GLAS NARODA ' X* pol leta............... 3.00 JI Ji 1L J -I ^ ■ Bil m m ■ m ^^ <^«7 day except Sur. £a Mew York oelo leto.... 0.00 1 M M W ^^ ^ and legal Holiday-. Z* • 7 00 _list slovenskih delavcev v Ameriki. " - —* Readers TELEPON: «76 OORTLANDT_Entered ai Second 01«. Matter, September 21, 1903, at the PoetOffes at Hew York, N. V., wider the Act of Congress of March 3, 1879, telefon: 4687 cortlandt no. 38. - tTEV. 38 _NEW YOBK, SATURDAY, FEBRUARY" 14, 1920. — SOBOTA, 14. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XKVm. - letnik xxviii. ————————^—— — ^ ..... - - ___!____ K PLEMENSKIM NEMIROM V LEXINGTON, KY. 'bduševiški poveunik je poslal angleški posadki ultimatum 26-LETNI BOLJSEVJŠKI POVELJNIK V ODESI JE ZAPBETIL, j DA BO DAL STRELJATI NA ANGLEŠKE LADJE, ČE SE NE IZGUBE. — GUERILLA VOJNA UKRAJINCEV. — GENERALA DENIKINA SO PORAZILI UKRAJINSKI KMETJE. --— v J i Carigrad, Turčija, 13. februarja. — General JuboreviČ. šestindvajset letni boljševiški poveljnik v Odesi je zapretil, da bo otvo-ril ogenj na angleške bojne ladje, ki se nahajajo tamkaj, v teku treh dni, če bodo ostale še do takrat v pristanišču. Tako se j,'lasi v sporočilu, ki je prišlo semkaj od podadmirala McCulv-ja. poveljnika mornariških sil Združenih držav, ki operiraj« v ruskih vodah. Sporočilo je bilo poslano potem ko so se ameriški častniki posvetovali z generalom Juborevičem, ki je dal izraza svojemu presenečenju, da so angleške bojne ladje streljale na njegove čete. General Juborevič, se glasi v sporočilu, je rekel, da je izvedel, da so Angleži sklenili pogodbo z boljševiško vlado. Izjavil je, da bodo trgovske ladje dobrodošle v Odesi, Če bodo prišle tjakaj izključno po trgovskih opravkih. CJeneeral je izjavil da je takoj po svojem prihodu zatrl plcnj«; nje in da ne nadleguje nikogar z izjemo špijonov in tatov. London Anjrlija, 13. februarja. — V brezžičnem brzojavnem sporočilu ki je dospelo danes iz Moskve, se glasi, da so ujeli boljše-viki v Odesi tri generale, 200 drugih častnikov ter tri tisoč m-jž. Sovjetsko poročilo pravi nadalje, da je padlo boljševikom v roke sto topov, štirje oboroženi vlaki in velika množina drugega vojnega materijala. Dunaj, Avstrija, 13. februarja. — Boljševiški armadi v I kra-jmi preti poraz. Ukrajnski kmetje, ki predstavljajo osemdeset odstotkov prebivalstva, hočejo obdržati svojo lastno zemljo v nasprotju od strani katerekoli sile. Generala Denikina so perazili ukrajinski farmerji, ne pa rdeče armade. Nasprotovali so mu, ker je hotel povratek starega ruskega carizma, ker je hotel vrniti veleposestva prejšnira lastnikom in ker |je hotel zapreti ukrajinske šole. Vsled tega je prišlo do usta j z guerilla vojevanjem, odrezanja železniških zvez ter prekinjenja dobav. Troekijeva armada je vstopila v deželo praktično brez vsakih ^ bojev, kajti kmetje so že preje razorganizirali Denik novo armado. ,iloljševiški poveljni kje privedel Ruse iz Moskve ter jih nastanil ;kot provizorično vlado, ki je izjavila, da bo Ukrajina del sovjetske Rus'je, ki bo ali zvezana z Kusijo ali pa samostojna. Ukrajini i j ;i ne verujejo Troekiju, kajti oni so proti vsem tujcem irf proviiorična ! vlada je sestavljena iz Rusov. Ukrajinci pravijo, da je bila zahteva ruskega zunanjega mini-jstra Čieerina, naslovljena na Poljsko, naj slednja sklene mir, velik bluf. Prepričani so, da bodo stavili boljševiki Poljakom tako težke pogoje, da jih slednji ne bodo mogli sprejeti in da se bodo morali boriti proti invaziji. | Boljševiki so pričeli z rekviriranjem moke in sladkorja od far-merjev in slednji vodijo guerilla vojevanje kot so ga vodili proti IDeuikiuu. Nekako 30,000 kmetov je pod orožjem, a manjka jim dobav in opreme. Rdečo armado vodijo nemški častniki in Rusi iz carske armade, med njiir.i ; .eral Brusilov. Ukrajinci so voljni skleniti zvezo z Poljsko in Ruinunsko proti skupnemu sovražniku ter