Časopis občine Kamnik, 17. november 2017, leto 2, številka 20 v Marjan Sarec ostaja 1 •vi • v kamniški župan Marjanu Šarcu na predsedniških volitvah ni uspelo zmagati, a je s svojim rezultatom vseeno zelo zadovoljen. Zanj je glasovalo 332.366 volivcev (ali 47 odstotkov), izjemno podporo je dobil v kamniškem volilnem okraju (več kot 73 odstotkov), kjer je bila tudi najvišja volilna udeležba v Sloveniji (58,22 odstotka). Jasna Paladin Kamnik - Volilna bitka za predsednika države, v katero se je podal tudi kamniški župan Marjan Sarec, je končana. Volivci so v drugem krogu v nedeljo, 12. novembra, vnovični petletni mandat podelili aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju (53 odstotkov glasov), ki pa ni zmagal tako zelo prepričljivo, ko so mu številni napovedovali. Do zadnjega mu je za vrat tesno dihal Marjan Sarec, ki je v drugem krogu prejel 146 tisoč glasov več kot v prvem (Pahor le slabih 19 tisoč več). V volilnem okraju Kamnik so na voliščih našteli 16.091 veljavnih in 141 neveljavnih glasovnic. Za Boruta Pahorja je glasovalo 4266 občanov ali 26,51 odstotka, za Marjana Sarca pa 11.825 občanov ali 73,49 odstotka. Volilna udeležba na ravni države je bila znova zelo nizka, zgolj slabih 42 odstotkov. Marjan Šarec je kljub porazu na predsedniških volitvah pred novinarje stopil nasmejan. Kot je dejal, je z rezultatom zelo zadovoljen. Uradni rezultati bodo sicer razglašeni 24. novembra, ko bodo prešteli tudi glasovnice po pošti. Pred novinarje je ob aplavzu članov svoje liste stopil vidno dobre volje in nasmejan. »Se vam to ne zdi dober rezultat, če si ob vstopu v tekmo najprej klovn, potem pa je izid tako tesen? To je odličen rezultat. Iskrena hvala vsem volivcem, ki ste glasovali zame.« Predstavnica za stike z javnostmi Nika Vrhovnik in vodja volilnega štaba Marjana Šarca Brane Kralj, v ozadju pa podžupan Igor Žavbi in Dušan Papež Sarec je svojo kandidaturo napovedal prvi v Sloveniji, že 31. maja, uradno jo je vložil v začetku septembra, ko je zbral dovolj podpisov, a že od avgusta naprej je sledila naporna kampanja, v kateri je s svojo ekipo in avtobusom obiskal številne slovenske kraje, se udeležil medijskih soočenj in dal nešteto intervjujev. Kot se je izkazalo, je ekipi, ki jo je usmerjal vodja volilnega štaba Brane Kralj, uspelo nekaj izjemnega. Z rezultatom zelo zadovoljen Skupaj s podporniki je tudi rezultate drugega kroga volitev pričakal na sedežu volilnega štaba v upravni stavbi nekdanjega Stola na Duplici, a številni novinarji, foto-reporterji in snemalci - teh je bilo še veliko več kot pred tremi tedni - so morali na njegovo prvo izjavo čakati skoraj petnajst minut po razglasitvi prvih delnih rezultatov. ► 2. stran OBČINSKE NOVICE Nadaljuje se obnova Maistrove hiše Te dni bo Občina Kamnik z izbranim izvajalcem začela obnavljati severni del pritličja stavbe, ki so ga od župnišča odkupili v začetku letošnjega leta. Rok za dokončanje del je tri mesece, naložba je vredna slabih 110 tisočakov. stran 3 AKTUALNO Dva nova defibrilatorja Po zaslugi Komunalnega podjetja Kamnik in podjetja CI&CA je mreža avtomatskih defibrilatorjev po občini še večja. Dva nova so namestili na Cankarjevi cesti in v Podgorju. stran 5 KULTURA Edinstveni ples keramike z ognjem Avtorica tokratne razstave iz cikla Keramika v izložbi v Hiši keramike je mlada bes-niška arhitektka Živa Slavec. Njeni zanimivi izdelki bodo na ogled do 9. decembra. stran 9 ŠPORT Z vlečnimi psi po suhem in po snegu Kamničan David Toff Turšič je eden redkih Slovencev, ki uspešno tekmuje v vlečnih športih. S svojimi vlečnimi psi in skirojem bo čez nekaj dni nastopil na svetovnem prvenstvu. stran 10 T* v* •• v , Liraši pojejo že sto petintrideset let Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira so v petek, 10. novembra, s slavnostnim koncertom v Domu kulture Kamnik obeležili 135-letnico delovanja. Jasna Paladin Kamnik - Za kako častitljivo obletnico gre, je dokazala do zadnjega kotička polna dvorana Doma kulture Kamnik. Lirašem so se na odru pridružili člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik in gostje Slovenski oktet, Andreja Zakonjšek Krt in Tim Ribič. Zbrane je v imenu PSPD Lira nagovoril predsednik Jože Prezelj, ki je dejal, da lirašem v vsej njihovi zgodovini ni bilo vedno lahko. »Se posebej ne v zadnjem času, ko se država čedalje bolj mačehovsko obnaša do kulture. Zavedamo se odgovornosti do svojega kulturnega poslanstva v Sloveniji. Kljub čedalje težji finančni situaciji nam je v zadnjih letih uspelo izvesti veliko število koncertov in prireditev. Slovensko ljudsko pesem ter ime Slovenije in Kamnika smo ponesli daleč čez državne meje. Sodelovali smo na različnih festivalih in tekmovanjih v Sloveniji ter Evropi. V svoj program smo vključili tudi vse več del svetovnih skladateljev. Hvala vsem, ki nas podpirate, in posebna zahvala našemu maestru prof. dr. Andreju Missonu, ki nas z izjemnim posluhom, s strpnostjo in tanko-čutnostjo pripravlja na naše nastope.« Da si v Kamniku najpomembnejših prireditev ne znamo predstavljati brez Lire, je poudaril župan Marjan Sarec, ki je lirašem v zahvalo in spodbudo dejal, da njihovo delo ni zaman. Ob jubileju je kamniška izpostava JSKD pevcem podelila tudi priznanja. Za 10-le-tno delo so jih prejeli: Viljan Klemenčič, Marjan Loboda in Grega Torkar, za 15-le-tno: Alojz Fidler, Alojz Han-čič, Bojan Klemenc, Primož Krt, Jovan Mijatovic, Gregor Narobe, Jože Prezelj, Tone Rakar, Rok Rakar, Samo Resnik, za 30-letno pa: Drago Homšak, Martin Kač, Matej Krt, Alojz Pelc, Peter Repanšek in Matic Romšak. ► 8. stran Liraši so visok jubilej počastili s slavnostnim koncertom v Domu kulture Kamnik. Drsališče to zimo v Keršmančevem parku Jasna Paladin Kamnik - Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik bo tudi to zimo poskrbel za ljubitelje drsanja, a pripravljajo več novosti. Glavna je ta, da pokrito drsališče ne bo več na Frančiškanskem trgu kot vrsto let doslej, ampak v Keršmančevem parku, odprli pa ga bodo že teden dni prej kot po navadi, in sicer prihodnji petek, 24. novembra, ob 18. uri, odprto pa bo do konca zimskih počitnic oziroma do 25. februarja prihodnje leto. »Tako kot vsako leto bo tudi letos drsanje brezplačno, možna pa bo plačljiva izposoja drsalk, in sicer med tednom vsak dan med 16. in 20. uro, med prazniki, ob koncih tedna in šolskimi počitnicami pa med 9. in 20. uro. Vsako soboto bo med 10.30 in 11.30 potekala vodena otroška animacija, v večernih urah med 20. in 22. uro pa bo drsališče odprto za hokejske skupine,« pojasnjujejo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. 2 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % Občinske novice Dve novi polnilni postaji za električna vozila Kamnik - Občina Kamnik je postavila dve novi polnilni postaji za električna vozila, in sicer na Frančiškanskem trgu in pri Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik. Postavitev postaj je sofinanciral Eko sklad iz naslova nepovratnih finančnih spodbud občinam za polnilne postaje za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. Gre za postavitev naprednih polnilnic za električna vozila, ki bodo dodane na zemljevid Gremo na elektriko in Polni.si, ki predstavlja največji slovenski iskalnik polnilnih mest za končne uporabnike. Kot še pravijo na občini, imata polnilni postaji vodoodporno, antivandalsko ohišje, 7-polno vtičnico (IEC 62196, Type2, Mode 3) in eno šuko vtičnico s skupno močjo do 22kW. Postaji delujeta po principu 'priključi in polni brez identifikacije'. J. P. Polnilna postaja za električna vozila na Frančiškanskem trgU / Foto: Jasna Paladin Nova okna za policiste in muzej Kamnik - Policijska postaja Kamnik je oktobra dobila nova okna in balkonska vrata, z izjemo petih oken, ki so bila zamenjana že pred tremi leti. Vsa okna so lesena, kot velevajo pogoji zavoda za varstvo kulture dediščine. Občina je poleg te investicije v stavbi Policijske postaje Kamnik izvedla tudi detajlni pregled in analizo statično/potresne odpornosti objekta. Kot so sporočili, je izvajalec preiskav ugotovil, da je generalno stanje objekta z zunanje strani dobro, večjih konstrukcijsko pomembnih poškodb niso zaznali. Po celotni fasadi se sicer pojavljajo poškodbe v obliki razpok in luščenje ometa, ki pa niso konstrukcijske narave. Dotrajana lesena okna, skupno trinajst, je občina nedavno zamenjala tudi na gradu Zapri-ce, kjer ima prostore Medobčinski muzej Kamnik. J. P. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 1. decembra 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 23. novembra 2017. v Marjan Sarec ostaja 1 •vi • v kamniški župan i 1. stran Prve minute se je namreč s svojimi najožjimi sodelavci zadrževal v sobi, v katero novinarji nismo imeli vstopa, a vzdušje v štabu je bilo kljub gneči precej sproščeno. Pred novinarje je ob aplavzu članov svoje liste stopil vidno dobre volje in nasmejan. »Se vam to ne zdi dober rezultat, če si ob vstopu v tekmo najprej klovn, potem pa je izid tako tesen? To je odličen rezultat. Iskrena hvala vsem volivcem, ki ste glasovali zame. Pokazali ste, da si želite sprememb in menjave ge- Podporo volivcev jemlje kot veliko odgovornost, o nadaljevanju politične kariere in morebitni udeležbi na spomladanskih državnozborskih volitvah pa je dejal, da Lista Marjana Šarca že tri leta deluje kot stranka, da bo kandidiral, če bodo ljudje to želeli. Marjan Šarec s soprogo Barbaro Iskra Šarec in svojimi podporniki, ki se jim je zahvalil za izjemno delo, ki so ga opravili v zadnjih mesecih. neracij,« je bil njegov komentar prvih rezultatov predčasnih volitev, ki se v nadaljevanju po preštevanju niso bistveno spremenili. Zahvalil se je tudi svoji ekipi in družini pa tudi Kamniku, kjer je bila volilna udeležba najvišja. Podporo doma razume kot priznanje njegovemu županskemu delu. Prav kot župan je svoje delo nadaljeval že v ponedeljek, dan po volitvah, ko je bil že ob 7. uri zjutraj v svoji pisarni, saj da »življenje ni praznik, življenje je delovni dan«. V politiki še ni rekel zadnje besede Z ekipo se je v nadaljevanju večera odpravil v medijsko središče v Cankarjev dom, kjer je tudi v živo čestital Borutu Pahorju (tudi Pahor mu je namenil nekaj pohvalnih in spoštljivih besed ter aplavz) ter znova dejal, da je na rezultat zelo ponosen, saj se je kot začetnik v državni politiki povsem enakovredno kosal s Pahorjem, ki je eden najbolj izkušenih politikov pri nas. Podporo volivcev jemlje kot veliko odgovornost, o nadaljevanju politične kariere in morebitni udeležbi na spomladanskih držav-nozborskih volitvah pa je dejal, da Lista Marjana Šarca že tri leta deluje kot stranka, da bo kandidiral, če bodo ljudje to želeli. »To ni zadnja beseda, ki sem jo rekel v politiki,« je zaključil Marjan Šarec. Kopičenje odpadkov v Suhadolah V zbirnem centru v Suhadolah se že dlje časa kopičijo odpadki lahke frakcije, pred kratkim pa je ponovno zagorelo. V Publikusu sicer zagotavljajo, da problematiko rešujejo, a da to ne vpliva na kakovost storitev. Aleš Senožetnik Suhadole - V suhadolskem centru za ravnanje z odpadki se že dlje časa kopičijo količine rahle frakcije, kar priznavajo tudi v Publikusu, ki v Suhadolah izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov za občini Kamnik in Komenda. V Publikusu sicer poudarjajo, da gre za vseslovenski problem, saj državni organi lani niso izdali izvoznega dovoljenja, zato so se odpadki v letošnjem letu začeli prekomerno kopičiti. Gre sicer za večje količine lahke frakcije, ki nastaja v procesu obdelave komunalnih odpadkov plastičnih materialov, folije, papirja in kartona, ki okolju niso škodljivi. V Publikusu zatrjujejo, da problem rešujejo. Aprila so pridobili lastno izvozno dovoljenje za izvoz lahke frakcije v cementarno v Avstriji, kjer pa imajo zapolnjene kapacitete, tako da do izvoza še ni prišlo. Alternative, ki so jih iskali v vmesnem času, pa za podjetje finančno niso bile sprejemljive. Za zagotavljanje ustreznega skladiščenja ter preprečevanja širjenja neprijetnih vonjav so odpadke začeli povijati v folijo, v katero so investirali. Pri tem pa so nedavno v Suhadole začeli dovažati tudi odpadke iz zbirnega centa Mala Mežakla na Jesenicah, ki ga upravlja podjetje Ekogor, ki je sicer v stoodstotni lasti Publikusa. »Za to potezo smo se odločili, da tudi za tovrstno lahko frakcijo zagotovimo boljši način začasnega skladiščenja, se pravi način ovijanja v folijo,« pojasnjujejo v podjetju. Dokler ne bodo našli prevzemnika, bodo odpadke v Su-hadolah skladiščili z ovijanjem v folijo. Ob tem pa poudarjajo, da večje količine odpadkov v zbirnem centru Nakopičene odpadke v Suhadolah prekrivajo z zaščitno folijo. / Foto: Aleš Senožetnik ne vplivajo na samo kakovost izvajanja storitev gospodarske javne službe ter da vse dejavnosti izvajajo nemoteno in v obsegu, ki je določen s koncesijskimi pogodbami. Konec oktobra je v zbirnem centru sicer znova zagorelo, požar pa so po zaslugi 24-urne požarne straže zaposlenih in intervencije moščanskih gasilcev hitro pogasili. Vzrok požara naj bi bila pločevinka kalcijevega karbida, ki se je nahajala v balah lahke frakcije. »Gre za neodgovorno ravnanje imetnika odpadka, ki ga ni oddal v sklopu akcije zbiranja nevarnih odpadkov, temveč ga je skupaj z vsebino preprosto odvrgel med mešano odpadno embalažo. Kalcijev karbid se uporablja kot deratizacijsko sredstvo, ki pa v stiku z vodo začne goreti in kot tak predstavlja zelo nevarno snov za nastanek požara,« še opozarjajo v Publikusu. Kamničan petek, 17. novembra 2017 3 Občinske novice Nadaljuje se obnova Maistrove hiše Te dni bo Občina Kamnik z izbranim izvajalcem začela obnavljati severni del pritličja stavbe, ki so ga od župnišča odkupili v začetku letošnjega leta. Rok za dokončanje del je tri mesece, naložba je vredna slabih 110 tisočakov. Jasna Paladin Kamnik - Južni del pritličja Rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni je bil v muzejsko enoto Medobčinskega muzeja Kamnik preurejen leta 2012, a za prikaz vseh vsebin o življenju in delu tega kamniškega rojaka in številne dogodke je bilo prostora vselej premalo, zato je občina v začetku letošnjega leta od Župnišča Kamnik odkupila še preostanek pritličja v velikosti 74 kvadratnih metrov, ki so ga te dni tudi začeli obnavljati. Pred tem so dorekli še zadnje podrobnosti z župniš-čem, ki ostaja lastnik preostalih prostorov, predvsem v zvezi s potekom del, možnimi dostopi do objekta, deponiranjem materialov in ostalih tehničnih zadev glede gradnje. Na razpisu je bilo za izvajalca izbrano podjetje Leanže iz Ljubljane, vrednost pogodbenih del je 108.415 evrov, izvajalec je bil v delo uveden 27. oktobra, rok za dokončanje del pa je 150 dni od tega datuma. Dejanska dela naj bi se na terenu začela po 20. novembru. Kaj vse bo obnova zajela? »Spominska soba, ki se nahaja v južnem delu pritličja, se bo prek restavrirane vhodne veže povezala z večnamenskim prostorom v severnem delu. Pedagoška Z obnovo pritličja bo Maistrova rojstna hiša obiskovalcem ponudila boljši vpogled v zasnovo hiše, muzeju pa zagotovila dodaten prostor, ki ga nujno potrebuje. / Foto: Jasna Paladin soba, ki je nekoč bila sestavni del vhodne veže, se preseli v severovzhodni del pritličja - ob večnamenskem prostoru, vhodna veža pa na ta način dobi prvotno zasnov v obliki črke L. Manjši prostor ob vhodni veži se preob-liku je v depo z mini kuhinjo. Konstrukcija objekta je bila sanirana v 