Leto XVII. V Celju, dne 23. decembra 15107. Štev. 150. DOMOVINA Uretfalfttvo Je na SchUleriovt cesti *t 3. — Dopise blagovolite fraa-Idrati. rokopisi se ne vraisjo. Izha|a trlknit na teden. vsak poadel|fk, »redo in petek ter veljs za Avstrijo in Nemčije lJ kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in dniicc deiele toliko več, kolikor znata poštnina, namreč: Na leto 17 kmn. pol leta n kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravni V vu. platoje *e * naprej. Za la«rrate plačuje od vsake petil-vrste po 'J«»vinarjev /-» v»a takrat: za večje ins^rale in mnocukratno invriranje zna tea popust Štajerski narodnjaki in naprednjaki naročajte in širite največji spodnje-itajeraki slovenski list »DOMOVINO"! Priporočajte jo znancem in prijateljem! -Domovina izhaja trikrat na trden in stane mesečno 1 K. četrtletno 3 K. poluletiio ♦» K. Čimveč prijateljev si pridobimo, rimve»- ljudi čita naš list. tem odločnejše lahko širimo in zagovarjamo svoje idej«-. Naj bi ne bilo zlasti nobenega slov. inteligenta vsakega stanu na Sp. Štajerju, ki bi ne bil naročen na .Domovino"! Uredništvo na Spodnjem Štajerskem. Nemci so napravili iz državne uprave nemško narodno posest. Ni še davno tega. kar so sedeli Nemci ne samo v ministerstvih in nn vseh vodilnih mestih politične, finančne in sodne uprave, ampak relo na nižjih mestih. Najprej so se v tem oziru oprostili tega nemškega jerobstva Poljaki. katerim je bila dovoljena popolna samouprava v toliki ineri. da je v Galiciji poljščina postala tndi notranji uradni jezik. Težji boj imaio Čehi. kateri si morajo s trmlom priboriti vsako važnejše mesto na deželi in sebi in svojemn številu primerno zastopstvo v ministerstvih Nad pol stoletja traja že ta boj. a Čehi še niso dosegli svoje svrhe in Se danes niso popolnoma ravnopravni niti na češkem tem manj na Moravskem in šle/.kem. da o ministerstvih niti ne govorim. V Dalmaciji vlada v državnih nradih italijanščina, čeprav je Dalmacija že zdavnej priznana kot čisto hrvatska dežela in so Italijani v tako neznatni manjšini, da jim ni bilo mogoče priznati poinovem volilnem zakonu niti enega državuega poslanca. Dalmatinski poslanci s« že od 60. let bore za pravice hrvaščine v uradih, no dunajska vlada tako malo upošteva dejanske razmere v deželi, da se tem opravičenim zahtevam trdovratno stavi ua-sproti. da skuša celo italijanščino, ki ima v deželi vsaj zgodoviusko pravico, nadomestiti z nemščino ter ji z nameščanjem nemških uradnikov gladi pot v državne urade. Pri nas na Slovenskem je še bolj žalostno. V naših deželah so vedno vladali bodisi nemški ali pa laški uradniki in ta tnja vlada je ostala še do danes v veljavi. Na Kranjskem in Primorskem smo priborili slovenščini v državnih uradih nekoliko pravic, a boriti se nam je bilo in se nam je še z naravnost nečnvenimi težavami. Trezen človek, ki ve. da ima država edino ta n.unen braniti skupne koristi svojih državljanov tei jim zajamčiti varnost osebe, imovine iu pravic, se prime kar za glavo, če pomisli, da se je vnel pred par leti v Piranu pravi pravcati npor ali punt zaradi skromnega dvojezičuega napisa na sodnem poslopju. Koliko se je nagovorilo, na-hujskalo. napisalo zaradi dveh slovenskih ali hrvatskih besed, celo kri je tekla, ljudje so bili zaprti — za to za vsakega človeka z zdravim razumom samoposebi umevno malenkost. I'a tudi avstrijsko iiradiiištvo nn najvišjih in odličnejših mestih je istotako težko dostopno vsaki zdravi misli in pametnemu činu. Ko je bilo prisiljeno dovoliti. da so pri sodiščih pišejo s slovenskimi strankami slovenski zapisniki, je hotelo rešiti -princip" nemškega ali .italijanskega" sodnega jezika na ta način, da je 7. neverjetno zagrizenostjo iu besnostjo zahtevalo, da mora nositi vsak slovenski zapisnik nemško ali laško glavo in rep (t. j. zahtevalo je, da se zapisniki s slovenskimi strankam! začenjajo in končujejo s stereotipno uradno tloskulo v .sodnem jeziku"). Te modre in zelo učene burokr.it- ni to prav nič motilo, da je ta njih zahteva, za katero so prelili hektolitre črnila in napravili loliko /dražbe v deželi, naravnost idijotska trmoglavost: ue. proglasili so to za uačelo in za uemško ali laško .narodno posest" in lazburjali so s tem duhove, dočim jih ljudstvo plačuje, da bi mu služili in skrbeli za mir. red in varnost v deželi. Proti neumnosti se celo bogovi zaman bore. kaj Se le proti bnrokratski omejenosti, nemški načelnosti ali italijanski strast-nosti Kdor pozna te nasprotnike, vedel bode vsaj približno ceniti težave, katere morajo Slovenci premagati. da si pribore malo one ravnopravnosti. ki jim je zajamčena v osnovnih državnih zakonih. Na Koroškem ni še o tej ravnopravnosti ni duha ni sluha in vsak. ki bi kot Slovenec zahteval svoje pravice v državnih nradih. bi bil proglašen naravnost za pnntarja in klicala bi se proti njemu policija nn pomoč. Na štajerskem ni mnogo bolje. Boriti se moramo za vsako še tako neznatno mrvieo. za vsak napis, /a vsak poštni |»ečat in poštnega upravitelja: vse te drobtinice se n im dajejo kot nekake politične koncesije m mi je kot take phunjeiuo. Vsak pameten človek pa ve. Ua je vse to samo državni upravi na koi.st. katera tiui boljše in točnejie izvršnje sv«, o nalogo, čim popolnejši je njen upravni apaiaL Da |»a temn državuemu aparatu še tun%o mnogo maujk.i do popolnosti, to je vsakemu neuemcii že zdavnej jasno. Kako bi tndi bilo Jrngar>* v državi, v kateri ima uemška manjšina v svoji posesti devet tainisterskih puit-feljov, v ministerstvih vsa mesta «ek-rijskih načelnikov, ministerjalmh in sekcijskih svetnikov. ogromn<> vt-čmo ministerjalnih tajnikov iu podtajnikov in ostalega uradništva. kateri se lahko z vso silo uprejo iu onemogočilo izvršitev ministrovih naredb. ak • je ta lučajno Slovan. O tem uas j»* dovolj jasno poučil sekcijski načelnik \Vagner, kateri je nebrigajoč se za naredbe bivšega trg. ministra Kofta na svojo p«-s| izdal ilemške jubilejne poštne znamke. Z ustanovitvijo nemškega nn niste rstva se je m?č nemških uradnikov še podvojila. Vsak mirister je obvezan predložiti svoj predlog pred vsakim imenovanjem nemškemu miuistru ua npogled in brez vednosti ali proti volji nemškega ministra ne more biti it::e-novan v nobenem področju državne nprave noben konceptni uradnik «mI m činovnega razreda višje. Da se pa nemški minister ne briga samo za imenovanja konceptnili uradnikov, ampak za imenovanje vsakega računskega, poštnega, davčnega in kanclijskega uradnika, za to skrbe nemški narodni LISTEK. Zvonikar. |'«lj*ko napisal Henrik Sieakiewict. Poslovenil J G Iona r. (Dalje.) Šla sva v cerkev in razkazoval mi jo je res iz celega srca. sicer ue tako natančno, kakor mi je obljnbil. ker so njegove misli poletele Bog vikam v mlada leta in rojstni kraj. ogl* dala sva si torej cerkev in zakristijo precej površno, pregledala slike v oltarjih, stari gotssi triptihon, renesančne grobove vitezov, ki so se nekdaj -grozili svetn". kelihe. monštrance in celo mašno obleko, ki leži že nekaj let v zakladnici in potem sva še Sla ogledat stolpe, med katerimi je bil »»den zvonik s precejšnim številom večjih in manjših zvonov. Opozoril sem starca na njih število in velikost nekateri!., kar ga je očividno veselilo, ker je rekel — Kj, daleč bi moral iti, kdor bi hotel najti tak zvonik in take zvone. Ti zvoni pa so tndi moje veselje. Ne morem nič reči . . . ljudje so tukaj dobri, kot imam miren in še mal dohodek. — Tukaj je začel govoriti bolj tiho in se ozirati na vse strani — res. ali včasi mi je tako hudo. da bi se razjokal, in če ne olajšajo solze žalosti, pa je še hujše. — Razumem, razumem ... To je ravno tako. kakor je bilo po zimi leta 63. po gozdih. Pokriješ se s kožuhom in postelješ še s plaščem, ti je trdo; če pa si postelješ s kožuhom, pa te zebe. Ni eno ni drugo ni dobro. Vedno te kaj jezi. Svoj dom je pač svoj dom in nekaj vreden Tukaj ga imam Drugemn je tnje, če komaj malo pogleda črez meje svojega okraja, a jaz sem tukaj daleč, daleč! In če človek pomisli, da ne bo nikdar več videl domačega polja, ne gozda, ne koče, ne človeka in da ne bodo pod domačim križem počivale njegove stare kosti, potem se mu zdi, kakor bi mu kdo segel pod rebra in mu stisnil srce. Ne stiskaj me ti žalost, nu stiskaj, ker me tuko leta dovolj tiščijo. — In zvoni — sem vprušal so vaša tolažba. Kako? — Zato, gospod, ker gre glas zvonov daleč. daleč na vse strani. Ljudje ga že ne čujejo več. a on še leti iu leti po zraku, ker ima dovoljenje da gre do nebes, .luz pa mislim da mi bodo. ko bom umrl, zvonili in usmiljeni Bog bo mogoče dovolil moji duši, predno jo bo obsodil, da bo z glasom zvonov pohitela na našo Litvo in se tam vsej jeden dan