januarja z naslovom »Vrhnika včeraj, danes, jutri«. Namen okrogle mize je privabiti k sodelovanju strokovnjake različnih strok iz občine, naj povejo svoje poglede na razvoj. Sestavljena je tudi delovna skupina, ki jo vodi Brane Jereb.
ČAPLJINA - POBRATENO MESTO
Staro in mlado obenem
Hercegovski pesnik Antun Branko Simič, se pravi tisti pesnik, ki človeka opozarja, »naj ne bo majhen pod zvezdami«, je s svojim delom gradil mostove med ljudmi in narodi ter ugotovil, da je najlepša tista pesem, ko se stisneta oddaljeni roki. O lepoti te pesmi smo se prepričali 26. oktobra letos. Koliko simbolike, koliko rok, koliko veselja in sreče, ponosa in dostojanstva v stisku rok dveh ljudi: inž. Hermana Boleta in inž. Enverja Džemila. V imenu dveh mest, v imenu prebivalcev dveh občin Vrhnike in Čapljine sta podpisala Listino bratstva. Potrdila sta tisto, kar že traja: plodno sodelovanje dveh krajev in dveh občin.
Obenem sta si naložila, da sedanji in prihodnji rodovi »medsebojno poglabljajo naj-
gim pa je rekel: »Niso kmetje bežali samo pred Turki, ampak že prej pred drugimi naskoki oziroma iz drugih razlogov, najpogosteje gospodarskih...«
Bogastvo preteklih sledov
Čas je Čapljino ohranil kot kraj, ki je umeščen v župi Luka, nato v mostarskem, stol-škem in počiteljskem kadiluku. 16. junija 1897 je mesto imelo 314 hiš in 741 prebivalcev. Verjetno je ljudi privlačevalo, ker je Čapljina v dolini Neretve, niti 30 kilometrov od jadranske obale in v porečju treh rek Bre-gave, Krupe in Trebižata, ker so se tu križale poti z vzhoda na zahod, s severa na jug. To je danes videti v počiteljskem
Delegacija občine Čapljina na zasedanju občinske skupščine občine Vrhnika, ko je bil sprejet sklep o pobratenju med obema občinama, dne 28. septembra 1989
humanejše odnose in s tem drug drugega osrečujejo«, v upanju »da bodo njihovi rodovi na tej poti ljubezni med ljudmi in narodoma naredila več od predhodnikov«. Glede na to vzvišeno nalogo iz Listine bomo tudi bralcem Našega časopisa približali to mesto in občino. Dobro poznanstvo je pogoj za trajno prijateljstvo.
Čapljina - mesto, ki raste
Čapljina je mesto, ki človeka takoj izpolni z bogastvom dihanja in duha juga. Ljudje, ki tu živijo (v občini je 26.000 ljudi), so mesto, ki skladno raste v šir in dalj, že zdavnaj spremenili v enega izmed simbolov našega časa. Moč, veličina in dosežki mesta in ljudi so vidni od daleč.
Čapljina je mesto, ki ni ne mlado ne staro.
Staro je po svoji dobi, mlado je po tistem, kar je doseglo. Dolgo je prevladovalo prepričanje, da se Čapljina prvič omenja leta 1632. Toda na XXI. kongresu Zveze folklori-stov Jugoslavije so sporočili po starejšem viru, da je Čapljina prvič omenjena leta 1477 kot naselje »vaškega tipa, ki se dodeljuje vojvodi Dadoju, da ga naseli po preselitvi prebivalstva.« Premikanje ljudi in narodov je bržkone prispevalo k temu, daje danes v zalivu Strmac pri Šibeniku prav tako naselje Čapljina. Nostalgija? Tukajšnji znanstvenik Marko Vego je svojčas po radiu Čapljina meščanom približeval zgodovino njihovega mesta in doma skozi stoletja, med dru-
kamnu, v mozaiku kmečke vile v Višičih, v restavriranih ruševinah vile Bogorjelo, v vitkem mostu na Bregavi in v še 13 kulturnih spomenikih iz pred-zgodovinske, antične in srednjeveške dobe. Vse to so danes kulturnozgodovinski spomeniki, ki jih turistični delavci poskušajo nanovo ovrednotiti z bogato turistično ponudbo. Tiho delovanje stoletij je danes zmotil človek, ki je zgradil moderno Čapljino in njeno industrijo, ki mu je pomagala, »da se v tem čarobnem predelu, med hribi in ob rekah, zgradi nekaj, kar je delo civilizacije«, kakor bo to mesto, v katerem vse tako poetično zveni, doživljala pesnica Desanka Maksi-movič. Prelomne trenutke v razvoju Čapljine sta naredili železniški progi južno in severno od Čapljine, najprej ozkotirna proti Dubrovniku in Kardeljevu (1875), kasneje pa tudi normalnotirna (1966) proti Sarajevu in k morju. Železniški tiri so vrnili življenje v Čapljino. Kar pa se je dogajalo prej, kako so se vrstili vojne, cesarstva, kraljevine, čupe, nahije in džemati, še ni znano do konca. Ni samo prihodnost nepredvidljiva, ampak tudi preteklost, kar se je kazalo prav v tej plodnni dolini. Tukaj je bila nič manj kot trojanska vojna, nekje v globini je bila trojanska kultura. Od tu se je Odisej odpravil na rodno Itako. To hipotezo je leta 1985 postavil mehiški filolog Ro-berto Salinas Priče. S tem so se zamajala človekova spoznanja o trojanski kulturi. Mnenja so razdeljena še danes, po petih letih. Salinas je postal osameljeni jezdec v Trojo po dolini Neretve. Konec oktobra je bil že petič v teh krajih, zbiral
je nove dokaze in prepričan je, da bo v desetih letih prišel na cilj. Njegov cilj pa je Troja v dolini Neretve, v Gabeli pri Čapljini. Gabela je lllios. Bogastvo preteklih sledi se je zdaj povedalo s hipotezo o Troji. Sicer pa je v tem kraju dokazov o preteklih časih še preveč. Na vsakem koraku so. Treba jih je samo prijeti, jim določiti čas o nastanku, trajanju, pomenu ...
Od tobaka do
atomskega
programa
Tačas pa tukajšnji človek pridno dela, pobira tudi tri žetve na leto, spremlja vse, kar se dogaja v sodobnem kmetijstvu in to uporablja na svojih majhnih njivah. Ob delu v kmetijstvu so številni ljudje zaposleni tudi v industriji. Tako je nekdaj glavni kmečki poklic postal stranski. Danes v čap-Ijinskem gospodarstvu dela več kot 7000 ljudi, več kot tisoč pa še v sosednjih hercegovskih in dalmatinskih občinah. Okrog 30 odstotkov ljudi je torej zaposlenih. Najpomembnejši so kolektivi kovinskopre-delovalne industrije. Tu so Energoinvestove tovarne armatur in daljnovodov. V Čapljini izdelujejo tudi elemente atomskega programa znanega jugoslovanskega giganta Energoinvesta. Gospodarstvo v občini pa se je začelo s predelavo fermentiranoga tobaka v prvih povojnih letih. Po razvitosti ne zaostaja gradbeništvo, saj je tukajšnja Neretva obvladala tovarniško izdelavo stanovanj za trg. Trgovina, gostinstvo in kmetijstvo so v okviru sistema Apro-Hercegovina.
Čapljina, ki je prislonjena ob Gradino in stisnjena ob reko, je čuden pojav s stališča urbanistov in arhitektov. Toda to je preprosto pojasniti.
Zavest o načrtnem razvoju mesta je dozorela nekako ob istem času, ko je bilo ustanovljeno tudi domače gradbeno podjetje Neretva, ki je k sreči z lastnim razvojem spremljalo rast mesta in njegove zahteve. Čapljina je tako tudi eno izmed prvih bosenskohercegovskih mest, ki je imelo generalni urbanistični načrt. Beseda arhitektov in urbanistov se spoštuje, toda spoštujejo tudi besedo občanov, ki v javnih razpravah skrbijo za videz mes*a. Iz tega soglasja je nastalo mesto s skladno in prepoznavno linijo. Tukaj s polnimi pljuči živijo in dihajo na krilih lepote človekove misli in del. Čapljina je torej mesto po meri ljudi. Sodobna Čapljina se že dolgo potrpežljivo in načrtno pripravlja na nove korake, da se razvije proti jugu in da še bolj in lepše osvoji tudi bregove Neretve. Rešitve za južni predel mesta, ki jih je prinesel natečaj, napovedujejo nadaljevanje prepoznavne razvojne linije. »Za vse to so vzrok ljudje, ki živijo v Čapljini, ki so se naučili, da je sloga tista, ki daje moč vsakemu delu. Po eni strani sloga, po drugi strani pobuda,« pravi akademik Branko Žeželj, čigar sistem graditve stanovanj v tovarni uporabljajo v Čapljini. Pobud, ki so bile oprte na lastne moči, možnosti, znanje, sposobnost, misel in roke ljudi, pa ni nikdar manjkalo, pa naj je šlo za razvoj gospodarstva, ali pri graditvi infrastrukture na širšem območju občine, kjer je 22 vaških krajevnih skupnosti in 33 naselij. Čapljinsko področje je če-
trto v Jugoslaviji, kjer so uspešno zabrisali razlike v načinu življenja med mestom in vasjo. Ob 64 kilometrih magistralnih cest je tudi 85 kilometrov asfaltiranih cest do vaških naselij, ki so povezana z avtobusnim prometom. Vse vasi so elektrificirane. V zasebni lasti je okrog 4000 osebnih avtomobilov. Radijski in televizijski sprejemnik je v vsakem od 6 tisoč gospodinjstvih. O razvitosti telefonskega omrežja veliko govori podatek, da je danes v tej občini toliko telefonov, kot jih je v Jugoslaviji na prebivalca načrtovanih šele v prihodnjem letu.
Druženje z umetniki
V zdravstvu, v katerem je zaposlenih nad sto ljudi, med njimi več kot 30 zdravnikov in specialistov, je Čapljina po doseženem razvoju bliže evropskemu kot jugoslovanskemu povprečju. Mesto kot redkoka-tero drugo živi z umetniki. Vsakdanja druženja so se začela pred več kot 25 leti z za-
četkom Umetniške kolonije v Počitelju.
V tem umetnostnem hramu je doslej nastalo nad tisoč del trajne umetniške vrednosti. Ostala so le v Čapljini. Nekatera od njih so stalno razstavljena, na čapljinske zelenice pa so postavili tudi prve skulpture. Občutno svežino vročim čapljinskim poletjem pa daje »Čapljinsko poletje«, kulturna prireditev, ki je srečna družba kulture in turizma, vrhunske dramske umetnosti, ki jo sem prinašajo poklicni igralci in amaterji. Organizirane športne dejavnosti so se začele že daljnega leta 1919. Tedaj so ustanovili NK Uskok. Letos je torej nogomet v Čapljini praznoval sedemdesetletnico.
Ljudje, ki obiščejo Čapljino, so začudeni nad mirnim mestom in obiljem zelenja, cvetjem in snažnostjo. Za marsikoga je Čapljina tudi cilj, drugi gredo samo skoznjo. Tako prvi kot drugi pa, kadar mesto bolje spoznajo, pa ko spoznajo njegove ljudi, želijo, da se spet vrnejo v mesto svetlobe in barv.
ACO DRAGIČEVIĆ
Socialistične Mladine Slovenije ni vec - Naj živi ZSMS I
Kongres ZSMS je bil za večino ljudi rahlo razočaranje. V času, ko vsak večji politični dogodek (in kongres ZSMS to je) spremljajo travmatične situacije, psihoze in ostale oblike masovnega psiho-terorja, je le-ta potekal prilično mirno, brez poskusov, da bi odkrivali Ameriko, ali prevračali svet.
Kljub temu pa to ni bil kongres zaradi kongresa, temveč kongres prilagajanja ZSMS na čas, ki prihaja. Bistvene spremembe, ki jih je prinesel kongres so naslednje:
- Ni več zgornje starostne meje za članstvo. Spodnja meja pa je 15 let, v skladu z mednarodnimi konvencijami proti političnim zlorabam mladoletne mladine.
- Članstvo v ZSMS je prostovoljno, član ZSMS pa postaneš s podpisom pristopne izjave, prenehaš pa s pismeno izstopno izjavo.
- Član ZSMS je lahko vsak, ki se strinja s programom in načeli delovanja ZSMS, ne glede na članstvo v drugih političnih ali družbenih organizacijah - o združljivosti članstva v različnih organizacijah naj presoja član sam.
- ZSMS se financira iz proračunskih sredstev, namenjena za delovanje političnih organizacij, članarine in prostovoljnih prispevkov.
- Osnovna oblika organiziranja ZSMS je Občinska konferenca ZSMS in ne OO ZSMS kot je bilo doslej.