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat so bila opravljena obsežna gradbena dela, ki so objekt statično sanirala. Medetažna konstrukcija je bila zamenjana za AB-ploščo, izvedena pa je bila tudi zunanja zaščita objekta proti vlagi. V vhodni veži se, skladno z navodili ZVKD, konservator- sko restavrirajo poslikave sten in stropa. V ostalih prostorih se sanira omet ter prostor prepleska. Predvidene so nove strojne in elektro inštalacije. Zunanji del oken je bil zamenjan ob rekonstrukciji objekta, od notranjih oken pa so ostali samo okvirji. Notranji okvirji se odstranijo ter notranja okna nadomestijo z novimi, lesenimi, historično oblikovanimi. Zunanja okna se mizarsko obnovijo. Vhodna vrata s Šutne se mizarsko obnovijo, vrata proti vrtu pa se nadomestijo z novimi. Vsa notranja vrata se zamenjajo. Zaradi zagotavljanja požarne varnosti celotnega objek- ta je treba zapreti oba prehoda na stopnišču. Zapori sta leseni, z vgrajenimi vrati, skladno z vsemi ostalimi. Na prehod med južnim in severnim delom muzeja se namestijo steklena drsna vrata s ključavnico, ki bo omogočila samo delno odprtje muzeja. Predvidena je nova notranja oprema prostorov, del obstoječe opreme se obnovi in uporabi v novih prostorih (v pedagoški sobi),« so nam projekt opisali na občini, kjer morajo pri obnovi upoštevati pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Kranj, kjer bodo obnovo tudi nadzorovali. Kavarna kmalu spet odprta Kavarna Veronika bo slabo leto dni za tem, ko so jo zaprli, prenovljena in z novim najemnikom svoja vrata odprla v začetku decembra. Jasna Paladin Kamnik - Kavarna Veronika je svoja vrata zaprla z letošnjim letom, ko je dotedanja najemnica predčasno prekinila najemno pogodbo, občina, ki je lastnica prostorov, pa se je odločila za nujno obnovo, sicer že drugo v zadnjih osmih letih. Dela so se začela avgusta in so bila končana v teh dneh. Za približno 180 tisočakov jih je izvedlo kamniško podjetje Ural. Še pred dokončanjem obnove je občina začela iskati tudi novega najemnika. Na javno zbiranje ponudb za oddajo kavarne v najem se je odzvalo pet ponudnikov. Komisija za oddajo poslovnega prostora je opravila analizo Notranjost Kavarne Veronika je prenovljena, svoja vrata bo predvidoma odprla v začetku decembra. / Foto: Jasna Paladin prejetih ponudb, ki so izpolnjevale razpisne pogoje, in jih točkovala na podlagi javno objavljenih meril, pri čemer se je za najprimernejšega najemnika izkazalo podjetje Časpal iz Kamnika, ki je ponudilo 990 evrov mesečne najemnine in pet ur kulturnega programa tedensko. S ponudnikom je občina 25. oktobra sklenila najemno pogodbo za pet let z možnostjo podaljšanja za pet let. Predviden datum odprtja prenovljene kavarne je 8. december, občino pa - skupaj s solastniki (Delavsko kulturnim društvom Solidarnost) - čaka še prenova neugledne fasade stavbe, a za to denar v proračunu za prihodnje leto še ni predviden. Vabilo na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Občina Kamnik občanke in občane vljudno vabi na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki bo v četrtek, 23. novembra 2017, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Podeljena bodo spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev. Zbrane bosta nagovorila predsednik Zveze društev »GENERAL MAISTER« mag. Milan Lovrenčič in slavnostni govornik, župan Občine Kamnik Marjan Šarec. Pred proslavo, torej ob 17.30 na Trgu talcev, pa bo župan Občine Kamnik Marjan Šarec skupaj z zastavonošami in predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik položil venec k spomeniku generala Rudolfa Maistra. Kamnik - Maistrovo mesto Vas pričakuje. Sanacija zemeljskega plazu v Tunjicah Tunjice - Občina Kamnik skupaj z izvajalcem del, družbo Hidrotehnik, obvešča o začasni spremembi prometnega režima na območju Tunjic. Zaradi sanacije zemeljskega plazu bo med 14. novembrom in 20. decembrom sprva delno, nato pa nekaj časa tudi popolnoma za promet zaprta lokalna cesta Tunjice-sv. Ana-Zdravilni gaj Tunjice. Popolna zapora bo veljala deset dni v času med 27. novembrom in 20. decembrom; takrat bo obvoz urejen po javni poti Tunjice, sicer pa bo promet urejen s semaforji in bo potekal izmenično enosmerno. I. P. Zapora ceste pri Arboretumu Volčji Potok - Občina Kamnik in izvajalec del Komunalno podjetje Kamnik obveščata, da je zaradi rekonstrukcije propusta na lokalni cesti Radomlje-Kamnik v Volčjem Potoku popolna zapora ceste pri Arboretumu. Za osebna vozila je urejen obvoz po parkirišču Arboretuma, promet poteka izmenično enosmerno in je urejen s semaforji. Obvoz za vozila, težja od 7,5 tone, pa je urejen skozi Šmarco, Homec, Preserje in Radomlje. Dela bodo končana do torka, 5. decembra. J. P. Tudi branju prijazna občina? Kamnik - Občina Kamnik je oddala prijavo za pridobitev naziva Branju prijazna občina, ki ga Združenje splošnih knjižnic in Skupnost občin Slovenije letos podeljujeta prvič, namen akcije pa je poudariti aktiven prispevek občine k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v lokalni skupnosti. Rezultati poziva bodo znani 3. decembra. J. P. VABILO V petek, 1. decembra, ob 17. uri ste vabljeni na Glavni trg, kjer boste skupaj z županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem prižgali letošnjo praznično okrasitev. Sledila bo zabava s skupino Čuki. Občina Kamnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik 4 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % Občinske novice, mnenja Medaljon Alojzu Prašnikarju so očistili Kamnik - Občina Kamnik je skladno s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj v zadnjih oktobrskih dneh očistila medaljon z reliefom graditelja kamniške železniške proge Alojza Prašnikarja, ki se nahaja na pročelju železniške postaje Kamnik in je bil vrsto let zanemarjen, na kar so nas opozarjali tudi občani. Pod medaljon so namestili tudi nov napis. J. P. Medaljon z reliefom Alojza Prašnikarja na pročelju železniške postaje Kamnik / Foto: Jasna Paladin VABILO Poslanski večer z Julijano Spoštovane občanke, spoštovani občani. V petek, 1. decembra, vas ob 18. uri vabim v kamniško knjižnico na pogovorni večer, tokrat o možnostih in izzivih za bolj kakovostno življenje starejših. Urejenost tega področja lahko izboljša življenja vseh občanov. Tudi tokrat bom gostila uveljavljene strokovnjake, prostovoljce in iskrive sogovornike, med njimi Marijo Rems, direktorico Doma starejših občanov Kamnik, ki bo lahko pojasnila, kar vas zanima o domski oskrbi. O programu Starejši za starejše, ki poteka v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije, bosta govorili Marjana Berlec in Branka Lah, nekdanja in aktualna koordinatorica tega programa v občini Kamnik. Program je edini iz Slovenije, ki je oktobra letos v Bruslju prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope. Gosta večera bosta še Martina Ozimek in mag. Roman Rener iz Zavoda Oreli. Zavod povezuje prostovoljce na Kamniškem z namenom kvalitetnejšega življenja občanov. Pogovoru bo sledilo druženje ob skromni pogostitvi. Vljudno vabljeni. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka Državnega zbora RS Znižujemo davke Slovenski obrtniki in podjetniki že dolgo pozivajo k skrajšanju obdobja, ko delodajalec izplačuje bolniške iz lastnih sredstev. Nedavno smo poslanci NSi vložili predlog zakona, s katerim bi bolniške po 15 < delovnih dneh prevzel ZZZS. | Hkrati smo vložili še popravek 3zakona o dohodnini, ki bi j vsem državljanom pomembno ¡zmanjšal davčno breme. | Delodajalec zdaj 30 dni izpla-¡čuje bolniško iz lastnih | sredstev bolnemu delavcu. § Bolniško od 31. dne dalje pla-| čuje ZZZS. Predlagamo, da fZZZS prevzame stroške boli niške že s 16. delovnim dnem. § Za delavce ne bo sprememb, ° bistveno pa bi razbremenili dolgotrajno bolne samoza-poslene. Pravično je, da se ob več kot 3-tedenskih odsotnostih vključi solidarnostno načelo. Vložili smo tudi predlog spremembe Zakona o dohodnini, s katero bi uvedli enotno splošno dohodninsko olajšavo v višini 7000 EUR. Povprečna mesečna neto plača bi tako bila za dobrih 81 EUR višja. To bi rešilo tudi težavo delavcev migran-tov, ki zaradi nižje obdavčitve v Avstriji doplačujejo dohodnino v Sloveniji. Za boljši davčni položaj družin pa predlagamo ponovno usklajevanje davčnih olajšav z rastjo inflacije. To zlasti zadeva uveljavljanje dohodninske olajšave za vzdrževane družinske člane. Te spremembe so pravične, pomembno bi prispevale k povečanju domače potrošnje, s tem pa h gospodarski rasti. Pa še manj bi bilo izogibanja davkom. MATEJ TONIN, poslanec N.Si Skrbijo za urejenost mesta Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik ima v letošnjem letu zaposlenih deset oseb preko programa javnih del, s čimer omogoča vključenost brezposelnih oseb v delovno okolje in širjenje socialne mreže, vendar le za eno leto oziroma izjemoma za dve leti. »Zaposleni preko javnih del so preko celega leta skrbeli za čistočo starega mestnega jedra in njegove okolice ter vzdrževanje javnih sanitarij. Njihovo delo obsega čiščenje plevela, ureditev živih mej in zelenih površin (Park Evropa, Keršmančev park ...), zalivanje cvetličnih gred, čiščenje pločnikov po zimski službi, košnjo bre-žin ob občinskih cestah in drugo ... V trenutnem letnem času imajo največ dela z odpadlim listjem na javnih površinah in posledično tudi s čiščenjem muld,« pravijo na občini, kjer se »javnim delavcem« zahvaljujejo za njihov prispevek k lepšim in urejenim javnim površinam. Občina se je v teh dneh prijavila že na javni razpis Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za sofinanciranje programov javnih del v letu 2018, in sicer za zaposlitev šestih posameznikov, ki bi skrbeli za urejanje javnih površin. Te dni imajo delavci javnih del največ dela z odpadlim listjem. / Foto: Občina Kamnik Kamnik - družinam prijazno mesto Ko se s svojima puncama veliko sprehajam po našem lepem mestu, me izjemno veseli, da poleg vseh pridobitev v mestni in vaški infrastrukturi, novih cestah, pločnikih, tehnični in vizualni preobrazbi centra mesta, ne glede na letni čas, zaznavam mladostno energijo in živ utrip mesta. Kot občinska svetnica Liste Marjana Šarca sem ponosna, da smo občinski svetniki LMŠ na občinskih sejah v tekočem mandatu imeli posluh za spodbujanje projektov in dogodkov za otroke in družine, ker Kamnik tudi po vsebinah vedno bolj postaja družinam prijazno mesto. Glavni dogodki za otroke in družine so lepo razporejeni skozi vse leto in se jih vsakič znova veselimo v sladkem pričakovanju novosti in otroškega živ-žava. V maju nas je direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin razveselila z novostjo, da je prvič letos Veronikin festival potekal kar dva dneva. Iz sprva majhnega dogodka tako počasi nastaja festival, ki je eden večjih dogodkov za male in malo večje otroke v širši okolici. Koliko iskric v otroških očeh, smeha, zabave na številnih gledaliških in otroških nastopih in ^delavnicah, ki so se jih otroci ude-< ležili skupaj s starši. Poseben pe-|čat tej prireditvi daje ohranjanje |kulturnega izročila o legendi o f kamniški Veroniki, ki je prišla iz ¡svojega skrivališča pod Malim gra-I dom. Poučni pridih je festivalu go-¡tovo dal slogan letošnjega festivala I »Vse izmišljeno novo - je pozablje-i no staro«, zato je na delavnicah bil S poudarek tako na srednjem kot na I sodobnem veku in prepletanju sta® rih običajev, tradicije in znanja na-|ših prednikov, ki ga nadgrajujemo jv sodobnem svetu današnjega očasa. Prav je, da otroke preko takšnih dogodkov naučimo spoštovati svoje korenine, izročila in znanje prednikov. V okviru festivala je potekala tudi tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko, ki je najboljši prikaz, da so naši predniki tudi dobro in okusno jedli in si moramo recepte naših babic zapomniti tudi za naslednje generacije. Otroški dogodki takšnega formata pa imajo dodano vrednost ravno zaradi povezovanja in sodelovanja izobraževalnih in vzgojnih ustanov, saj so za male otroke iz kamniških vrtcev nastopali »ta veliki« učenci iz OŠ Toma Brejca in OŠ Marija Vera ter dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, posebno presenečenje so pripravili učenci OŠ Frana Albrehta, ki so zjutraj organizirali turistično vodenje po starem delu Kamnika. V dobi računalnikov, tablic in pametnih telefonov je izjemnega pomena tudi spodbuda s strani športnih klubov, ki so se tudi letos predstavili otrokom in staršem. In veseli smo lahko, da imamo športnega podmladka v Kamniku veliko. Tudi bukvarnica in knjižna menjalnica za otroke sta prijetna in koristna spodbuda, da naši malčki in starejši otroci ekrane svojih telefonov vendarle zamenjajo za živo-pisane knjige in tako poskrbijo za zdrav razvoj svojih možgančkov. Zato kot mamica, občanka in občinska svetnica LMŠ dajem vse pohvale glavnima nosilcema tega zabav-no-poučnega projekta Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Vrtcu Antona Medveda Kamnik. Julija meseca nas je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik prijetno presenetil z novimi poletnimi kulinaričnimi petkovimi večeri, kamor je drlo staro in mlado. Prizorišču vseh večerov je dodal posebno doživljajsko noto park Evropa, ki se je s pomočjo ležalnikov, mizic, kock sena in živo-barvnih odejic spremenil v udobno jedilnico. Vsak julijski in prvi avgustovski petek so lokalni ponudniki poskrbeli za dobro hrano in pijačo, z različno zvrstjo glasbe pa so nas navduševali kamniški in drugi odlični glasbeniki. Ocenjujemo, da je v vseh kulinaričnih večerih park Evropa obiskalo preko 2000 obiskovalcev. Veliko število družin, otrok in odraslih je spodbuda tudi za druženje drugo leto, saj smo lačni takšnih dogodkov, kjer srečujemo prijatelje, poklepetamo z znanci in kjer neznanci postanejo prijatelji. Otroci niso hoteli domov, ker je celoten ambient parka z vso ponudbo nekako magično vplival na njih. Avgusta se je odvil tradicionalni 14. KAMfest, največji poletni kulturni festival za otroke, mladino in odrasle v širši regiji. Kot se pogovarjam z mamicami in očki, morajo zaradi svojih otrok in tudi svojih želja celo prilagoditi letni dopust, da ne zamudijo veselega poletnega dogajanja v Kamniku. To pa je veliko priznanje idejnemu očetu in izvajalcu projekta Goranu Završniku in njegovi neumorni ekipi in pa seveda Občini Kamnik, ZTŠK ter kamniškim sponzorjem, ki že toliko let prepoznavamo veliko dodano vrednost tega festivala za promocijo Kamnika na eni strani in na drugi strani bogat program - več kot 50 dogodkov za otroke, mladino in odrasle - od otroških delavnic in predstav za otroke, družabno-špor-tnega dogajanja, kino projekcij in gledališča za odrasle do koncertov velikih in manjših glasbenih zvezd. Vsako leto smo deležni nadgradnje dogodkov in tudi letos je bil festival deležen vsebinske in lokacijske razširitve. Vse se je dogajalo na petih stalnih prizoriščih. Otroški, glavni in večerni oder so bili letos postavljeni v Kršmančevem parku - z družabnim dogajanjem, ustvarjalnimi delavnicami in lutkovnimi predstavami za družine z otroki, z razgledom na Kamniško Bistrico s sijočim, mednarodno-zabavnim programom. Prijetna popestritev je bil letni kino na novi lokaciji v samostanu Mekinje, kjer smo med skrivnostnimi zidovi dobili poslastico vsi filmski sladokusci. Tudi na novo oživljen Katzenberg nas je letos z interaktivnimi dogodki navdihoval med KAMfestom in tudi celo poletje. Zgradba, polna