razveselila, kakor uboga siva vrana ali lastavica. ki prileti tam od morja. Usmiljeni Bog! dovoli vsaj. da se od nje poslovim in jo blagoslovim . . . Tokaj je umolknil, le njegove velike oči so se zameglile, meni pa so i.ehote prišle na misel otožne Mickie-vviezeve besede: .Litva, domovina moja, ti si kakor zdravje, kako te mora ceniti, zve samo oni. ki te je izgubil . . ." Potem pa sem si začel ogledovati zvouove. V zvonih je re° nekaj več, ko v drugih mrtvih rečeh Imena imajo, imajo skoro človeški glas. čutijo ljudsko srečo in nesrečo, praznujejo zmage. žalujejo, sklicujejo ob času nevarnimi in nosijo molitve, tožbe in zahvale Bogu od zemlje k nebesom Ali imajo vsi zvoni sem ca vprašal — svoja imena ? — Ne je odgovoril zvonikar veliki imajo, mali pa ne Ta nsjvecji se imenuje .lan ln kak glas ti ima' Ko zaječi se kar stolp trese in vse kavke in golobi se vzdignejo s strehe in slemena, dasi so že od uekdai vajeni. Ta drngi se imenuje Andrej, st.it i pa ga. ne vem zakaj, imenuje Rarabik Temu malemu pa sem sam dal ime Terka. — Zakaj tako? Starec se je nasmehnil, kako u ga bilo malo sram. — Drugemu tega tako ne b: povedal, ker je čudno govoriti o takih rečeh, ali vam moram vse prizna*i Iz raznih pečij sem na Litvi jedel ki uri in na Zmndgi. torej *em tudi «*u .a«, prebival v Velkomerju Iu tedaj je bila tam gospodična Terka Slepsciovna tako lepa. da ji je težko bila kodu, enaka na svetn. In ne le lepa. ampak tudi glas je iiuelu tak. da če je go- Kvoti na češkem ia na Štajerskem. voditelji nemških strank, predsedniki raznih političnih in strokovnih društev. In tej krasno izvedeni in točno delujoči organizaciji se imamo zahvaliti, da se slovenske dežele preplavljajo z nemškimi uradniki Nemci ali nemškntarji so pri nas namestniki in deželni predsedniki. predsedniki deželnih nadsodišč. deželnih in okrožnih sodišč, deželne sodnije svetniki, tajniki i t d. Nemci vsi politični iu finančni uradniki iu to ne saiuo na najvišjih in visokih kon-ceptuih mestih, ampak tudi v računskih oddelkih, davčnih, poštnih in pomožnih uradih Vse. kar je slovenskega, se odriva od služh. zapostavlja, zbada in žali. premešča v nemške kraje. V tem delu se je izvrstno spoueslo tudi stri-čevstvo. ki vlada v raznih deželnih centralah iu ki pušča samo člane svoje klik" k boljšim mestom Tudi na cer-kvenero polju se čedalje bolj uveljavlja n-m ki upliv. v Trstu je Nemec Nagi šk«»t m nemško ministrstvo Ih> skrbelo za to. da sede v bodoče Neme<* na škoiovski stolec tudi v Mariboru in drugod, kjer sede sedaj še možje, rodom Slovenci. I)a ni v inojih besedah • pretiranega. naj navedem v do,. .,. . an.o razmer*- pri davčnih uradih na Spod. Štajerskem. Nedavno je bilo imenovanje v davrni službi Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo davčnim upravitelje u za Konjice g. IJIma iz Juden-burga. Ta mož ie Se do avgusta t. I. služboval v Marenbergu in je bil potem premeščen v .ludeuburg. Mož je pri nas poznau kot zngrizen Nemec in je bila njegova premestitev v čisto nemški .Indenburg popolnoma v redu. tam je bil med svojimi, tam bi ujegova narodna razvnetost paiT nikogar ne izzivala. nikogar ne žalila. Pa ne. zaželelo se mu je po naših krajih, v katerih bi rad zopet izvrševal svojo uemško narodno misijo. Zaprosil je v Konjice in utemeljil svojo prošnjo s tem. da ne bi rad v .Tudenbnrgu pozabil slovenščine. In deželno ravnateljstvo je tej prošnji ugodilo in gu imenovalo, čeprav je bilo za to mesto več starejših slovenskih prosilcev V čegavem interesu se je izvršilo tn imenovanje in pod čegavim vplivom? Odgovor je lahek. Zagrizene Nemce r-ošiljajo na slovenski Štajer, Slovenci pa sede v čisto nemških krajih. kakor Tobias v Marijinem Celju. Postrnžnik v Schladmingu. Anžel v Ans-see. Knez v Vorau itd. Pa to ni Se dovolj, da imenujejo Slovence v nemške kraje, kjer jim je življenje na vsak način težje nego na domačih tleli, za svoj greh. de so Slovenci. se pokorijo tndi na ta način, dn nikakor ne morejo splezati nad •» čin. razred. Na štajerskem imamo 14 višjih davčnih upraviteljev v s. čin. razredu, med .temi ni niti enega Slovenca! Pa tndi glede davčnih upraviteljev v '.». čin. razredu nismo mnogo na boljein. Slovenski davčni upravitelji sede po navadi v najslabših krajih, dočim so v Iraškem. Celju. Konjicah. Slov. Bistrici. Slov. Gradcu. Mariboru, št. lienartn, Kogatcn. Ormožu. Ljutomeru in Radgoni sami nemški davčni upravitelji in po navadi tndi nemški kontrolorji, ki uiti slovenski ne znajo Slovenske davčne upravitelje imamo samo v Brežicah. Kozjem. Sevnici. Vranskem. Šoštanju. Šmarju in Gor. Gradu So li samo ti kraji slovenska posest? In kako dolgo bodo tudi ti bori ostanki še v naših rokah, ako se sistematičnemu ponemčevanju nemškega ministerstva. nemške deželne centrale, nemškega narodnega sveta, nemških državnih poslancev iu voditeljev, nemških političnih iu strokovnih društev in stričevstvu pri deželnih centralah ne postavimo r bran? To je samo ou vzgled pri davčnih uradih, kako se godi pri drugih finančnih uradih, pri pošti i. t. d. o tem uiti ne govorimo; kako v konceptu finančnega iti poštnega ravnateljstva, kako v sodni n pravi, o tem ve vsak. da se uas v teh strokah prezira in zaustavlja in uaš naraščaj z vsemi sredstvi miriva s Štajerskega. Nemci dobro vedo. da je ta način vstvarjanja umetne narodne posesti najboljše sredstvo ponemče-vanja. zato so je razvili v sistem in ga dvignili na najvišjo stopinjo dovršenosti. Čas bi bil. da se tudi Slovenci zdramijo iz mrtvila in se začno energično braniti, sicer bode prepozno. Našim poslancem bo kmalu zopet dana prilika skazati svojo politično spretnost in bistroumnost Nemški agrarci in nemške napredne stranke imajo v kabinetn tri zastopnike. Pri glasovanju za nagodbo so oddali pa za te svoje tri ministre skupaj 2 4 glasov! To razmerje je naravnost nevzdriljivo ter služi v zasmeh parlament a rnost i Beckove vlade; rekonstrukcija kabineta je neizogibna in pri tej priliki bi moral baron Beck, katerega čaka sedaj še rešitev tretje in in najtežje postavljene si naloge.- rešitev narodnostnega vprašanja v Avstriji. naše zahteve tudi upoštevati. Zastopstvo Jugoslovanov v svetu krono in naši geografski legi in naši važnosti primeren vpliv na državno upravo nam mora Beck priznati, ako bodo naši poslanci obeh klubov znali s potrebno energijo uveljaviti te naše zahteve. To naj jiin bode sedaj, ob 12 uri najvišji namen! Zaupni shod narodne stranke za celjski dežel-nozborski volilni okraj. Ni bilo veliko bobnanja za ta shod i u vendar so se zbrali včeraj v celjskem »Narodnem domu" v častnem Številu najvplivnejši možje iz celjskega deželuozborskega volilnega okraja, da premotrijo najbolj pereča tekoča politična vprašanja in da zavzamejo svoje stališče glede volitev v deželni zbor. Na shodu je vladala najlepša edinost in sloga. V naslednjem na kratko najvažnejše momente zborovanja. Shoi' je otvoril in pozdravil gosp. dr. Knkover in predlagal dnevni red. kateri se je tudi sprejel. Nato je utemeljeval g. dr. Božič st-.iišče poslancev Jeiovnika. Roblek a in dr. Ploja proti nagodbi Njegova izvajanja so se večinoma krila s tem. kar je .Domovina" že večkrat pisala. Nato s,o izrekli z a n p n i k i zaupanje poslancema R n b 1 e k n in .Telovniku, enoglasno in navdušeno o d o -brili njnno glasovanje proti nagodbi ter obsodili postopanje poslancev »kmečke zveze" kot škodljivo našim narodnim in gospodarskim koristim. G. dr. Kalan je na kratko omenil boj bratskega hrvatskega naroda doma in v Budimpešti proti madžarskemu nasilstvu. Sklenila se je s splošnim pritrjevanjem sledeča rezolucija. katera se je sporočila brzojavno dr. Medako-vičn v Budimpešto: »Slovenska narodna stranka na Štajerskem izreka bratskemu hrvatskemu in srbskemu narodu svoje simpatije v borbi proti inadjarskenin nasilstvu. in njegovi delegaciji v državnemu zboru svoje občudovanje tiad junaškim in vstrajnim bojem za svoje pravice." G. dr. Božič se je dotakuil zad-njega govora ministerskega predsednika glede narodnostnega mirn in obljube glede okrožij v prestolnem govoru. Glede narodnostnega miru je odločno povdarjal. de se ne sme skleniti samo med Čehi iti Nemci, temveč tudi ined Slovenci in Nemci. Ker jn to vprašanje neizmerne važnosti za «|0v kulturni in gospodarski napredek, prj. čakuje narodna stranka, da se mn po. j svetijo vsi slovenski poslanci z v*> vnemo. Glede okrožij zahteva narodna stranka, da se v jedno ali dve event spodnještajerski okrožji pritegnejo vsi Slovenci, koderkoli stanujejo v večji množini. Rezolucijo objavimo prihodnjič. Odposlala se je načelnikom vseh slovanskih državnozborskih klubov. Obširno se je ukvarjal g. dr. Ku-kovec z volitvami v okr