In kaj zgornje spremembe pomenijo za OK ZSMS Vrhnika?
Imeti moramo lasno vizijo razvoja in življenja naše občine, in težiti k udejanjanju naših načel. Tu je smisel našega obstoja. Nov statut ZSMS nam omogoča, da se organiziramo našim razmeram primemo. Program in statut OK ZSMS bomo sprejemali na ustanovnem zboru OK ZSMS, ki mora biti izveden januarja. Če nas bo na ustanovnem zboru prisotnih najmanj 25 članov ZSMS, bo OK ZSMS še dalje obstajala, njena prva naloga pa bo sodelovati na volitvah z lastnimi kandidati in po možnosti tudi zmagati. Znotraj institucij odločanja bomo pometali z ostanki realsociali-stične samoupravnosti, avtomatizma in resignacije. Ne bomo gradili družbe po meri človeka, temveč naj si družbo gradi človek sam. Ne bomo sicer rušili spomenikov in spreminjali imen ulic, trudili pa se bomo na novo ovrednotiti zgodovino, ki sojo prejšnje generacije spremenile iz znanosti v ideološki obrazec. Kako so potekale na Vrhniki razne akcije v imenu ljudstva? Koliko je bilo škode, koliko koristi? Kaj se je dogajalo na Vrhniki ob cestni aferi? Je duh cestne afere in svinčenih sedemdesetih let še vedno prisoten na Vrhniki?
Ali je gospodarska struktura Vrhnike zdrava? Ali imajo mladi perspektivo na Vrhniki? Vprašanje nezaposlenih, socialne politike, stanovanjske politike, urejanja in varstva okolja...
Na vsa ta in še druga vprašanja bomo poskušali najti lastne odgovore in lastne rešitve.
Ciril Hrovatin, predsednik OK ZSMS
ČE MISLITE, DA JE ZSMS LAHKO VAŠA ORGANIZACIJA, SE OGLASITE NA OK ZSMS VRHNIKA, CANKARJEV TRG 8, TELEFON 752-327. LAHKO SE SAMO POGOVORIMO, DAMO POJASNILA, LAHKO PA DOBITE TUDI PRISTOPNO IZJAVO.
HAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1989
3
UTRIP S PROGRAMSKO VOLILNE SEJE OK ZKS
Trdno za prenovo
V soboto 21. oktobra je bila v dvorani Ivana Cankarja na Vrhniki programsko volilna seja občinske konference in njenih osnovnih organizacij ZK. Z malce ironije na začetku bi lahko pridali, da se je pričela s polurno zamudo, zaradi pričakovanja večje udeležbe delegatov in članov, kot drugih vabljenih gostov.
Uvodno besedo je povzel predsednik OK ZKS Vrhnika, tov Andrej Skrt, ki je pozdravil prisotne delegate in goste, med katerimi je bil tov. Robert Čeme, član P CK ZKS in tov. Andrej Ambrožič, sekretar MS ZKS Ljubljana-oko-lica.
Ob svojem nagovoru je tov. Skrt poudaril, da je ZK predolgo čakala na zaplet in razmere v naši celotni družbi. Vse prepočasi so se stvari začele premikati in razčiščevati tudi v sami ZK, zato pa se je temu ob strani začelo rojevati vse več alternativnih gibanj, ki pa so kljub vsemu tudi pozitivno znamenje vsesplošnega preporoda, ki pa je daleč najbolj prisoten v ožji naši domovini. Zaradi neodločnosti, neodgovornosti in nemoči za spreminjanje razmer v naši družbi, predvsem pa tudi znotraj ZK, je več kot opazen velik osip članstva ZK, ki pa so ravno v širini nakopičenih problemov našli alibi, da izstopijo iz vrst članstva ZK. S tega vidika je to sicer pozitiven proces diferenciacije, žal pa je vmes tudi negativen prizvok, kajti v vrste ZK prihaja premalo mladih.
V nadaljevanju je podprl programska izhodišča, ki jih je slovenskim komunistom in javnosti posredoval CK ZKS z naslovom »Za evropsko kakovost in kvaliteto življenja«, ki vsebujejo vse ključne zadeve, od demokratičnega pluralizma, modernejše ekonomije, varstva in ekologije, pravne države, federativne ureditve, svobode in varstva človekovih pravic ter volitev. To je odgovor neodločnosti in neenotnosti CK ZK Jugoslavije, ki je bil s tem skoraj šokiran. Ker je v tem programu predlagana asimetrija na osnovi različnosti mišljenj in razvoja, se je na ZK Slovenije povečal pritisk ostalih, ki temu tako ali drugače nasprotujejo.
Prenova tudi na Vrhniki
Komunisti v naši OK smo se   dogovorili,   da bomo
skladno vodili programske akcije za reševanje nakopičenih težav in tako začeli tudi s prenovo ZK kajti zavedati se moramo, da prihodnost postavlja v ospredje človeka, čas pa vse prehitro beži.
Sledila je izvolitev delovnih organov konference, kjer pa je prišlo do neljubega zapleta zaradi sprememb samega dnevnega reda, malo pa zaradi treme predsedujočega, tov. Stojana Jakina. Ob pomoči sekretarja OK ZKS Vrhnika se je to hitro rešilo in konferenca je nadaljevala s svojim delom. Tov. Krejan je podal poročilo o delu občinske organizacije ZKS Vrhnika, iz katerega je razvidno, da se je vključila v proces demokratičnega pluralizma in prenove v obliki tematskih razprav, ki so potekale v občini, pa tudi v obliki konkretnih dnevnih aktivnosti.
V poročilu o gibanju v gospodarstvu in družbeni sferi je tov. Petkovšek opozoril na dejstvo, da imamo v občini še pet izgubarjev, da proizvodnja stagnira in da bo proizvodnja manjša v primerjavi s preteklim letom, tako zaradi objektivnih kot subjektivnih vzrokov. Viden je sicer porast drobnega gospodarstva, premiki so tudi na področju kmetijske dejavnosti, kar pa bo potrebno še dopolniti, tudi z ekološkega vidika. Izvozni rezultati so letos sicer večji, vendar pa je to izključno v IUV.
V dopolnitev tega poročila je tov. Vidovič poudaril glede sprememb v politiki SIS v občini, da se zmanjšujejo, nekaj izboljšav in olajšav sta dobila zdravstvo in šolstvo, odprto pa ostaja še vprašanje dograditve vzgojno varstvenega objekta v Borovnici. Povečuje se izguba v zdravstvu. Večji problemi so nastali tudi na področju socialnega varstva, povečuje se število brezposelnih. Na področju kulture in telesne kulture je opazen dinamičen razmah, odprto ostaja edino vprašanje saniranja doma Svobode v Borovnici, kjer bo potrebno poiskati nove rešitve.
Ali je ZK povozil čas?
Po uvodnih poročilih je sledila razprava v kateri je sodelovalo večje število članov OK in ki je bila tudi konkretna, potrjena z argumenti.
Prvi se je v razpravo javil tov. Alojz Saje, ki je podal primerjalno vizijo delovanja ZK v preteklosti in sedanjosti, ko ZK izgublja na zaupanju
zaradi kolektivne odgovornosti, kar pa ni in ne more biti sprejemljivo, ker povsem navadni člani ZK in dobri delavci niso krivi za obstoječe stanje. Nadaljnjo prihodnost ZK je zato še kako pomembno graditi na mladih.
Tov. Ernest Pompe je dejal, da smo postali leni v življenju in v pameti in smo zadovoljni s trenutno lagodnim življenjem. Napaka v delovanju ZK je bila ravno v tem, ker ni upoštevala demokratičnih pobud in inovativnosti, pa nas je čas povozil, preden se je ideja rodila.
Tov. Krajne je poudaril, da so sedanji izstopi iz članstva že prenova, lahko pa bi bili še večji s strani tistih, ki se še vedno skrivajo za partijsko knjižico. Predlagal je tudi združitev treh OK ZK v sami Vrhniki v eno OO ZK, o čemer so se komunisti v osnovnih organizacijah že večkrat pogovarjali v tem smislu, da sistem kakršen je, ne funkcionira.
Manjka nam volje, predvsem pa strokovnosti, znanja, kajti vse preveč se gradi na centrih moči, je poudaril tov. Tomaž Grom. Samo sproščanje znanja in dela bo obogatilo našo družbo. Demokratičen centralizem v tržnih razmerah bo potrebno črtati in v naših glavah bo potrebno spremeniti politično ideologijo. Predolgo smo se držali neke gospodarske in partijske okostenelosti, to pa je pripeljalo do ustanavljanja novih zvez, ki so za ZK nov izziv, da je treba delovati zunaj in v širokih razmerah. Iniciative je treba sproščati v smer iskanja večje zaposlenosti v industrijskem in kmetijskem sektorju. Pomlajevanje kadra postaja velik problem za ZK in prav to nas zavezuje, da gremo v široke akcije, kajti vse drugo je negativnega pomena, če sploh želimo ustrezno kandidirati na volitvah.
ZKS pridobiva spet ugled, vendar samo enega dela in to je tistega, ki kreira dosedanjo politiko v najširša merila v slovenskem in tudi jugoslovanskem prostoru, je poudaril tov. Andrej Ambrožič, sekretar MS ZKS Ljubljana-okolica. Ideje, ki jih je CK ZKS prevzel, sproščajo predvsem mladi, ki jih znajo v določenem momentu tudi dobro kreirati. Sedaj se moramo vprašati, ali je ZKS toliko usposobljena, da bo dobila ugled in večino ir. bo na volitvah zmagala. Kajti povprečna starost članov ZK je 43 let. Veliko pa je tudi pasivnosti v vseh OO ZK.
V zdravstvo je potrebno vložiti sredstva in ga usmeriti v preventivo, bolj kot v drago hospitalizacijo. Poglavitni poudarek je na večji športni rekreaciji vseh vrst, na osveš-čanju prebivalstva, na nevarnosti kajenja, uživanja mamil
in zasvojenosti z alkoholom, je poudaril tov. Darko La-vrenčič.
V naši družbi moramo okrepiti kulturo inovatorstva, kajti logaritmična krivulja, ki so jo napravile znanstvene ustanove, potrjuje da se ta krivulja dvigne le do neke določene višine, kar je minimalno za razviti zahod, in zaradi tega takšna danes ne privlači več mladih strokovnjakov. Poleg tega bo potrebno razmisliti tudi o liberalizaciji zdravstvenih storitev v zasebnem sektorju.
Znanje je kapital
Pravi politični boj se je že začel, zato ne smemo zaspa-tina ustavnih amandmajih, začrtane reforme moramo izpeljati, ostalim »strankam« pa ne dovoliti, da nas prehitevajo ne po levi in ne po desni, je poudaril sekretar, tov. Krejan. Imamo največ lastnega znanja in ta kapital mora biti dovolj velika prednost pred ostalimi. Toda brez identifikacije ZK ne bo šlo. Komunisti smo tvorci našega življenja v našem kraju in okolju že sedaj in imamo kaj pokazati, ne znamo pa tega povedati na glas.
Programski dokument je že spremenjen in ustrezno dopolnjen v ekonomskem delu in še nekaterih delih. Temu je del naše javnosti že dal podporo. Problem pa ostaja na pridobitvi mladega kadra v vrste ZK, kar pa bomo presegli z realizacijo našega programa v praksi, je poudaril.
Kot gost se je vabilu-odzval in tudi posegel v dosedanjo razpravo tov. Robert Černe iz CK ZK Slovenije. Iz njegovih besed sledi, tudi po današnji razpravi, da se bodo materiali oz. programska izhodišča pripravili in tudi izboljšali že do samega kongresa in ne šele na njemu.
Te materiale bo CK ZK Slovenije tudi v kratkem času dal v javno razpravo. ZK ni več tista, kot je bila pred letom in več in to priznavajo vsi, tudi naši nasprotniki. Vedeti moramo, da sedanji program še ni dobljena bitka za volitve 1990. ZK Slovenije je načela določene procese, ki so bili zaprti in nedosegljivi in ki so skrivali pred javnostjo negativen odraz partije. Nekatere (kot cestna afera - afera Kavčič) so v toku rekonstrukcije in bodo priob-čene javnosti.
Ob izstopih iz članstva ZK je dejal, da smo bili nezanimivi in premalo prepričljivi, kajti v tem zadnjem letu ne beležimo več vstopa mladih v članstvo ZK. Kar se tiče odnosa CK ZK Slovenije in CK ZK Jugoslavije, se pojavljajo različna mišljenja glede upravljanja s sredstvi družbene lastnine. CK ZK Slovenije ni proti privatizaciji, ven-
dar pa koncept različnosti ne more veljati samo v odnosu republika - država, ampak tudi znotraj same Slovenije. CK ZKS beži od vseh tistih vprašanj, ki ne dajejo končnih odgovorov, kajti samo vrh CK ne more odgovoriti na vsa vprašanja glede na vsebinsko in programsko usmeritev in ob tem morebitno preimenovanje ZK. To ni samo program mladih komunistov, to mora biti prenovljen program, prenovljena partija.