zgodb, je bila obogatena z gledališčem, poezijo, multimedijsko umetnostjo in glasbo. Dopusti za drugo leto so že načrtovani pred in po KAMfestu. Letos smo z nestrpnostjo dočakali 8. Čarobni dan, ki je v Arboretum Volčji Potok ponovno privabil številne družine iz vse Slovenije. Po besedah organizatorke Barbare Novak, direktorice družbe Netvizija, d. o. o., in Zavoda Zaupanje je letos prišlo več kot 20.000 obiskovalcev. Čarobni dan je že tradicionalno eden največjih slovenskih družinskih dogodkov daleč naokoli, kjer so nas v pravljično zelenem in cvetličnem parku Arboretum Volčji Potok razveseljevale ustvarjalne, plesne, športne in druge delavnice, v katerih so najmlajši in tudi večji otroci lahko izrazili svojo ustvarjalnost ter se ob tem še neskončno zabavali in igrali. Mladostnike in starše je razveseljevala glasba številnih znanih slovenskih glasbenih izvajalcev. Tako po besedah direktorja Arbretuma Volčji potok predvsem tako množično obiskane družinske prireditve dokazujejo, da je Arboretum prepoznan družinski park in najlepši prostor v Sloveniji. Otroci pa bi verjetno dodali - z najlepšim in najboljšim otroškim igriščem. Občini Kamnik se zahvaljujem, ker Kamničanom delno subvencionira nakup letne vstopnice, da lahko celotne družine redno obiskujemo ta čudoviti park v naši občini. Posebno pa so bili letos veseli in zadovoljni uporabniki in zaposleni Dnevnega centra Štacjon, ki so prvič sodelovali na dogodku Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok. Na stojnici, ki jo je Dnevnemu centru Štacjon brezplačno omogočil Zavod Zaupanje, organizator Čarobnega dne, so štacjonci razstavili svoje izdelke in jih ponudili obiskovalcem. Zanimanje za izdelke je bilo precejšnje, obiskovalci pa so z veseljem prisluhnili tudi štacjonski zgodbi - rojstvu, delovanju in namenu DC Štacjon. Občasno se je ob stojnici odvila tudi lutkovna predstava Morski pes Anton v izvedbi avtorja Luke Vasle-ta, zaposlenega v Dnevnem centru. Otroci so ji z veseljem prisluhnili, prav tako so se ob njej zabavali tudi njihovi starši. Ne samo ogromno število obiskovalcev Čarobnega dne, temveč predvsem zadovoljstvo in sreča naših najmlajših sta spodbuda, da ZTKŠ, Občina Kamnik in svetnice in svetniki Liste Marjana Šarca tudi drugo leto podpremo ta odmevni projekt, ki v Arboretum Volčji Potok in Kamnik privablja tako veliko množico obiskovalcev. In zdaj že z nestrpnostjo in velikim pričakovanjem v očeh mojih hčerkic čakamo na najbolj magični dogodek leta v našem mestu - prižig novoletnih lučk z našim županom. Decembrsko rajanje v mestu v soju praznično razsvetljenega mesta vsem družinam in tudi vsem malce osamljenim ljudem pričara iskrice v očeh, upanje v srcu in nasmeh na obrazu. Vida Črmelj, občinska svetnica Liste Marjana Šarca ! ms Lista Marjana Šarca svetni&ka skupina Kamničan^g petek, 17. novembra 2017 5 Aktualno Slabši pridelek sadja Pozeba je v kamniški drevesnici precej zmanjšala pridelek. Namesto sedemsto so nabrali le sedemdeset ton sadežev. Aleš Senožetnik Kamnik - Podjetje Mirosan deluje že od leta 1954 in se ukvarja s pridelavo sadja in sadnih sadik. Skrbijo za približno 120 hektarov sadovnjakov v Savinjski dolini, pred dvanajstimi leti pa so prevzeli tudi skrb za kamniško drevesnico na Zapricah. V Kamniku na približno devetnajstih hektarih gojijo jabolka, na enem pa hruške. Neugodne vremenske razmere pa so letos botrovale precej manjšemu pridelku, kot so si ga obetali. Kot nam je povedal vodja poslovne enote v Kamniku Brane Tič, so pridelali le slabih deset odstotkov planiranega pri- delka. Namesto sedemsto ton le sedemdeset. Preostanek je namreč vzela pozeba. Pridelek sicer dobro prodajajo, največ gredo v promet seveda jabolka, ki jih je mogoče kupiti v drevesnici. Si pa v podjetju že dlje časa prizadevajo za izgradnjo pravega prodajnega prostora z manjšo hladilnico, kjer bi lažje prodajali pridelke. A zaradi dolgotrajnih denacionaliza-cijskih postopkov, ki so sicer sedaj že zaključeni, ter birokratskih ovir to še ni bilo mogoče, prizadevajo pa si, da se jim želja v prihodnje vendarle uresniči. V kamniški drevesnici pa je možen tudi nakup različnih vrst sadik, ki jih v drevesnici Prav jesenski čas je najbolj primeren za sajenje sadnih dreves. Kot pravi Brane Tič, kupci še vedno največ posegajo po jablanah, saj so jabolka hvaležen sadež, ki ga lahko tudi dlje časa hranimo. večinoma vzgojijo sami. Gre za različne sorte jabolk in hrušk pa tudi kostanja in orehov ter raznega jagodičevja, asimine, aronije ... Kot pravi sogovornik, skoraj da ni sadnega drevja, ki ga pri njih ne bi bilo mogoče dobiti. Prav V kamniški drevesnici so potrgali le desetino pričakovanega pridelka sadja. / Foto: Aleš Senožetnik Dva nova defibrilatorja Po zaslugi Komunalnega podjetja Kamnik in podjetja CI&CA je mreža avtomatskih defibrilatorjev po občini še večja. Dva nova so namestili na Cankarjevi cesti in v Podgorju. Jasna Paladin Kamnik, Podgorje - Na avtomatski eksterni defibrilator (AED) na pročelju upravne stavbe Komunalnega podjetja Kamnik opozarja že tabla ob Cankarjevi cesti, ki je prva tovrstna pri nas. Težava defibrilatorjev je namreč pogosto v tem, da občani ne vedo, kje so, s tovrstnimi tablami, ki jih bo v prihodnje še več, pa bi se obveščenost povečala. Ker je defibrilator nameščen na zunanji strani stavbe, tik ob vhodu, bo ob morebitnih nesrečah na voljo vsem občanom, ne le zaposlenim v podjetju, in tudi obiskovalcem bližnjega Kršmančevega parka. Avtomatski defibrilator na pročelju upravne stavbe Komunalnega podjetja Kamnik / V Komunalnem podjetju Kamnik so v petek, 10. novembra, za svoje zaposlene pripravili tudi predavanje o oživljanju in uporabi defi-brilatorjev, ki ga je skupaj s svojimi sodelavci - tako na teoretični kot na praktični ravni - pripravil direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj. Kot je v uvodu povedala direktorica Komunalnega podjetja Kamnik Anča Cvirn, področju zdravstva namenjamo premalo pozornosti in defibri-latorji lahko na preprost način rešijo življenja. Zato je toliko bolj pohvalno, da so enega namestili tudi v prostorih podjetja CI&CA v Podgorju, kjer se na tehničnih pregledih in drugih opravkih dnevno zvrsti veliko občanov. Tudi tam so za zaposlene pripravili prikaz uporabe avtomatskega defi-brilatorja. jesenski čas pa je tudi najbolj primeren za sajenje. Kot pravi Brane Tič, kupci še vedno največ posegajo po jablanah, saj so jabolka hvaležen sadež, ki ga lahko tudi dlje časa hranimo, medtem ko je večina ostalega sadja bolj sezonskega. Zato ni čudnega, da jablana še vedno ostaja kraljica večine sadovnjakov. Vendarle pa v zadnjih letih opažajo tudi porast povpraševanja po neavtohtonih vrstah sadnega drevja. Na svojih vrtovih ljudje precej gojijo kivi pa tudi kaki in v zadnjem času figo. K razmahu tega sadja na naših vrtovih prispevajo klimatske spremembe, mile zime in topla poletja. A kot pravi Tič, kupce ob nakupu opozorijo, da gre za rastline, ki lahko v naših geografskih legah uspevajo le pogojno, če so pravilno posajene in rastejo na pravi lokaciji z dovolj sonca in toplote. Gostija v deželi branja Takšen je naslov letošnjega dneva splošnih knjižnic, ki ga praznujemo 20. novembra. Poseben program ob tem pripravlja tudi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - Združenje splošnih knjižnic bo z dnevom splošnih knjižnic tudi letos povezalo več kot 50 krajev po Sloveniji. Pestre programe bodo knjižnice pripravile v tednu med 20. in 24. novembrom, nič drugače ne bo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. V ponedeljek, 20. novembra, kamniška knjižnica tako vabi na dan brezplačnega vpisa v vseh svojih enotah, kjer bodo novim članom podarili brezplačno enoletno članarino. V torek, 21. novembra, bodo knjižničarji za bralce pripravili izbor kakovostnih knjig slovenskih avtorjev Slovenskih top 10. Sreda, 22. novembra, bo v znamenju razstave Drobni, a pomembni, ki prinaša izbor publikacij drobnega tiska, ki je za promocijo svoje dejavnosti nastajal v kamniški knjižnici. V ponedeljek, 20. novembra, kamniška knjižnica vabi na dan brezplačnega vpisa v vseh svojih enotah, kjer bodo novim članom podarili enoletno članarino. Razstavili bodo vabila na literarne večere, zgibanke s predstavitvijo različnih dejavnosti za otroke in odrasle, vabila na tečaje, delavnice in različne plakate. Ker knjižnica niso samo knjige, bodo v četrtek, 23. novembra, za najmlajše pripravili dopoldanske in popoldanske igralne urice, v petek, 24. novembra, pa bodo obiskovalci lahko dobili tiskan priporočilni seznam knjig za otroke in mladostnike z aktualno med-generacijsko vsebino z naslovom Modrost je mladost. ZBIRANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH Spoštovani občani Občine Kamnik! Poleg ločenega zbiranja odpadkov v okviru posameznega gospodinjstva imate občani na voljo tudi ločeno zbiranje in odlaganje različnih vrst odpadkov v za to postavljene zabojnike na tako imenovanih ekoloških oto kih. Na vsakem ekol oškem otoku se nah ajajn zabojniki za ločeno zbiranje: • PAPIRJA (v zabojnik sodijo: časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, p isazniški pa po ooojni papir, papirnate vrečke, ka rtonska embalaža, l epenka itd ...), • EMBALAŽE (v zabojnik sodijo: plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in bijač, sestavljena embalaža - »tetrapak«, plastične vrečke, plastična in kovinska folija, plastični kozarčki in lončki ipd ...) in • STEKLA (v zabojnik sodijo: steklenice živ il i rs pija č, steklena embalaža zdravil in kozmetike, kozarci vloženih živil itd ...). Prava tako je v ošviru določenih ekoloških otokov možna oddaja odpadnih oblačil in tekstila in drobne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij (OEEO). EKOLOŠKI OTOK (lokacija) OBLAČILA OEEO 1 KAMNIK - Jakopičeva ulica pri igrišču v 2 KAMNIK - Klavčičeva ulica pri trafo postaji v 3 KAMNIK - Pri OŠ Marija Vera v 4 KAMNIK - Frančiškanski trg v 5 KAMNIK - Steletova ulica pri SKG-Upravniku v 6 SREDNJA VAS PRI KAMNIKU - Pri marketu Tuš v v 7 ŠMARTNO V TUHINJU - Pri čistilni napravi V v 8 MOTNIK - Pri trgovini Motnik V 9 ČRNA PRI KAMNIKU - Podstudenec V 10 STAHOVICA - Na začetku poti na Sv. Primoža V v 11 GODIČ - Dom krajevne skupnosti V 12 TUNJICE - Na parkirišču pri cerkvi V v Vletošnjem letu beležimo ponavljajoče kršitve s poloG^a nepravilnega odlaganja odpadkov na posameznih ekoloških otokih (odlaganj e kosovnih, gradbenih, nevernih odpad kov ipd.). V podjetju se vsodelovanju z občinsko inšpektošico trudimo identificirati povnročitelje nezakomtega odlaganja odpadkov in jih tudi ^elnršku ustrezno eankcionirati. Bi pa bili zelo veseli, če bi b(i občani v tovrstnih primerih onesnaževanja bivanjskega okolja bolj občutljivi oziroma bi se odločali za sporočanje informacij v zvezi s kršitelji. Na tem mestu zato pozivamo vse odgovorne občan e, ji boste kadarkoli p riča nezakonitemu odlaganju odpadkov, da se oPrnete na: Občina Kamnik - Pristojna inšpektorica - telefon: 01 831 81 21; e-pošta: bogomira.skvarca@kamnik.si. Publikus, d. o. o. - Operativni center Kamnik - telefon: 01 / 723 82 42; e-pošta: oc.kamnik@publicus.si. 6 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % Iz naših krajev Mojstrice vezenja v tehniki rišelje Udeleženke delavnic vezenja iz Kamnika, Škofje Loke in Trzina pod vodstvom Majde Vavpetič so svoje izdelke razstavile v preddverju občinske stavbe. Jasna Paladin Kamnik - Preddverje in stopnišče občinske stavbe bo do 11. decembra povsem v znamenju vezenin, natančneje različnih prtov, okvirjenih prtičev in zaves, izvezenih v tehniki rišelje. V sredo, 15. novembra, popoldne so jih razstavile udeleženke delavnic, ki jih v treh krajih, tudi Kamniku, vodi Majda Vavpetič. Obiskali smo jih že dan prej, ko so razstavo postavljale. »V Kamniku se dobivamo v prostorih Društva upokojencev Kamnik, čeprav med nami niso samo upokojenke, nekaj je starih tudi okoli petdeset let, mlajših pa resda ni. Tokrat razstavljamo izdelke, ki smo jih ustvarile v zadnjih dveh letih. Na de- Kamniške vezilje, ki so izdelke v tehniki rišelje izvezle pod vodstvom Majde Vavpetič (druga z leve). / Foto: Jasna Paladin lavnici se skupaj učimo in izmenjamo vzorce, nato pa večinoma ustvarja vsaka doma, čeprav gre za eno bolj zahtevnih tehnik vezenja. Tudi dolgotrajnih, saj moramo po vezenju izdelek najprej oprati, nato pozorno in natančno izstriči, pri tem pa moramo biti pozorne na prav vsako nit. Pomembno je, da se zavedamo, da pri vezeninah in ri-šeljeju ne gre le za prosti čas in ročna dela, ampak predvsem za ohranjanje naše kulturne dediščine,« nam je povedala mentorica Majda Vavpetič in dodala, da so se pri postavitvi razstave zares potrudile. Prav vsak izdelek so, preden so ga obesile na steno, zlikale, »saj tak z gubami ne sodi na razstavo.« Na ogled so zelo različni vezenine, od majhnih prtov do večjih zaves. / Foto: Jasna Paladin Odprtje razstave so vezilje obogatile s kulturnim programom, v katerem so na- stopile Ljudske pevke Predice in harmonikar Jože Jagodic. Jubilej folklorne skupine Folklorna skupina Društva upokojencev Komenda, ki ima veliko prijateljev in somišljenikov tudi v občini Kamnik, je 21. oktobra praznovala petnajstletnico delovanja. Janez Slapnik Komenda - V letu 2002 sta folklorno skupino ustanovila pokojni predsednik Društva upokojencev Komenda Janez Kimovec in Valter Horvat, vodja folklore. Skupino, ki ima sedem stalnih parov, že od vsega začetka spremlja trio: harmonika, bas in klarinet. Prvič so nastopili na prireditvi Srečanje upokojencev Gorenjske 2002, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Komenda. Udeležencev je bilo okoli štiri tisoč in med njimi jih je pozdravil tudi pokojni Janez Drnovšek. Svojo prepoznavnost so izkazali na številnih domačih in mednarodnih festivalih, prijateljske vezi so stkali tudi v Avstriji in Italiji in v vseh republikah nekdanje Jugoslavije. V vseh teh letih Folklorna skupina Društva upokojencev Komenda so plesali že na 426 nastopih. Po osmih letih delovanja je skupino zaradi bolezni zapustil Valter Horvat. Vlogo vodje skupine je prevzel Janez Slapnik, umetniški vodja pa je postala Mojca Mršol iz Ljubljane, ki s strokovnim vodenjem in plesno izvedbo nadgrajuje glasbene elemente. Ansambel in plesalci ostajajo ustvarjalnega duha in se veselijo novih izzivov za nadaljnje delovanje, saj skupina diha enotno, prijateljsko, predvsem pa odkrito, tako da vse težave hitro rešijo in se veselijo vsakega nastopa. Jesen na Vranji Peči Zadnja oktobrska nedelja je krajane Palovč in Vranje Peči privabila v Budnarjevo hišo, da bi vranjepeškim šolarjem pokazali, kako se z njimi veselijo njihovega uspeha pri raziskovanju in ustvarjanju iz materialov, ki jih ponuja jesenska narava. Maja J. Štefin Vranja Peč - Naš breg odmeva nad dolino, raztegnjen spi. Ptice goni veter po modrini. Skozi vas se tihotapi cesta gor k domačijam, od koder vsako jesen od povsod hitijo mladi koraki v staro šolo, ki trudna oživlja svoje skrite učenosti. Šola na Vranji Peči je živa kljub starosti, globoko v sebi nosi zgodovino raztresenih vasi, razbija njihovo osame-lost in v mehkobo jesenskih dni prinaša življenje najmlajših in odraščajočih prebivalcev teh krajev. Jeseni se vsako leto znova v njih prebudi želja prisluhniti lepoti narave, njenim čudovitim barvam, ki so razlite čez gozdove in travnike in s svojimi plodovi prebujajo v šolarjih željo po ustvarjanju. Zadnja