zastop. Izvrstno je opisal nasilje in krivico. katera se je godila Slovencem pri volitvah iz veleposestva v okrajni zastop in izzvala silno ogorčenje zbo-rovalcev Odločno se pričakuje, da vlada teh nezakonitih volitev ne odobri, ako pa bi hotela to nemškim celjskim meščanom na ljubo storiti, je pričakovati uajhujšega odpora v celem okraju V tem so si vsi Slovenci edini kakor en mož Sklenila se je sledeča rezolucija. katero izroči posebno odposlanstvo okr. glavarju: .Z ozirom na dejstvo, da je prišlo pri volitvi zastopnikov celjskega okraja v veleposestvu do volitve komisije z žrebom le vsled priznane krivde vlade, ki je zavrnila opravičeno zahtevo svojo lastno zmoto zaradi izbrisa slovenskega veleposestnika Antona Kazarinca uradno popraviti, z ozirom nadalje na očividno kršenje znkona in nasilno razveljavljen je glasov občine .evec. Praunseisovili dedičev in dr. Ivana iu Adele Dečko s strani sedajnega in bivšega celjskega župaun. z u.ulnljnim ozirom na dejstvo, da se izkaže trditev. da Nemci plačajo v celjskem okraju več davke kukor Slovenci kot plitva iraza in ker nemškim meščanom ni ležeče na tem. da bi njih izvoljenci vodili okrajni zastop celjski v svrho vsemu prebivalstvu koristnega javnega gospodarstva ampak so uemški meščani s* pokanjem topičev slavili svojo nasilno zmago kot zmago Nemcev nad petindevetdesetodstotno slovensko večino prebivalstva, izjavliajo danes zbrani zaupniki narodne stranke celjskega okraja, da volitve z dne 16. decembra 1907 nikdar ne bodo kot veljavne priznali in nikdar ne bodo s<»-delovnli pri sestavitvi okrajnega zastopa. kateremu bi pripadali dne 16. decembra izvoljeni zastopniki veleposestva. Zbrani zaupniki vladi odločno odsvetujejo, da bi poskusila V zadevi teh volitev slovensko prebivalstvo celjskega okraja siliti k sestavitvi okrajnega zastopa na tej podlagi, ker bi morali z ozirom na nasprotno posto- vorila. človek ni vedel, ali poje šker-janček ali pa govori grešen čiovek. Bila je plemenitega rodu in bogata, hčerka maršala Slepscia. tako da nisem mogel niti misliti na njo. dasi sem šlahčič. Kakor bi se človek zagledal v zvezdo na nebu! Gledal sem torej od daleč na njo, kakor na kako sveto podobo. In ko sem po 1863. letu prišel sem in prvokrat čul ta zvonček, se mi je skoraj srce skrčilo in zakričal sem: — gospodična Slepscio^na. Zato sem tudi temu malemu zvončku dal ime Terka. Vsi drugi zvoni so mi ljubi, a U mali mi je najljubši. — Ali Se živi gospodična Slep-sciovna ? — Nikoga nisem mogel vprašati, jeden pa, ki sem ga vprašal, ni vedel. Gotovo se je omožila, mogoče še živi, mogoče je že umrla, ali, če še živi, potem se je morala zelo spremeniti. Nad štirideset let ni nobena malenkost. Tukaj je globoko zavzdihnil in Vmolknil: Na stolpu je udarila ura tri. šla sva s stolpa in ker ni hotel starec vzeti od mene. ki sem pisal o Litvi, nobene nagrade, sem ga poprosil na steklenico meda in na daljši razgovor k bližnjemu trgovcu. Dasi je Litvina vedno laket nad zemljo, a dva lakta pod zemljo, vendar je imel do mene posebno zaupanje, tako da sem v pogovoru zelo mnogo zvedel. Sicer se je starina vedno ogledoval. dasi v sobi razun naju ni bilo nikogar drugega in včasi je po nepotrebnem začel govoriti bolj tiho, priznal mi je pa. da ne stanuje tukaj pod lastnim imenom, dasi ima papirje v redu. Za leto 1863. se sicer ni treba več nikomur zagovarjati, a ker so ga takiat pridno iskali, je raje oprezen; »kdo bi jim tam zaupal!" — Zaradi tega privzetega imena je imel mnogo skrbi in veliko neprilike. posebno takrat, ko je umrl njegov njec, ki je na Litvi zapustil precejšno premoženje. Ta ujec je bil moder in tndi zelo oprezen človek. celo tako oprezen, da je hotel, ko je bil bolan, imeti že potrdilo o svoji smrti . »ker če niso .papirji" v redu. bodo vse raznesli". Nikakor si ni dal razložiti, da se mu dokler jfe še živ, ne more dati potrdilo, da je umrl. Na vse zadnje je papirje vendar zapustil v redu. nekaj so sicer »ugrabili", a vsega niso mogli raznesti. In kako je potem mogel dobiti svoj del človek, ki je bil doma obsojen ua smrt in se je V tujini skrival pod drugim imenom K sreči je bil v Grodnem bratov sin. ki jo dedščino vzel, jo pripeljal v Kraljestvo in pošteno oddal vse svojemu stricu. — Zaradi tega — je končal starec, svoje pripovedovanje. Vas prosim zelo lepo. da ne poveste nikomu. kje ste me videli in kako se imenujem. Če zvedo za to, mi takoj vzamejo, kar mi je nečak prinesel — Torej ste bili leta 1863. vendar obsojeni na smrt? — sem ga vprašal. — Kdo pod Muravjevim ni bil obsojen? mi je odgovoril. A še predno sem bil kaznovan, so me že obesili. Kako ? — Tako. Potoval sem z nekim Zidom, kar so naju nnpadli kozaki in oba obesili. K sreči je prišel gospod NarbntU ki je kozake odgnal; naju pa so rešili. — In prišli ste zopet k sebi? Pogledal me je začuden, da more človek, ki piše knjige, tako nespametno vprašati. — Ako ne bi prišei zopet k sebi, kako bi sedaj govoril z vami? — Res, res. ali kako se je to zgodilo? (Dalje prihodsjiC.) Koledar ogrskih Slovencev. Ko bi se bilo dalo kedaj doseči zjedinjenje vseh avstrijskih pokrajin v kolikor tvorijo danes slovensko zemljo, nedvomno bi danes ne govorili o tož-nem Korotanu. niti ne tožili, da se pomika štajerska slovensko nemška meja vedno bolj in bolj proti jugu. Da smo avstrijski Slovenci po kronovinah ločeni drug od drugega nam je v veliko škodo — a kaj pomeni, če ločijo narod držarne meje, čeprav nmetne. to čutijo tudi veliki narodi. Za Siovence je to gotovo tragična točka, tragična tembolj, ker se je vrhu tega še poklicanih faktorjev oprijela neka fatalistična brezbrižnost. panje Tlade nasproti nemški manjšini ob priliki zadnjih volitev v okrajni zastop celjski, vsak poskus uveljav-Ijenja nasprotnega načela /.oper Slovence smatrati za priatranoat. zoper ktero bi ae vse slovensko prebivalstvo celjskega okraja z vsemi postavno pri-postnimi sredstvi nprlo." Nato se je pretresovalo vprašanje volitev v deielni zbor. Ker so ae zastopniki vaeh okrajev e ioirlasno in navdušeno izjavili, da stranka mora stopiti v volilni boj, ae je vprašalo za predloge glede osebe kandidata. Žcpan šentjurske okolice, gosp. Blaž Urlep je očrtal naloge kmečkega poslanca v deželnem zboru in predlagal nato kandidatom g. Josipa Zdolška. posestnika na Ponikvi. S tem se strinjata tndi posestnika Dolinar iz Dramelj in Go-lavšek iz Grjž. Ker se izjavijo todi zastopniki ostalih sodnih okrajev za to kandidaturo, se proglasi kandidatom narodne atranke za celjski deželno-zboraki volilni okraj B Jože Zdollek, posestnik na Ponikvi. Čvrst in siguren nastop g. kandidata mu je takoj pridobil simpatije vseh zborovalcev. Na posamezna vprašanja je odgovoril na splošno zadovoljstvo. Glede šolstva je omenil, da ne gre delovati za skrajšanje šolske dobe in da moramo »krbeti ne za poslabšanje temveč spopolnjevanje šolstva. Izjavil je. da je bil odločen pristaš stranke od njenega prvega začetka sem. Pričakovati je tedaj, kakor je omenil g. dr. Knkovec v zaključnem govoru, vztrajne in krepke podpore vseh strankinih pristašev v volilni borbi. .Na delo!- s tem klicem so se razšli zaupniki Shod se častno pri« droloje ostalim strankinim shodom: štorilo ae je mnogo potrebnega in koristnega narodnega dela. Stranka ae je pokazala na višini ljudske in narodne stranke — zato dober utis zborovanja ne izostane. Politični pregiea. Domače detel«. Volitve v delegacije so izvršene in Nemci najbolj trpko občutijo uspeh teh volitev. Dosedaj ao imeli Nemci vedno po 19 delegatov, aedaj so Slovani tudi v delegacijah v večini. Razmerje glasov je to-le: Nemcev je 13, Čehov H, Poljakov 7, Jugoslovani 3, Rosin 1, Italijana 9, Romun 1, soc. dem. 4. V slo- vanskih krogih je bila izražena žulja, naj se predsednikom voli Slovan in predlagan je bil dr. Krumuf; klerikalci so postavili klerikalca dr. Fuchsa. člana gosposke zbornice svojim kandidatom, izid volitve predsednika je odvisen od Poljakov. Po dosedanjih skušnjah s Poljaki soditi, bodo ti glasovali prej za nemškega klerikalca dr. Fuchsa. nego za inladočeha dr. KrainaFa. Slovanski delegati bodo dali izjaro proti pruskim protipoljskim zakonskim predlogom in so pozvali kršč. socijalce. naj se jim pridružijo. Nemški poslanci vseh strank so se 19. t. m. o tem posvetovali. (Miki radikalci so vmaknili svojih 37 nujnih predlogov ter s tem omogočili razpravo " proračunskem provizoriju. Storili so to. ker je Beck izjavil, da bode vlada storila potrebne korake, da zapreči podraževanja premoga in da pride tudi Chocov predlog o zjiianju davka na sladkor čim prej na dnevni red. V soji dne 19. t. ra. je spregovoril baron Beck in razvil program vlade za bodočih deset let. Obljubil je velikim in malim strankam, velikim in malim narodom, deželam in stanovom toliko dobrega, da se nam zdi doba 10 let skoro prekratka za izvršitev in spol-nitev vseh obljub. Kot prvo in glavno nalogo sedanje dobe je označil mini-sterski predaednik povoljno rešitev narodnostnega vprašanja ter je apeliral na vse stranke, naj vlado v tem podpirajo ter ji pomagajo rešiti to vprašanje kos za kosom, v kar treba dobre volje in potrpljenja. Glavni del narodnostnega vprašanja je češko-nemški spor. (Bojimo se le, da če se narodnostno vprašanje reši po tem programu, se bode na nas Slovence čisto pozabilo. Nemški program je tak: Poljakom se pusti prosu roka v Galiciji, jezikovno vprašanje v Dalmaciji se reši zase, tako tudi Češko, s tem bi dobili Nemci prosto roko nad Slovenci, katere bi jezikovno ravno tako tlačili in zatirali ko Poljaki Rosine v Galiciji Naloga naših politikov je, da to zaprečijo in in da si v tem ozira zagotovijo sodelovanje rusinskih, čeških in hrvatskih poslancev, sicer ostanemo na cedilu.