Volitve so v bistvu samo prvi poizkusni kamen in bodo dale odgovor, ali nam ljudje zaupajo ob tem programu. Mi smo se že začeli obnašati kot moderna prenovlejna partija v pluralističnih odnosih. K vsaki politični akciji bo potrebno pristopiti odgovorno in z vsebinsko zasnovo, argumentirano na dejstvih. Programi morajo biti operacionalizirani tako, da na vprašanje delavca dajo tudi odgovor. Če se je ZK odločila, da gre v politično bitko, mora bitko najprej dobivati v občinah in v naših delovnih okoljih. Bistvo tega je s kom in kako bomo šli v volilni spopad. Ta dokument je izoblikoval tudi zahtevo, da prenehamo s po-tvarjanjem zgodovine.
Napadi na liberalizacijo 70. let oziroma širjenje raznih ideologij o zatrtju takratne spomladi niso povsem resnične in popolne in kot takšne pomenijo samo napad na ZK. Obsedenost s preteklostjo moramo končati. Sprejem naše nove slovenske ustave je potrdil, da bo ta partija še živela v in s tem narodom.
V odmoru, ki je bil predlagan, so potekale volitve, ki pa so bile tokrat drugačne kot v prejšnjih mandatih, namreč konferenca se je dvakrat izjašnjavala o kandidatih za člane OK ZK, za kandidate za člane predsedstva OK, predsednika in sekretarja, novoizvoljeni OK pa je na svojih volitvah izvolilo predsedstvo, v katerem bodo v prihodnje sodelovali Dragica Gornjak, Stojan Jakin, Vojko Jerina, Simon Krejan, Leon Ličer, Ernest Pompe in Andrej Skrt. Za sekretarja predsedstva je bil izvoljen Simon Krejan, za predsednika OK pa Lojze Saje.
Socialni problemi
Razprava v drugem delu tudi ni zaobšla socialno varnostne problematike, o kateri je spregovorila tov. Nives Štupica in poudarila, da so tudi v naši občini že socialno ogrožene delavske in kmečke družine, da obstaja že več zahtev za socialno pomoč in da bo v prihodnjem obdobju ponovno opazen razkorak med bogatejšimi in revnejšimi, obenem pa bo potrebno vložiti več pozornosti in pomoči mladim druži-
nam, ker so tudi v naši občini vprašanja natalitete odmaknjena od drugih vprašanj.
Da ZK še ni brez moči in da še vedno nima pravega tekmeca, ki bi ji v prihodnosti onemogočil ali še bolj zaprl možnosti, je spregovoril Marjan Pečan, ki je v nadaljevanju dejal, da vse nove zveze, gibanja ali politični tekmeci kljub temu, da so napovedali svoj politični boj za večjo demokratičnost v družbi, še vedno niso enotni in nimajo izdelanih svojih programov. Sedanje krizno obdobje in politična klima pa jim dajeta možnosti za nenehne napade na ZK in tudi na vse ali vsakogar, ki misli in razmišlja drugače kakor jim odgovarja. Treba pa je vedeti, da sprememba sistema, kot ga zamišljajo enkratno ali v nekaj pri-hodnih mesecih, sploh ni možna.
V zvezi komunistov je vedno preveč familiarnih vezi, konzervatizma članov, ki se obnašajo po principu birokratskega malomeščan-stva in utečenem karierizmu.
Vse te negativnosti, ki smo jim priča od 70. let do danes, bo potrebno odstraniti, če hočemo še obstati ali biti organizacija ZK med delavskim razredom, kar smo si začrtali tudi v naših ciljih. Ravno zaradi takšnega neodločnega in neodgovornega delovanja CK ZK Jugoslavije, bodo morali slovenski komunisti in njegov CK ZK ostati trdno na programskih izhodiščih, če ga želimo realizirati. V največji možni meri, glede na njegov naslov, za evropsko kakovsot in kvaliteto življenja. Prenova, ki se je pričela, mora biti sestavni del vsakodnevnega življenja, mora najti vezi v vseh gibanjih, to pomeni živeti v skladu z možnostmi in nenehnem iskanju novih iniciativ, motivacij, posodabljanjem lastne tehnološke ustvarjalnosti itd. Prenova mora uspeti tudi ne glede na težko krizno obdobje v katerem se nahajamo, kajti ravno sedaj je potrebno usmeriti vsa naša skupna in posamična prizadevanja za složnost in enotnost slovenskega naroda, kar preprosto pomeni, da moramo premagati pasivnost, oportunizem, politična zakulisja in da se preneha z izigravanjem zakonskih določil. To je in mora biti tudi ena od startnih osnov za premagovanje inflacije.
V razpravi se je zvrstilo še nekaj delegatov, ki so podali razne sugestije, mnenja in predloge, kar pa bo predsedstvo OK ZKS Vrhnika obravnavalo na svoji seji in izoblikovalo zaključke. Želja vseh delegatov in pa ostalih prisotnih je bila, da se tov. Milan Kučan ponovno predlaga za predsednika CK ZKS.
Za OK ZKS Vrhnika: MARJAN PEČAN
Sprememba v vodstvu občine
Tovariš Herman Bole je bil zaradi imenovanja za družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Vrhnika razrešen funkcije predsednika Skupščine občine Vrhnika, ker po veljavnih predpisih navedeni funkciji nista združljivi.
Na predlog Predsedstva OK SZDL Vrhnika, da se, zaradi kratkega časa do izteka mandata in novih volitev, ne vodi postopek evidentiranja in izvolitve novega predsednika Skupščine občine Vrhnika, so zbori Skupščine občine Vrhnika, na sejah dne 28/9-1989 pooblastili tovariša GROM TOMAŽA, podpredsednika Skupščine občine Vrhnika, da od 1/10-1989 do poteka mandata v letu 1990 opravlja funkcijo predsednika.
Novosti v kolektivni pogodbi
J
Sklad za izobraževanje delavcev na področju SOD v občini Vrhnika in OO sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih sta spodbudila zanimiv sestanek v pro-
storih Obi u it;yci zoi uzenja V rh-nika. Najzanimivejša točka dnevnega reda je bila vsekakor predstavitev kolektivne pogodbe, dokumenta torej, ki ureja vsa pomembna vpraša-
nja pravic in obveznosti med delodajalcem in delavcem. V prečiščenem besedilu kolektivne pogodbe so po besedah Martina Muršiča z republiškega sindikata urejene dosedanje dileme o pravicah in dolžnostih delodajalcev do zaposlenih ter glede izenačevanja pravic in obveznosti z delavci iz organizacij združenega dela. Nekaj zanimivih misli k razpravi so prispeli tudi Andrej Ocepek iz obrtnega zdru-
ženja, Elica Brelih kot predstavnica občinskega sindikata ter Nuša Cvetkovič iz občinskih upravnih organov.
Osnovna organizacija sindikata delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, je vpeljala posebno priznanje za tiste, ki so zaposleni več kot 10 let.
Tako je 48 zaposlenih in upokojenih delavcev v zasebnem sektorju prejelo skromna priz-
Ob aktiviranju Narodne zaščite v začetku šolskega leta, so v času od 1. do 14. 9. 1989, predstavniki NZ in šolski prometniki vestno opravljali svojo nalogo, kareje ugotovitev za vse KS na Vrhniki, kjer so to opravljali.
Zato OK za SLO in DS predlaga, da se njihovo delo pohvali tudi preko glasila »Naš časopis«.
Predlaga se tudi, da se v zvezi s tem tov. Andreju Lutman ob 22. 12. 1989 dodeli ustrezno priznanje.
nanja za dosedanje delo.
Kot je običajno v takih primerih, se je sestanek končal
z zakusko in tovariškim srečanjem.
M. A.
Skupina nagrajencev iz obratovalnice Baškovč, za več kot 10 let dela pri tem zasebniku.
4
NOVEMBER 1989
NAŠ ČASOPIS
STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA
Skoraj tisoč članov
V Sloveniji obstaja stanovanjsko zadružniškvo že iz časa med obema vojnama. Na področju graditve stanovanj se stanovanjsko zadružništvo trdoživo vzdržuje, ohranja in razvija v okvirih spreminjajočih se družbenih dogovorov, zakonov in pogojev delovanja.
Stanovanjsko zadružništvo v SR Sloveniji predstavlja, ne glede na številne probleme, s katerimi se srečuje v praksi stanovanjsko gospodarstvo, nesporno izredno pomemben segment stanovanjskega gospodarstva, kot ena od vse bolj poudarjenih oblik razreševanja stanovanjske problematike delovnih ljudi in občanov z angažiranjem lastnih finančnih sredstev in lastnega dela.
Iz trenutno razpoložljivih podatkov je razvidno, da število stanovanjskih zadrug konstantno narašča, kar pomeni, da se kljub zaostrenim gospo-
darskim razmeram interes za tovrsten način razreševanja stanovanjske problematike veča, s tem pa tudi problemi, s katerimi se stanovanjsko zadružništvo, kot del sistema stanovanjskega gospodarstva, srečuje v praksi. Sicer pa tudi drugi novejši zvezni in republiški dokumenti povdarjajo pomen in vlogo stanovanjskega zadružništva danes in v perspektivi.
Ker pri nas na Vrhniki deluje stanovanjska zadruga že dobro desetletje, in je to že kar lep jubilej, smo se odločili, da tokrat nekoliko obširneje spregovorimo o njenih načrtih, ki so si jih v začetku zastavili, in seveda uspehih oziroma rezultatih.
Ustanovna skupščina SZV je bila 17. februarja 1979 leta. Da pa je do te skupščine sploh prišlo je bilo potrebno veliko
truda in dela. Pri tem je treba poudariti vsestransko pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti ter njenega takratnega tajnika tov. Janeza Pečarja, levji delež pa je seveda pripadel DO Liko oziroma njenemu članu tov. Alojzu Sa-jevcu. Veliko strokovnega dela pri zagonu v »življenje«, pri rasti, lahko bi pravzaprav rekli pri nastajanju take zadruge kot jo danes imamo pa je nedvomno opravila tovarišica Nevenka Stevanovska.
Stanovanjska zadruga ima danes že 976 članov, kar je kar lepo število. V želji, da bi bilo njeno delo čim bolj smotrno, učinkovito in kvalitetno, se je 1. januarja 1989 osamosvojila. V zadrugi so trenutno zaposleni štirje delavci, ki za sedaj še lahko pokrivajo vse delo. Preveč prostora bi porabili, če bi opisali vso rast in vzpon, vmes so bili seveda tudi padci, ko je zadruga bolj ali manj »životarila«, zato raje poglejmo, kakšne načrte si je zastavila za svoje nadaljnje delo.
Letošnjega septembra je bil sklican zbor zadružnikov, na katerega pa žal marsikateri zadružnik ni prišel. Škoda. Na zboru so bili izvoljeni novi člani skupščine stanovanjske zadruge, same operativne na-
loge pa opravlja tako kot že do sedaj upravni odbor zadruge.
Predsednik UO tov. Anton Jereb ter predsednik skupščine tov. Milan Pavlin menita, da ima stanovanjsko zadružništvo perspektivo. Le to vidita v sodelovanju z ostalimi dejavniki v občini, kot so Zavod za načrtovanje ter Sklad za stavbna zemljišča. S svojimi sredstvi bodo skušali pridobiti stavbna zemljišča za organizirano stanovanjsko gradnjo, oziroma se vključevati s sovla-ganjem povsod tam, kjer bo to smiselno. V samem programu dela stanovanjske zadruge je med drugim zapisano tudi, da bodo nekaj sredstev namenili tudi za kreditiranje zadružnikov, pod kakšnimi pogoji pa se je potrebno še dogovoriti.
Prav tako si želijo oziroma se vidijo v perspektivi s svojo trgovino za zadružnike.
Povejmo ob koncu tega zapisa, da se na republiški ravni ustanavlja zveza Stanovanjskih zadrug Slovenije, kot nekakšen koordinator med vsemi zadrugami. Njen osnovni namen je, da bi postala usmerje-valka, vodila oziroma kreirala politiko stanovanjskega zadružništva za vse sredine v republiki.
C. G.
OBRAMBNO IN SAMOZAŠČITNO USPOSABLJANJE
Za boljšo ekološko zavest
GASILCI
Sektorska vaja v Borovnici
šotnim pa bodo razdeljene pristopne izjave za morebitni vpis v Društvo na Vrhniki.
