Iz Jugoslaviie. — Zakon o osnovnih šolah — predložen ministrskemu svetu. Izpremembe z ozirom na izjednačenje zakonov. »Narodna Prosveta« poroea: Po obaveštenju, koje smo dobili projekat zakona o narodnim školama biče ovih dana upučcn Ministarskom Savetu, koji če ga potom sprovesti Narodnoj SkupŠtini. Pošto ie ovaj projekt morao biti saobražen zakonima o centralnoj upravi u administrativnoj podeli zemlje, to su u njemu u tome smislu učinjene izmene, koje ni ukoliko ne meniaiu načela na koiima ie ovaj projekat izraden. — ¦ Predlog zakona o civilnih državnili namešeencih. Na širši odborovi seji O. Z., ki je bila dne 24. maja t. 1., je poročal podpredsednik Dovžan, da je zvedel v Beogradu na merodajnem mestu. da nanterava spraviti zakon o civilnih državnih nameščencih že prvega julija pod streho in sicer brez vseh izprememb. Vlada je naziranja, da je uradništvo že dovolj vplivalo na obliko zakona, da se je predlog izdelal s sodelovanjem osrednjega saveza. Trdote, ki se bodo pokazale po sprejetju, se bodo omilile z noveliranjem. — Iz tehničnih ozirov smo morah nckrolog pok. ravnatelja Nerata postaviti na četrto stran, ker smo ga hoteli priobčiti skupno v eni številki in neokrnjenega. — »Oj, Poljane, kraj nesrečnega imena! Kunštni krajni šolski svet Poljane pri Toplicah je v svoji seji, dne 27. maja 1922. dve uri razmotrival vprašanje: Ali naj učitelj ali šolska postrežkinja odpira šolska okna in zrači šolsko sobo po pouku? Posebno »prečastiti« je zahteval od šolske voditeljice, naj mti prinese šolski zakonik, da bo prepričal Kočevarje črno na belem, da je učitelj v Poljanah obsojen po pouku zračiti šolsko sobo. Res bi bilo treba železne metlje in cunjo v roke, da se izmede take Ijudi, ki z svojimi »duhovitimi« možgani mečejo gnilobo in neumnost na vso inteligenco! Sicer bi se morda pogojno v tem slučaju sklenil kompromis med šolsko voditeljico in »prečastitim«: Kadar bo »prečastiti« pometal in zračil poljansko cerkev, takrat bo to delo v šoli vršila šolska voditeljica. — Na uspomenu blagopokojnoj t ldi Trampuž — učiteljici. (I z I s t r e.) Satrvene teškom i dugotrajnom bolju ugasnuše (u Ljubljani) za uvijek vedre oči naše nezaboravne drugarice Ide Trampuž, učiteljice u Opatiji. Ona, dika i ponos roditelja svojih, idealista našeg zvanja. preselila se je u cvatu svog života u vječnost. —Posvetivši se trnov!tom učiteljskom zvanju poče službovati 1916. godine i to najprije u Pazinu, a zatim u Opatiji. Providnost božja postavila ju je u naš cvijetnjak na Jadranu. da tu njeguje nježne cvijetiče, što ih sudbina baci u ratje — nemilom neprijatelju . . . Ona je grijala te cvjetove kad im je mraz prijetio, žarom svoga srca, a kad im je sunčana žega zaprijetila orosila ih je svojim suzama. Taj prerano ugasli život, bio je posvečen neumornome radu: radu — što je nadilazio njezinu tjelesnu snagu. Pomoč i utjehu u bolesti tražila je kod roditelja u Ljubljani, gdje joj eto 19. svibnja sntrt prekinula za uvijek nit tužnoga života. Naša izmčena Istra plače nad tim nenaknadivim gubitkom . . . Srca naša su se širila zanosom, kad smo se mogli jošte nadati, da če joj se povratiti toli željena