oktobrska nedelja je krajane privabila v Budnarjevo hišo, da bi vranjepe-škim šolarjem pokazali, kako se z njimi veselijo njihovega uspeha pri raziskovanju in ustvarjanju iz materialov, ki jih ponuja jesenska narava. Neverjetna je njihova iznajdljivost, predvsem pa pridnost, kar lahko občudujemo v razstavljenih izdelkih. Razstavo so pripravili učenci drugega, tretjega, četrtega in petega razreda. Vseh je skupaj le peščica, če jih primerjamo s šolami v mestu. Zato moramo še z večjim zadovoljstvom občudovati njihovo prizadevnost in sposobnost. Vranjepeški šolarji v Budnarjevi muzejski hiši / Foto: Maja J. Štefu Zgodbe jesenskih plodov so med starimi stenami še zgovornejše. / foto: maja j. štefin Res pa je, da otroci potrebujejo nekoga, ki jih vodi, ki jim pomaga iskati pot k ustvarjanju, k izbiri lepega in uporabnega. Vranjepeške šolarje z veseljem in naklonjenostjo spremlja in jim pomaga Evelina, študentka tretjega letnika umetnostne zgodovine. V na videz neuporab- nih pobranih sadovih in odpadlem listu, v suhi veji ... se najdejo neverjetne podobe resničnega sveta, ki jih more oživiti samo otroška domišljija. Zgodbe jesenskih plodov so med starimi stenami častitljive Budnarjeve hiše še zgovornejše. Samo če jim znamo prisluhniti. Kamničan ^ petek, 20. oktobra 2017 ll Zanimivosti n , • v • ■ • v Starejši za starejse Program Starejši za starejše, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije, od leta 2004 pa ga izvajajo tudi prostovoljke Društva upokojencev Kamnik, je oktobra v Bruslju prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope. S svojimi obiski na domu želijo prostovoljke zgolj pomagati, zato starejše pozivajo, da je nezaupanje odveč. Jasna Paladin Kamnik - Odmevna evropska nagrada, ki je dokaz, da program Starejši za starejše, ki je edinstven v Evropi, v tujini cenijo bolj kot doma, je močno razveselil tudi prostovoljke Društva upokojencev Kamnik, kjer se programu posvečajo že od leta 2004. natorice, ter nam predstavi anketo, ki jo je izpolnilo že več kot tri tisoč občanov. V program so vključeni tako člani kot nečlani društva. Anketa ima na štirih straneh 62 vprašanj, vprašani odgovorijo na tista, na katera želijo, odgovore pa vnesejo v poseben program, v katerega dostopata le koordi-natorica in njena pomočnica poznajo dovolj. Še posebej v blokih težko pridemo do njih, na vasi še gre, kjer se vsi poznajo med seboj in so veseli obiskov, v blokih je pa veliko ljudi osamljenih pa še do njih ne moremo. Veliko je tudi takih, ki so veseli naših obiskov, a z anketo ne želijo imeti nič, neradi nam zaupajo karkoli, čeprav jih ne sprašujemo ničesar ko- kar je tudi namen projekta. In kot pove že ime samo -starejši za starejše, saj se najbolje razumemo med seboj in si tako tudi najlažje pomagamo. Nezaupanje je sicer razumljivo, saj po vratih trkajo različni ljudje, a pri našem programu povsem nepotrebno,« pa pravi koordinatorica projekta Branka Lap. Branka Lap, koordinatorica projekta Starejši za starejše Društva upokojencev Kamnik / Foto: Jasna Paladin »Začeli smo med prvimi v Sloveniji, prvo leto je v programu sodelovalo le enajst društev, danes pa jih je že preko dvesto. V celi Sloveniji je v program vpetih približno 400 prostovoljcev, trideset tudi v Kamniku, a vse skupaj nas čaka še veliko dela, vedno pa se vse zatakne pri denarju. Resda smo prostovoljci, a plačati je treba potne in druge materialne stroške, izobraževanja in podobno. V kamniški občini smo v program zajeli že več kot tri tisoč starejših od 69 let, to starostno mejo pa postopoma zvišujemo, saj so številni v teh letih še zelo vitalni. Prihodnje leto nameravamo v anketo vključiti še okoli 600 občanov,« pravi Marjana Berlec, začetnica programa Starejši za starejše v Društvu upokojencev Kamnik, ena od prostovoljk in danes pomočnica koordi- s posebnim geslom, zato zlorabe niso mogoče. V anketi starejše sprašujejo denimo, kje in s kom živijo, ali imajo v stanovanju tekočo vodo in kopalnico, kako se ogrevajo, kdo jim čisti stanovanje oz. hišo, kdo hodi v trgovino, koliko obrokov na dan imajo, ali potrebujejo zdravstveno nego, pravno svetovanje, pomoč pri dnevnih opravilih, kako pogosto obiskujejo zdravnika, si želijo pomoč prostovoljcev in podobno. »K vsem, ki so izpolnili anketo, hodimo na ponovne obiske, da preverimo, ali se je situacija kaj spremenila, morda poslabšala in ali kdo potrebuje pomoč. Prostovoljke dobro poznamo okolje, kjer delujemo, in tudi ljudje poznajo nas, a številni so zelo nezaupljivi, sploh tisti, ki niso člani našega društva in projekta še ne Marjana Berlec, predsednica socialne komisije Društva upokojencev Kamnik / Foto: Jasna Paladin »Prostovoljke imamo posebne izkaznice, s katerimi se predstavljamo, in brez skrbi, ničesar vam ne bomo prodale, v nič pregovorile, ne zanima nas višina vaše pokojnine, le kako živite, ali kaj potrebujete, morda kakšen nasvet pri izpolnjevanju obrazcev in ali ste zdravi. Le tako vam lahko pomagamo, kar je tudi namen projekta.« čljivega. Prostovoljke imamo posebne izkaznice, s katerimi se predstavljamo, in brez skrbi, ničesar vam ne bomo prodali, v nič pregovorili, ne zanima nas višina vaše pokojnine, le kako živite, ali kaj potrebujete, morda kakšen nasvet ali pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, denimo za vdovsko pokojnino - še vedno jih veliko sploh ne ve, da imajo to pravico - in ali ste zdravi. Le tako vam lahko pomagamo, Dobro sodelujejo tudi s Centrom za socialno delo Kamnik in Občino Kamnik, s katero ima Društvo upokojencev Kamnik sklenjen tudi socialni sporazum. Starejše, bolne in osamljene bodo v teh dneh obiskali tudi v okviru društvene socialne komisije. »Vedno so nas veseli, čeprav prinesemo le kakšno malenkost. A največ štejeta prijazna beseda in pozornost, saj tako vedo, da niso sami.« Prostovoljke Društva upokojencev Kamnik, ki izvajajo program Starejši za starejše. / foto: arh iv Društva upokojencev Kamnik Mali grad je bil osvetljen z modro Kamnik - V torek, 14. novembra, smo praznovali svetovni dan sladkorne bolezni, na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov Kamnik pa smo ga na poseben način obeležili tudi v Kamniku. Stražni stolp Malega gradu so namreč osvetlili z modro barvo, s čimer so želeli na to bolezen opozoriti čim več ljudi. J. P. Svetovni dan sladkorne bolezni je bil tudi v Kamniku obarvan z modro. / Foto: Jasna Paladin Po stezi pastirjev in tekačev Kamnik - V Domu kulture Kamnik bodo nocoj, 17. novembra, ob 19. uri predvajali dokumentarno-igrani film z naslovom Po stezi pastirjev in tekačev, ki je posvečen organizatorjem, tekmovalcem in vsem ostalim soustvarjalcem letošnjega 16. evropskega prvenstva v gorskih tekih, ki so ga člani Kluba gorskih tekačev Papež ob podpori občine in krovne atletske zveze julija gostili na Veliki planini. Pred ogledom filma bo zbrane pozdravil direktor 16. evropskega prvenstva v gorskih tekih Dušan Papež, sledila pa bosta podelitev priznanj in družabno srečanje. J. P. Pisateljica, pesnica in prevajalka Milanka Dragar je nedavno izdala knjigo Dediščina molka. V njej na osnovi pričevanj in dokumentarnih virov piše o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu in hrvaških otrok v Matjaževi jami pri Pevnem maja 1945. Tem ljudem ni bilo nasilno odvzeto le življenje, ukraden jim je bil tudi grob, pravi avtorica, ki je pred leti raziskovala tudi zločine v Srebrenici. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si * Poštnina Gorenjski Glas 8 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % Kultura T* v* •• v 1 Lirasi pojejo že sto petintrideset let Priznanje iz rok župana Marjana Šarca je v imenu lirašev prevzel predsednik zbora Jože Prezelj. »Tradicija 135-letnega neprekinjenega delovanja je nekaj, česar se ne da ustvariti čez noč. Lira že dolgo nadaljuje zgodbo slovenskega Kamnika, zdaj Kamnika v neodvisni, samostojni Sloveniji.« i 1. stran Ob visokem jubileju smo k pogovoru povabili dolgoletnega umetniškega vodjo Lire prof. dr. Andreja Misso-na, skladatelja resne glasbe iz Škofje Loke, ki liraše vodi zadnjih sedemnajst let. Prvo slovensko pevsko društvo Lira velja za najstarejši moški zbor pri nas. Kaj štejete za svoj začetek? »Tu bi morali vprašati bolj previdno: Prvo slovensko pevsko društvo Lira je prvo slovensko uradno registrirano pevsko društvo. Nesporazumi okrog izraza so v tem, da Lira ni niti najstarejši zbor, niti najstarejše društvo, niti najstarejše pevsko društvo na Slovenskem, pač pa zgolj prvo slovensko pevsko društvo, ki je 9. novembra leta 1982 imelo statut, pravila v desetih členih, uradno overovljena pri tedanji krajevni oblasti, v dokumentu s številko 9654, s podpisom tedanjega zastopnika cesarja in kralja Franca Jožefa, barona Andreja Wink-lerja in njegovim žigom. In to je vse. To so potrjevali že tedanji glasbeniki, med njimi tudi Emil Adamič. O tem pa govori tudi delo Musikbuch aus Österreich, ki ga je uredil Hugo Botstiber in je izšlo leta 1911 na Dunaju. V njem so popisana vsa društva, ustanovljena na Av-stro-Ogrskem. Za slovensko ozemlje je navedeno, da je starejše od kamniške Lire edino nemško moško pevsko društvo iz Dravograda, ki je bilo ustanovljeno, najbrž formalno, leta 1873 in ne obstaja več.« Koliko pevcev in zborovodij je bilo v vseh teh letih vključenih v zbor? »Na to vprašanje je skoraj nemogoče odgovoriti 'iz glave', kajti morda bi se dalo prešteti člane zbora od nastanka do danes, bi pa bilo kar dosti dela s tem, saj mnogi pevci pojejo kratek čas, drugi daljšega. 'Čez pa- lec', na osnovi svoje izkušnje, lahko ekstrapoliram, da se v desetih letih navadno zvrsti okrog petdeset pevcev. V 135 letih bi to bilo okrog 650 pevcev in tudi pevk, saj je nekaj časa deloval tudi mešani zbor.« Vi zbor vodite že od leta 2000. Kako je biti del tako dolgoletne zgodbe? »Preprosto rečeno, delamo skupaj, v svoje skupno, glasbeno zadovoljstvo. In dokler bo tako, naj kar traja!« Koliko pevcev zbor združuje danes? Pogrešate več mladih? »Imamo okrog petindvajset članov, starejših in mlajših, nekaj tudi takih, ki so z nami bolj občasno. Ne pogrešamo le mladih, tudi kakšnega starejšega, mladega po srcu. Imamo program, ki za mnoge pevce ni lahek, pojemo v več jezikih, nastopamo doma in na tujem. In veseli smo vsakogar, ki ima glas, voljo in potrpljenje, da se nam pridruži.« Vaš repertoar je pester. Katere pesmi najraje prepevate? »Trudim se, da izbiramo skladbe, ne glede na slog, ki se nas dotaknejo. Upam, da vse prepevamo radi, vsaka skladba ima svoje življenje, ki ga zvočno izživimo in ga obujamo, če nas le pritegne. Vsekakor radi pojemo slovenske ljudske pesmi, tudi umetne, slovenske in tuje, pa tudi številne zimzelene popevke, operna dela, dela iz muzikalov idr., tako brez spremljave kot z raznimi instrumentalnimi spremljavami. Pojemo tako posvetne kot sakralne skladbe. Vsebine pa so tudi zelo raznovrstne. Če povzamem, umetnost sledi pestrosti, utripu življenja.« »Delamo skupaj, v svoje glasbeno zadovoljstvo. In dokler bo tako, naj kar traja!« Kako pogoste se dobivate in kdo vse je lahko vaš pevec -kakšne zahteve imate kot umetniški vodja? »Vaje imamo dvakrat na teden, od septembra do junija, če je treba, se dobimo tudi julija in avgusta. Pevci morajo imeti glas, predvsem pa glavo in srce na pravem mestu. Moj cilj niso tekmovanja, 'šport' je bolj za mlade glasove. Trudimo se po najboljših močeh, kolikor zmoremo, vedno v svoje zadovoljstvo. Smo pa na dokaj uglednem mednarodnem tekmovanju Praga cantat leta 2006 dosegli tudi lepo, srebrno priznanje, uvrstili smo se za nemškim in norveškim zborom, lepa priznanja pa so dosegle tudi povojne generacije pred nami, na zelo uglednih tekmovanjih. Včasih je dobro, da se tudi pevsko 'spopademo' na kakšnem tekmovanju. S petjem moramo pred vsem prepričati sebe in svoje poslušalce.« Kako boste obeležili svoj jubilej? Poleg koncerta v Domu kulture Kamnik pripravljate še kaj? »Vrh je bil vsekakor koncert v Domu kulture Kamnik, imamo pa svoje tradicionalne nastope, npr. na Sv. Primožu, 30. decembra letos, imeli smo tudi nekaj zanimivih nastopov: v Taboru pri Dornberku junija, v trnovski cerkvi v Ljubljani v začetku julija pa na Škerlovih dnevih v Kranjski Gori v avgustu. Vsi nastopi so nastopi 135-le-tnikov. Upam pa, da bodo jubilejni nastopi še in da bodo, bomo, nekoč prepevali tudi kot 150-letniki.« Menite, da so Kamničani na Liro dovolj ponosni? »Tega ne bi vedel, Kamnik ima pač veliko občanov. Smo pa pogosto del raznih občinskih dogodkov in tako naj bo tudi vnaprej. Tradicija 135-letnega neprekinjenega delovanja pa najbrž nekaj tudi je, nekaj, česar se ne da ustvariti čez noč. Lira že dolgo nadaljuje zgodbo slovenskega Kamnika, zdaj Kamnika v neodvisni, samostojni Sloveniji.« Kakšne načrte in želje v zboru še imate? »Morda preprosto rečeno, da bi radi z veseljem peli še naprej. Upam pa tudi, da prispevamo k temu, da je naše življenje manj dolgočasno ...« »Ne pogrešamo le mladih, tudi kakšnega starejšega, mladega po srcu. Imamo program, ki za mnoge pevce ni lahek, pojemo v več jezikih, nastopamo doma in na tujem. In veseli smo vsakogar, ki ima glas, voljo in potrpljenje, da se nam pridruži.« Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki danes šteje okoli petindvajset članov, na nedavnem slavnostnem koncertu, ko so se jim na odru pridružili člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. WUUf 1 If ™ SAT " ™ Internet ki f^l Signal s KRŽIŠČA - Krvavca INUVU« in LIMBARSKE GORE UGODNA CENA! Brezžično do objekta v optični vidljivosti! - TV od15EUR/mesec,INTERNETod13 EUR/mesec, TELEFONIJAod2EUR/mesec - Najbolj gledani kakelski programi s slovenskimipkdnapisi,tudi HD! - INTERNETNIin IPTVsignal tudi g Kamniškega gradu, Ambroža,Velike Planinci, Rožična, Pornbra, Kališča, Krivčevvga, Črnivca, Vranje peči, Zg. Palovč, Javoreicv in ostal ih . - Nudimo vam kvaHaeten servis TV in ostale A/V tehnike. ® 040 997 007 Prihodnost je v brezžičnih tehnologijah Zvezdar^ 10 let! www.zvezdatv.si www.gorosan.com Ples in glasba izpod kamniških planin Kamnik - Člani Folklorne skupine Kamnik vabijo na zdaj že tradicionalno folklorno prireditev z naslovom Ples in glasba izpod kamniških planin 2017, ki bo jutri, 18. novembra, ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. Kot pravijo kamniški folklorniki, so se tokrat še posebej potrudili in v goste povabili le najboljše folklorne skupine, ki so nastopile v finalu državnega ocenjevanja folklornih skupin ter s tem dosegle državno raven. Poleg njih bodo na kamniškem odru tako nastopili še plesalci Folklorne skupine Marko Beltinci, Folklorne skupine Gartrož Nova Gorica ter Folklorne skupine Sveti Jurij ob Ščavnici, program pa bodo obogatili še člani Tamburaškega orkestra Kulturno umetniškega društva Vrhpolje in narodno-zabavnega ansambla Odziv. Vstopnice po sedem evrov so na voljo na blagajni Doma kulture Kamnik. J. P. Razstava z likovne kolonije Lonjsko polje 2017 Radomlje, Kamnik - Člani Likovnega društva Senožeti Radomlje bodo v Galeriji Dika na Maistrovi ulici v Kamniku v prihodnjih dneh odprli novo razstavo, in sicer razstavo likovnih del in fotografij z letošnje likovne kolonije Lonjsko polje na Hrvaškem. Kot pravi predsednica Likovnega društva Senožeti Radomlje Danica Šraj, je bila naloga udeležencev omenjene likovne kolonije fotografirati različne motive in se na podlagi te izkušnje likovno izraziti. Še preden pa bo razstava na ogled v Kamniku (točen datum odprtja bodo še sporočili), si jo je mogoče ogledati v Galeriji Dom Radomlje (v kulturnem domu), kjer jo bodo odprli v petek, 24. novembra. V Radomljah bo na ogled do nedelje, 26. novembra, in sicer v soboto in nedeljo od 15. do 17. ure, nato pa jo bodo preselili še v Kamnik. J. P. Kamničan^g petek, 17. novembra 2017 9 Kultura Edinstveni ples keramike z ognjem Avtorica tokratne razstave iz cikla Keramika v izložbi v Hiši keramike je mlada besniška arhitektka Živa Slavec. Njeni zanimivi izdelki bodo na ogled do 9. decembra. Jasna Paladin Kamnik - V Hiši keramike so prejšnji četrtek odprli že peto letošnjo razstavo iz cikla Keramika v izložbi; tokratna gosti Živo Slavec iz Zgornje Besnice in nosi naslov Lesno žgani porcelan. »Naša čudovita izložba vedno znova kar sama kliče k temu, da v njej razstavimo izdelke različnih lončarjev in keramikov, saj vseskozi priteguje poglede mimoidočih. Od tod tudi zamisel za cikel razstav Keramika v izložbi, na katerih gostimo ustvarjalce, ki jih spoznavamo na različnih delavnicah in srečanjih po Slo- veniji,« je cikel razstav predstavila predsednica KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka Tatjana Hlačer, ki je skupaj s svojimi somišljeniki tokrat povabila Živo Slavec, arhitektko po izobrazbi in predavateljico risbe na Fakulteti za dizajn, zadnja leta pa vse bolj navdušeno lončarko, ki je pomembno znanje pridobivala tudi na eni od delavnic KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka. Oblikovanja na lončarskem vretenu se je namreč učila na delavnici oblikovalke Ines Kovačič. Na tokratni razstavi je predstavila svoje eksperimentiranje z različnimi vr- Avtorico je predstavila in se ji za sodelovanje zahvalila predsednica KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka Tatjana Hlačer. / Foto: Jasna Paladin Keramika v izložbi je tokrat delo Žive Slavec iz Zgornje Besnice. / Foto: Jasna Paladin stami gline, porcelana in tehnikami žganja, predvsem v lesni peči pa tudi električni, tudi pri zelo visokih temperaturah, ki omogočajo prav edinstveno ustvarjanje. »Tokrat sem se najbolj posvetila porcelanu - kaj vse se da z njim narediti, kako se odziva na različne tehnike, kako se da oblikovati in žgati in kaj vse se vanj lahko vmeša, denimo rdeča in siva glina. Žganje na visokih temperaturah, tudi do 1400 stopinj Celzija, daje prav posebne rezultate. V pečeh z lesnim žganjem tanke porcelanaste forme kar plešejo. Ko jih vzamemo iz peči, imajo namreč povsem drugačno obliko kot takrat, ko smo jih dali v peč - noter damo pravilne vrtenine, ven pa dobimo 'plesoče' oblike,« pravi Živa Slavec, ki najraje in največ ustvarja doma, kjer si je uredila lastno lončarsko peč na drva. Poleg porcelana je razstavila tudi nekaj izdelkov iz kamenine in v pogled ponudila zanimivo primerjavo, kako na izdelke vplivajo različne peči, tehnike in primesi. V Pogledu k svetlobi V Galeriji Pogled tokrat svoja zadnja dela predstavlja škofjeloška slikarka Barbara Demšar. Bojana Klemenc Kamnik - Likovni svet Škof-jeločanke Barbare Demšar je obsijan s soncem, kar se takoj opazi ob vstopu v razstavni prostor, ki dobesedno zažari v rumeno-rdeče--oker tonih. Barbarino veselje do življenja, slikarski joie de vivre, je moč čutiti v vsaki potezi čopiča. Za izhodišče in navdih pri nastajanju podob slikarki služi domača škofjeloška pokrajina. Slikanje idilične pokrajine pa je postavljeno v metaforični svet, kjer je slikarka oblikovala svoj likovni jezik. Ko vstopaš v njene pokrajine, se vračaš v brezskrben in razigran čas otroštva. Pokrajino na nekaterih slikah slutimo nakazano v horizontalnih pasovih, drugje je povsem imaginarna, izpolnjena le z različnimi simboli. V slikarski govorici Dem-šarjeve je pomen barve oči- Avtorica razstave Barbara Demšar s kustosinjo Sašo Bučan ten - na eni strani pomeni navzočnost živih barv kot barva svetlobe, na drugi strani slikani simboli že sami po sebi pripovedujejo svojo zgodbo. Naslikane podobe so slikar-kin pogled na življenje, ki je, ne glede na vsakodnevne težave našega časa, lahko lepo, če ga kot takšnega sprejemamo. Naslov razstave K svetlo- bi tako ni naključen, saj s predajanjem svetlobi slikarka kliče energijo, ki ustvarja pozitiven odnos do sveta. O delu Barbare Demšar je na odprtju razstave v četrtek, 9. novembra, spregovorila kustosinja Saša Bučan: »Magični simboli, poseljeni po površini oddaljenega planeta, krajine luči, svetlobe in vročega peska, nekje, kjer počivam s samim seboj, kjer govorijo nemi glasovi, kjer ne potrebujem nasmehov ne objemov ne šepetanja vetra, kjer me obkroža samo tisto, kar želim, da me obkroži, objame - to je svet nedorečenih, namišljenih krajin; krajin, ki se pojavijo, ko zremo v sonce in zatiskamo oči in nam skozi veke prosevajo različne svetlobe sončnih žarkov.« Razstava bo odprta do 11. decembra in je ravno pravi balzam za dušo v temačni sivini novembrskih dni. Želijo si novo priznanje Pevke Ženskega komornega zbora Vox Annae so v okviru priprav na regijsko tekmovanje pevskih zborov Gorenjske, ki bo 25. novembra v Škofji Loki, pripravile skupni koncert treh zborov. Marina Koželj Mekinje - Poleg organizatork so nastopili še Gorenjski oktet pod vodstvom Petre Jerič in komorni zbor Ave pod taktirko Alenke Podpečan. Sodelujoči zbori so prikazali visok nivo pripravljenosti, kar dokazuje, kako težko je v današnji konkurenci poseči po kakem priznanju. Tega pa si članice ŽKZ Vox Annae (na sliki) še kako želijo, saj so leta 2015, ko so se prvič podale v tekmovalne vode, že takoj posegle po zlatem priznanju na regijskem tekmovanju. Ta uspeh je presegel vsa njihova pričakovanja, a jih je hkrati spodbudil k še večji vnemi. Trdo delo in odrekanje jim je prineslo še dva velika mednarodna us- peha. Leta 2016 v Barceloni in 2017 v Olomovcu. Zbor vsezkozi vodi Aleš Sedušak. V letu 2018 bodo zakorakale v peto sezono delovanja in se spomladi želijo pomeriti tudi na državni ravni v Mariboru. Pevke so se tokrat odločile za zanimivo lokacijo. S podporo Občine Kamnik je koncert potekal v kapelici Samostana Mekinje, ki pa je zelo akustična, prijetna in dovolj prostorna za obiskovalce. Tomaž Simetinger je z duhovito in domiselno vezno besedo lepo povezal celoten večer v prijetno doživetje. Sledila je bogata zakuska in druženje, kar je lepo zaokrožilo Martinov predvečer. Vsem, ki so pomagali pri pripravi zakuske, se pevke iskreno zahvaljujejo. SvtiamF VELIKI HIŠNI SEJEM trgovina Svilanit OUTLET Kamnik -30% -50% -40% -60% Ponudba velja od 13.11. do 18.11. 2017 v trgovini Svilanit OUTLET Kamnik, Kovinarska cesta 4. Popusti, različna darila in akcije se med seboj ne seštevajo. Cene veljajo na izbrane Izdelke. SINCE 1938 lo petek, i7. novembra 2ol7 Kamničan % Z1 V • • • vlečnimi psi po suhem in po snegu Kamničan David Toff Turšič je eden redkih Slovencev, ki uspešno tekmuje v vlečnih športih. S svojimi psi in skirojem bo čez nekaj dni nastopil na svetovnem prvenstvu, pred tem pa nam je zaupal veliko zanimivosti o tem športu, ki ima pri nas vedno več privržencev. Šport Jure srebrn, Noemi bronasta Med krompirjevimi počitnicami in premorom v ligaških tekmah je bilo na sporedu državno člansko prvenstvo kegljačev v sprintu. ■ j ■ r ' Davida Toffa Turšiča bosta na svetovnem prvenstvu na skiroju vlekla dva psa. / foto: matej Urbanija Iure Starman / Foto: KK Calcit Kamnik Leon Pirman Kamnik - Tudi tokrat so se člani Kegljaškega kluba Calcit Kamnik odlično odrezali; Noemi Živkovič je dobila bronasto medaljo, Jure Starman pa srebrno. Noemi je v polfinalu izgubila s kasnejšo zmagovalko Brigi-to Strelec, Jure pa je bil poražen šele v finalu. Tudi ostali iz Kamnika so se odlično odrezali: Irena Koprive in Igor Zamljen sta bila 6., Lidija Pirman je končala na 7. mestu, Peter Jantol na 10., Tatjana Hace pa na 11. mestu. Po štirinajstdnevnem premoru so igralci Calcita gostovali pri Gorici. Po pričakovanjih je bila tekma napeta glede izida do konca, do zadnjih metov. V prvi postavi je začel tudi Igor Zamljen, to je bil njegov drugi nastop za prvo ekipo. S 570 podrtimi keglji je veliko prispeval k zmagi nad zelo neugodno Gorico. Tudi tokrat je bil naš najboljši Janže Lužan s 631, sledili so mu Jure Starman s 609 in Damjan Hafnar s 594, Gašper Burkeljca s 575, Jakob Jančar s 572 in Igor Šport na kratko Tenis Zamljen s 570 podrtimi keglji. Janže je v neposrednem dvoboju premagal našega nekdanjega in lanskoletnega najboljšega igralca v slovenskih ligah Klemna Mahkovica. Zopet pa so nas razočarala dekleta s porazom na gostovanju pri ne najbolj prepričljivi ekipi Impol iz Slovenske Bistrice. Domačinke so zmagale z rezultatom 5:3. Naše so igrale slabo in podrle zelo skromnih 3134 kegljev. Druga in tretja moška ekipa sta zabeležili zmagi, medtem pa je tudi druga ženska ekipa izgubila v Cerknici z Brestom. Druga ekipa je s 7:1 premagala Triglav iz Kranja, tretja ekipa pa je gostovala v Izoli in premagala Portorož s 6:2. Obe ekipi sta na 4. mestu na prvenstveni lestvici in za vodilnimi zaostajata samo za dve točki, medtem pa so dekleta izgubila prvo mesto v drugi ligi in so sedaj druge s točko zaostanka za vodilnimi. Med krompirjevimi počitnicami je mirovala tudi občinska liga. Jasna Paladin Kamnik - Štiriintridesetletni David Toff Turšič je športu zapisan že vse od malih nog. Največ se je posvečal ameriškemu nogometu, a ko si je pred leti ustvaril svojo družino, je z aktivnimi treningi in tekmovanji zaključil, novo ljubezen do športa pa znova odkril, ko je družina medse sprejela še psa. Takrat se je, čeprav je bil pes družinski, in ne vlečni, na njunih skupnih sprehodih, pravzaprav tekih, navdušil za vleko. Največ jih s psi teče Vlečni športi izvirajo iz Norveške pa tudi drugih skandinavskih in severnih dežel in so bili prvotno omejeni le na sneg, torej vleko s psi na saneh ali tekaških smučeh. Tema dvema disciplinama so se v zadnjem času pridružile še tri t. i. dryland discipline (v suhem oz. toplejšem delu leta): tek s psom (canicross), vožnja s kolesom, ki ga vleče pes (bikejo-ring), in tekmovalec na ski-roju, ki ga vleče pes (scooter). »Sam največ tekmujem s skirojem, ki ima gume velike tako kot gorsko kolo, saj sem za vrhunske tekmovalce v bikejoringu preslab kolesar, canicross pa je zame prenaporen, saj imam težave s koleni. Na splošno pa je - sploh pri nas - najbolj v porastu tek s psi, pri čemer ljudje tečejo s psi najrazličnejših pasem in s tem združijo sprehajanje družinskih ljubljenčkov in Dare Homar Kamnik - Sodelovali so tudi mladi kamniški vaterpolisti. Šest ekip se je v treh dneh pomerilo vsak proti vsakemu, Kamničani so uvodno tekmo igrali proti ekipi Hornets Košice, na uvodni tekmi so doživeli edini poraz na turnirju 10 : 9. Po dolgi vožnji so šli fantje skoraj direktno v bazen, v nadaljevanju so vse ekipe gladko premagovali: VD Kamnik--Nereus Žilina 9 : 4, VD Ka-mnik-Kupele Piestany 14 : 2, VD Kamnik-O S D Podstam 15 : 7 in VD Ka- lastno rekreacijo,« nam pojasni David. Tudi psi potrebujejo trening, počitek, prehranske dodatke ... Pravila so taka, da mora v vseh disciplinah ciljno črto prvi prečkati pes. Proge so navadno dolge od pet do sedem kilometrov, na snegu še veliko več, zato morata biti v dobri kondiciji oba, tako pes kot tekmovalec. David ima doma štiri pse. Poleg družinskega, ki ga je za ta šport tudi navdušil, še dva desetletna križanca med nemškim kratkodlakim pti-čarjem in angleškim hrtom, ki so optimalna pasma za vlečne pse, saj imajo najboljše razmerje med vzdržljivostjo, hitrostjo in močjo, prav tako imajo pravo kilažo. Predlani je svoji pasji družini dodal še psičko iz Norveške. Pri vlečnih športih je treba biti pozoren na treninge psa, tekmovalca in tudi medsebojno usklajenost. »Četudi bomo združili najboljšega gorskega kolesarja na svetu in najboljšega vlečnega psa, to nikakor ne pomeni, da gre za zmagovito navezo,« opozarja in dodaja, da treningi psov in njegovi lastni treningi vselej potekajo ločeno, da pa je tako kot pri športnikih tudi pri psih treba biti zelo pozoren na plan treningov, počitek, pravilno prehrano in tudi dodatke. David se s tem ukvarja tudi poklicno, saj vodi podjetje s proizvodnjo dodatkov za športne pse. Ženske celo boljše od moških Vlečne športe - poleti na skiroju, pozimi na saneh -trenira zadnja štiri leta, v tem času pa je že dodobra spoznal tudi mednarodno sceno. Kot pravi, so pozimi razumljivo najboljši Skandi-navci, poleti pa Čehi. Sam najpogosteje trenira na Gozdu, kjer imajo domačo kmetijo, ali pa skupaj s Ko-mendčanom, našim najuspešnejšim tekmovalcem v tem športu Edvardom Schu-metom in njegovo ženo Nušo v okolici Brnika. Kot zanimivost doda, da gre za enega redkih športov, kjer so v mešanih konkurencah zmagovale ženske. Zdaj so kategoriji ločili. »Zmagovale so na račun svoje teže, saj je velika razlika, če 35-kilo-gramski pes vleče 8o-kilo- gramskega moškega ali pa žensko s 45 kilogrami.« Starostni razpon tekmovalcev je zelo velik - v tujini nekateri začnejo trenirati že v otroštvu, prav nobena redkost pa na tekmah niso niti sedemdesetletniki. Po evropskem še svetovno prvenstvo David je pred dobrim mesecem že nastopil na evropskem prvenstvu v Italiji in osvojil 11. mesto, med deseterico pa si želi tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu, ki bo zadnji konec tedna v novembru na Poljskem, na prvenstvu pa pričakujejo okoli sedemsto tekmovalcev. Na njem bo nastopilo pet Slovencev, David bo tekmoval v disciplini skiro in dva vlečna psa ter v mešani slovenski štafeti. mnik-KVP Novaky 16 : 7. Po končanem tekmovanju so imele tri ekipe enako število osvojenih točk, najboljše razmerje v trojnem krogu je imela ekipa Vaterpolskega društva Kamnik. Na turnirju so gole za Kamničane dosegli: Aleksander Paunovič (28 golov in najboljši strelec turnirja), Lukas Z. Gligo-rovski (13), Aleksander Ce-rar, Urban Zupan in Tim Kačič (4), Matic Kordež in Marko Pilič (2), Jurij Seljak in Ažbe Cerar (1), igrali so še Samo Koder, Blaž Nadi-žar, Sergej Prikl in vratar David Golob. Mlada kamniška teniška igralka Ana Lanišek je nastopila na prestižnem teniškem turnirju v francoski Nici, na teniški akademiji Patrika Moratogloua, trenerja Serene Wiliams, na katerem je osvojila 2. mesto, in sicer v kategoriji do 12 let. Na turnirju je v kategoriji od devet do 16 let nastopilo 417 teniških igralcev iz 57 držav. Trenerji, ki so sodelovali na turnirju, so Ano na koncu turnirja izbrali tudi za igralko Player of the Tournament. Triatlon V Poreču je bila oktobra tekma v srednjem triatlonu, ki je štela tudi za državno prvenstvo Slovenije. Odlične uvrstitve v svojih kategorijah so dosegli tudi člani dveh kamniških klubov - TK Trisport Kamnik in TK Utrip. Marko Hren in Miro Kregar (oba TK Trisport) sta postala državna prvaka v svojih veteranskih kategorijah. Na stopničke sta se povzpela še Aleš Šuster in Andreja Gradišar. Vaterpolisti zmagali na Slovaškem Konec oktobra je bil v slovaškem mestu Novaky turnir za vaterpoliste, rojene 2004 in mlajše. Kamniški mladi vaterpolisti na Slovaškem Kamničan^g petek, 17. novembra 2017 11 Šport S Kamničankami želi osvajati domače naslove S sedemnajstimi leti je Eva Pogačar, ki se je po dveh letih igranja za Zgornjo Gorenjsko vrnila v Calcit Volley, tretja najmlajša v kamniški ekipi, hkrati pa trenutno edina, ki je v njej tudi začela svojo odbojkarsko pot. Zanjo strokovnjaki pravijo, da sodi med najbolj nadarjene slovenske odbojkarice. Igra na mestu organizatorke igre in je tudi članica slovenske mladinske izbrane vrste. Miha Štamcar Kamnik - Preden je v četrtem razredu osnovne šole začela z igranjem odbojke, je Pogačarjeva že trenirala alpsko smučanje, atletiko in tenis. »Da sem začela z igranjem odbojke, je 'krivec' Franci Obolnar, ki je poznal mojo babico. Že takrat se je predvidevalo, da bom velika, in že po prvih treningih mi je vse skupaj postalo zelo všeč,« je o svojih začetkih povedala 183 cm visoka od-bojkarica, ki je ves čas izstopala v svojih kategorijah, tako da je predlani prestopila v Zgornjo Gorenjsko z željo, da bi igrala v prvi ligi. Vedno je igrala s starejšimi »Še ko sem bila v mini odbojki, sem igrala tudi za ekipo v mali odbojki, kot starejša deklica za kadetinje ... Ker sem želela napredovati, sem odšla v Zgornjo Gorenjsko, kjer sem imela možnost igrati, in ne sedeti, zato mislim, da je bila to pravilna odločitev. Pa tudi zato, ker je bil trener Iztok Kšela, ki zelo dobro dela z mlajšimi igralkami. Ker je doma v Ljubljani, sem se z njim vozila v Žirovnico, saj moji starši tega vsakodnevno ne bi zmogli. Zdaj, ko sem se vrnila v Kamnik, je glede tega vse lažje. Ker so dopoldanski treningi v Ljubljani, je sicer spet nekaj vo- Eva Pogačar / Foto: Klemen Brumec žnje, vendar bistveno manj kot do zdaj. Vesela sem, da sem se lahko vrnila v klub, kjer sem začela igrati odbojko. Treniramo dobro, vzdušje v ekipi je odlično, prav tako sem dobila veliko priložnosti za igranje, tako da sem tudi s te strani zelo zadovoljna.