Vabimo vse bolnike sladkorne bolezni ter tudi njihove
družinske člane, da se bi prvega zbora udeležili. O točnem sklicu pa bomo vse še enkrat obvestili.
Iniciativni odbor
Prišel je mesec oktober, mesec požarnega varstva. V ta namen se po vseh društvih vrstijo sektorske vaje. V sektorju Borovnica smo jo imeli 8. 10. 1989.
Znak za alarm je prišel preko UKV zvez. Nobeno društvo ni bilo prej obveščeno o točnem času namišljenega požara. Zvedeli smo, da gori gospodarsko poslopje v strnjenem delu vasi Zabočevo. Pohiteli smo na kraj požarišča. Tam nas je pričakal sektorski poveljnik Stanko Brož, ki je tudi vodil celo akcijo.
Prvo je prispelo PDG Borovnica z avtocisterno in orodnim vozilom. Takoj smo začeli z reševanjem. S topom na avto-cisterni smo gasili namišljen požar na kmetijskem poslopju. Z motorno črpalko smo začeli črpati vodo iz rezervoarja na koncu vasi. Z eno B cevjo smo polnili avtocisterno, z drugo pa gasili požarišče z druge strani. Prispelo društvo PDG Brezovica pri Borovnici in varovalo v bljižnje hiše, da se rdeči petelin ne bi preselil še na te stavbe. Prispeli sta še PDG Breg - Pako in IGD Fenolit. Voda iz ročnikov je pritekla 9 min. po namišljenem alarmu.
Sodelovala so štiri društva z dvema avtocisternama in tremi motornimi črpalkami. Prisostvovalo je 38 članov gasilskih društev in 10 mladincev PDG Borovnica. Navzočih na vaji je bilo tudi 11 pionirjev. Ti so prvikrat videli, kaj pomeni biti gasilec. Videli so tudi, kaj jih čaka, ko bodo morali stopiti na naša mesta čez nekaj let.
Vajo so si ogledali in strokovno ocenili predsednik OGZ Vrhnika tov. Lenaršič, poveljnik OGZ tov. Žirovnik ter sektorska poveljnika tov. Samo-torčan in Kržmanec.
Na koncu vaje smo domačinom in ostalim gasilcem praktično pokazali novi Turbo roč-nik Univerzale, ki smo ga nekaj dni pred vajo dobili od štaba CZ SO Vrhnika. Na željo domačinov smo tudi izpraznili požarni bazen na vasi. Za to smo potrebovali 25 min., s tem da smo črpali vodo na prosti izliv s tremi motornimi Črpalkami. V tem bazenu je okoli 80 kub. metrov vode. Ta količina zadošča za gašenje cele vasi ob
eventuelnem požaru. Ob sklepni besedi pri koncu vaje smo ugotovili, da so se pojavljale manjše napake, ki bi se ob morebitnem požaru gotovo reševale na drugi način. Predsednik PGD Borovnica Ciril Kos
Iniciativa za ustanovitev Društva za boj proti sladkorni bolezni občine Vrhnika
Ena najbolj zahtevnih bolezni in po številu obolelih je sladkorna bolezen. Sladkorna bolezen ali diabetes lahko prizadene kogarkoli v katerem koli življenjskem obdobju. Sladkorna bolezen pa je tudi eden najbolj pogostih povzročiteljev drugih bolezni kot na primer bolezni ledvic in srca. Povzroča slepoto in v zrelih letih zaradi gangrene lahko tudi izgubo prstov na nogi in celo izgubo noge.
Tudi v občini Vrhnika je precej obolelih za sladkorno boleznijo. Ti bolniki hodijo predvsem na preglede v Ljubljano, kjer so se lahko vpisali v Društvo za boj proti sladkorni bolezni Ljubljana.
Na nivoju Slovenije deluje Zveza društev Slovenije, ki povezuje vsa ustanovljena društva iz cele Slovenije. Njihov interes ter tudi interes samih bolnikov iz naše občine je, da bi se društvo za boj proti sladkorni bolezni ustanovilo tudi na Vrhniki.
Zato opozarjamo vse sladkorne bolnike, njihove družinske člane ter strokovnjake iz tega področja, da bomo v mesecu decembru (predvidoma v sredo, 13. 12. 1989 ob 18.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki) pripravili prvi zbor vseh zainteresiranih za ustanovitev Društva za boj proti sladkorni bolezni občine Vrhnika. Na prvem zboru bo predavanje zdravnika iz Ljubljane o sladkorni bolezni, predstavitev pravil društva ter delovanje in organiziranost društev v Sloveniji. Vsem pri-
Zagnani aktivisti invalidskega društva so si sami naredili dovozno pot za svoje nepokretne člane, do sedeža društva.
Srečanje upokojencev z Vrhnike
Zadnje dni poletja so se v Močilniku že tretjič zapored zbrali upokojenci Vrhnike na srečanju, ki je postalo tradicionalno. Dobijo se vsi, ki so starejši od 75 let in jim zdravje dopušča priti na zabavo.
Letos so povabili 210 upokojencev, najstarejši med njimi pa je dopolnil 94 let. Udeležba je bila kot ponavadi zelo dobra, kar je pohvalil tudi predsednik Društva upokojencev Vrhnike Stane Kogovšek, ki je v svojem uvodnem govoru orisal dejavnost društva. Dejal je, da je
v organizacijo vključenih 1230 članic in članov. Najstarejši je že omenjeni pa do najmlajšega, ki ima 38 let. V članstvu pa prevladujejo predvsem ženske. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, je veliko, še najraje pa hodijo na izlete, ki so po Sloveniji; tudi v tujino gredo, saj so bili v Avstriji, Italiji in ČSSR. Upokojenke se najraje ukvarjajo z ročnimi deli, predvsem s pletilstvom, kvačkanjem in vezenjem. Nekatere pa za boljšo »linijo« poskrbijo pri telovadbi. Moški pa po stari navadi najraje balinajo, kjer so poželi lepe uspehe na tekmovanjih.
Srečanje je potekalo v dobrem razpoloženju in na koncu so si bili vsi edini, da se vidijo prihodnje leto.
A. D.
Vsakoletno usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki ga organiziramo po KS in organizacijah združenega dela, je pred vrati nove izobraževalne sezone.
Zaradi vedno večje uporabe nevarnih snovi v tehnoloških procesih je prebivalstvo v svetu in pri nas vendo bolj ogroženo. Razmere nas silijo k stalnemu spremljanju stanja in pripravam, da nas nesreče ne bi doletele nepripravljene.
Da bi zapolnili vrzel v poznavanju nevarnih snovi, s katerimi se zelo pogosto srečujemo kot uporabniki ali udeleženci v prometu, oziroma ob nesrečah z njimi smo za leto 1989 pripravili temo »Nevrne snovi in zaščita«. Tema je zanimiva tudi zaradi tega, ker bi se s podobnimi problemi in posledicami srečali tudi v morebitnih vojnih razmerah.
Čeprav je v zadnjem času zapaziti več skrbi za boljše in zdravju manj škodljivo okolje, ne toliko po zaslugi predpisov, ki urejajo ta vprašanja, temveč zaradi boljše obveščenosti in osveščenosti prebivalstva o posledicah uporabe in neveščega ravnanja s sredstvi za hitrejšo rast, hitrejše in učinkovitejše čiščenje, pranje, lažje delo nasploh ter pridobivanje novih snovi, izdelkov ipd., pa moramo vendarle ugotoviti, da agresivna proizvodnja in nepravilno ravnanje s temi snovmi povzroča kopico problemov, pa tudi tragičnih posledic. Ta tema je načrtovana predvsem zaradi tega, da bi pripomogli k izboljšavam na področju varstva človeka in krajine. Mislili smo tudi na preventivo, saj je povzročitelj nesreč z nevarnimi snovmi večinoma človek, ki ali ne pozna njihovih lastnosti, še pogosteje
pa v časovni stiski niti ne prebere navodil in ne upošteva opozoril.
Številne nesreče kot da izgledajo tragične tisti hip, ko se pripetijo oziroma zanje zvemo, potem pa zopet ravnamo kot smo navajeni. Zato so naši temeljni cilji tega usposabljanja naslednji:
• kratka predstavitev najpogosteje zastopanih nevarnih snovi v proizvodnji, na delovnem mestu, v kmetijstvu;
• seznanitev s temeljnimi varnostnimi in tehničnimi predpisi, ki urejajo uporabo, shranjevanje in transport nevarnih snovi in njihovih proizvodov;
• varovanje človeka in okolja pred posledicami izdelave in uporabe nevarnih snovi ter shranjevanja oziroma uničevanja njihovih odpadkov;
• izboljšanje varnosti v cestnem prometu s povdar-kom varstva pred nesrečami z nevarnimi snovmi, saj se veliko teh nesreč zgodi v prometu (vključitev v program republiške akcije - 10%);
• osnovni napotki za osebno in skupno zaščito, uporabe telefonske številke 985.
Usposabljanje bo potekalo v OZD in krajevnih skupnostih v mesecu novembru in decembru.
Predavali bodo strokovno usposobljeni predavatelji, ki bodo svoje predavanje popestrili s sodobnimi pripomočki.
Zaradi vsega navedenega mislimo in upamo, da bodo predavanja številčno dobro obiskana, hkrati preko »Našega časopisa« apeliramo na vse občane, da se usposabljanja udeležijo in tako dvignejo svojo ekološko zavest. REFERENT ZA OBR. USPOSABLJANJE IN NABOR NEDA MOHORIČ-KEŠELJ
Nedisciplina v prometu
Na svoji redni seji dne 20.9.1989 je občinski komite za SLO in DO Vrhnika med drugim spregovoril tudi o prometni varnosti v občini.
Ob analiziranju zadnjih hudih prometnih nezgod z najtežjimi posledicami je ugotovljeno, da se med najpogostejše vzroke šteje nedisciplina udeležencev v prometu. Da se situacija v primerjavi z lanskim letom ne izboljšuje, pa je v veliki meri pripomogla tudi inflacija, ki sproti razvrednoti vsako denarno kazen za storjeni prekršek, kazni pa so tako
piav smešne in dosegajo ravno obratni učinek od željenoga.
Boljše rezultate bi dosegli tudi z obveznim predmetom prometne vzgoje v osnovnih šolah in s tem določen nivo kulture v prometu že pri otrocih.
Umestna bi bila obsežnejša informativna dejavnost, tako v časopisnih medijih, kot RTV. S tem bi dosegli psihološki efekt na udeležence v prometu, zato naj le-to postane stalna rubrika tudi v Našem časopisu.
OK za SLO in DS je te predloge in pripombe kot pobudo posla! vsem odgovornim.
SIMON KREJAN
Komemoracije pri Grobnici na Drči se je udeležilo kar lepo število Vrhničanov. Ob kratkem kulturnem programu, kjer so sodelovali vrhniški pevci in godba ter recitatorji osnovne šole Ivan Cankar, se je vseh padlih partizanov v govoru spomnil predsednik OK ZRVS tov. Anton Plut.
Genialec ali norec
Kaj sem? Rojena v drugi petletki, načrtovana, zaželena, prvorojena. Ležala sem v zibeli slovenski, ko ste se sklanjali nadme in mi prerokovali prihodnost ob otvoritvi vaškega vodovoda.
Mirno in brezskrbno je bilo moje otroštvo. Tudi adolescenca je minila brez večjih pretresov. Velika preizkušnja bil je prvi zakon. PHP oddelek psihiatrične bolnišnice postal je moje zatočišče.
V enaindvajsetem letu postala sem mati.
Naslednje desetletje bilo je monotono. Triglavski narodni park mije podaril drugega moža. Sin dobil je brata, a jaz ponovno veliko krizo. Še vedno si nisem na jasnem, kaj sem genialec ali norec za okolico, ki me obdaja.
MARIJA SKVARČA Borovnica, Gradišnikova 6
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1989
VRHNIŠKA PIHALNA GODBA V RESNIH TEŽAVAH
Stari odšli - mladih pa ni
Zgodovina vrhniškega pihalnega orkestra je dolga in težavna skozi vsa obdobja: predvojna in povojna.
V brošuri, ki je izšla 1985 leta ob praznovanju 60. obletnice vrhniške pihalne godbe, je v kratkem zajeta in podana vsa dejavnost, od samega začetka, razvojnih težav, do kvalitetnih nastopov, pa zopet padcev in ponovnih vzponov.
Sedaj tik pred praznovanjem 65. obletnice ustanovitve in po uspešnih nastopih zadnjih let pod taktirko Milana Matičiča pa se je znašel pihalni orkester pred resno krizo. In to ne toliko zaradi menjave dirigentov ali materialnih pogojev, ob tem le mimogrede omenimo, da so ti celo dobri, saj v kratkem dobimo na razpolago nove vadbene prostore, prirejene prav za naše potrebe, pač pa zaradi premočnega upadanja članstva.