snaga, da ponovno stupi u naš krug, te da nas pomogne povesti prema ciljevima, koje svakidašnjost ne može da razumije. Gojili smo nadu i varali se . . . andeo smrti presadi je u Ijepši i bolji život nego joj ga je mogla pružiti dolina suza, zlobe i prevara . . . Sudbina joj nije dozvolila, da se povrati na sinje more, na prekrasnu obalu našeg Jadrana, što ga je toli silno ljubila. Čitavo vrijeme njezine bolesti bilo je napunjeno največom tugom: zemlja, gdje je radila, zemlja, kojoj je žrtvovala i zdravlje i život svoj nije se a ma ničim zauzimala za nju . . . te ju u najodsudnijim trenucima otpustila iz službe. Tako rade ovdešnje oblasti s našim Ijudima. U svoju svrhu, za svoju pol.riku bacaju na golu cestu sve — što je na.še, ne pitajuči se, hoče li tkogod odmah rnakar i poginuti. — Tebi pak. zlatna dušo. što si nam bila i mila i draga, tebi, što si bila iskrena prijateljica naše mladeži, u čiju korist si kroz 5 godina neumorno radila, bio ti tirrie položen skroman spomenik. Oslobodena si mučiiog života. oslobodena si duševnih muka, što si ih vidjela i gorko snašala proganjanjem sa strane naših narodnih protivnika. Tužna Istra blagosivlje tvoje neprocijenjive vrline. Valovlje sinjeg Ja-' drana šumilo ti vjekovječne slavospjeve. Naša srca plaču za tobom neutješljivom bolešču, predraga, preblaga, nezaboravna naša Jdo . . . mnogo vrlo mnogo čem/o si reči nad zvijezdama. — Počivaj slatko i bila ti lahka slovanska zemljica, koju si toli žarko ljubila, a vječna spomen ostati če u grudima mladeži- drugova i družica tvojih! — Učitelj in stanovanjska beda. Dosti je učiteljev, ki so imenovani za Ljubljano, a ne morejo dobiti stanovanja. Pri stanovanjskem uradu pa — glejte — dajejo take nasvete: »Poiščite si stanovanje sami in potem to semkaj naznanite«. In če rečeš: »Poizkusil sem to že na razne načine. pa zaman«, reče se ti: »Potem je izključeno!« Grozna beseda je to- ki jo morajo slišati starši, ki imajo nadarjene otroke za v šolo, pa jim ne morejo pomagati. In lasje se ti ježe, ko bereš v časopisu inserat, kjer se ponuja stanovanje taki stranki, ki je zmiožna najemnino plačati kar za 10 let naprej. Ali: Stanovanje z dvema sobama dobi, kdor mi preskrbi 25 tisoč Din proti dogovoru (aha!) Ali ni to oderuštvo? Ali ni to nesramnost! In tako počenjanje trpi stanovanjski urad, trpi državno pravdništvo! To boli človeka, ki ima še količkaj poštenja v sebi. In ti, ubogi učitelj, ker nimaš na razpolago 100 tisoč kron, moraš slišati: »Je izključeno!« In če naposled višji šolski svet učna mesta takih nesrečnih učiteljev razpiše?! No, dober človek je prepričan, da višji šolski svet tega ne stori. S tem bi zavrgel vse razloge, ki so ga vodili pri oddaji teh mest starejšim osebam, ki imajo otroke za v šolo in vrata bi se odprla mladim samcem, ki vedno dobe kako sobico. Kaj nam je storiti? Kdo nam ve kaj svetovati? Kdo nam hoče in more pomagati? Da nam bi poimagali brezsrčni bogataši, to je izključeno. — J. F. — Ustanovni občni zbor učit. društva za okraj Dotnja Lendava se ne vrši 17. t. m., ampak 1S. t. m. v nedeljo ob 10. uri z objavljenim dnevnim redom v T u r n i š č u. — Zborovanje