« Izkušnje iz prvoligaške konkurence Dve leti igranja v prvoligaški konkurenci je veliko pripomoglo k njenemu odbojkarskemu razvoju. »S tem, ko igraš, pridobivaš izkušnje, igranje v prvi ligi pa je v primerjavi z drugo ligo seveda popolnoma drugačno. Nasprotnice so bolj kakovostne, seveda tudi soigralke, vse to pa te sili k še boljšemu treningu,« meni dijakinja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku. Medtem ko se je z Zgornjo Gorenjsko dve leti borila za obstanek v ligi, so ambicije Calcit Volleyja popolnoma drugačne. Želi si v slovensko člansko reprezentanco »Za zdaj nam dobro kaže, sicer nismo več brez poraza, toda glavne tekme v sezoni šele prihajajo. Calcit Volley je že nekaj let zaporedoma v samem vrhu slovenske ženske odbojke in tudi v letošnji sezoni so pričakovanja podobna. Prav zaradi teh pričakovanj je treba tekme vzeti še toliko bolj resno, saj si vse želimo čim višjega mesta ob koncu sezone,« je odločna Pogačarjeva, ki je v letošnji sezoni s kadetsko reprezentanco Slovenije igrala tako na evropskem kot na svetovnem prvenstvu. Nekaj podobnega si v prihodnosti želi tudi s slovensko člansko izbrano vrsto. »Glede na to, da smo bile pete na evropskem prvenstvu, kar nam je tudi prineslo nastop na svetovnem prvenstvu, si vse želimo prej ali slej zaigrati tudi v članski reprezentanci. Upam, da se bo to zgodilo čim prej. Seveda si pred tem želim s Calci-tom osvajati domače naslove, nato pa bi se rada preizkusila tudi v tujini. Vsekakor si v odbojki želim uspeti,« ne skriva svojih ambicij Pogačarjeva. In tako je tudi prav. Odlična sezona gorskih tekačev Razglasitev in podelitev priznanj najboljšim gorskim tekačem Slovenije bo 24. novembra v Kamniku. Mira Papež Kamnik - Po nadvse uspešno izvedenem evropskem prvenstvu v gorskih tekih na Veliko planino bo 26. letni zbor Združenja za gorske teke potekal 24. novembra ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Najboljšim slovenskim gorskim tekačem bodo podelili priznanja za izjemne dosežke doma in v tujini, prav tako tudi zaslužnim organizatorjem tekem. Med slovenskimi gorskimi tekači se z odličnimi rezultati ponašajo tekači KGT Papež tako v mladinski kot članski konkurenci v skupnem seštevku v Pokalu Slovenije v gorskih tekih (šteje šest tekem), svetovnem pokalu ter na evropskem in svetovnem prvenstvu. Med članicami je zmagovalka pokala Mojca Koligar, četrta je Jasmina Je-lovšek. Prva tri mesta med člani pripadajo tekačem KGT Papež: zmagovalec je Gašper Bregar, sledi Timotej Bečan, tretji je Domen Potočnik, peti pa Luka Mihelič (vsi tudi člani slovenske reprezentance). Sledijo: Luka Kovačič (11.), Gregor Mlakar (13.), Bojan Ambrožič (14.), David Dolin-šek (21.), Klemen Mali (22.), Aljaž Božič (35.) in Simon Razpotnik (43.). Med mlajšimi veterani je bil v pokalu prvi Miran Cvet (tudi reprezentant), četrti Metod Bregar, osmi Mirko Janjatovič. Med st. veterani/ veterankami je bila druga Urška Trobec, Franci Teraž pa tretji. V otroških kategorijah sta na 3. mestu med ml. dečki/deklicami Viktorija Dolinšek (tudi državna podprvakinja) in Nik Romšak (dvakrat bronasti na DP), Leon Pešovski Bužan je peti, sedma Neža Žagar in Nejc Petek, deseti Luka Petek, trinajsti Jan Pavlin in sedemnajsti Anže Rus. Med dečki/deklicami je absolutni zmagovalec Izak Po-ljanšek (dvakratni državni prvak in podprvak), Zoja Kranjec pa sedma. V kategoriji st. dečki/deklice je Tjaša Cirovič dosegla 4. mesto, Aleš Prelovšek peto in Tjaša Uršič šesto. Tine Habjan je absolutni zmagovalec med mladinci, tudi državni prvak, 3. mesto v skupni uvrstitvi pokala je dosegel Nejc Uršič, Rok Sušnik pa četrto. Vsi so bili tudi člani reprezentance na evropskem prvenstvu na Veliko planino, Uršič in Habjan pa tudi na svetovnem v Italiji. Mladi tekači novo sezono nadaljujejo z raznolikimi treningi v telovadnici, na stadionu, s pohodi in tekom v naravi. Prekrasna izhodišča v naravo, kot nam jo ponuja naša okolica, kar vabijo mlade tekače in trenerje v naravo. Tako so se podali k Sv. Primožu, na Vovar, Mali grad, Okroglo in tam opravili treninge. Rdečica in zadovoljstvo na obrazih so zgovoren dokaz, da se taki treningi še kako obnesejo. Romšak znova na svetovno prvenstvo Triatlonec Matic Romšak je sezono končal z novo uvrstitvijo na svetovno prvenstvo. Matic Romšak / Foto: osebni arhiv Jasna Paladin Kamnik - Matic Romšak je v letu 2017 postavil nov mejnik, saj je prvi slovenski tri-atlet, ki je končal šestdeset polovičnih ironmanov, med katerimi so tudi štirje nastopi na svetovnih prvenstvih v ironmanu, v lanskem letu pa se mu je prvič uspelo uvrstiti tudi na svetovno prvenstvo v Challengu, ki poteka pod okriljem ETU, vendar je moral tekmovanje zaradi vnete ahilove tetive izpustiti. Letos tekmoval na sedmih 'polovičkah' V letošnjem letu je bil tako glavni cilj ponovna kvalifika- temperatura pa se je spustila pod 10 stopinj Celzija. In takrat se človek vpraša - kaj mi je tega treba? Ampak če imaš šport rad, negativne misli hitro preidejo. Vesel sem, da sem leto končal brez padca in brez resne poškodbe, tako da se želim za obe svetovni prvenstvi (kot mi je znano, sem zaenkrat edini Slovenec z obema 'vozovnicama') končati v ospredju in morda izboljšati 11. mesto iz leta 2009, kar je zaenkrat moja najboljša uvrstitev,« je sezono povzel Romšak, ki je s svojimi leti še vedno konkurenčen na daljših razdaljah, na sprint in olimpik triatlonih pa v generalni uvrstitvi ne more Preboj na svetovno prvenstvo v ironmanu mu je uspel s četrtim mestom na septembrski tekmi Ironman serije v hrvaškem Pulju. cija za prvenstvo, ki ga organizira evropska zveza, 31 tekem pa poteka po vsem svetu, in sicer je način tekmovanja podoben, kot v svetovni Ironman seriji. Preboj na svetovno prvenstvo v ironmanu mu je uspel s četrtim mestom na septembrski tekmi Ironman serije v hrvaškem Pulju, zato je bil rezultat na oktobrski tekmi na Mallorci v seriji Challenge drugotnega pomena. Kljub temu mu je uspel še en dober nastop - 5. mesto med 110 tekmovalci, kar mu je prineslo še vozovnico za drugo svetovno prvenstvo, ki bo 9. junija prihodnje leto na Slovaškem. Še vedno konkurenčen na daljših razdaljah »V tej sezoni sem tekmoval na kar sedmih 'polovičkah', na dveh zmagal v kategoriji in bil kar štirikrat četrti. Vseeno sem na tekmah užival, razen na majski tekmi v St. Poeltnu, kjer nas je dež pral vseh 90 kilometrov na kolesu, bril je močan veter, več na stopničke. Na polovičnem ironmanu dva kilometra preplava v dobrih 30 minutah, 90 km lahko kolesari s povprečno hitrostjo blizu 40 km/h, mali maraton pa po obeh končanih disciplinah odteče v času okrog 1:25. Tekmovanj še ne bo kmalu opustil »Povsem ustavil se najbrž ne bom nikoli, trenutno pa razmišljam, da so šestdeseta leta najbrž res skrajni mejnik, kar se tekmovalnega športa tiče. In do tja imam še kar nekaj. Glede na številne kolesarske padce in poškodbe, ki bi se lahko končale tudi drugače, pa je vsaka nova tekma le 'bonus' v karieri rekreativnega športnika. Kratkoročni cilj je zagotovo vezan na prihodnjo sezono, čez dobro leto pa prestopim v starejšo kategorijo, ko se bom še enkrat poskusil uvrstiti na Havaje in morda tudi število končanih ironmanov premakniti na dvajset.« 12 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % Zanimivosti Obiskali smo Koroško Društvo general Maister Kamnik je 23. septembra za svoje člane in prijatelje pripravilo strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, v kraje, kjer so potekali po prvi svetovni vojni boji za pripojitev Koroške k novoustanovljeni državi SHS. Marjeta Humar Kamnik - Takšne ekskurzije so že tradicionalne. Upravni odbor društva pod vodstvom predsednika Ivana Sekavč-nika zmeraj pripravi bogato vsebino, zato se jih člani radi udeležujemo. V Avstrijo smo vstopili na Jezerskem. Na poti proti Ve-likovcu smo se spomnili nekaterih osebnosti, ki so živele tu in so povezane s Kamnikom. Na Obirskem je živel koroški čedermac Tomaž Holmar. Njegov rod izhaja iz Vodic nad Kamnikom. To je bil duhovnik, ki je zavestno gojil slovensko besedo v cerkvi in zunaj nje. Sam je rad pripovedoval, kako je prišel na Obirsko. Prej je bil duhovnik v osrednjem delu Koroške. Neko jutro ga je nekdo nemško pozdravil. On pa mu je odgovoril z »dobro jutro«. Nemčurji so ga tožili škofu v Celovcu. Ta mu je rekel, naj se izgovori, da se je zmotil. Tega ni hotel. Po vsakem takem dogodku so ga premestili bližje slovenski meji, goram. Na koncu je rekel: »Zdaj me lahko vržejo samo še čez hribe.« Pri Holmarju je bila dolga leta kuharica Milka Hartmanova, znana koroška pesnica. Pred leti, ko je Liro vodil Samo Vrem-šak, je zbor pel njene pesmi. Na Koroškem je živela in ustvarjala tudi pisateljica in kulturna organizatorka Anita Hudl (1946-2012), doma iz Kamnika (Anica Debe-vec). Prizadeto je doživljala položaj slovenščine in Slovencev na avstrijskem Koro- škem. V njen spomin smo prebrali odlomek iz črtice Kako sem doživela prave dame, v katerem je prikazana vindišarska govorica, za katero je značilna pogosta raba nemških popačenk. Koroška slovenska kultura ima dolgo zgodovino. Med drugimi so jo že od 16. stoletja utemeljevali t. i. bukovni-ki, pa vendarle je na avstrijskem Koroškem malo vidno, da tu živijo Slovenci. O tem pričajo tudi maloštevilni slo- venski zapisi imen vasi in sploh slovenski napisi v krajih, kjer smo se vozili. Najprej smo se ustavili v Ve-likovcu pri spomeniku padlim slovenskim prostovoljcem in njihovim nasprotnikom, avstrijskim vojakom. Slovenski prostovoljci so pod vodstvom Franja Malga-ja leta 1918 zavzeli Mežiško dolino, Dravograd, Pliberk, Velikovec, Labot in Št. Pavel. Če bi narodna vlada v Ljubljani razumela, za kaj se bojujejo Rudolf Maister, Franjo Malgaj, Alfred Lavrič in drugi, pravočasno poslala vojaško pomoč in se v diplomatskih stikih bolj zavzela za slovensko ozemlje, bi verjetno večji del Koroške ostal slovenski. Iz Velikovca smo nadaljevali pot do Gosposvetskega polja in Gospe svete, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali veličastno gotsko cerkev. Potem smo se ustavili v Celovcu, kjer smo v razkošni baročni dvorani grbov v deželni hiši občudovali Knežji kamen in grbe knezov in plemiških družin. Na sprehodu po Novem in Starem trgu smo se ob kipu poklonili Mariji Tereziji, ki je v svoji štiridesetletni vladavini z različnimi ukrepi vplivala tudi na boljše življenje naših prednikov. Po kosilu smo se peljali skozi vasi Škofiče, Rožek, Št. Jakob v Rožu, Bistrica v Rožu. V Št. Jakobu smo si ogledali spomenik borcem za severno mejo, v Bistrici v Rožu pa Goršetovo galerijo na prostem, kjer so predstavljeni pomembni Korošci: Ožbalt Gutsman, Anton Janežič, Matija Majar Ziljski, Anton Martin Slomšek, Prežihov Voranc, Valentin Inzko in drugi. Spomnili smo se tudi Sketove Miklove Zale. Zgodba sega v 15. stoletje, v čas bojev proti Turkom, lahko pa jo razumemo tudi kot boj Korošcev za svoj jezik in kulturo. Pred vrnitvijo v Kamnik smo obiskali še Borovlje. Njihov razvoj temelji na puškarstvu, ki se je razvilo iz kovačnic. Tu smo si ogledali puškarski in lovski muzej. Zanimivo je dejstvo, da iz Koroške izhajajo pomembni slovenski kulturniki, jezikoslovci, tudi politiki, da je bila tam leta 1851 ustanovljena Mohorjeva družba, ki je bila v preteklosti steber slovenske kulture na celotnem slovenskem ozemlju, vendar se delež slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem vztrajno manjša. S članstvom v EU in samostojnostjo Slovenije je povezovanje z avstrijskimi Korošci lažje. Namen ekskurzije je bil spoznati deželo in njene ljudi. To je v enem dnevu težko, zato se bomo še vračali - tudi zaradi podpore Slovencem na avstrijskem Koroškem. Člani Društva general Maister Kamnik na ekskurziji v Celovcu Srčno napisana zgodba iz domačih krajev Literarni prvenec Marijana Peternelja 244 strani, mehka vezava, cena 15 evrov. Knjigo prodajamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju. Za dostavo po pošti jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na elektronski naslov: narocnine@g-glas.si; poštnina se zaračunava po ceniku Pošte Slovenije. Želimo vam prijetno branje Astronomska noč na Kisovcu Na jasno oktobrsko noč smo se člani Raziskovalno astronomskega krožka GSŠRM Kamnik podali na slavno Astronomsko noč. Odmaknjeni od svetlobnega onesnaževanja smo se zbrali na idealni lokaciji - travniku zraven planinskega doma na planini Kisovec. Maša Kotnik Kisovec - O njej smo do sedaj lahko le brali v starih izvodih AstroMaistra (šolskega astronomskega časnika) in se zanašali na ustno izročilo nekdanjih članov in našega profesorja. Odmaknjeni od svetlobnega onesnaževanja in v neposredni bližini ogrevane stavbe smo se torej zbrali na idealni lokaciji -travniku zraven planinskega doma na planini Kisovec. Tja nekje do mraka se nas je ducat članov in naša mentorja zbralo na opazovališču. Po uvodnem motivacijskem nagovoru in izčrpnih navodilih smo RAK-ovci začeli z delom. Za ogrevanje smo si ogledali nekaj Messierjevih objektov, kot sta krogelni kopici v Herkulu M13 in M92, planetarno meglico v Liri M57, spiralni galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu ter meglico "Ročka" (M27). Sledile so galaksije v Andromedi M31, M32 in M110 ter nam že dobro znane Plejade (M45). Preden so nam dokončno zamrznile vse okončine, smo si ogledali še dvojno zvezdo Albireo v ozvezdju Labod in Mizar v Velikem medvedu ter štiriz- vezdje Epsilon v Liri. Po 'ogrevanju' je sledil odmor. Pravega astronomskega hribovskega doživetja namreč ni brez jedi na žlico, ki nam je pogrela želodec, ter gorskega čaja, ki nas je pogrel pri srcu. Pa v roke tudi. Ko so se naši prsti ponovno lahko premikali, smo nadaljevali sprehod po M -abecedi. Skozi okular smo se zazrli v Orionovo meglico (M42 in M43), odprto kopico v ozvezdju Voznik M37 ter kroglasto kopico M15 v Pegazu. Seveda pa nismo pozabili niti ostanka super-nove M1 v Biku, ki nosi ime, ki nam je bilo še