Upadanje starejših godbenikov, ki so s svojim dolgoročnim igranjem izdatno prispevali k zdajšnjemu renomeju orkestra. Tudi razne preselitve ali drugi vzroki osipa ne bi smeli omeniti resne krize, če bi bil ob tem tudi normalen priliv mlajših.
Morda smo bili ob ustanovitvi glasbene šole, ki od 1.1976 uspešno deluje na Vrhniki, nekoliko preveč optimistični. Mislili smo, da se bi zmanjšala stalna skrb glede priliva mladih glasbenikov saj je bilo v sporočilu glasbene šole vsem družbenim organizacijam in skupščini občine z dne 8. 10. 1980 med drugim zapisano: ».. .dejavnost glasbene šole je posebnega družbenega pomena, ki vzgaja in izobražuje učence, da lahko sodelujejo v orkestralnih skupinah in nadaljujejo glasbeno izobraževanje.« in »V zvezi s problemi šole je vprašljiv tudi obstoj pihalnega orkestra, potrebno je stalno izobraževanje mladih glasbenikov, saj je le na ta način omogočen kontinuiran razvoj pihalnega orkestra.«
Tudi v statutu glasbene šole, ki je bil sprejet ob njeni ustanovitvi je poudarjena ena od nalog: vzgajanje glasbenikov za potrebe pihalnega orkestra.
Z letom 1980 smo dobili prve tri glasbenike, leta 1982 pet, leta 1983 pet, leta 1984 štiriN leta 1985 tri in leta 1986 dva.
Od zadnjih dveh članov v 86. letu pa do danes ni bilo več priliva, medtem pa jih je od vseh 22-tih prispelih z glasbene šole prenehalo igrati 8 (osem). Z istočasnim odhajanjem starejših članov, nekaj jih gre vedno tudi k vojakom, pa se je znižalo število članov na kritično raven 20.
Tako nas na nastopih po-
sebno pa še na tekmovanjih dejansko rešujejo godbeniki iz Logatca, ki igrajo po razpustitvi logaške godbe, pri nas na ključnih instrumentih.
Res je, da ima naša glasbena šola precej širše zastavljen program, kot je izobraževanje kadrov za pihalni orkester, vendar je tudi res, da je interes ob vpisu večji, kot so zmogljivosti pri nekaterih instrumentih. Mar res ne bi mogla z več dobre volje bolj usmerjati vpis na sekcijo pihal in trobil in ustaliti dva stalna učitelja na teh instrumentih. Ali je to res tak problem.
Navajamo lep primer dobrega sodelovanja vevške godbe na pihala z bližnjimi glasbenimi šolami. Priliv mladih glasbenikov je tolikšen, da morajo pred sprejemom opraviti preizkus pred selekcijsko komisijo. Zato pa tudi je, Vevška godba na pihala, znana po svoji kvaliteti znotraj pa tudi zunaj meja Slovenije.
Kako močno se zavedamo problema osipa in pomlajevanja orkestra že vrsto let pove samo bežen vpogled v zapisnike odbora Zveze kulturnih organizacij (ZKO-ja), pihalnega orkestra in kasneje tudi same glasbene šole:
V poročilu o delu godbe v I. 1977 med drugim beremo: »...težave imamo s podmladkom. Zainteresiranost mladih za vključevanje v orkester je zelo majhno. Temu problemu godbeniki dajemo precej truda, vendar nismo najbolj uspešni. Z delovanjem glasbene šole, upamo, da bo v bodoče ta problem manj pereč.«
V zapisniku ZKO iz 6. 12. 78 je zabeleženo »...za podmladek je potrebno skrbeti, ker sicer bo moral orkester v nekaj letih prenehati z delom.«
V poročilu o delovanju godbe 10. 3. 69 sledi: »...Že več let si prizadevamo na razne načine, da bi v naše vrste dobili mlajši kader - brez uspeha. Samo širša akcija in podpora družbenih organizacij lahko reši položaj. Aktivnih članov godbe je sedaj 32.«
Z nastopom pravih glasbeno izobraženih učencev pri pihalnem orkestru v letu 1980, pa tja do 1986, ko se je priliv nehal, se je akutna situacija sicer umirila, vendar smo še vedno upali na boljše.
Toda že v poročilu za leto
1986 je začutiti strah zaradi praznine, ki nastajajo v orkestru. V zapisniku ZKO 2. 2.
1987 beremo: »Z odhodom štirih članov orkestra k vojakom jeseni 1986 se je pokazala v orkestru velika praznina, katero bi morali dopolniti z novimi kadri iz glasbene šole. Na žalost si bomo morali pomagati ob večjih nastopih - koncertih
Na Vrhniki obnavljajo tudi Kunstljevo hišo.
- s substituti (amaterji iz sosednjih godb). V kolikor nočemo (program do leta 1990 je izdelan), da bo orkester svojo kvaliteto negoval in stopnjeval (tekmovanje v drugi jakostni skupini leta 1989) je potrebno zaradi novih kadrov na trobilih in pihalih nujno ukrepati TAKOJ, in sicer na najvišji ravni, ali pa vpeljati drugačen način izobraževanja, kakršnega se v Sloveniji že dolgo poslužujejo nekatere godbe.«
Pričujoči zapis je značilen za pretekla leta in se ponavlja z isto značilno vsebino najprej dokler konflikt ne pripelje do absurdne situacije, ko pride do nerazumevanja med glasbeno šolo in našim orkestrom do take mere, da za obstoj pihalnega orkestra ne vidimo več druge izbire. Kot interno izobraževanje: To smo formulirali na sestanku odbora Po 12. 7. 1989 dobesedno: Upravni odbor je sklenil, da moramo takoj ustanoviti interno glasbeno šolo za potrebe orkestra. (Sledi specifikacija sredstev za dva pedagoga). Odbor se zavezuje, da bo pridobil za sodelovanje vsaj dva pedagoga in potrebno število učencev. ZKO pa bo morala omogočiti pridobitev potrebnih finančnih sredstev. Interna glasbena šola mora pričeti z delom najkaseje do 1. oktobra 1989. Če se vprašanje Gš ne bo moglo rešiti bo PO ZKO Vrhnika prisiljen zaključiti svoje 65-letno delovanje.
Na ta sklep je skrajno čustveno reagiral kolektiv glasbene šole z dopisom, ki ga je poslal vsem družbeno političnim organizacijam v občini Vrhnika.
Kratka vsebina prispevka:
• ogorčeni delavci GŠ se sprašujejo, kdo pri ZKO ali PO
Rekonstrukcija dela tržaške ceste in ureditev križišča pri Črn Samo da graditeljev ne bo prehitelo slabo vreme.
em orlu le počasi napreduje.
vodi tako kratkovidno politiko. Prepričani so bili da se bo zadeva sčasoma uredila.
• Na čigav račun naj bi bila zagotovljena sredstva za financiranje interne GŠ.
• Kdo si lahko dovoli tak nesmisel in kdo ga podpira
• Zakaj se člani PO že pred nekaj leti niso zanimali za pridobitev novih učencev za trobila.
• Da je odnos ZKO in PO do GŠ nekorekten
• Če ne pride do razrešitve problema ne bo več noben učenec GŠ sodeloval pri PO in bo GŠ samo ustanovila svoj mladinski PO, katerega člani ne bodo sodelovali pri PO, tudi če ta propade in naj si sam pripiše vzroke.
• Naj si posamezniki ne gradijo ambicij na rčaun ene najuspešnejših glasbenih šol v Sloveniji.
Ne komentiramo, razen pikre pripombe: Kako neki si bo GŠ organizirala svoj lastni mladinski PO če je' v 14 letih obstoja sproducirala 22 glasbenikov in jih je na koncu ostalo 14. Ali ni opravljala svojega poslanstva, ali pa je namenoma zavirala (ali samo posameznik) PO in njegov razvoj zaradi osebne užaljenosti.
Predlagamo, da se ti posamezniki - omenjeni iz ene ali druge strani izluščijo in se pristopi k čisti igri in resničnemu prizadevanju za skladen razvoj vsakršne glasbene dejavnosti.
V resnici je potekalo reševanje te problematike vse preveč forumsko; to je na relaciji sestankov ZKO-ja do GŠ ali z dopisi raznim forumom ali delovnim organizacijam ali šolam.
Vse prepogosti so bili klici na pomoč v oguljenih frazah tako imenovanih širšim družbenim akcijam oziroma akcijam na najvišjih nivojih.
K občanom smo se obračali predvsem s poročili o naših nastopih, o naši uspešnosti.
Šele letos smo z obvestilom otrokom na nižji stopnji o vpisu v Gš in s težavami PO poskušali vzbuditi zanimanje pri starših. Očitno to ni vžgalo, posebno če pomislimo da dandanašnja mentaliteta mladine, ki si želi naglega uspeha ne govori v prid dolgoletnemu trudu z namenom, da si na koncu eno »zagodeš«.
Potrebno bo stakniti naše veleumne glave skupaj in »po-gruntati« nekaj novega ali pa tako starega, da bo zgledalo novo in vplivati na čustva občanov: od familiarnih do lokal-patriotskih. In bomo morda uspeli do 70. obletnice s sanjskim 60-članskim orkestrom.
UO PO VRHNIKA
Novosti v Cankarjevi knjižnici
STROKOVNA LITERATURA
Ahačič, D.: Polemike
Arah, J.: Družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članov
Bibič, P.: Prispevki
Biohrana
Colnarič, J.: Brajde Crosbv, P. B.: Kakovost je zastonj Curk, J.: Gornja Radgona in okolica Daviš, J. C: Vzpon z dna Duričkova, M.: Donavska kraljica Edde, G.: ABC akupresure Ekološki tabori na Bobovku Elliott, J.: Moja prva enciklopedija Erjavec, T.: Programski virusi... Faflik, J.: Koktejli
Freud, S.: Mail Hans. - Volčji človek
Gervaso, P..: Casanova
Gligorić, S.: Igram protiv figura
Gligorič. S.: Šahovski vodič
Hartnoll, P.: Kratka zgodovina gledališča
Jambrek, P.: Oblast in opozicija v Sloveniji
Jevremov, B.: Vodnik po ptujskem rimskem lapidariju
Kladnik, R.: Visokošolska fizika
Komentar zakona o podjetjih
Kos, J.: Pregled svetovne književnosti
Kreft, L.: Spopad na umetniški levici
Kurent, N.: Praznično leto Slovencev
Mamilovič, J.: Varstvo sadnega drevja
Marx, K.: Kritika politične ekonomije 1861-1863
Marx, K.: H kritiki politične ekonomije
McCubbin, J. H.: Otrok pred rojstvom
Neplodnost
Paternu, B.: Obdobja in slogi v slovenski književnosti Pavšič, J.: Ljubljansko barje v geoloških obdobjih Politični referendum Pomniki NOB v občini Grosuplje
Pregled kulturnih organizacij ZD, kulturnih društev, zvez...
Smerdel, I.: Ovčarstvo na Pivki
Smullvan, R.: Dekle ali tiger?
Še več o listnatih rastlinah
Šeligo, R.: Identifikacija in katarza
Šinkovec, J.: Pravo družb
Testenine
Tosti, A.: Denarni zavodi v Sloveniji po prvi svetovni vojni
Turk, I.: Paleolitsko najdišče Divje babe 1
Vardjan, F.: Rezano cvetje
Vidic, J.: Angleški obveščevalci, vohuni ali junaki
Zeleni okras
LEPOSLOVJE
Mladinsko:
Blvton, E.: Na potepu Cicido
Dedek in repa
Didel, dudel, dajček
Frančič, F.: Male pravljice
Glazer, A.: Dežniki
Golar, M.: Polžek je zakleni! hiško
Gomboli, M.: Kako smo ustvarjeni
Gomboli, M.: Na ladji
Kdo se je ustrašil
Koliko opic?
Koliko pošasti?
Koliko ptic?
Kovač, P.: O dveh občutljivkah
Lainšček, F.: Ajša Najša
Miza v gozdu
Milčinski, J.: Boj v omari
Novak, B. A.: Periskop
Putka gre v trgovino
Oiroga, H.: Lena čebela
Ravvson, C: Čarodeji
Šetinc, F.: Mančine lovske dogodivščine
Tujčica Mavčica
Vogrič, M.: Sonce v zenitu
VVinkler, V.: Pisana žoga
Zajčkova ženitev
Zupančič, Z.: Zavodske zgodbice
Za odrasle:
Gaborovič, N.: Malohorna
Križnar, T.: O iskanju ljubezni ali z biciklom okoli sveta Rudolf, F.: Odpiram mlin, zapiram mlin
Prevodi:
Ajtmatov, O: Tnalo
Esterhazy, P.: Pomožni glagoli srca
Follett, K.: Bomba
Kaminski, A.: Naslednje leto v Jeruzalemu Simmel, J. M.: Toda s klovni so prišle solze Stewart, E.: Ariana VVallace, E.: Trojka
Pesmi:
Babičič, E.: Angel s scufanimi krili Čemigoj, F.: Amanita Drobci stekla v ustih Muck, K.: Za jezom neba Oblak, P.: Lina v nebu Strniša, G.: Balade o svetovjih Žerjal, A.: Po pikapolonici
UOKVIRJANJE
Stara cesta 2 Vrhnika
Ljubitelje likovne umetnosti obveščamo, da so na ogled dela jugoslovanskih avtorjev. Možen nakup!