Tržiškega krožka v Št. Janžu je preloženo z že napovedanim dnevnim redom na soboto dne 17. junija t. 1. — Maturante 1897 iz učiteljišča v Mariboru vabim, da izrazijo svoje mnenje o morebitnem sestanku. Ker nas je malo, kazalo bi tudi priklopiti se prihodnje leto letniku 1898. — ako nas ti sprejmejo. — J. Klemenčič, Pobrežje pri Mariboru. — Stična na Dolenjskem. Dne 27. maja je napravila šolska mladina iz Šmarja pri Ljubljani in ne iz Šmartnega izlet, kakor je bilo zadnjič pomotoina poročano. — Podpisani naznanja vsem cenjenim tovarišicam in tovarišem, ki reflektirajo na dan uradne konference v Ribriici, 22. t. m. na skupno kosilo, naj to javijo na podpisani naslov- ki poskrbi, da bodo dobro in točno postreženi. — Ravnateljstvo meščanske šole v Ribnici. — A. Mervič, ravnatelj. — Učiteljice! Pesnica — prva železniška postaja od Maribora proti severi_. Pol ure od Pesnice ljubka župnija — Jerenina v Slov. goricah. Prošnje do 25. junija 1922 na kraj. šol. svet Jarenina. Prosto stanovanje. — Vabilo k javni produkciji, ki jo priredi Zavod za slepe v Ljubljani s svojimi gojenci v Novem. mestu v čitalnici dne 10 junija 1922, v Kranju v dvorani Ljudskega doma dne 16. junija 1922, v Ljubljani v iilharmonični dvorani dne 19. junija 1922, v Celju v dvorani Narodnega doma dne 24. junija 1922. Spored: 1. Kratko predavanje v slepstvu. 2. E. Adamič: a) V goro. Otroški zbor. b) Solnčece. Otroški zbor. 3. I. Kiferle: Slov. narodne pesmi. Cltre. 4. R. Kreutzlin: Otroška igra. Klavir. 5. Deklamacija. 6. P. H. Sattner: Opomin k petju. Mešan zbor. 7. A. Andel: Kolo. Mešan zbor. 8. F. Ferjančič: Rožic ne bom trgala. Meš. zbor. 9. P. Schuhmacher: Scherzo. Štiriročno. Klavir. 10. F. S. Vilhar: Proljetni zvuci. Mešan zbor. 11. St. Premrl: Zdravica. Mešan zbor. 12. Dr. Schwab: Dobro jutro. Pev. valček. Mešan zbor.- 13. J. Haydn: Sinfonija I. del. Štiriročno. Klavir. — Zavod za slepe priredi s svojimi gojenci javno produkcijo 13. junija t. 1. ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Produkcija ima namen vzbuditi v inteligenci in ostalem občinstvu zanimanje za slepstvo. Zato pričakujemo obilne udeležbe zlasti od strani ondotnega učiteljstva, ki naj privede s seboj tudi svoje znance. Pred produkcijo je kratko propagandno predavanje o slepstvu. — Vabilo. Prva mestna dekliška šola pri Sv. Jakobu priredi dne 11. junija 1922 ob 11. uri dopoldne »Matinejo« s telovadbo in petjem v prid »Dječjega doma« v veliki dvorani hotela »Union«. Svira godba na lok. K obilni udeležbi vabi se posebno učiteljstvo, starši in šolska mladina. Vzpored: 1. Petje: »Bo^e pravde«. Narodne pesmi: a) »Hribci ponižajte se«, b) »Perice«, c) »Rasti mi«, d) »Pa po Kranjskem«. 2. Telovadba: Vaja z obročki. 3. Petje: e) »Od dakle si momo«? f) »Na obali«, g) »Oj Korano«. 4. Telovadba: Dve prosti vaji. 5. Petje: h) »Slovensko dekle«, i) »Tiha luna«, j) »Slovenec, Srb, Hrvat«. 6. Telovadba: Dve rajalni vaji. — Popravek. Pri razpisu služb okr. šol. v Mariboru v 22. štev. »Učiteljskega Tovariša? se ima 1. točka pravilno glasiti: F r a m , petrazrednica, služba za učitelja aii učiteljico. — Razpisana je le e n a s 1 u ž b a in ne dve.