*) Nadaljna naloga vlade je preoanova politične uprave in ustroj krajnih za* stopov, kateri bi naj tndi slutili kot pripomoček pravične rešitve jezikovnega ali narodnostnega vprašanja; nadalje ureditev uradniškega vprašanja in imenovanja uradnikov, iz katerega se delajo dsndanes politična vprašanja; *) (ilej danainje poročilo o laupnem ■hoda Narodne atrsnke! ustarovitev delavskega zavarovanja in osnovanje starostnega zavarovanja: skrb za povzuigo poljedelstva, obrti in industrije tako, da bode uvoz poljedelskih pridelkov čedalje manjši, izvoz industrijalnih izdelkov čedalje večji, naša trgovska bilanca ugodnejša, naše gospodarstvo samostojnejše: pravična reforma davkov, zuižanje davkov na stavbe in pravičnejša razdelitev davčnega bremena na razne sloje prebivalstva, saniranje deželnih financ. To so glavne točke vladnega programa, vredne truda najboljših v državi in mi želimo, da se Beckn posreči svoje obljube izvesti. V seji dne 21. t. m. je bil sprejet proračunski provizorij. Nato je prišel ua dnevni red predlog o znižanju davka na sladkor, ki je bil tudi sprejet. S tem bi bilo ustreženo želji najširših krogov prebivalstva — toda stari in bogati gospodje v gosposki zbornici so dragega mnenja, upirajo se znižanja tega krivičnega davka, kateri ostaoe vkljub volji parlamenta še v veljavi! Taki prijatelji ljudstva so ti .rojeni voditelji narodov". Delegacije so imele 20. t m. svojo prvo sejo. Predsednikom je izvoljen klerikalec dr. Fuchs. Dogovorjeno je bilo. da se bodeta vsako leto, ko pripade predsedništvo delegacij članu parlamenta (letoa je predsednik član gosp. zbornice), menjavala enkrat Nemec, enkrat Slovan, isto tako se bo vrstilo predsedništvo vojnega odseka I« Petreeč. V Petrovčah se nahaja kmetijsko in bralno društvo .Gospodar", katerega so svoječasno nesebični in blagi domoljubi v lepi slogi in vzajemnosti z namenom, da se naj v njem združijo in zbirajo vsi domači kmetje in da naj delujejo v tem droštvo složoo za kaltorni in gospodarski napredek našega domačega prebivalstva in cele občine. Predsednik tega društva je petrovški župan gosp. Anton Koren, kateri se je popolnoma udal klerikalni komandi in prišlo je tako daleč, da vlada v navedenem društvu dandanes »znani" kaplan dr. Jančič. Temu kaplanu in političnemu agitatorju se je posrečilo združiti svojo »dekliško društvo" s kmetijskim društvom .Gospodar" in napraviti iz navedenega kmetijskega in bralnega društva navadno klerikalno družbo, katera tako pleše, kakor kaplan Jančič žvižga in njegov »Bogoljob" piše. Društvo .Gospodar" ima v Petrovčah' tudi neki oder za igre io predstav« k.iplanovih deklet, ker so pa tiste .javne" dekliške predstave jako redke, se je vrla požarna bramba iz sosedne Arjevj.M obrnila do društva .Gospodar" s prošnjo, da se naj dotični oder in soba požarni brambi za eden popoldan prepusti za ueko predstavo v korist požarne brambe v Arjivasi. Odbor društva »Gospodar" kateri je imel pred kratkim pod predsedstvom župana Korena in ujegove desne roke kaplana Jančiča sejo. pa je prošnjo požarne brambe odbil in s tem dejanjem vsled tega razburjenim petrovškim •'bčanom pokazal klerikalno ljubezen do bližnjega v najžalostnejši luči! Isti. kateri je kedaj potoval po lepi slovenski »Kožni dolini" na Koroškem, je tamkaj videl, da ima skoraj vsaka vas svojo požarno brambo in z zadovoljstvom čitamo na lesenih stolpih tamošnjih požarnih bramb napisano geslo ognje-gascev: .Bogu v čast in bližnjemu v pomoč"! In po ,'iem lepem geslu je od nekdaj delovala vrla požarna bramba v Arjivasi. katera je daleč na okrog znana kot ena najboljših v Savinski dolini. Ni še tako dolgo, ko je gorel V sredi Petrovč stoječi ! ozolec župana in predsednika .Gospodarja" — Antona Korena in tedaj so bile Petrovče v največji nevarnosti. Tedaj je bila požarna bramba iz Arjevasi kot prva na mestu požara in n: samo rešila Ko-renove domačije ampak cele Petrovče. In dne 12. t. m. je petrovški župan Koren v zvezi s svojo desno roko kaplanom Jančičem izrazil požarni brambi svojo zahvalo s tem. da je prošnjo vrle požarne brambe odbil. To je klerikalna hvaležnost in ljubezen do bližnjega?! Rojaki to si hočemo zapomniti! Keaee stavke v Trstu. V Trstu, dne 20. decembra. Vsled mojega poročila v tem listu o stavki težakov, se je obregnila »Kdi-nost" v »Domovino". Ne more biti dovolj razumljivo, zakaj razna očitanja in semničenja — vendar ne iz nervoz-nosti. ker se je povzpela »Domovina" z zadnjem času. kar se splošno priznava, mnogo nad obični niveau slovenskih listov, sevč tudi nad »Kdi-nost". -- Stavka težakov se je zaključila danes v četrtek in sicer t zmago štrajkujočih. Z delodajalci je bil t sklenjena dveletna obvezna pogodba glasom katere se zboljša težakom dnevna mezda za 20 v; delavni čas se zniža dnevno za pol ure, zavarovanje proti nezgodam ima biti obligatorno, pri izdaji legitimacijskih delavskih listih ima kontrolo edino le socijalistična Nasproti Radgoni ter Ljutomeru onstran avstrijskih mej jih livi še približno 100.000, ki so nam bratje po krvi in — jeziku. Tudi ti imajo svojo zgodovino, mično, častno, gotovo čast-nejšo in lepšo, nego je njih sedanje Iivljenje, ko se jih šteje od vladne strani med tiste »narodnosti", ki stoje ie z jedno nogo v madjarskem morja. A vendar še iive ogrski Slovenci, čeprav' le doma v zasebnem življenja; politično so mrtvi. Le prav malo slovenskega se natisne v tej deželi konstitucijonalnega absolutizma. Z« dva politična časnika so imeli ogrski Slovenci, danes nijed-nega ni več. Pred petimi leti je zagledal beli dan I. letnik koledarja ogrskih Slovencev. Nedavno tega je izšel V. letnik,, naslovljen: »Kalendar najszvetesega szrca Jezasovoga na 1908. leto. Cena 60 filerov (vinarjev). Szombalheli. Cerkvena staro pari ja. V prekmurskem ali bolje ogrsko-■loven>kem narečju napisanih sestavkov raznih psevdonimmh pisateljev pač ne amemo merili s merilom, primernim našim razmeram. Vsekakor pa moramo priznati pisatelju — kj—, ki je sploh spisal pretežni del »Kalendarja", da pozna svoje bralce, česar o ostalih pisateljih ne moremo trd ti. —Kj— kaže pripovedni talent, želeti bi bilo le. da bi pogledal nekoliko k Jurčiču, Krsniku. Nekateri spisi kažejo preveč subjektivnosti. —Kj— se je je sicer skušal obraniti, čeprav se mo ni docela posrečilo, tadi o preočitoi tendencijoznosti velja isto, čeprav ga je v tej napaki prekosil marsikateri drugi pisatelj Kalendarja. »Kalendar" je pisan v madjarskem pravopisa, za to je pač omljivo, da se pri nas, ki nič kaj ne častimo madjar-ske kulture ni mogel razširiti. Raznovrstnost, pri naših koledarjih neznana čednost, je »Kalendarju" gotovo le v prid, tudi slike pripomorejo k razširjevanju koledarja. Motijo naa pa preobili madjarizmi ter naravnost neverjetni nemčizmi. V tej publikaciji se nahajajoče slovenske besede pa, ki jih sicer ni slišati rezven med ogrskimi Slovenci nikjer, bodo dobrodošle vsem, ki »i hočejo pomnožiti besedni zaklad. Kar neprijetno dirne narodnega Slovenca, je precej obsežni inseratni deL Zakaj ? Niti jedne slovenske tvrdke ne najdeš oglašene, pač pa obilo židovskih, madjarskih. nemških dobička-željnežev. Tu bi si želeli vsaj nekoliko izpremembe. Več tisoč izvodov »Kalendarja" se je letos natisnilo. Radi svoje nizke cene je našel pot v najrevnejšo kočico prek-muiskega naroda V tej knjigi je našel slehernik vsaj nekaj vtehe, vsakdo se ga je veselil, ker je pisan v »naši m jeziku". A marsikateremu rodoljubu se je pri tem nedolžuem veselja zrosilo oko: domislil se je oil časov, kt ne bo več donela slovenska pesem po tej plinjavi. časov, ko bodo taji glasovi žilili spomin izumrlega ogrsko-sloven-skega rodu! Kdo bi se