Na zalogi imamo tudi male grafike - orig. Serigrafija, v obliki voščilnic, z motivi Vrhnike. Delovni čas:
ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure torek, sreda in petek od 17. do 19. ure
Informacije: S (061) 751 -077 Se priporočamo!
Upokojenke prvakinje Slovenije
RIBJE MESO JE PRVOVRSTNA HRANA, KI JE JEMO PREMALO
Na Vrhniki je zdaj tudi ribarnica. Ali veste, kaj ste dobili?
Ribje meso je ne glede na vrsto rib prvovrstna hrana, saj je razen mesa sesalcev, perutnine, mleka in jajc najvažnejši vir beljakovin, maščob, v maščobah topnih vitaminov in rudninskih snovi za prehrano ljudi. V ribjem mesu je zelo malo ogljikovih hidratov in sladkorja. Po beljakovinski sestavi je to meso zelo podobno mesu klavnih živali in mu je po prehrambeni fiziološki plati povsem enakovredno. Ribje meso vsebuje 62 do 75 odstotkov vode, 14 do 24 odstotkov beljakovin, 0.1 do 22 odstotkov maščob z veliko vrednostjo esencialnih maščobnih kislin, 0.8 do 2 odstotka rudninskih snovi in razmeroma velike količine v maščobah topnih vitaminov A in D ugotavlja MIRAN PETRINJA, direktor razvojnega sektorja HP DROGA.
Dr. Dražigost Pokorn z inštituta za higieno na ljubljanski medicinski fakulteti pa je pomen uživanja morskih rib osvetlil tudi z druge plati. Morske ribe vsebujejo namreč tudi
pomemben vir prvin fosforja, kalcija, magnezija, selena, železa, bakra in joda. Količina joda je lahko v morskih ribah celo stokrat večja od tiste v sladkovodnih ribah. Razen vitaminov A in D pa je pomemben tudi vitamin B, ki ga vsebuje ribje meso. Posebno dietno vrednost imajo ribje maščobe. Zato se ne smemo čuditi, da je poraba rib v zadnjih letih občutno porasla na račun številnih škodljivih živil v nekaterih razvitih državah. Danes že dobro vemo, da imajo različne oblike vegetarijanske prehrane pomemben vpliv pri preprečevanju nekaterih bolezni, vključno z arterosklero-tičnimi spremembami, razmeroma malo pa vemo o tem, da ima lahko tudi ribja prehrana (ribja dieta) pomembni varovalni in zdravilni vpliv na človeka.
O tem so govorili na seminarju, ki sta ga za delavce v živilski panogi pripravila portoroška Droga in medicinska fakulteta v Ljubljani.
Akcija za kabelsko televizijo
SLOVESNA PRISEGA - V navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občin Vrhnika in Logatec, borcev slavne vojne enote, katere izročila nadaljuje sedanja enota, pionirjev, mladine, sorodnikov in prijateljev mladih vojakov, je bila v vojašnici Ivan Cankar slovesnost, na kateri so mladi vojaki slovesno prisegli zvestobo domovini. Slovesna prisega je bila za goste, ki so prišli iz različnih krajev naše domovine, priložnost, da so spoznali Vrhniko in okolico, kulturne spomenike in vse drugo zanimivo ter znano tradicionalno sodelovanje ljudi v našem koncu s pripadniki domicilne enote. M A
Na trinajsti rojstni dan, 8. novembra, bistveno povečujemo območje, kjer nam lahko prisluhnete.
Še nikoli nismo bili višje. Na Krimu smo postavili nov, močnejši oddajnik, ki pošilja naš program mnogo dlje kot doslej. Že znanima frekvencama 102,4 in 105,1 MHz smo dodali tretjo: valovi našega radia se slišijo tudi na 100,2 MHz.
Poslej smo mnogo glasnejši. Zanimivi in aktualni pa smo že tako ves čas. Trinajst let.
Slišala nas bo celotna ljubljanska regija, Gorenjska, Zasavje, večina Dolenjske, Notranjske. Oddajamo vsak delovnik od 6.00 do 20.00, v soboto od 8.00 do 19.00, v nedeljo in ob praznikih pa od 12.00 do 19.00.
Radio »Glas Ljubljane«
Kakor veste, smo se spomladi odločali o kabelski TV na Vrhniki. Anketa, ki je bila opravljena, je pokazala, da je premalo interesentov, da bi dosegli primemo ceno na priključek.
Izračuni so pokazali, da je finančno zelo zanimivo, da se izvede kabelski sistem na področju blokov. V sodelovanju krajanov in stanovanjske skupnosti z Iskro Antene so se začela dela kabliranja blokov. Kabelski sistem bo omogočal sprejem sledečih programov: Ljubljana 1, Ljubljana 2, Zagreb 1, Zagreb 2, Koper; ter satelitskih programov Sky, Velika Britanija; Super, Velika Britanija; RTL, Luxemburg; SAT 1, Nemčija; 3 SAT, Nemčija;
Smučarji tekači ne odnehajo...
Dejavnost tekaškega smučarskega kluba se je nadaljevala tudi po tekmi rolk na Ulovko. 12. 11. 89 smo člani kluba vrnili udeležbo zamejskemu klubu Grmada iz Trsta, mimogrede osvojili štiri pokale, prijateljskemu klubu pa pomagali pri osvojitvi »Pokala Trsta v rolkanju«. Ob tem smo navezali stike s še dvema kluboma v Italiji in že letos so nas povabili na tekme v letu 1990.
Uvrstitve naših tekmovalcev:
Pionirke: 1. Božena Radič, 2. Nina Grom, 3. Maja Kenk
Pionirji: 2. Jure Piršič
Naj še omenimo, da sta Tekaški smučarski klub Vrhnika in Smučarsko društvo Vrhnika tudi letos uspešno organizirala Smučarski sejem rabljene opreme. Namen obeh organizatorjev je bil predvsem popularizacija zimskega športa, kar nam je v celoti uspelo.
Za zaključek želimo še povedati, da je bil z velikim prizadevanjem članov TSK Vrhnika, predvsem Frenka Gorenca, funkcionarjev ZTKO in IUV Vrhnika rešen največji problem Tekaškega kluba, saj je ZTKO kupila »nov« kombi. S tem so zagotovljeni osnovni pogoji za delo TSK Vrhnika in seveda ostalih aktivnih klubov in kar je najvažnejše, varnost otrok in ostalih članov kluba, ki so uporabljali do kraja iztrošeni vozni park.
TV 5 Francija.
Število satelitskih programov bo možno povečati.
Ob izvedbi kabliranja blokov je racionalno, da se kabelski priključki izvedejo tudi po individualnih hišah v bližini blokov. Akcija zbiranja naročnikov teče po sledečih ulicah:
- Na zelenici
- Krožna pot
- Gradišče
- Na Klisu
- C. 6. maja
- Krpanova ul.
- Poštna ul.
- Cesta gradenj
- Stara cesta (ne v celoti)
- Voljčeva
- Kurirska pot
- Pri lipi
- Hrib
- Petkovškova (ne v celoti) Krajani bodo pismeno obveščeni o pogojih za priključitev.
Kabelski sistem je možno razširiti tudi izven omenjenega področja. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo v Iskri Antene, da boste skupaj s strokovnjaki ugotovili, kakšne so tehnične možnosti za vaš kabelski priključek.
MARJAN MARKELJ
Zmagovito moštvo Ajdovščina I.
Tradicionalni jesenski kros vojakov in starešin Ljubljanskega korpusa je zbral 20 moštev s po sedmimi tekmovalci. Nastopili so najboljši, izbrani na tekmovanjih v okviru vojaških enot. Steza je bila dolga 3000 metrov in za poznavalce 1 takih tekmovanj precej lahka. 1 Start je bil pri Starem mlinu, cilj ' pa pri vojašnici Ivana Cankarja. ;
Vojaki starešine Zaima Ima-moviča iz moštva Ajdovščine so pokazali, da so trenutno v zelo dobri formi. Na stezo so se pognali tako, da so si izborili zanesljivo prvo mesto tako
v moštveni konkurenci kot tudi v posamični konkurenci. Zmagovalec je Muhamed Bardić.
Rezultati - posamično: 1. Bardić (Ajdovščina), 2. Hus (Ljubljana IV), 3. Velepec (Kranj I), 4. Sekulič (Ajdovščina I), 5. Oven (Ajdovščina I), 6. Vukovič (Vrhnika II), 7. Vla-dič (Ajdovščina I), 8. Stefano-vič (Ajdovščina I), 9. Vujević (Kranj I), 10. Brkovič (Kranj I), itd.
Ekipno: 1. Ajdovščina I 56, 2. Ljubljana I 143, 3. Kranj I 148, 4. Ajdovščina II 219, 5. Vrhnika II 315, itd.
M. A.
Balinarke Vrhnike so dosegle največjo zmago v svojem dveletnem obstoju. V Postojni so osvojile naslov prvakinj upokojenk Slovenije. Tam so nastopile zmagovalke 6 področnih tekmovanj štajerske, Dolenjske, Gorenjske, Primorske, Notranjske in Ljubljanske regije, kjer so zmagale naše tekmovalke in si s tem priborile nastop na turnirju zmagovalk v Postojni.
V prvi tekmi na določen čas 1 1/2 ure, so naše upokojenke igrale z zmagovalkami Štajerske z ekipo iz Laškega in jo visoko premagale z rezultatom 13:3. V drugi tekmi jim je žreb določil prvakinje Primorske ekipo Sežane. Ta tekma je bila zelo naporna in borbena, saj so se morale tekmovalke boriti za vsako kroglo, za vsako doseženo točko. Zmagovalke te igre se uvrstijo v finale, v tekmi za prvo mesto, za zveneči naslov prvakinj Slovenije. Obe ekipi sta bili ves čas v rezultatu tesno skupaj, kar je zahtevalo močne živce. Prav v tem pa so se izkazale naše tekmovalke, ki so zmagale z rezultatom 8:7.
VABILO
Mešani pevski zbor IVAN CANKAR, ki je nastal z združitvijo ženskega pevskega zbora Sinja Gorica in moškega pevskega zbora Usnjarna Vrhnika vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Kandidati se lahko udeležijo pevskih vaj vsak ponedeljek ob 20. uri v osnovni šoli IVAN CANKAR.
Informacije dobite na tel. št. 752-358 (zvečer).
Sledila je odločilna tekma za zmago na tem turnirju, za naslov prvakinj Slovenije ekipama Vrhnike in Postojne. Domačinke so igrale na svojih igriščih, pred svojo publiko, ki jih je bodrila. Na presenečenje vseh prisotnih, so naše tekmovalke še enkrat zaigrale, tako kot znajo za zmago. Od samega začetka so zaigrale odločno.
Nabirale so točke in hitele zmagi naproti. Domače igralke so poskušale vse, da bi jih preprečile, kar pa jim Vrhničanke niso dovolile. Zmagale so zasluženo z rezultatom 10:5 in s tem osvojile naslov prvakinj Slovenije. Osvojile so lep pokal, ki krasi njihovo vitrino.
Ekipo Vrhnike so zastopale Nada Šestan (kapetan), Marica Kokot, Betka Jeraj, Anica Vuk in Cilka Kogovšek.
Za to zmago so se pripravljale celo sezono. Dvakrat tedensko so vadile po 4 ure in brusile formo. V tem letu so z uspehi presegle vsa pričakovanja. Čestitamo.
KAREL ŠTIRN
NOVO!    NOVO! NOVO!
AVTOPRALNICA NA VRHNIKI
Milan Popit, Turnovše 15, Vrhnika
Tel. št.: 752-490.
OBVESTILO
ŠAHOVSKO DRUŠTVO Vrhnika obvešča vse ljubitelje šaha, da imamo nove prostore v Osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki. Klubski dan je vsak petek od 17.00 ure dalje. - Vabljeni!
Obveščamo vas, da je na novo odprta trgovina »GANESH«, Cankarjev trg 3,na Vrhniki. S ponudbo: nakita, usnjenih izdelkov, porcelana in ostalih drobnih daril. V prodaji pa imamo tudi moško perilo »ADAMO«. Trgovina je odprta od 9.30 do 18.00 ure.
