Krščanskemu deiovnemu Ijudsfvu. Dolga stoletja je bilo delavstvo brezpravno. Njegov bedni položaj se je zboljšal še le tedaj, ko je delaTec segel po samopomoči, samoizobrazbi, strokovni in politični organizaciji. Prvi uspehi so vlili delavstvu novega duha in odločnosti. Zadnja leta pred vojno in prva leta po vojni se je delavski stan vedno bolj uveljavljal in upošteval v zasebnem in javnem življenju, v mnogih državah je postal vladajoč činitelj, njegove pravične zahteve so se vsaj deloma uresničile v socialni zakonodaji vseh kulturnib, resnično naprednih držav. Toda socialno demokratski in komunistični delav&ki voditelji, ki jih je delovno ljudstvo postavilo ponekod na vodilna mesta, niso bili kos svojim nalogam. Njih so cialni, komunistični program se je izkazal kot neizvedIjiv ter je uklenil ljudske množice še v hujše spone nasilja nego kapitalizem. Zavrgel je temeljne krščanske resnice, versko nravna načela, božji zakon, osebno svobodo, da celo osnovne človečanške pravice je pogazil. Razočarane množice so vsled tega izgubile vero in zaupanje v te voditelje ter so jib začele zapuščati, zgubile so tudi vero v sebe, polastila se jih je malodušnost, obup. Posledica je bila ponovni zmagoviti pohod kapitali- sfcične reakcije po celem svetu, zlasti po Evropi. Načrti socialno političnih zakonov so romali v koš, že sprejeti sacialno politični zakoni so se okrnili ali celo ukinili, kapitalizem je dal zopet čntiti delavcu svojo brezsrčno moč. Tudi pri nas je tako. In kaj naj poreče k temu delovno ljudstvo, ročni in «tttševni delavec, ali naj res klone pod pritiskom reakcije, ali naj obupa? Izkušnja in zgodovina delavskega gibanja nas uči, da je bila pot samopomoči, samoizobrazbe ter slrokovne in politične organizacije edino pra ˇa in rešilna pot o lepše bodočnosti delavskih slojev! Po tej poti moiamo naprej! Zavreči moramo materijalistični socializem, okleniti pa se moramo večnih kršč. načel in organizacij, ki slone na versko-nravnem, kršč.¦socialnem programu. Zato sklicuje podpisani pripravljalni odbor v pondeljek, 7. in v torek, 8. septembra 1925 v Mariboru delarvski dan s sledečim sporedom: 1. dan to je pondeljek, 7. septembra ob 15. (3.) uri se bodo vršila sledeča predavanja v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, nasproti franeiškanske cerkve: Franjo Žebot: Viničarsko vprašanje in agrarna reforma; Jože Stabej: Delavska zakonodaja; Andrej Semenič: Praktična izvedba organizacije. Zvečer ob 20. (8.) uri se vrši istotam pozdravni večer, ki ga priredi mariborsko okrožje JSZ udeležencem. 2. dan, torek, dne 8. septembra ob 10. uri predpoldne se vršijo istotam sledeča predavanja: Dr. Anton Korošec: Delavska stanovska kultura; Dr. Andrej Veble: Delavska družina in dom; Fran Terseglav: Delodajalec in delavec ter delavno občestvo. Popoldne ob 14. (2.) uri: Marko Kranjc: Delavski voditelji; Dr. Andrej Gosar: Slrokovna organizacija in za•družništvo; Dr. Jože Jeraj: Delavska prosveta. Prireditev se bo končala tako, da se udeleženci lahko vrnejo z večernimi vlaki. — Pripravljalni odbor. Opomba: Polovična vožnja dovoljena. Vsak udelešenec naj kupi na postaji celo karto, si isto pusti žigosati z mokrim žigom, ker velja tudi za nazaj. Potrdila o udeležbi se bodo dobila pri predavanjili.