temo čudil? Danes je cerkev ne-ta je pač stavko nato vodila, ni je pa provocirala. Spominja nekoliko ua stavko strojnikov v Newca*tln I 1874 Prišel je vodja stavke in član Trade Cuion. drzni Burnett pred generalni svet Interna-cionale in jih prosil pomoči, ker so organizirali belgijski delodajalci stavko-kaze, katerih jt- bilo 150 že odposlanih in ka:erim je imelo slediti nadalinih MKK) Intemationala. pod zagovorom Karla Marks.i. je sklenila zavzeti se za stnvkujoče in jim res pomagal, do zmage Prav tako nepripravljen je bil štrajk težakov v Trstu. Stavkajočih je bilo gotovo nad 2000. organiziranih od teh jedva desetina: do podpiranja v sločaju stavk? je imelo pravico komaj hlizn 70 oseb! Toda zdraževal je stavku joče instinkt združuosti, ki je maiokje tako razvit kakor v proletarjatu in reveža sploh. V hipa. ko so sklenili težaki stavko ia to na vsak način hoteli izvesti, da prisilijo tem potom gospodarje do zboljšanja razmer, je odpadel vsak drug pomislek in tako se je todi slovenska iu italijanska socijalističua stranka v Trstu zavzela z vso silo in energijo za težake. Ne gre ji zato nobena hvala in nikako priznanje, ker je bila to pač njena dolžnost, ako hoče apelirati še nadalje na ime in naslov stranke zatiranih slojev. Mate-rielen uspeh stavke bi bil gotovo še boljši in štrajk bi bil prej končan, da niso voditelje N. D. O. na tako nezmiselo uačin pregovorili in pridobili nekaj Ijadi za stavkokazo Mandič se jo hotel nsiliti. kakor mi poroča izvestitelj zadnji hip k pogajanjem, pa bil je energično zavrnjen. Morda vendar ntihne zdaj nsiljivoonemčenjn leitersperške šole. Svetovali smo že in ponavljamo: treba je začeti med ljudstvom samim proti-akcijo. Stvar je sicer precej težavna — pa z energijo in delom bi se morda dalo le kaj doseči. Družba sv. Cirila In Metoda v IJabljani naznanja, da je poslal nekdo po poštni nakaznici 10 K za narodni kolek in božične razglednice. Pozabil' pa je napisati svoj naslov, ravnotako je tadi poštni urad pozubil svoj pečat pritisniti na poštno nakaznico. Prosimo aljadno, da častiti gosp. naročnik lastnoročuo napisani naslov pošlje. — Prve ali zadnje igre dobiček družbi sv. Cirila In Metoda. Prav zimski čas s svojimi dolgomi večeri vabi marsikoga k zabavni igri, ki naj mu nadomešča razvedrilo v naravi. Tarokisti, doministi. kegljalci in drugi igralci, ob vsaki priliki vsaj en krožeč za Sloveustvo! — Iz Šoštanja. O g. Iv. Vošnjakn, tvorničarju in dež. poslancu jc poročal ljubljanski .Slovenec" iz Maribora in za njim — .Tagespost". da je priiel v koti k ti rz To vest so oči vidno v svet poslali ijndje. kateri hočejo g. Vošnjaku škodovati. Kajti resnično je. da gosp. Vošnjak ni v koukar/.u. temveč si je izprosil moratorij do kouca jauuarja. Vzrok temu je edino to. da so cene kož v zadnjem času silno padle. — V Pftrovčah priredi požorna bramba iz Arje vosi na Novega leta v g. Šnntlovi gostilni veselico s predstavo. — Ponetnčevanje ljudskih šol na slovenskem Štajerskem. Okraja Gornja Radgona iu Ctnurek sta tako srečns. da sta dobila na slovenske iole svojega okraja same učiteljice iz nemškega deželnega učiteljišča v Mariboru, ki so usposobljene samo zu nemške šole. Te gospice so: Schumenjak pri Sv. Ani na Krumpergu in Koschnch (Kožuh) pa pri Mariji Sucžni. V gornjeradgonskem okraju je slovenskim kandidatinjam na kvar dobila učiteljsko službo pri Sv. Petru neka Annuschek. Neverjetno pa resnično. Kaj ne. kako diši slovenski kruh; samo pazijo naj. da jim ne bo postalo hudo v želodcu. Nam se dela temno pred očmi. ko vidimo, kako čudne in neumevne reči se dogajajo v naših Slov. goricah. In kje hočejo dobiti našinci službe? Pri Nemcih je gotovo ne bodo. Pred kratim smo čitali, da se jo tam gori na Pohorju uprl zavedui krajni šolski svet najodločneje takemu naslavljanju in dosegel popoten uspeh. Ali se ne bi tudi tukaj potegnili inerodajni faktorji za svoje pravice? Posnemajuio vrle Pohorce in uspeh ne sme izostali. Tudi naši poslanci bi se naj pobrigali za uaše ljudsko šolstvo in branili n *šo narodno posest. — Iz Sevnice. Diletanti tukajšnjega bralnega društva so predstavljali dne 15. t. m. Kotzebueovo igro .Zmešnjava nad zmešnjavo," ki je vrlo dobro uspela. Gospodu Kurentu (Borovski) bi pač Ishko rekli, da srce nikdar ne ostari. kajti svojo precej težko vlogo je igral izborno: pa tadi gospa Kun-nt (Borovska) je svojo nalogo izvrstno rešila. Gospod Vizjak (Šalkot pa bi naj svoj poklic obesil na klin ter se posvetil gledališču, za kojega je rojen. Tudi ga. Križ (Dragana' in gdč. i 'im-peršek Mirozdeuka) ste ne le za Šalko-ta. ampak tndi kot igralke d.,bro tekmovale. Pa tudi ostali igralci s > nalogo dobro izvršili. Sevaičaui so lahko ponosni, da imajo diletante. ki bi marsikateri mu večjemu odru bili v čast. Vsakd •. ki je v sorodu s Talijo, bo gotovo rekel: Še večkrat in hvala za veliko požrtvovalnost. — Nesreča v pečovniškem rudniku. Rudar, kateri se je zadnjo sredo ponesrečil, se piše ITIagu in je še le 30 leten mož. V rovn mn je padlo bruno ravno na teme in mn prebilo lobanjo. — Neumestna šala. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo iauta Ruž-mana in Korošnka iz Berkovc pri Ljutomeru k 6. oz. 8 mesečni ječi, ker sta 24. sept. 1907 .za šalo" položila čez cesto, po kateri se. je vozil nek anto-mobil. težko i rano. Automobilist je tn še o pravem času opazil in tako ni bilo večje nesreče. — Isto sodišče je obsodilo viničarja Stergarja iz Mest-vrha pri Ptuju k 5 letni težki ječi. ker je zažgal Vrablovo hišo, misleč, da sc nahaja njegova žena v njej. da bi ta tgorela. — Za občine na Dravskem polju pod Ptujem. Poslanec g. dr. Ploj je zahteval pri graški namestniji. da sn pošlje čimprej izkušen inženir, da si ogleda škodo, katero povzroča Drava. Poslanec g. dr. Ploj je izrecno zahteval, naj se pri tem upošteva tndi mnenje skušeuih posestnikov ob reki, tesar mladi inženirji uavadno ne store. To zahtevo je podpiral tudi dež. poslanec g. dr. Jurtel.i. — O ptujskem glavarju plein. Prahlu toži .Novi SI. Stajerc". da p v pozimskem časa. Otroci prihajajo poldrugo uro daleč v mrazu v šolo iu ua ia način ostanejo 8—10 nr bre/. tople, ma-sikateri tudi brez vsake hrane. Pa taki otroci trpe telesno, je vsakomur očividno: da se pa tudi v Soli ne doseže bogvekaj z ujimi. bodo gotovo potrdili gg. učitelji. Zato bi bilo želeti, da bi se zanimali vsi Šentjurčani in okoličani za napravo Šolske kuhinje, vsaj toliko, da bi dobili otroci tople juhe ali pa tople prikuhe. Ako je drugod. kjer so ljndje muogo siromaSneji. kai tacega mogoče, zakaj bi pri nas ne bilo? V prvi vrsti bi seveda zadela učiteljstvo naloga storiti potrebne korake. da se tu želja uresniči. Težaven bo začetek, a dobra volja premaga v.«e; mladina in stnriSi mu bo hvaležna za trud. S podpiranjem šolske kuhinje pn »i bodo odičili svoje ime tržani in okoličani. Nadučiteljsko mesto je razpisano na Ruučn pri Ormožu, p. Ivanjkovci. Trorazreduica in 2. plačilni razre«!. prošnje t'o dne 31. januarja 190*. — V Slovenjgradcu so pokopali zadnjo sredo 81 letnega cerkovnika ue-stue župne cerkve gospoda Jakoba Pivskerja. Opravljal je svojo službo 42 let. Pasi v na reslstenra postu1h uslužbencev končana. Dne 19. t. m so bila končana pogajanja poslancev s tr*. ministrom Fiedlerjem. glede pasivne resistcnce poštnih uslužbencev. Minister je obljubil poslancem, da sporazumno z finančnim ministrom stori vse mogoče. da bi bile razmere poštnih uslužbencev zboljšane. Glasom te izjave bodo najnižjim uslužbencem takoj razmere deloma zboljšane. ob eneiu se pa obvezno proglaša, da dojde v najkrajši dobi tndi do ureditve personalnih in finančnih razmer. Pomožni siuge dobe * tndi letos 50 do 60 kron nagrad*. V kratkem bode predložen parlamentu načrt zakona o ureditvi razmer oflcijantov. eki*pedijentov in poštarjev, kakor tudi o ureditvi stalnih in postranskih dohodkov. V najkrajšem času bo !e imenovano 81 oflcijantov za asistente. provizorna službena doba bode skrajšana. — Pogorela je v Zg. Radvini pod M iritnirom hiša And. Drotemka. Škodo je okrog 4000 K. V Mariboru je bil obsojcu 5« letni J. Hren. samski posestnik iz <>r.tdiš rudi nonravnib dejanj z dečki k t mnsečni ječi. — Med .nemškimi" veleposestniki pri volitvah v celjski okrajni zastop je volila proti Slovencem tadi — štajerska dežela, katera je lastnica dobruskih toplic. Ne bi rekli ničesar, da se j- vzdržala volitev; a tako pa pomaga ustvarjati umetno nemško go-spo lstvo v okraju. K:ikrat bo tudi slo-veiiske potrpežljivosti konec. Kako pospeševati družbo sv. Cirila in Metoda I Ra/.ni rodoljubi stavijo razne nasvete. Služil uaj bi kinematograf. tndi nepraktičnega odkrivanja se moremo možje odkrižati. ako plačamo