ODBOR Me PZ IVAN CANKAR
Ribarnica »Delfin« vabi!
Na Vrhniki, Jelovškova c. 1 je odprta nova ribarnica, kjer lahko kupite razne vrste svežih sladkovodnih in morskih rib, školjke, rake in druge morske sadeže. Imamo tudi veliko izbiro ribjih in mesnih konzerv po zelo ugodnih cenah! Sprejemamo tudi posebna naročila. Ribarnica je odprta: ponedeljek: zaprto torek: od 9. do 15. ure sreda: od 9. do 12. in 14. do 18. ure četrtek: od 9. do 12. in 14. do 18. ure petek: od 9. do 12. in 14. do 18. ure
sobota: od 8. do 13. ure
Vljudno vabljeni! Se priporoča: RIBARNICA DELFIN
DRAGI POTROŠNIKI!
DRAGI POTROŠNIKI!
DRAGI POTROŠNIKI!
Obveščamo vas, da je odprta nova samopostrežna trgovina z mešanim blagom pri Gostilni SIMON.
Delovni čas
ob delavnikih od 7.00 do 20.00 ure
ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 13.00 ure
Za obisk se priporočamo!!!
Vabi trgovina SIMON
SAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 1989
7
Brezposelni, poznate svoje pravice?
Brezposelni v Sloveniji lahko uveljavljajo - pod določenimi pogoji pravico do denarnega nadomestila, denarne pomoči, priprave na zaposlitev, povračila prevoznih in selitvenih stroškov, do zdravstvenega varstva in do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
• DENARNO NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA - Denarno nadomestilo lahko dobi brezposelni, ki ni ostal brez dela po svoji krivdi ali volji in je delal najmanj 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja ali samostojnega osebnega dela.
Ce brezposelni izgubi delo zaradi stečaja, je ta osnova - če je za brezposelnega ugodnejša - lahko tudi povprečje osebnega dohodka zadnjih treh mesecev pred prehodom na izplačevanje zmanjšanih osebnih dohodkov.
Če je brezposelni delal nad 15 let ali če je izgubil delo zaradi stečaja, lahko prejema denarno nadomestilo do dve leti.
Če je ženska izgubila zaposlitev v času nosečnosti in ima pravico do nadomestila za brezposelnost, prejema nadomestilo, kolikor časa bi bila na porodniškem dopustu, če bi bila zaposlena.
Denarno nadomestilo se lahko izplača tudi v enkratnem znesku za vse obdobje, če upravičenec vloži ta denar v delovno organizacijo, kjer so ga zato pripravljeni tudi zaposliti, ali v obrt, ki jo bo brezposelni opravljal.
Upravičenci do denarnega nadomestila osebnih dohodkov imajo pravico do zdravstvenega varstva in do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Brezposelni, ki so ob delo zaradi stečajev, so potemtakem deležni višje ravni socialne in materialne varnosti kot drugi brezposelni: prejemajo višje nadomestilo osebnega dohodka (80 odstotkov od osnove), do dve leti in so do dve leti pokojninsko in invalidsko zavarovani. Brezposelnemu, ki je ob delo zaradi stečaja, se v primeru predčasne upokojitve starostna pokojnina zmanjšuje le za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred 60. oziroma 55. letom starosti, ne zmanjšuje pa se mu zaradi manjkajočih delovnih let.
• DENARNI DODATEK ZA DRUŽINSKE ČLANE Brezposelni prejemajo poleg denarnega nadomestila
tudi denarni dodatek za člane ožje družine, ki jih preživlja, vendar le v primeru, če dohodek na člana družine ne preseže zneska zajamčenega osebnega dohodka.
• DENARNA POMOČ - Brezposelni iz socialno ogrožene družine lahko po preteku dobe, ko je prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost, uveljavlja pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo.
Pravico do denarne pomoči ima tudi brezposelni, ki je pred tem delal za določen čas, krajši kot devet mesecev in je kot pripravnik uspešno končal pripravniško dobo.
• PRIPRAVA NA ZAPOSLITEV - Brezposelni ima pravico do priprave na zaposlitev in do materialne pomoči v zvezi s tem. To so razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, ki so potrebne za predvideno zaposlitev. To pravico uveljavlja pri pristojnih službah za zaposlovanje. Materialna pomoč v zvezi s tem pomeni kritje stroškov:
- za zdravniški in psihološki pregled,
- za usposabljanje,
- za zavarovanje za primer nesreče pri delu,
- za prehrano in nastanitev v času usposabljanja oziroma za dnevni prevoz v kraj usposabljanja.
K tej pravici sodi tudi
- denarna pomoč pri usposabljanju (če brezposelni ne prejema nadomestila osebnega dohodka ali denarne pomoči) in
- dodatek za tujo pomoč in nego invalidom.
Pravico do priprave na zaposlitev imajo tudi zaposleni, katerih delo je postalo nepotrebno (tehnološki višek) in jim je mogoče le z dokvalifikacijo ali s prekvalifikacijo zagotoviti drugo delo.
Če upravičenec ne opravlja obveznosti, ki jih terja priprava na zaposlitev, mu pravice v zvezi s tem kajpak prenehajo. Če po končani pripravi odkloni zaposlitev, za katero se je usposobil, je dolžan povrniti vse izdatke v zvezi s pripravo na zaposlitev,
9 PREVOZNI IN SELITVENI STROŠKI - Brezposelni (če to niso po svoji volji ali krivdi) in učenci ter študentje po končanem šolanju, ki se v 30. dneh prijavijo zaradi zaposlitve, imajo pravico do prevoznih stroškov do kraja zaposlitve, zase in za družino, in do povračila selitvenih stroškov, če v domačem kraju ne dobijo primernega dela. Povračilo znaša 100 odstotkov stroškov po tarifi najcenejšega prevoznega sredstva.
• ISKALCI PRVE ZAPOSLITVE - Delne rešitve so možne na podlagi Sklepa o kriterijih, pogojih, ter postopku za oblikovanje in porabo sredstev iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki ga je sprejela Zveza skupnosti (Ur. I. SRS, št. 1/88). V okviru priprave za zaposlitev se navezujejo na naslednje štiri kategorije iskalcev zaposlitve:
- osebe, ki so brez temeljne poklicne usposobljenosti,
- osebe s suficitarnim poklicem,
- težje zaposljive osebe,
- delavce, ki so postali brezposelni zaradi stečaja.
Če se omejimo na mlade iskalce zaposlitve brez predhodnih delovnih izkušenj, lahko ugotovimo, da jih je mogoče v celoti razvrstiti v eno izmed prvih kategorij, pri čemer je razvrstitev v drugo kategorijo pogojena s čakalno dobo nad 6 mesecev. Mladi so torej deležni posebne obravnave v skupnostih za zaposlovanje, vendar praksa kaže, da so sedanje rešitve pomanjkljive, premalo stimulativne in zato premalo učinkovite. S predvidenimi ukrepi zajamemo le manjši delež tistih mladih in iskalcev prve zaposlitve, ki izpolnjujejo v sklepu opredeljene kriterije. Če ta ugotovitev ne velja v celoti za prvo in tretjo skupino brezposelnih, pa je nedvomno točna za drugo skupino, ki je opredeljena kot osebe s suficitarnimi poklici. Gre za mlade, ki po končanem šolanju čakajo na zaposlitev več kot 6 mesecev in se po svoji izobrazbi v ustrezno delo praviloma lahko vključijo le kot pripravniki.
JBBk ZAHVALA
j/KT       % Ob prezgodnji smrti našega ata
Jožeta Garafolj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Tičnice in Dobovičnikove, za pomoč, izražena ustna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Popit-Stanovnik in dr. Rožmanc-Drašler za zdravljenje ob njegovi bolezni. Zahvala TOZD PTT Vrhnika, Iskra Antene Vrhnika, DO Liko Vrhnika, občinskemu odboru ZZB NOV Vrhnika, SKOJEVCEM-VAS Vrhnika, Društvu upokojencev Vrhnika, govorniku za poslovilne besede in tov. Koširjevi.
Vsem še enkrat hvala. Žena Vida, hči Slavlca In sin Branko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Stanka Veharja, st.
se iskreno zahvaljujemo RTV Ljubljana, LB - Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, Kovinarski Vrhnika, AC TOZD Gral-Avtoobnova Ljubljana, Gasilskemu društvu Bevke, ZZB NOV Vrhnika, pevskemu zboru, sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje ter pomoč v najhujših trenutkih ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala tudi g. župnikoma za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnjo pot.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in dedka
Ivana Palčiča
iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Društvu upokojencev Borovnica, njegovim bivšim sodelavcem in pevskemu zboru za lepo zapete pesmi.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mami, stare mame, sestre in tete
Marije Kovač
iz Sinje gorice 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Vsem in vsakomur iskrena hvala. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža
Vladimira Kocjančiča
se najlepše zahvaljujem vsem sosedom za izrečeno sožalje in dano denarno pomoč. Zahvaljujem se za vso pomoč tudi sodelavcem in sindikatu delovne organizacije, še posebej pa Lojzu Bradešku. Hvala gospodu župniku za izrečene poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Pavla Kocjančič
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata in tasta
Janeza Turšiča
iz Zabočevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Petrovčiču in tov. Pečli-novi, Petelinovim za zvonenje ter gospodu župniku za poslovilni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in babice
Lucije Kalič
se iskreno zahvaljujeva kolektivu VVO Antonije Kucler in OŠ Ivan Cankar z Vrhnike za cvetje in izrečeno sožalje, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča Tilčka in Ivan z družinama
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Marije Petrič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Še prav posebno zahvalo dr. Milanu Ličini za njegovo skrb za njeno zdravje in dr. Rožmanc-Drašler Heleni, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred.
Vsem iskrena hvala. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti našega sina, brata in strica
Edvarda Varška
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje na njegovi poslednji poti in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se DO IUV Vrhnika, pevskemu zboru IUV za
zapete pesmi in Kovinarski Vrhnika. Iskrena zahvala gospodu dekanu za lep pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede ter članom pogrebne skupine.
Iskrena hvala vsem, ki ste cenili njegovo poštenost in ga imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Ane Rajer
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanjo in jo nesebično pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo stanovalcem Železniške postaje Verd, delavcem TOZD-a Kamnolom Verd in Gasilskemu društvu Verd.
Hvala tudi kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi Rajerjevi
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubljenega sina, brata in svaka
Romana Hosta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem gostilne Simon, Simonu Bradešku in njegovim sodelavcem iz Vinoteke ter vsem Romanovim prijateljem za izrečena sožalja,
darovano cvetje, denarno in drugo pomoč. Hvala g. kaplanu in patru Franciju za opravljeni pogrebni obred in
poslovilne besede ter pevcem za lepo zapete pesmi. Še enkrat hvala prav vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas tolažili v najtežjih trenutkih ter našega Romana, ki ste ga imeli tudi vi radi, pospremili na njegovo prezgodnjo pot.
Žalujoči domači
ZAHVALA
V 95. letu nas je zapustil naš skrbni ata, stari ata in ded
Janez Ogrin
Štermažev ata iz Velike Ligojne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem za izrečena sožalja. Posebna hvala gospodu dekanu za lepo opravljen pogreb, pevcem IUV za lepo petje, ter Jožetu Petkovšeku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat lepa hvala Vsi njegovi
4. Odprto prvenstvo Vrhnike v roikanju
PLASTIKA NA SKAKALNICI V BOROVNICI
Prvi preskus uspešen
Aktivni športni delavci Tekaškega smučarskega kluba Vrhnika so ob pomoči članov ŠD Povž iz Stare Vrhnike organizirali že četrto odprto prvenstvo Vrhnike v tekmovanju z dvokolesnimi rolkami. Starejše tekmovalke in tekmovalci so se pomerili na 5500 m dolgi progi od Podčela do Ulovke, medtem ko so se pionirji in pionirke pomerili na nekoliko krajši 3400 m dolgi progi. Udeležba je bila letos rekordna, saj je nastopilo kar 178 tekmovalcev iz vse Slovenije, pa tudi predstavniki Rijeke in Delnic ter tekmovalci našega zamejskega društva Grmada iz Trsta. Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem, ki so prispevali praktične nagrade za tekmovalce, posebej pa Industriji usnja Vrhnika TOZD Usnjarna kot glavnemu pokrovitelju tekmovanja.
Rezultati: MLAJŠE PIONIRKE: 1. Dijana Grubiček (SK Rijeka), 2. Nina Grom (Vrhnika), 3. Saša Cviren (TSK Unior Olimpija); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Gorazd Berginc (Vrhnika), 2. Žarko Gaj-lanić (SK Rijeka), 3. Aleš Majerič (TSK Unior Olimpija); STAREJŠE PIONIRKE: 1. Željka Nikola (Delnice), 2.