posebej všeč - Rakovica. Poleg opazovanja smo se preizkusili tudi v astrofoto-grafiji ter skozi okular našega šolskega teleskopa naredili nekaj posnetkov nebesnih objektov. Nismo pozabili na »najsvetlejše« zvezde tiste noči in smo se za konec pred objektiv za skupinsko fotografijo postavili še mi. Tako se je okoli tretje ali četrte ure zjutraj naše opazovanje zaključilo zaradi pos- labšanih vremenskih pogojev. Ni pa se za nas še zaključila astronomska noč, saj smo ob igri taroka noč prebili do zgodnjega jutra, ko sta bitko s spancem izgubila celo naša profesorja. Sonce je že vzhajalo za hribi, ko se je naše opazovanje na Kisovcu uradno zaključilo. Po tradicionalnem vpisu v knjigo gostov smo pospravili še zadnje stoječe teleskope in odrinili proti domu. V soju prvih jutranjih žarkov smo razmišljali, kdaj se zopet vrnemo. Kamničan petek, 17. novembra 2017 !3 Ob nagradi brez besed Kolesarska zveza Slovenije je priznanje za dolgoletno delo v kolesarskem športu podelila predsedniku Kolesarskega društva Calcit Kamnik Cirilu Grkmanu. Cufi, kot mu rečejo prijatelji, je bil ob tem vidno ganjen in brez besed, no, nekaj dni kasneje pa že zgovoren, kot zna biti. Zanimivosti Pravi narodni voditelj Misli dr. Janeza Evangelista Kreka so primerne tudi za naš čas. Svoj čas je bil tesno povezan tudi s Kamničani, saj je bil deželni poslanec kmečkih občin kamniškega okraja in državni poslanec za kamniški okraj. Ciril Grkman - Cufi v družbi najboljšega cestnega kolesarja letošnjega leta Primoža Rogliča / Foto: Frane Kranjec (Prijavim.se) Jožef Pavlič Ljubljana - Založba Družina je ob 100. obletnici smrti duhovnika in narodnega voditelja dr. Janeza Evangelista Kreka (umrl je 8. oktobra 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem, rodil se je 27. novembra 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico) izdala izbor njegovih misli o človeku, narodu, politiki, vzgoji, državi in življenju nasploh. Pripravila sta ga dobra poznavalca njegovega dela, filozofa dr. Janez Juhant in Aleš Primc; prvi je napisal tudi spremno besedo z naslovom Krek -nesebični vodnik Slovencev ter predstavil njegovo življenje in delo. Knjiga je nastala na pobudo (vprašanje) udeleženke prvega Krekovega večera 10. decembra 2016 v Selcih, ki si je zaželela eno izmed Krekovih številnih del. Prisluhnila ji je založba Družina, ki je izdala več kot tristo strani obsegajočo knjigo, lahko bi rekli srž Krekovih misli, ki ne zadevajo le njegovih pogledov na ljudi, dogajanja in razmere v času, v katerem je živel in deloval, marveč nagovarjajo tudi sodobnega Slovenca. Knjigo sta v prostorih Družine 25. oktobra predstavila urednika, predstavitev je vodil direktor Družine Tone Rode. Že naslovi izbranih Krekovih misli so dovolj zgovorni: Ženska, Kmet, Nujno reševanje kmeta, Konzumna društva, Privatno in državno, Ne zaupaj v človeka, Zahvala volivcem, Skromnost v hrani, Duhovnik - javni delavec, O hvaležnosti do javnih delavcev, Duhovnik - preizkušnje, Duhovnik in laiki, Gonja proti duhovnikom, Vzgoja samega sebe, Odpuščanje in sprava, Položaj na Jugu, Izseljenci, Politično delo, Politika in vera, Politične delitve, Javna brezznačajnost ... Kot da bi jih Krek pisal danes, bi mu to narekovale razmere, v katerih živimo. Kjerkoli zalistaš v knjigo, te jasno in odločno povedana misel tako pri- ZAPOSLIMO DELAVCA (M/Ž) ZA POMOČ PRI ELEKTROINSTALACIJAH. Mlajši, z vozniškim izpitom kategorije B, lahko pripravnik. Nudimo urejeno delovno okolje, raznoliko delo in stimulativno plačilo. EGRO Zorman, d. o. o., Pod lipami 17, Komenda, T: 041 683 216, E: blaz@egro.si. tegne, da ne nehaš brati. Krek govori odkrito, pošteno, naravnost, v krščanskem duhu, spoštovanju dostojanstva vsakega človeka, z namenom, da ga duhovno in gmotno dvigne, mu pomaga, ga rešuje v socialni stiski, ga v vseh ozirih postavi na noge. Nikogar ni izključeval, marveč vsakemu dajal priložnost in možnost, da se izkaže, je združeval ljudi. Prizadeval si je za takšne Slovence, kakršne potrebujemo tudi danes: odgovorne, delavne, pogumne in družbeno dejavne. Kako velik Slovenec, narodnjak, narodni voditelj in briljanten duh je bil, potrjuje že to, kar je napisal, predvsem pa, kar je naredil. V knjigi hitro vsakdo najde samega sebe, mu govori kot glas vesti, kaj mora storiti. Je pravo čtivo za sedanji družbeno zaostren, politično nejasen in osebnostno majav čas. Krek nam s svojo modro besedo, veliko razgledanostjo in ljubeznijo do vsakogar (posebej si je prizadeval, da bi za svoje socialno napredne misli in načrte pridobil nasprotnike) kaže pravo pot naprej. Knjiga stane le 16,90 evra, to pa zato, da bi jo lahko kupilo čim več Slovencev in prebralo Krekove misli. Presenečeni bomo, kako daleč, smelo in modro je videl ta slovenski veleum, ki je govoril kar trinajst jezikov. Prav gotovo je eden največjih Slovencev. Dr. Janez Evangelist Krek je bil tesno povezan tudi s Kamničani, saj je bil »deželni poslanec kmečkih občin kamniškega okraja od 1908 (21. febr.), državni poslanec pa od 1897 do 1900,od 1907 za kamniški okraj«, je v Kroniko župnije Komenda ob njegovi smrti zapisal tedanji komendski župnik in njegov prijatelj Valentin Bernik. Krek se ga je hvaležno spomnil tudi tako, da mu je namenil enega svojih zapisov z naslovom Združeval, ne razdiral, ki je objavljen tudi v knjigi. Sejem rabljene smučarske opreme Kamnik - Člani smučarskega kluba Kamnik vabijo vse, ki kupujete ali prodajate, na tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 2. decembra, od 9. do 18. ure in v nedeljo, 3. decembra, od 9. do 17. ure v avli Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Vstopnine ni. J. P. Jasna Paladin Kamnik - Dobila sva se v prostorih društva na Cankarjevi cesti, ki so skorajda njegov drugi dom. Sicer živi v Godiču in je že deset let v pokoju, kolesarjenju - predvsem vodenju društva in organizaciji tekem - pa je predan že več kot trideset let. Menda vas je priznanje precej presenetilo? »Zelo. Kot društvo smo ga prejeli že velikokrat, letos kot najboljši gorskokolesar-ski klub že devetič zapored, zame pa je to priznanje prvo. S strani Občine Kamnik sem za delo v športu sicer že prejel srebrno plaketo, a na tej ravni ga nisem nikoli pričakoval. Do zadnjega so mi zamolčali, da ga bom prejel, in zares sem bil presenečen in ganjen in ostal sem brez besed, kar se pri meni zgodi res redko.« V obrazložitvi priznanja je zapisano, da se je vaša kolesarska pot začela leta 1984. Kaj je bilo tistega leta? »Tega leta sem postal predsednik takratnega Kolesarskega društva Kamnik, ki sem ga vodil dva mandata, in vse od tedaj vodim kolesarsko društvo. Zadnjih šestnajst let je to Kolesarsko društvo Calcit Kamnik.« Kako to, da ste za svoj šport izbrali prav kolesarstvo? »V mladosti sem sicer vozil karting in moto kros, a veliko mojih prijateljev je bilo kolesarjev, in ko sem prenehal tekmovati, sem se jim pridružil, a ne kot tekmovalec, pač pa sem pristopil k vodstvu kluba. S kolesom se sicer rekreativno vozim že vse življenje, a na tekmah dirkal nisem nikoli.« Ne le predsednik, vseskozi ste tudi organizator. Tekem je bilo včasih še več. »V Kolesarskem društvu Kamnik smo organizirali Kamniški maraton, ki je bil nekakšen predhodnik Maratona Alpe, kriterij slovenskih mest, kolesarjenje za družine, več zaključnih kolesarskih prireditev s podelitvijo nagrad . Potem se je pa vse to nekoliko ustavilo, nekaj tekmovalcev se je usmerilo v triatlon, društvo pa se je kasneje združilo z gorskimi kolesarji, ki so delovali pod okriljem Calcita, in nastalo je Kolesarsko društvo Calcit Kamnik.« Je bila organizacija tekem včasih lažja kot danes? »Ja, predvsem smo med seboj več sodelovali, tudi na občini so nam pomagali z vso dokumentacijo. A leta prinesejo izkušnje, zato mi tudi danes ni težko. Zahteva pa vsaka organizacija kup sestankov, dovoljenj in pogovorov z lastniki zemljišč. A s pravim odnosom se vse da in vesel sem, da se lahko leta in leta vračam k njim, kar pomeni, da se dogovorov držim in me cenijo.« Veliko pozornosti namenjate tudi vzgoji mladih. »V klubu imamo tudi po sedemdeset otrok - od sedem-letnikov do mladincev - in enajst trenerjev. Letos smo zamenjali glavnega trenerja; Mohorja Vrhovnika je zamenjal Simon Erjavec. Želimo si, da bi tudi starejši tekmovali za naš klub, saj imamo v članski kategoriji večino kolesarjev iz drugih koncev Slovenije.« Pa svoje tekmovalce spremljate tudi na tekme v tujino? »Na tekme svetovnega pokala grem vedno zraven, poleg dveh tekmovalcev in trenerja, a to ni izlet, pač pa veliko dela. Že vožnja je naporna, skrbim pa še za kuhanje, čiščenje koles, podajanje bi-donov ... Letos sem se udeležil tudi etape Dirke po Franciji, na kateri je zmagal Primož Roglič; tja sva z ženo peljala njegovo dekle in bila nato povabljena v zakulisje ekipe Lotto Jumbo, kar je bilo posebno doživetje.« Priznanje vam je gotovo prineslo veliko novega zagona. Kako naprej? »Včasih si že rečem, da bom nehal, potem pa me obiščejo mladi kolesarji ali pa profesionalni tekmovalci, kot denimo Luka Mezgec in Luka Pibernik, in to me vselej požene naprej, saj vem, da moje delo ni zaman.« Kdaj ste bili sami nazadnje na kolesu? »Z ženo sva kupila električni kolesi in kar veliko kolesariva. Nazadnje sem bil na kolesu pred nekaj dnevi, sem pa z električnim kolesom letos prevozil 1100 kilometrov, z navadnim pa še 700.« H» SUV 2008 PROGRAM UGODNOSTI 5 LET JAMSTVA IN VZDRZEVANJA OBVEZNO IN KASKO ZAVAROVANJE ZA 1 € KOMPLET ZIMSKIH PNEVMATIK libubliill peuceotpriporočaTotal. peugeot.si Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82); maloprodajna cena z DDV je 13.990 EUR; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 162 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 30%, doba financiranja je vezana na ročnost od 60 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 12.10.2017 znaša 10,4% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 8,8%; financirana vrednost 9.793 EUR; skupni znesek za plačilo 17.469 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi Optiway OSNOVNI SERVIS za dobo 5 let oziroma 100.000 km (vključuje jamstvo, vzdrževanje in dvoletno pogodbeno garancijo) in avtomobilsko obvezno in kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto ter paket zimskih pnevmatik; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Natančna specifikacija pogojev ponudbe je objavljena na spletni strani peugeot.si. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,6 do 5,2 l/100 km. Izpuh CO2: od 95 do 121 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0123 do 0,0550 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00171 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (COZ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in Pm ter dušikovih oksidov. romx RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si SUV 5008 SUV 3008 14 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Prireditve, zahvale Prireditve v novembru in decembru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v novembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sreda, 22. novembra, ob 19. uri, Krajevna knjižnica Komenda Potopisno predavanje: Mehika Na predavanju bomo spoznali Mexico City in njegove največje znamenitosti. Na predstavitvi ne bodo manjkali posnetki domačinov, živali in rastlin ter mehiška glasba. Predavatelj: Franci Horvat Torek, 28. novembra, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Slovenologija - pogovorni večer dr. Noaha Charneyja z gosti Naslov drugega pogovornega večera bo Film & mediji, gosta pa bosta Vesna Milek in Boris Cavazza. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 22. novembra, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Odprtje razstave 100 let majniške deklaracije Avtorica razstave: dr. Vlasta Stavbar Četrtek, 23. novembra, od 10. do 18. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Ob dnevu Rudolfa Maistra Ogled stalne razstave in projekcija filmov. Prost vstop. Četrtek, 23. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Odprtje stalne razstave in predstavitev monografije Miha Maleš - slikajoči pesnik Kustosinja razstave Saša Bučan Monografijo bodo predstavile Nela Malečkar, Travica Maleš Grešak in Breda Ilich Klančnik. Sreda, 29. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Odprtje razstave Vladimir Makuc: Krhkost stekla, moč zidu Kustosinja razstave Saša Bučan Nedelja, 3. decembra, od 10. do 18. ure, Medobčinski muzej Kamnik Veseli dan kulture Prost vstop v enote MMK: muzej - grad Zaprice, Galerija Miha Maleš in Rojstna hiša Rudolfa Maistra DOM KULTURE KAMNIK Petek, 17. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Edinstvena Velika planina - sožitje tradicije in športa Ob 16. evropskem prvenstvu v gorskih tekih Organizator: Klub gorskih tekačev Papež. Vstop prost! Sobota, 18. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Folklorna skupina Kamnik: Ples in glasba izpod kamniških planin Kamniški folklorniki so letos v goste povabili ene najboljših folklornih skupin iz Slovenije. Cena vstopnice: 7 evrov Torek, 21. novembra, ob 19.30, Klub Kino dom Glasba z okusom - Uroš Potočnik: Moški v visokem stolpcu Distopični monokabaret Cena vstopnice: 12 evrov Četrtek, 23. novembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Vabljeni na osrednjo kamniško slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. Vstop prost! Petek, 24. novembra, ob 18. uri, Klub Kino dom Podelitev priznanj najboljšim gorskim tekačem za leto 2017 Vstop prost! Sobota, 25. novembra, ob 18. uri, Klub Kino dom Lokalni odbor SMC Kamnik - Komenda: večerno srečanje članov in simpatizerjev Sreda, 29. novembra, ob 19.30, Velika dvorana DKK KUD Oksimoron: Za narodov blagor (premiera) Komedija s poletom Cena vstopnice: 8 evrov/io evrov/20 evrov sponzorska vstopnica Ob prihajajočem Cankarjevem letu 2018 na oder prihaja uprizoritev njegovega dela Za narodov blagor. Z nakupom sponzorske vstopnice pa je mogoče izkazati posebno podporo ustvarjalcem. Četrtek, 30. novembra, ob 19.30, Velika dvorana DKK KUD Oksimoron: Za narodov blagor (repriza) Cena vstopnice: 8 evrov/io evrov/20 evrov sponzorska vstopnica MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 17. novembra, ob 21. uri, MC Kotlovnica MC7: koncert Mr. Norium, Four More, One Plan, Furu Efu Vabljeni na večer udarne glasbe mladih slovenskih bendov. Podprite jih s svojim prihodom. Torek, 21. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica: Osnove lučne tehnike Praktična uporaba lučne tehnike na dogodkih Sreda, 22. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Open drawing night/Odprti termin za risanje Triurni termin za risanje in druženje Petek, 24. novembra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Improigre Večer zabave in smeha s kamniškimi improvizatorji Torek, 28. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Predavanje za starše: Vzgoja za ne-odvisnost Lokalna akcijska skupina občine Kamnik v sodelovanju z Zavodom Mind TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNK Nedelja, 26. novembra, od 14. do 17. ure, Budnarjeva domačija Izdelava adventnih venčkov Tradicionalna izdelava adventnih venčkov se bo odvila zadnjo novembrsko nedeljo na Budnarjevi domačiji. Delavnico bosta vodila Peter Ribič in dr. Sabina Šegula. TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Sobota, 25. novembra, ob 19. uri, OŠ Šmartno v Tuhinju Prvi celovečerni koncert Godbe Tuhinjska dolina Godba Tuhinjska dolina je začela delovati 14. decembra 2016. Še pred svojo prvo obletnico delovanja pa pod taktirko Mihe Kosca že pripravlja svoj premierni celovečerni koncert, ki ga bo izvedla v sodelovanju z Otroškim pevskim zborom Osnovne šole Šmartno v Tuhinju in podružnične šole Zgornji Tuhinj pod vodstvom Petra Pogačarja. ZASEBNI VRTEC ZARJA Torek, 21. novembra, ob 17.15, Zasebni vrtec Zarja Predavanje Kako se odzvati na otrokovo agresivno vedenje? Predavateljica Tina Jereb, univ. dipl. kom. in specializantka integrativ-ne psihologije KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Ponedeljek, 20. novembra in 27. novembra, od 17. do 20. ure Kiparstvo, od glave do reliefa Mentorica Dragica Čadež, priznana slovenska kiparka in profesorica, ki razgalja osnovne zakonitosti in proporce Torek, 21. novembra in 28. novembra, od 18. do 20. ure Izdelovanje novoletne dekoracije iz gline Mentorica Sanda Kirbus Zore, izkušena keramičarka, vas bo popeljala v svet ustvarjanja z glino. Petek, 17. novembra in 24. novembra, od 17. ure do 18.30 za otroke do 15. leta starosti, od 19. ure do 20.30 za odrasle Mala lončarska akademija Mentorica Mojca Žalik, izkušena lončarka, vas bo popeljala v svet lončarskega vretena. Sobota, 18. novembra in 25. novembra, od 10. do 11. ure Abc utrinki z glino za odrasle Sobota, 18. novembra in 25. novembra, od 11. do 12. ure Ustvarjalne urice z glino za otroke Pod vodstvom mlade likovnice in umetnice Rose Tomšič glina zaigra pod prsti ustvarjanja v najrazličnejše forme. KAMNIK k KPK Komunalno podjetje Kamnik, d.d. ■sta 11,1241 Kamnik Komunalno podjetje Kamnik d. d., vabi k sodelovanju POGODBENE DELAVCE (M/ZI PRI POGREBIH ZA DELO NOSAČEV. Za nadaljnje informacije nas pokličite na telefonsko številko: 01/8391 731 ali pa nam pišite na elektronski naslov: info@kpk-kamnik.si ZAHVALA Oj, Triglav, v spominu mi je tvoj čar, zato pa te ljubim in bom te vsekdar, in zadnja ko ura odbila mi bo, pod tvojim obzorjem naj spava telo, ^rf* kjer radostno ptički naznanjajo dan: oj, Triglav, moj dom, kako si krasanl ET, (Matija Žemljic) V 89. letu se je od nas poslovi! naš Matevž Vrhovnik Žerjavov Matevž iz Tunjic Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, za sveče in darovane sv. maše. Hvala g. župniku Ediju, pevcem Metodu, Gašperju, Samu in Tomažu, harmonikarju Martinu, govorcema Zdravcu in Franciju, sosedama Giti in Marinki ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala nečakom in nečakinjam za vso izkazano pomoč, ki so mu jo nudili v njegovem življenju. Ravno tako hvala njegovi zdravnici dr. Damjani Plešnar Cvirn. Hvala Ti za vse navdihujoče misli in dejanja. Globoko žalujoči njegovi najbližji ZAHVALA V 75. letu je umrla Ana Resnik iz Sel pri Kamniku Zadnje slovo je bilo v petek, 10. novembra 2017, pri Sveti Neži na Selih. Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v njenem življenju z mislimi, molitvijo stali ob strani. Posebno Hvala vsem njenim prijateljem pevcem za čudovito odpete pesmi in Hvala govornici za čustven poslovilni govor. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena Hvala! Žalujoči sin Anže z družino ZAHVALA Marija Šunkar 1930-2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi župniku in pevcem za lepo opravljen pogreb. Žalujoči vsi njeni Kamničan^g petek, 17. novembra 2017 15 Zahvale ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da je komaj v 61. letu odšel naš dragi v Roman Zeleznik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskrena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. V 83. letu starosti se je v mesecu avgustu od nas poslovila naša mama Slavka Stanislava Golob rojena Slevec, Vodiškarjeva iz Nevelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, vse zahvale tudi pevcem in trobentaču. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se je spominjate. Vsi, ki smo jo imeli radi November 2017 ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila Ana Lazar Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Grm ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni ZAHVALA Vse je tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v naših mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da tvoj tvoj korak se več ne sliši. Feliks - Srečko Kvas 25. 10. 1938-23. 10. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, pevcem kvarteta Grm za lepo odpete ganljive pesmi in trobentaču. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 ^KPK Komunalno podjetje Kamnik, dd. Cankarjevi ceet* li 1241 Kmrtk 24 UR NA DAN Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK www.pogrebnik.si ZAHVALA Vekovečna drugih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče. In poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič) Vera Šterk iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala tistim, ki se je boste spominjali. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo vsi, med nami si. Utrujen od bolezni je zaspal naš dragi oče, dedi, brat in svak Miha Kališnik iz Buča v Tuhinjski dolini Naše hvaležne misli naj dosežejo vse sorodnike, prijatelje, sosede, znance, vaščane, sodelavce in ostale, ki ste se prišli poslovit od dragega Miha, prinesli sveče, cvetje in darovali za svete maše ter nam v teh trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se pevcem za izbrano petje in hvala gospodu župniku za lep in topel obred. Iskreno hvala še enkrat vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. Za vedno se je od nas poslovil naš mož, oče, deda, brat in stric Jožef Habe 9. 2. 1930-5. 11. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala negovalkama Petri in Milki za nego in pomoč v času njegove bolezni. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, november 2017 "Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas" (Mila Kačič) v v Žarko Spacapan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in sosedom. Zahvala tudi kolektivu MERI - IMPEX ter sestri Marjani. Hvala župniku Janezu in kvartetu Grm za lepo izpeljan pogreb. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V 87. letu je za vedno zaspala naša draga in ljubljena sestra, teta, mama in babica Marija Belaj iz Nožic, Šeškova 13, Radomlje 5. 9. 1930-9. 10. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Posebna zahvala vsem, ki ste ji pomagali in stali ob strani ter se je boste za vedno spominjali. Žalujoči vsi njeni Oktober 2017 ZAHVALA Šel bom, med visoke majske trave bom šel. Trave so lepe, trave so dobre, trave so zdrave, trave imajo svojo modrost, prastaro modrost zemlje, trave so daleč od ljudi. (Ivan Minatti) V 65. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedek, tast in stric Dragan Aleksic 1. 3. 1953-31. 10. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in sošolcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in nam bili v oporo. Še posebej se zahvaljujemo prijatelju Vojinu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi 16 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % Kamničan Od otroških do pravljičnih svečanih pričesk V kamniški deželi nakupov najdete frizerski salon Čopek. Pri njih je na prvem mestu nega las, je pa salon namenjen vsej družini: od otrok do modnih mam, očetov, babic in dedkov. V Čopku se strankam posvetijo maksimalno. Prihaja decembrski čas, ki s seboj prinaša tudi pogovore o svečanih frizurah. Frizerski salon Čopek je v kamniški Qlandii prisoten že drugo leto. V njem delajo tri dekleta, naša sogovornica, vodja omenjenega salona Vlasta Hostnik, pa je frizerka že dobrih 19 let. Redno se izobražuje, obiskuje šove, seminarje, tečaje striženja, sejme, spremlja modne smernice v frizerstvu. V Kamnik se dnevno vozi iz Trebnjega. Sama ima sicer najraje delo z najmlajšimi, ugotavlja pa, da sodobna ženska da vedno več na nego in je posledično tudi bolj zahtevna. Opaža, da ženske še vedno prisegajo na dolge lase, čeprav Čopek obiščejo tudi take, ki so bolj pogumne, se odločijo za drznejšo modno frizuro. Kar se tiče barvanja, je je-sensko-zimski trend naklonjen barvam, dolžina las je različna. "Še vedno se uporabljata tehniki balayage in ombre. Modni so rožnati, modri odtenki." Na prvem mestu je v frizerskem salonu Čopek nega las. "Zanjo uporabljamo kvalitetne izdelke: kot recimo za poškodovane lase Olapex, ki jim povrne sijoč in zdrav videz," razloži Vlasta. Namreč način življenje je dandanes takšen, da vsi nekam hitijo, vse je ujeto v določen okvir časa in takšen način življenja se odraža na laseh. "Sploh stres." Frizer je v bistvu arhitekt in psiholog v enem, pove Vlasta, saj že iz v pogovora s stranko ugotavlja, kakšno frizuro si ta želi, in obenem razmišlja tudi v smeri, kaj ji dejansko pri-stoji. "Pomembni so oblika obraza, gostota in kvaliteta las, življenjski stil osebe, karakter stranke; je stranka jesenski, pomladni, poletni tip; katere so njene barve ... - da frizura zaokroži celostno podobo. Dialog med stranko in frizerjem je izredno pomemben, saj le tako lahko frizer svetuje. Stranka se mora z novo pričesko počutiti dobro. Dandanes, ko se nam vsem mudi, pa je izjemnega pomena še, da se stranka lahko potem doma tudi sama uredi." Približuje se december, čas, ko se poslovimo od starega leta in ljudje že razmišljajo o tem, kje bodo silvestrovali. Marsikdo je tovrstno odločitev že sprejel pred nekaj meseci, in če se je odločil (sploh ženske), da bo zadnji dan v letu preživel svečano, razmišlja tudi o izbrani obleki in seveda pravi pričeski. V modi ostajajo kodri, spete pričeske, različne svečane izvedbe, kjer je še vedno priljubljena kitka, ki je lahko zelo elegantna ali pa spletena na tisoč in en način, primerna pa tudi za vsak dan. Tu Vlasta še enkrat poudari, kako pomembna je komunikacija med stranko in frizerjem, pri svečanih frizurah pa seveda tudi 'probe', saj je sil-vestrovo enkrat na leto in stranka se mora počutiti tako prijetno kot lepo. Glede na to, da je Čopek v trgovskem centru, sprejmejo sicer vsako stranko, je pa v zadnjem času toplo priporoč Ijivo, da se ljudje vnaprej naročijo. "Odprto imamo tudi ob sobotah in nedeljah, tako da nam svečani dogodki ne predstavljajo nobenih problemov," zaključi Vlasta. Frizerski salon à- Qlandia Kamnik DELOVNI ČAS: od pon. do sob. 8-21, ned. 8-13, T: 059 949 779 Z NOVO PRIČESKO V NOVO LETO! UGODNE CENE Alprem združuje vse Na prvem Alpremfestu so se predstavile glasbene skupine, ki delujejo na območju nekdanje tovarne. Kot pa pravijo člani društva Makadam, si želijo v prihodnje dogodek še razširiti. Aleš Senožetnik Kamnik - Na prvi Alprem-fest, ki se je v podhodu skateparka v Alpremu odvil v petek, 3. novembra, zvečer, so organizatorji vabili kot na »zametek nečesa novega, svežega, v prvih zdihljajih, ki dišijo po snegu«. Da je bilo res novo in sveže, so poskrbeli člani zasedb Sun-drops, Studio Mrtvak, Fat Pigeon in HeartRock, ki ustvarjajo v Alpremu in uspešno stopajo na slovensko glasbeno sceno. Mladi glasbeniki so v hladnem novembrskem večeru dodobra ogreli občinstvo in poskrbeli za uspeh prvega Alpremfesta. Organizatorji, Društvo Makadam Kamnik, imajo z njim še velike načrte. »Prvi Alpremfest je uresničitev bolj ali manj skrite želje vseh, ki delujemo na območju nekdanje tovarne. Je začetek nečesa, kar smo si vsi želeli, ko se je pred približno dvema letoma začelo razvijati dogajanje v Alpremu,« je povedala Kartini Djalil z Maka-dama, ki dodaja, da imajo s festivalom še velike načrte. Kartini Djalil (v sredini) v družbi prostovoljke Kaje Capuder in obiskovalke Tiane Černe »Dogajanje želimo v prihodnje razširiti tudi na druge dejavnosti, ki se jih lotevamo v Alpremu, in na ta način prikazati del tega, kar se dogaja na tem območju, čemu se je moč pridružiti in pri čem sodelovati. Poleg glasbenih skupin je namreč tu še skatepark, Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami, slikarji in ilustratorji ter številni drugi kreativni posamezniki,« dodaja Kartini. V Alpremu svoje mesto najdejo pripadniki vseh generacij, ki se lahko družijo v večnamenskem prostoru društva, kjer organizirajo delavnice in predavanja na različne teme. Člani skupine Fat Pigeon so v izposojo namenili celo glasbene inštrumente, na katerih z veseljem vadijo predvsem mladi. Kot pa poudarja prostovoljka Kaja Capuder, pozornost v društvu posvečajo tudi tistim, ki jih pestijo različne stiske in iščejo tolažbo, iskren pogovor ali le razvedrilo in sprostitev. Da je prostor v tem času dobro zaživel, potrjuje več uspelih dogodkov, ki so jih organizirali, česar so veseli tudi člani društva. »Ko smo začeli, si sicer nismo mislili, da bo to območje danes tako živahno, smo si pa želeli, da bo, in smo veseli, da so se nam želje uresničile,« je zaključila Kartini. Bliža se zimska liga na Primoža Že deveta zimska liga na Sv. Primož se bo začela 25. novembra in zaključila 3. marca. Jasna Paladin Stahovica - Organizacijo priljubljene zimske lige so tudi letos prevzeli člani Kluba gorskih tekačev Papež. Udeleženci lige se bodo prvič zbrali 25. novembra ob 9. uri na Vegradu in tako še petnajst zaporednih sobot, »ki bodo v znamenju 'švica', boja, smeha, mraza, prekli- njanja klancev in sreče na vrhu. Vabljeni vsi ligaši, da se znova srečamo,« v imenu organizatorjev vabi Matjaž Šerkezi. Pravila so takšna, kot vsa leta doslej: do cerkvice lahko hodite oz. tečete po cesti naokoli (brez bližnjic), čas si meri vsak sam, start je skupinski in po 9. uri ne šteje, knjiga v okrepčevalnici pri Petru bo za vpis odprta le od 9. ure do 10.30. Za končni rezultat bodo upoštevali povprečje najboljših desetih vzponov. Liga bo tudi letos popestrena s tematskimi vsebinami, tako bo med drugim 2. decembra posvečena Miklavžu, 16. decembra teku v nogavicah, 23. decembra bo izvedba dobrodelna, 13. januarja nočna, 20. januarja v zna- menju AMD Kamnik, 3. februarja bo kulturno obarvana, 10. februarja pa bodo na račun prišle pustne šeme. Razglasitev rezultatov bo na zadnji izvedbi, ko bodo podelili pokale in praktične nagrade ter t. i. športno srce, ki ga bo organizacijski odbor po presoji podelil nekomu za udeležbo na vseh petnajstih izvedbah letošnje lige. Snega za smuko še ni dovolj Sredina novembra je že prinesla prvo snežno pošiljko vse do nižin, a če ga je v dolini v ponedeljek čez dan hitro pobralo, se je v višje ležečih koncih sneg obdržal. Jasna Paladin Kamnik - Izvajalec občinske zimske službe je imel v ponedeljek, 13. novembra, zgodaj zjutraj že precej dela, saj se sneg v višje ležečih krajih oprijema cestišča in so prvič to jesen začeli s posipanjem, še posebej na odsekih, kjer se izvajajo organizirani prevozi otrok v šolo. Sneg je pobelil tudi mesto, kjer se je čez dan sicer stopil, a pobeljeni so ostali višje ležeči kraji in hribi. Nestrpno večjo količino snega pričakujejo tudi na Veliki planini. »Smučarsko sezono bomo odprli predvidoma decembra oziroma takoj, ko bo zapadlo dovolj naravnega snega, od katerega smo odvisni. Tudi letos bosta obratovali vlečnica Jurček in vlečnica Zeleni rob ter dvo-sedežnica Šimnovec. Smučanje bo možno od četrtka do nedelje, za praznike ter med šolskimi počitnicami. Cen nismo povišali, dodali smo le nekaj ugodnih paketov tako za smučanje kot nočno sankanje,« nam je povedal direktor družbe Velika planina Leon Keder. Hribi so že zasneženi, a na Veliki planini snega za smuko in sankanje še ni dovolj. Fotografija je bila posneta 23. oktobra. / Foto: Damjan Čibej