btno 2 K; priporočajo se druž-bini avtomati, narodni znnki mesto plesniii ko!'ttonov itd. Družba sv. Cirila in Metoda pozdravlja z veseljem vsak praktični nasvet, po katerem bi §e moglo podpreti blngajnico in po njej koristiti Slovenstvu. Na dnevnem redu so -tedaj: oglednice. narodni kolek, računski listki, drnžhine »prejemnice in drugo družbi no blago, ki je izkazuje koledar za leto 1908 na strani 163 do 167. — Tndi na Polzeli misli tamos-njih par tovarniških uemškutarjev iu z njimi menda tudi ostali .Nemci" kakor Vodopiutz, Fliss in Jellen na — nemško šolo. Tako je rekel ravnatelj Prjrmove tovarne Edelhofer v Velenjn. in £e dostavil, da ustanovitev nemške šole ni več daleč. Na Polzeli imsmo lepo urejeno šolstvo in zavedno prebivalstvo. ki ne sede nemškutarjem na li-raanice. Zopet samomor vijaka. V soboto dopoldan se je ustrelil pešec Sommer 27. pešpolka v Gradcu (v ta-kozvani .Dreihacken" vojašnici) s svojo puško. Krogla mu je šla v levo stran prsi io je bil za nekaj minut mrtev. Pravijo, .da se je vstrelil iz nesrečne ljubezni". Najbrž pa tiči vzrok zopet v surovem postopanju kakega podčastnika. l; strel i I se je zadnji petek v Mariboru 36 letni konjaki mesar Alojz Jakup. — I mrla je v soboto popoldan v Celju 84 letna gospa Marijn i'hiba. N v p. V Šmarju se s 24. decembrom prekliče pasji kontumac. Trajal je dosti dolgo, od 4. sept. 11. naprej. — Iz Mozirja. V sredo. 18. t. m. je imela naša .Narodna Čitalnica" svoj 31 redni letni občni zbor. Čitalničarji so se odzvali v častnem število. Po predsednikovem pozdravu podata tajnik is blagajnik svoji poročili. Kakor smo razvideli iz blagajnikovega poročila, stoji Čitalnica trdno ua uogab. kar jej prorokuje lepo bodočnost. Posebno lepo je omeuiti. da stoji veliko udov že nad 20 let trdno in vztrajno ter delnje krepko in plodouosno. Predsednikom jc bil voljen opeto-vano g. R Pevec, trgovec, odbornikom pa vsi iz prejšnjega leta: gg. Srečko Tribuč ipodpred.). A pat, Klemenafe. Veit. in uovo izvoljeni tajnik g. Drago Mi;j"r. učitelj. Kot knjižničarka pa gca. Tonči Ježovnik. učiteljica Pohvalno omenjamo gospico knjižničarko. ki je knjige s trudom, a lepo uredila, tako, da bo pa sklepu občnega zbora v kratkem otvorjena javna knjižnica. To jo pomenljiv korak, katerega je storila naša Čitalnica, kajti knjige dosežejo ie takrat svoj plemenit nameu. ko izginejo iz zaprašenih kotov ter romajo med ljudstvom iz roke v roko. ki potem srka iz njiii duševne hrane, katere mu še toliko manjka. Sklenilo se je naročiti za 50 K raznih knjig, tako. da bo knjižnica bogata, ker je obljubilo veliko rodoljubov po več različnih knjig. — Plemenito dolo naprej! Nadalje so se določili na v>ako sredo čitnlniški zabavni večer. Na pustili pondeljek so priredi maškarada. kot običajno vsako leto. Opozarjamo tem potom občinstvo v trgu in okolici, da se bodo knjige izposojevalo po kujižničarki gci. Ježovnik «evenf namestniku gosp. Majer) vsako nedeljo po prvi maši. Sezajte pridno po dobrem in poučnem čtivu, ki vum bo krajšalo čas v dolgih zimskih večerih, vas vedrilo «n bistrilo ter množilo naš duševni zaklad. Nikdo naj se ne boji knjig, z veseljem sezi vsak po njih in narod naš bo rastel i po duhu ter se s časom smelo kosal s s svojim sosedom. Ti čitalnica pa: zavedaj se svoje uaioge v polni meri, delaj vsestransko in neutrudljivo na širnem polju duševnega procvita svojega naroda in rešena bo naloga tvoja ob 30letnemu jubileju tvojega obstanka. Naprej po začrtani poti možato, a sigurno! I*. S. Čast čitalniškera odboru, ki je naklonil družbi sv. Cirila in Metoda vsoto 5 K. za šolarsko knjižnico pn 5 kron. R. — Zamorci se hočejo oprati. Vse nič ne pomaga! Zvezarski poslanci se izgovarjajo sedaj — ko jih kliče narod na odgovor — da niso mogli biti navzoči pri glasovanju za znižanje davka na sladkor zato. ker so bili baje zadržani na opravkih pri minister>tvih. To je zopet takšna farbarija. kakoršne je že vajena naša javnost od te strani. Glusovanjo za znižanje davka nn sladkor se je vršilo namreč na večer, toraj ob času. ko ko iz ministerstev že zdavnej odišli tudi najpridnejši uradniki in je bilo tam najti le kakšnega uradnega slugo iu pa — pometate Doslej ram ni bilo zuano. da je .zatekanje zvezarskih poslancev k tem sicer potrebnim nslužbencem običajuo. a če ste si Vi Renkoviči in Korošci res tam protekcije iskali, potem ui čudo. da so Vaši ..uspehi" res vredni Vaših pro-tektorjev pometačev. — Zavednim Slovenkam Gornje-savinske doline! Obupen boj bijemo Slovenci /n svoj obstanek. Neizogibui pogin preti našemu narodu. Naši oholi nasprotniki, združeni brez razlike strank in mišljenja v .Schulverein-u in SUdmark-i". polastiti se hočejo naše lastne grude. Slovenci nazadujemo na celi črti. Ne bode dolgo, ko bo število onih trgov na Slovenskem pičlo, ki bi bili brez madeža — brez Sulferajnske šole. Tovarišice. katero žensko srce bi pač ue krvavelo, če vidi, kako nam grabi sovražnik našo mladino, ter nam jo potujčnje. List »je slov. zgodovino zgražamo se nad surovostjo divjih Turkov, ki so neusmiljeno trgali slov. materam iz naročja njihove otročiče. jih guali seboj in jih vzgojili v zagrizene janičarje. Turki so sicer zginili s površja, toda janičarji še sesajo nadalje kakor vampirji slov. kri. Narod, ki mirno trpi. da mu na-hprotuik ugonobi najboljše moči. ima v sebi že kal smrti. Toda Slovenci hočemo še živeti! Zato, tovarišice. moramo tudi me glasno protestirati proti krivicam, ki se gode našemu narodu! Naši nasprotniki gredo, če tudi so različnega mišljenja, različnega na-ziranja. z rsmo ob rami v boj proti nam. Kadar hočejo zavdati Slovencem nov udarec, pozabijo na svoja nasprot-stva. preti očmi imajo le narodnostni moment. Ker torej zahteva naša nar. dolžnost, da se tudi me združimo v našem edinem obrambnem društva, zato to-varšice, Vas vabimo in kličemo 26. t. in. v Mozirje na ustanovni zbor ženske p«;«!rnžnico sv. C. iu M. Slovenke Gornjesavinsko doline zavedajmo se svoje nar. dolžnosti in pristopimo pol-noštevilno k novo ustanovljeni podružnici. Cornjesdvinčanka. — Plesna veselica prostov. gas. društva v Trbovljah se ne vrši v nedeljo temveč že v soboto 4. prosinca 1908. — Dr. Karol Ver* to v še k je v velikem hrepenenjn po mandntu mo-meiitano zastavi! svoje libtralno prepričanje v mariborskem stolnem ka-pitlju in je dobil zato novo v črno platno vezano klerikalno prepričanje, kaiero mu narekuje boj proti Vfemu. kur je narodnega na Sp. štajerskem. Ker moža z njegovim vunbaciteljKkim tonom in njegovim smešnim patosom ne prištevamo resnim nasprotnikom. m; nadalje z njim iu njegovimi .napadi" na .Domovino" ue ukvarjamo. — Radi šole na Mnti in naših besed o njej nas sedaj na|»ada .Slov. Gospodar" — kakor zmiraj, kadar se čutijo kje kake njegove osebe prizadete. Toda pove uaj nalb dični .Slov Gosp.". zakaj čč. šol.-ke sestre niso kupovale svojih potrebščin pri uar«"'- nem trgovcu Kečku. ki stanuje v isti hiši. temveč pri nemškntarjih na Moti? — V zadevi ponemčevanja krče-vinsko - lelterftperšk* šole pridejo v doglednem časn zanimive reči na dau Dognalo se je, da so podpisovali hlapri gospodinje, žene može. ne da bi vedele, zakaj se gre. S tem .podpisovanjem" se bo bavilo najbrž državno pravd-ništvo in nemškntarji bodo za vedno blatnim ni. Iz Mozirja. 26 t. tn.. na dan sv. Štefana, vrši se v Mozirju ob pel 3. uri popoldne v prostorih g. Vasleta ustanovni občni zbor ženske podrož niče sv. Cirila in Metoda za Gornje-savinsko dolino. Po zborovanju priredi se v prid nase šolske družbe veselica s plesom. Pričakuje se. »ia združi ta dan vse narodno zaveoue Gornje-savinčaue. — Iz Mozirja. ..Saviuski Sokoi" namerava prirediti, kakor čujemo ta pred past veliko maškarado. Znano je slov. občinstvu že iz prejšniih let. kako dobro uspele in zanimive so bile vsakoletne .Sokolove" maskarade. Opozarjamo tedaj že tempotom slavno občinstvo v Mozirju in celi Savinski dolini kakor drage sosede na letošnjo maškarado. o katere) priobčimo /se podrobno pravočasno. Na zdar! • 2000 Interpelacij In 600 pred logov se je že vložilo v novem državnem zboru Kaj čuda. da inf-rpelacii«* kmalu ne izdajo nič več. ker nimajo ministri časa ne prilike vseh odgovoriti. Tudi med predlogi jih bo morda dve tretjini, kateri so le volilcem pesek v oči. Med te je prišteti zlasti glaso-vite predloge dr. Benkoviča. — Dopis iz Tnta. Priobčili smo v današji številki dopis g. F. I< Turna o koncu zadnje tržaške stavke v Trstu Dopis je podpisal in je za vse svoje trditve sam odgovoren. Toliko, da s.» nas ne bi napačno razumelo. — Is Šmlhela nad Mozirjem. Kmetijska podružnica ima dne 29. decembra ob 9. uri predpoldne v prostorih gosp. Antona StrmSek p. d. Kolenc. krčmarja v Mozirju I. redni občni zbor s sledečim sporedom: I. Letno poročilo načelnika, tajnika in blagajnika. 