Darja Rupnik (Logatec), 3. Božena Radič (Vrhnika); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Grega Fujs, (SK Brod), 2. Erik Jori (Grmada), 3. Vasja Rupnik (Logatec); MLAJŠI MLADINCI: 1. Aleš Jevšenak (TSK Unior Olimpija), 2. Rok Ingolič (SK Brdo). 3. Boris Zelene (Logatec); STAREJŠI MLADINCI: 1. Miha Bahar (TSK Unior Olimpija), 2. Matjaž Mohorič (TSK Triglav Kranj), 3. Grega Vozel (TSK Triglav Kranj); ČLANI: 1. Matej Kordež (TSK Triglav Kranj), 2. Uroš Velepec
10. tek Ulovka 89
(TSK Jub Dol), 3. Jure Velepec (TSK Jub Dol); MLADINKE in ČLANICE: 1. Anka Mohorič (TSK Triglav Kranj), 2. Simona Čarman (TSK Unior Olimpija), 3. Vesna Dolenc (Logatec); REKRE-ATIVCI A: 1. Tine Zupan (Merkur Kranj), 2. Frenk Kavka (Induplati Jarše), 3. Tomaž Kalan (rekreativec); REKRE-ATIVCI B: 1. Lojze Oblak (Alpina), 2. Milan Bahar (TSK Unior Olimpija), 3. Konrad Merlak (Hotedrščica).
FRANCI PETKOVŠEK
V soboto, 21. 10. 1989 je Športno društvo »POVŽ« iz Stare Vrhnike organiziralo že 10. tradicionalni gozdni tek Ulovka 89. V lepem sončnem vremenu se je teka udeležilo 126 tekmovalcev, ki so tekli na 7 in 15 km dolgi progi v okolici Ulovke in Zaplane. Cicibani in pionirji so se pomerili na 500 oz. 1300m dolgi progi.
Rezultati so naslednji;
CICIBANI: 1. Mesec Klemen (OŠ Logatec), 2. Žibert Marko (OŠ Logatec), 3. Bogataj Zdravko (ŠD POVŽ);
CICIBANKE: 1. Umek Alenka (TSK Vrhnika), 2. Habas Karolina (OŠ Logatec), 3. Opeka Aja (TSK Vrhnika);
MLAJŠI PIONIRJI: 1. Samardžič Adil (Logatec), 2. Car Goran (ŠŠD Borovnica), 3. Špec Tone (Vrhnika);
Letos najboljši v Sloveniji med mlajšimi pionirji v roikanju Gorazd Berginc, Vrhnika
Delo borovniških skakalnih zanesenjakov se je obrestovalo, tako da danes lahko vidimo novo 18-metrsko skakalnico, ki je pokrita s plastično maso.
Skakalni šport v Borovnici ima že dolgo tradicijo, saj so se prvi skoki začeli že daljnega leta 1947. Vse do današnjih dni so skoki doživljali vzpone in padce.S prihodom bivšega reprezentanta Jožeta Demšarja pa se je začelo bolj načrtno delo z mladimi in padla je pobuda za izdelavo skakalnice iz umetne snovi. Po načrtih znanega športnika in novinarja Ota Giacomellija so uredili borovniško »velikanko«, manjši pa je na pomoč priskočil plani-ški komite, ki je prispeval umetno snov. Največje zasluge, da skakalnica stoji, pa imajo prav gotovo Brane Mi-hevc, Tone Debevec in Mitja Brezovšček, ki so s svojim pro-
stovoljnim delom naredili največ. Na njih pa stoji tudi prihodnost borovniške četice skakalcev.
Ob otvoritvi je bilo tekmovanje za pokal Elektrotehne za mlajše pionirje v dveh kategorijah. Udeležilo se ga je 38 tekmovalcev iz različnih klubov po Sloveniji. Zanimiva novost je v Mavčevo dolino privabila veliko število gledalcev, kar priča, da je za skoke v Borovnici veliko zanimanje.
Mladi skakalci so pokazali veliko borbenosti in hrabrosti. Nekaj padcev jim ni nagnalo strahu v kosti, saj so se z zanje skoraj pretežkimi smučmi vedno vračali po zaletišču navzgor.
Najboljši rezultat je dosegel Uroš Peterka iz Moravč s skokoma 13,5m in 14m in s tem 1. mesto. Od Borovničanov pa je točke med mlajšimi pionirji dosegel Borut Brezovšček za 5. mesto s skokoma po 13 m. Ostali pa so zasedli mesta, ki ne prinašajo točk.
Na razglasitvi rezultatov so vsi sodelujoči dobili nagrade tako, da so bili vsi mladi skakalci zadovoljni ne glede na rezultat, ki so ga dosegli. Organizacija tekmovanja je bila kvalitetna in vsa pohvala gre organizatorju TVD Partizan Borovnica. Za uspešno izvedbo tekmovanja imajo zasluge mnogi zasebniki iz Borovnice in okolice, ki so prireditev podprli materialno ali pa denarno, največ pa splošna obrtna zadruga ARTUS iz Borovnice.
Da se je skakalni šport v Borovnici res uveljavil, pove tudi to, da je bil zaključek 5. poletnega pokala Elektrotehne v Borovnici v OŠ dr. Ivana Korošca. Na prireditvi, ki so jo organizirali športni delavci TVD Partizan iz Borovnice, so podelili   nagrade najboljšim
- ZELO VELIK IZBOR OBLAČIL IZ UVOŽENEGA JEANSA PO ITALIJANSKIH KROJIH ZA VSA LETA IN VSE STAROSTI - UGODNE CENE
- DARILA IZ TEKSTILA ZA PRAZNOVANJA IN OBDAROVANJA V DRUŽINI
- ŽENSKA OBLAČILA UNIKATNE IZDELAVE IN ZANIMIVO KROJENA, PRIMERNA ZA RAZLIČNE PRILIKE DO KONCA LETA
- MODNE MOŠKE SRAJCE V KOMPLETU S TELOVNIKI
ZLATO RUNO
OBIŠČITE NAS
IVICA GLUŠIČ Cankarjev trg, Vrhnika telefon 751-312
v treh najmlajših kategorijah do 13, 11 in 9 let. Na prireditvi je sodeloval reprezentant Primož Ulaga, ki je vzbujal največ pozornosti prisotnih.
Za domače skakalne delavce je to veliko priznanje, ki jim daje veliko spodbudo za v prihodnje. Njihova želja je tudi. da se v vrste mladih skakalcev vključi čim večje število otrok, ki so rojeni v letu 1981 in mlajši.
Želimo jim veliko uspehov v prihodnosti in upajmo, da bomo o borovniških skakalcih še slišali.
ANDREJ DRAŠLER
TATJANA ŠPILEVAJA JE TRENIRALA VRHNIŠKE RITMIČARKE
Občuduje mlade zagnane
Športno-ritmična gimnastika ima na Vrhniki lepo prihodnost: široko zaledje, okolje je razumevajoče, amaterski delavci so marljivi in pripravljeni pomagati, najbolj seveda Špela in Meta Mohar, ki sta vodji vrhniške selekcije. Tako so vse možnosti, da ta mlad in privlačen šport ne bo plesal samo nekaj sezon. In ker so bili v ŠRK Vrhnika prepričani, da bi morali glede na svoje znanje in kvaliteto poskrbeti za dodatno injekcijo, so jo tudi našli Tatjani Spilevaji, poklicni trenerki iz Sovjetske zveze, pravzaprav iz Minska, kjer vadi klub Belorusija. Z njo je prišla tudi mlada in nadarjena sovjetska tekmovalka Nataša Jako-vlevska, ki je našim tekmovalkam pokazala sistem treninga in zamisli svoje trenerke.
V dvajsetih dnevih bivanja na Vrhniki je Tatjana Špilevaja pokazala, kako poteka sodoben trening, obenem pa se je srečala z našimi trenerkami in jim prenesla izkušnje.
»Vrhnika je izjemno hvaležno okolje za športno ritmično gimnastiko,« je rekla Tatjana Špilevaja. »Ljudje so sprejeli ta lep in privlačen šport. Imajo izjemno nadarjeno generacijo deklic, Meta in Spela pa kot amaterski trenerki imata tako znanje, da lahko normalno vodita te selekcije.«
Zagotovo ste opazili, da bo treba tudi kaj spremeniti?
»Seveda, današnji razvoj ritmične gimnastike zahteva tim strokovnjakov, ki skrbijo za razvoj tekmovalcev. Ob kondi-cijskih pripravah je treba imeti tudi baletnega mojstra, strokovnjaka za prehrano, koreografa glasba mora biti kvalitetna in tekmovalkam razumljiva. Tu pa so tudi vsakodnevni treningi, od štirih do šestih ur, pred pomembnejšimi tekmovanji pa je treba intenzivnost povečati tudi do osem
ur. Seveda je nujno potreben tudi poklicni trener, če bi Vrhni-čani hoteli kvaliteto povzdigniti v srednji evropski razred. Sicer se bojim, di bo ta mlada in nadarjena generacija tičala v razvoju in pristala v povprečnosti.
Verjetno ste opazili tudi kako ime?
»Seveda. Mlade Vrhničanke naravnost občudujem. Name so globok vtis napravile Elvira Drašković, potem Ana Štum-berger, Sandra Bikar, Petra Kastelic, mlada Živa Živkovič, Mateja Zalaznik in Ines Jerina. To je dober material, iz kate-
ra nastajajo vrhunske tekmovalke.«
Povejte nam, kakšne vtise odnašate v Minsk?
»Samo najtopleje se lahko zahvalim vsem tistim, ki so pomagali, da sem se na Vrhniki lepo počutila. Dekleta so marljiva in delovna, starši so bili zmeraj poleg, da so pomagali, amaterski delavci, ki skrbijo za ritmičarke, vedno pri roki, posebno sem hvaležna prevajalcu Luisu Peronu in družini Živkovič. Verjemite, da si spet želim priti in vsaj nekaj prispevati k popularnosti ritmične gimnastike pri vas.«
Momir Arsič
MLAJŠE PIONIRKE: 1. Bošnjak Zorka (Hotedršica), 2. Zalar Nataša (Vrhnika), 3. Kranjc Agata (OŠ Logatec);
STAREJŠI PIONIRJI: 1. Majstoro-vič Zoran (Olimpija), 2. Fujs Grega (SK Brdo), 3. Naglic Tomaž (Logatec);
STAREJŠE PIONIRKE: 1. Petrič Jerca (SK Brdo), 2. Merlak Neža (Hotedršica), 3. Stare Romana (TSK Vrhnika);
MLADINCI: 1. Vencelj Tone (Šentvid pri Stični), 2. Mesec Marjan (ŠD POVŽ), 3. Pust Roman (ŠD POVŽ);
ŽENSKE DO 25 LET: 1. Hribar Nataša (AK Kamnik); ŽENSKE OD 25 DO 35 LET: 1. Juvan Sabina (Vič Ljubljana); ŽENSKE NAD 35 LET: 1. Vencelj Marija (ŠD Šentvid), 2. Menegalija Magda (ŠD Peko Tržič), 3. Grabi-jan Albina (ŠD Jezica); ČLANI DO 30 LET: 1. Vovk Janez (U - Šiška), 2. Kemperle Martin (Zlatarstvo Banič), 3. Marinko Janez (ŠD Dobrova); ČLANI 30 DO-40 LET: 1. Končina Srečo (VIVA), 2. Vozlič Andrej (Trzin), 3. Križman Jože (GP Grosuplje);
ČLANI 40 DO 50 LET: 1. Umek Janez (ŠD Donit), 2. Fortuna Vinko (Partizan Kranj), 3. Vencelj Anton (Šentvid pri Stični); ČLANI NAD 50 LET: 1. Šalamun Slavko (Vrhnika), 2. Prijatelj Jože (SK Brdo), 3. Grom Janez (ŠD POVŽ).
Na Vrhniki (Lošca) vzamem v najem garažo za obdobje december 89 - marec 1990. Ponudbe na uredništvo Našega časopisa.
Čebelarstvo Debevc Marko Vrhnika, Čuža 7, vam nudi domači med po ugodni ceni. Informacije dobite po tel. it. 751-282.
NAŠ ČASOPIS
Naš časopis, glasilo OK SZOL Vrhnika. V. d. odgovornega urednika Tone Janežič. Uredniški odbor: Simon Seljak (predsednik), Elica Bre-lih, Andrej Drašler, Marjan Horvat, Cvetka Glumac, Momir Arsič, Tone Janežič, Dragica Kraiovec. Uredništvo: OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Številka žiro računa 50100-678-54000. Telefonska številka uredništva 751-325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih organov je časopis oproščen prometnega davka.