2. Po-nčno predavanje gosp. nadnčitelj-i Pra-protnika o oskrbovanje sadnega drevja in g. Fr. Goričana. potovalnega učitelja o gnojenju z umetnimi gnojili. 3. Ob-nuvljenje udnine in sprejem novih udov. 4. Izvolitev delegatov za glavno skupščiuo. 5. Skupna naročitev kmetijskih potrebščin. 6. R.-.zni predlogi. K obilni udeležbi vuhi vse ude in n-ude načelnlštvo. Kranjsko. — V Radovljici je pri občinskih volitvah zmagala narodno - napredna stranka. — Samomor. V Ljubljani si na pokopališču pri Sv. Krištofu končal življenje 66 letni stotnik v pokoju Oton Butler. Huda bolezen v grlu ga je gnala v sinrt. — Bivši kaplan — protestant. RivSi kaplan na Gorjah pri Rledu, Ce-puder, je prestopil k protestantovski veri iu se je predzadnjo nedeljo poročil v Gradcu z neko Svediuju. katero je spoznal ua Medu. — Novim postigctiareliiikoni v Ljubljani je imenovan sedanji načel nik postaje v št. Petru. g. Šusteršič Južna železnica si vendar ni up-iia \ Ljubljani nastaviti Nemca. — V Šiški pri Ljiibljuni so našli ua kamuiški žel. progi mrtvo truplo. Sodi s« da je bi' dmgod ubit in na progo položen. Po davčni poli. ki so jo našli pri njemu. t>* sodi. da je to krojač in posestnik PraSnikar i/ Trebinja pri Kamnika Denar uri je neznani zločinec odvzel V Ljubljano je prestavljen «1«'! . dragenskega polka iz Dunajskega Novega mesta Ker ni za vojake prostora v vojašnicah, houo namočeni v privatnih hišah. Istotako tndi ne vedo v Gorici. kain bi djali dragonce. kateri pridejo tja spomladi. Sprldeno dekle, is letna služ kinja Jožefa lludnik v Ljnbljani je zapeljala .'»letnega v varstvo ji izročenega lanta k nenravncmn činu Obsojena je k in tedenski ječi Surova šolarja. V ljubljanski okolici sta se sprla na poti iz cerkve domov 12 letna lanta Alojzij Sojar in Kr Novak Sojar je Novaka sunil z nožem v roko in ga tako težko poško- i doval. d.« je moral v bolnišnico Kranjski kmetijski družbi je dalo poljedelsko ministerstvo »»ono K za izplačevanje nagrad za zboljšanje hlevov Volitve v kranjski deželni rbor se vrše najbrž meseca februarje, ali začetkom meseca marca po starem volilnem redu — Obsojen je bil v Ljubljani nemški četrt osoloc Strte k I k 24 nr zapora. oz in K globe. 40 K pa za bolečine. ker je iz narodnega sovraštva udaril s pestjo po obrazu drugošolca Slovenca Ogrizka. V šoli je dobil 1« ur zapora. Sad nemške .kulture* Primorsko. Roparski napad v llarkovljah. (Kletnega zidarja Taučerja so napadli trije lopovi, ga podrli na tla. pretepli, mu vzeli denar in pobegnili. Zgodilo se j • to ob pol 11. nri zvečer na bolj samotnem krajn Amerikansko vojno brodotje ne pride v Trst kakor se je nameravalo. temveč odplove v Tihi oceau k Filipinskim otokom, po katerih se rede Japoncem >line. — Nova oklopnlca .Nadvojvoda Ferd. Maks" stopi z Novim letom v službo. Imela bo 730 mož posadke. Nova oklopnica ima 13.600 ton in spada k .težki diviziji4* dveh i. ojo vred sedaj treh oklopnic. — Stavka faklnor v Trsta je končala z uspehom stavknjočih. Pogajanja med delodajalci in delavci je začel namestnik princ Hohenlohe. Delavcem se poviša mezda za 20 vin. in skrajša delavnik za pol ure. Na podlagi teh koncesij se bo sklenila dve-letn pogodba med delodajalci in de-lave. Tretji Izvošček umorjen. Zadnjo nedeljo je ustrelil nek tnjec. katerega je vozil izvošček Vidav iz Opčin v Sežano, svojega voznika Vidava. Ker sta se v Trstu 2e primerila dva enaka slučaja, vlada sedaj velik strah med izvoščki. V Solkana pri Gorlel so zam-gali v vseh treh razredih slov. napred-njaki z veliko večino. Veselje nad zmago je bilo v vasi zelo veliko. — Stara žena. V Reki je umrla 102 leti stra Koza d. Andre. Pokojnicn je imela 21 otrok in zapušča do 100 vnukov. — Demonstracije v Puljo. Zadnji petek zvečer so demonstrirali slovanski in za njimi socijalistični delavci proti mestni gosposki, ki hoče vočigl»d splošni draginji še zvišati davek a živež in pijačo. — Potres so čutili preteklo nedeljo v nekaterih krajih na Goriškem, kakor v kanalski in goriški okolici, pa tudi na Vipavskem. — Električno razavetljavo so upeljali v Lovrani pri Opatiji. — No »a alov. časopisa. V Trstu prične z Novim letom izhajati slov. klerikalni tednik .Zarja". — Slovenski socialisti v Trstu prično z Novim letom izdajati ..Delavski list". Deželnim šolskim nadzornik mi na Goriškem je imenovau neki nemški profesor Perschinka z Dunaja, ki ne ve riti slovenski niti italijanski Nestrpnost slovenskih klerikalcev Na Goriškem so trije drži-.vno-zhorski poslanci Italijani, trije pa Slovenci Dva slovenska klerikalna poslanca Fon in duhovnik Gregorčič pa sta izključila štreklja iz svoje sredine in tako bodo zastopani Italijani v delegacijah trikrat. Slovenci dvakrat. St rekel j je namreč slovenski napred-ojak. Sramota takim izdajalcem! Trdno spanje. V Trstu je zaspal na neki klopi ob cesti letni mizar Francot. V spanju pa ga je nek tat popolnoma stekel in odnesel obleko Posojilnica « Framu (okraj »;~ribcr) rcflittravaaa (uiraga Svetovne vesli. Obsojena Južna Zeleznira. Pri želežniški nesreči pri Porečah ob Vrb-skem jezerc je bil hudo ranjen potnik Fr. Lomberger. Celovško deželno sodišče je obsodilo .lužno železnico, da mora plačati Lombergerjn za bolečine 40.000 kron. za zdravljenje pa 4900 K. Veronauk bi se naj odpravil po načrtu italijanskega nančnega ministra iz vseh Ijndskih šol in se omejil le na cerkev Železniška nesreča. Blizu Olo-mnea sta trčila dva tovorna vlaka skupaj. Oba stroja sta močno poškodovana. Težko raujen je en vlakovodja in en zavirač. Pisni:: sv. Miklavžu In Je-znščku. V Zjedinjenih državah v Sev Ameriki je prejela vsako leto pošta do 100.000 pisem, v katerih so pisali otroci Miklavžu in .lezuščku po darove. Seveda so pisma kot nedostavljiva nničili. Letos pa je odredilo poštno ravnateljstvo, da se vsa taka pisma izroče dobrodelnim društvom, katera hočejo spolniti želje majhnih prosilcev. — Avstrijska pošta je odpravila leta 1906 682 milijonov pisem in 462 milijonov dopisnic. Poslanega je bilo po pošti denarja za 1 milijardo 547 milijonov kron. Na 1000 prebivalcev pride povprečno 54 891 pisem, na vsakega posameznika na teden po jedno pismo. — 17.000 slovenskih otrok je v Istri brez — šole. Vlada gre seveda Italijanom na roko pri ustanavljanju italijanskih šol — slovenske so ji pa deveta briga. — Cigareta je eksplodirala v Zadru farmacevtu Simiču v kavami. Ko je cigareto .inemfis" preiskal, je našel, da so bili v njej papirnati .kapselni". Toča v decembra. V Kutu pri Brodu ob Savi je padala pretekle dni toča. Cela okolica je pokrita z vei centimetrov debelo ledeno skorjo. — Velika rodniška nesreča. Blizu Pittsburga je podsutih v nekem rudniku 400 rudarjev. Ker rudnik gori. ni upati na rešitev. Med ponesrečenimi je r.o 300 Ogrov. Društvene vesti. — Gregorčičevo slavnost priredi središko bralno draštvo .Edinost" dne 26. decembra t j. oa dan sv. Štefana v šolskih prostorih v Središču. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: stojišča 20 vin., sedeži 60 vin. Za draštvenike so stojišča prosta, sedeži pa po 30 vin. Polovica čistega dohodka je namenjena .Osrednjemu odboru za Gregorčičev spomenik v Gorici". Preplačila se hvaležno sprejmejo. Lifttiiica uredništva. Za*reb: Za danea aemocnfe. Pride prihodnjič! I-to Laiki trg ia loilrjc. (Pozdrav, vesele pratnike') RAZGLAS. Vsled -kl<|M načelstva in nadzorstva z dne '12. grudna t. I •doeMujr Posojilnica v Framu" hranilne vloge od I prosinca do preklica PO („.1 ion krmi vi..p' »■■ .l-ilii 4 ki....... ."in vinarjev obrcsiil iu i Načelstvo. Ue priporoča Zvezno Mn! Narodna dolžnost vsakega Slovenca je zahajati k sledečim trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in denarnim zavodom! 2 kanarčka vraflacccno prodata. Kje pove n pravni* t »o. BSft Brežice: Trgovina z mešanim blagom: Bot-cio Josip. Uršič in Lipej. Bizeljsko: Trgovina z mešanim blagom in vinom: Krece Martin. Celje: Trgovine z mnnufuktnrnim blagom: R. Stennecki. Karol Vanič. Trgovina h papirjem: Zvezna trgovina. Trgovine n špecerijskim blagom: Kolenc Anton. Pečnik Franc. Trgovina z mešanim blagom: Kratijo Karlovšek. Trgovina h steklom: Strupi Franc. Trgovina i arami In zlatnino:": Salmič Rafael. Trgovina z žganjem: Diehl Robert Brlvnlre: Andenrald Rud.. Kapus Ivan. Cevljankl mojster: Kolšek Martin. Fotograf: Pick Viljem. Gostilne: .Skalna klet". „Stadt G raz". .Narodni dom", Josip Sevčnikar, Lava pri Celju. Ključavničar: Rebek Ivan. Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica. Krojaški mojstri: Zabukošek Josip, Hočevar Josip. Mesarija: Stelcer Josip, ■odlstlnja: Pick Matilda. Pek arij a: Vošnjak Kranc. Slikar: Bevc Viktor. Stavbeni podjetnik: Kukovec Vinko. Tiskarna: Zvezna tiskarna. Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domn. Zadružna Zveza v Celja, Lastni dom v Gaberju pri Celju. Zavarovalna banka: .Slavija", Ivan Likar, zastopnik. I. češka zavarovalna družba: Alojzij Terček, zastopnik. Gor. Radgona i Denarni zavodi: Posojilnica v Goinji Radgoni. Kozje: Umetni mlin iu žaga: Maček Anmn Misliti je: Trgovina z mešanim blagom Šaleknr Martin. Gostilna in lesna trgovina Irsič Konrad. Mozirje: Izdelovatelj soda vode: Miklavc Anton. Trgovina z mešanim blagom Pevec Rudolf. Slovenjgradecs Trgovina z mešanim blagom Druškovič in Valenčak. Sv. Miklavž pri Ormoži: Trgovina z mešanim blagom Oton Vrbnjak. Sv. Frančišek (Ksaveri): Trgovina z mešanim blagom: Sem Jakob. Šmarje pri Jelšah: Trgovina z mešanim blagom: Štnpica Anton. I^scbnigg Janez. -Denarni zavod: Hranilnica in posojilnica v Smarji. Gostilna: Habjan Ivan. Sv. Jurij ob juž. žel. KonceNljonlranl Izdelovatelj mlinov Josip Čretnik: Trbovlje: IzdrlOT.trlj harmonik tn mitar: Ifervar Anton, ■roja«: 1'interič Niko. Vransko; Trgovina z mešanim blagom : Oset Kranc. Zdolei Trgovina z mešanin Ivan Oeruoga. blagom: UanjkoVkfll Zibika, pošta Šmarje: Trgovina z mešanim blagom: Petovar Lovro. Trgovina z mešanim blagom In gostilna: Založnik Ivan. Prijave sprejme »Slovensko trg. druitvo v Celju". Zlati pot. * tMMtnino I •"*" ^ i«<*to* priporoC.ua pi» J *ilja!<«) 4'SO K 10 isvodov K K Slovenski pravilnik. S ii.<;tnii:<>' « izvodov l K -.f« izvodov (|>rip<" ! r; ji :• ozira Pravorednik glasilo slovenske pravor^dne dru>br Mesečnik »a vms stanov«-. Naročnina -. ' : K t po d., stojanstvu). Vsebina l»va uvodnik. Politični rv.led 'I-V.) Kante v«ii I V J tlaljle poročit« Itozbin. » Novela. Pončai Mjtea Zvbav.:: 1.-1,1 ............,ftu ali ..ospodinjstva. I.i-t.-k I Vejo .-<• priznani pisatelji in prelagatelji Ui ...trn lutki Nagrada I J K od struui (!-" vrst) 1'ot.udbe /. za-snauiNotn piipravljt-nib spisov in njih iib»eiu.i«ti do j.onca t m Naslov E. Brinsek. Bobovo. p. Šmarje pri Jelšah. •;'»• i Častna izjava. Pripisani Janez N*a|»otuik oh-žalujem. >1.'« s«-iii gg. Antona Jana ml in 'tar.. posestnik« v Skalah •Ine vinotoka 1 !M»7 iu pozneje pr.ii orožniki in pred sodnijo )m> kriven: dolžil tatvine, oziroma "l»a •talil - psovkami. ler ju prosim zaradi tega javno odpuščanja iu preklicem vse fcvoje trdil ve kot neresnične Janez Napotnik. IZJAVA. J;i/ preklicujeni svoje besedo z dne novembra t. I., da je gospod .Jakob Missin sam zazrli svoje Stale in da si zdaj nameni tudi svojo viničarijo -zažgati. V Stauetineih. dne 12. grudna 1t»o7. Matjaž Šek posestnik. 5000 K zaslužka »lačaa eeeaa. kateri dokaie. da ei moje zbirka 600 komadov za samo fl. 2'50 v resnici prillčna kopčija Ja/ dejea: t rl«-|C vihraInn pst. rrm»nu»lr ».-(ibs ars * p:>uienu jjsrnnnji. tovarae r s t>»Bn«t, l lina zlato doot>|.> veri •Alca. i |t»Umilz smrnk. Blata d»nl>lr » |>onar hriljsntl ■ ra k'u»-p v kra»oi mau-tni tu m 11 n-t»nu ••sta J P-n casiti t a ovratnik-. i »l^e fc-pai aoik1, l »Ir^ »vit. na ovraltJea. »vnla sil U lun*, i >pa !_•!* ta »vratako • Sitaili |.H!j»nt.m i losMmrs. i l«-pa Jain»k» »n.'a 1/a.lnja nuvoat). l kn>m> i»pao toaletno tnalo'. l t--p» J' nami. a i |.ar Imulonov z ant.-rik bnljsnti. i IlO'. pi.slno orodje i/ niklja. I jat. vt.m<-uakl barometer i (farnltora, komadov različnih pravih ianc.-Bi »tik UK»J»• /aniroja ali a* vrw drnar Ku Iko ukuUjru i t Prednosti -4I '"-» JitaJo Ceglon ti" „SatDEItio"3noicim: fin okus, nežen aroma, izvrstna kakovost. Darujte Ui sv. n io Mestna hranilnica liubli« v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne v loče vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in »d H. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek od vložnih obresti plačuje hranilnica Iz svojega, ne da hI iru zaračunlla vlagateljem. Za varnoet vlog jamči poleg laetnega rezervnega zaklana mestna občina ljubljanska z vtem svojim premoženjem in veo ovoje davčno močjo. Da je varnoet vlog popolna, evedoči zlaeti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiiča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloue se »prejemajo tudi po pošti in potom e. kr. postne hranilnire. Posoja »e na zemljiška po 4 V«% n» ^ obrestmi vred pa pla^a vsak dolžnik toliko na kupltul, da znašajo obresti in to odplavilo ravno .V izposojenega kapitala. Na ta natln se ves doli: poplata v 62 in pol leta. Ako pa teli dolžnik poplačati dolg r obrestmi vred na primer v 'M letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 Izposojenega kapitala. Dolžniku je uit prosto voljo dano, svoj doli: tudi poprej poplačati. Posoja st tadi u menice is oa Vrednotne listin«. nim in Min oro prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, IMo IM kancelijski. konccptni. pismeni, dok jmentni. ministrski, ovitni in barvani papir a=2 h Bo mm: Svileni papir Barvani papir Barvani papir ".T Zlati papir Srebrni papir S&1,1" Zlata pena ffi ffi ES Sumeče zlato es es Barva za mah es Podobice za jaslice Božične dopisnice Rutke svinčniki kamesčki peresa tablice peressil[i gobice radirke črnilo TrgoVsH« Hnjigc v vseh velikostih črtane, i en" ali dvema kolonama v papir, platno, u adl. ali po usnje vezane OdjtinalneKtpce pg raznih cenah. JtojVečja zaloga m tisHoVin as ob. laske urade krajae £o!ske st«-te nčitelj.-tvo. topniške urade, okrajne cattepe. atitnir^ke ze«u>pr. h rs nilnire i«osojilnire. odvetnike, notarje —^in privatuike. ——— Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Papirnat« Vreče Dopisnice vsrh veliko su po oritfi nalnib tutarniikih renab Stambilje privatnike izvršujejo se v najkrajšem časa umetne, pokrajin skeiascfetliesai od najpriprustejl* de najfinejše izpeljave. Albumi sa slike, dopisnice m poesije Zavitke za urade v ».-b velikoatih Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine «o brer.'lačne na razpolago. ..... Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cone. Pri2ini Mri blaga, o Silil« ii (ku umi Uradni* ki pO/.ua zemljiške knjic* se sprejme. Strnojrrafi imajo prednost. Ponudb* na npravnistvo .Domovine" »«2 :«-•.» \ršč >lovenske in nemške stenogralije /••li vstopiti v odvetniško ali notarsko pihamo. Ponudbe ua upravništvo .Domovine". m« » i I Samo pri R. STERMECKI, Celje. Kje se kupi najboljSe in najceneje srajce in ovratnike? 0 Kje se kupi najboljše in najceneje fine moderne kravate? 0 Kje se kupi najboljše in najceneje zimsko pleteno perilo? 0 Kje se kupi najboljše in najceneje žepne robce in rokavice? 0 Kje se kupi najboljše in najceneje ženske in moške nogavice? 0 Kje se kupi najboljše in najceneje garniture za postelje in mize? 0 Kje ee kupi najboljše in najceneje odeje volnene in satinaste? 0 Kje ee kupi najboljše in najceneje fine preproqe in zastore? 0 Kje ee kupi najboljše in najceneje namizne prte in sorvijete? 0 Kje »e kupi najboljše in najceneje platno zu perilo in prtiče? 0 Kje •• kupi najboljše in najceneje moderne šerpe in robce? 0 Kje »e kupi najboljše in najceneje blago za ženske obleke? 0 Kje se kupi najboljše in najceneje blago za moške obleke? 0 Samo pri R. STERMECKI, Celje. i a. Nova vinska postava v obliki plakata dobiva se v ^ Zvezni trgovini v Celju Cena 60 vinarja«, po poiti 70 vinarja«. Znesek se noilje po nakaznici ali « znamkah. Gr !525Bf Galošne, P. Kostič v Celju. Za Božič! Svilnati papir u.|i in Imivani. Barvani papir na i-no »Iran. Barvani papir na obe »trani. Zlati in srebrni papir, gladek. Zlati in srebrni papir, prešan. Zlata pena mali in veliki zavitki. Podobice Ea jaslice. Božične jaslica r dn Iiiijliucj-'' izpeljave. Žica za cvetlice v vseh debelostih. Cvetje v raznih barvah Sumeče zlato (Hatisi-bRold). Srebr c iir zlate zvite atrnne (U»nil<>ni. Niti srebrne zlate, bakrene in sortirane. Barva za mah. Božične dopisnice. Razpo&iljatev na debelo in drobno mBIIII OKRASKI za božično drevo. Knjižica s podobami za otroke. IS p Za božična in $ novoletna darila. a Albumi za slike in poezije. r3 Pismeni papir v kasetah "d najpriprnstejše ilo najfinejše vrste. Velika izhera .J-& tintnikov iz kovine, pisalnih map. % škatljic z barvami molitvenikov itd. »I, Albumi za dopisnice. f Družinske pratike za 1908. Blazni-__ kove pratike male in velike po originalnih ecnah. Novoletne dopisnice. trgovina v Celju. »i ©©©©©©©e©©©©©©©©©©• Karol llanič. Celje, Narodni dom Iznenadno Velika modna in inanulakturna trgovina. znižane cene Perilno blago. Najnovejše .svilene, bar-žunaste in volnene bluze. Modno in črno sukno za obleke v vseh kakovostih. Namizne in posteljne garniture, odeje, zastori in salonske garniture. 382 e; 1.