tvoril nekak zid proti rdečim armadam. nikakih pogajanj s srbuo je izjavila francoska vlada V PARIZU SO IZJAVILI, DA SO DOKUMENTI, KI SO BILI OBJAVLJENI V RIMU, ENOSTAVNA POTVORA. — ODNO&AJI MED BOLGARSKO IN SRBUO. — JUGOSLOVANSKE ČETE SE DOSEDAJ NISO ZASEDLE CARIBRODA. Pariz, Francija l-'t februarja. — Francoski kabinet je danes f<>rtual»o zanikal ve*t, ki j«» bila priobčena v številnih rimskih časopisih, v kateri se j- glasilo, da so se vršila med francosko in ju-goslovsiuko vlado nagajanja za sklenitev vojaške konvencije. Po h«Stanku ministrov, kateremu je načrtoval justični minister L/Ho-[ itiau, ki je zastopal odsotnega ministrskega predsedniku Mille-l-kiida, je biio izdano i:a>l*-dnj»* oficijcltpo ugotovilo; - Dokumenti, ki *o bili objavljeni v gotovih italjanskib listih, jrtedc nameravane vojaške zveze med Francijo iu Jugoslavijo, so i * Movtavne pot v ore. Vršila se niso nikaka pogajanja glede takega dogovora. Sofija, Bolgarska, 13. februarja. — Kljub nasprotnim trditvam \ protislovantkih listib se je izvršila velika izprememba na boljše \ odnošajih med Srbijo in llo!gar>ko. Naslednji dogod«-k nad vse značilen. Caribrod okraj je mirovna kouJVrenva pripisala Sibiji. vendar pa tega okraja še dosegaj ii i ho zasedle jugoslovanske čete. Čeprav je dogodek sam posebi i.''znaten ter še ti i i sključen, je iuiel kljub temu precejšen upliv >.a odnošajc med Srbijo iu Bolgarsko. Glasi s»\ da je večina članov jugoslovanske narodne skupščine; j roti okupaciji kskcg;> nadaljnega bolgarskega ozemlja od strani Srbije in da izjavlju. da bo glasovala proti vsaki taki odredbi. Pre-1 I :\m!«m t'aribroda, ki se pobegnili v Bolgarsko, se vračajo sedaj do-j i .ov «i*di velikega navdušenja ostalih. .Ministrski preih-.il ni k StamlmliVski je rekel: Dane* so odn* šaji med Srbi in Bolgari veliko boljši ko; pa !>■> bili k**daj pr»»je. I 'e bosta previdnost in zdrav razum prevlado-; vala, je pričakovati nnjbolj ugodnih posledic za okrepitev jugoslo-j vanskega in slovanskega bratstva. . i predsednik dčschanel je baje velik prijatelj zdr. držav, NOVI FRANCOSKI PREDSEDNIK JE RAJE VELIK OB6UD6-I VALEČ AMERIK ANCE V. — NJEGOVA GLADKA »Aatippn i ON NI BIL NIKDAR ZA UNIČENJE AVSTRIJE. — PROTIUTEŽ PROTI NEMČUI. __ i Pari«, Francija. 13. februarja. — Značilno za Paul Desehanela. I Vi bo lin** 17. tega tnesf'i'a nastopil službo predsednika francoske republike, je gotovo dejstvo, da ni tekom cele svoje karijerc napravili niti enega napačnega koraka. Njegovo politično življenje je bilo po-! Loučno in uspešno ter sK>ni trdno na njegov em rekordu v dveh pozicijah, kateri je zav^ mal z isto zmožnostjo. — namreč predsedni-štvu komisije za zunanje zadeve ter predsedništvu poslanske zbor-- luce kot take. Kot predsednik komisije za zunanje zadeve je vedno podpiral! z veliko zgovornostjo prijateljstvo do Italije ter zvezo z Anplijo.1 Amerika pa je imela v njem najbolj navdušenega prijatelja. 7. ozi-j ^ rum lia centralne velesile pa«"- pa au utrdi kot protiutež proti Nem-j šk ► cesarstvo ne ra/.Lije, pač pa ga utrdi kot protiutež proti Nem-' tiji. — Kot predsednik poslanske zbornice skozi več kot tri leta je vi-I s svoj-ga sedeža v*e slede«'c si vlade kako so prišle ter »e raz ! b.le ter vs. postave, o katrr li s.- j,- razpravljalo in glasovalo. Temi J otoni si je nagrmadil velik zaklad izkušenosti ki mu bo sedaj pri-| šlii prav. ko bo postal načelnik v. like republike. Predvsem pa je pokazal Paul Desclianel hladnost, iiepristruno.st! iu zgovornost, — torej tri lastnosti, ki so nad vse važne pri čl o ve-' hu, ki jo b i izbran predsednikom republike. Kako priprofttege značaja j.- pokanl ua dan svoje izvolitve.! Tradicija j- bila za vw,kfga izvoljenega predsednika, da zapnslit fOailles z velik*« vojaškim pompom in da se vrne v Pariz v sprem-j stvu kavalerije. Desfiianela pa je spremljala le njegova družina.: obstoječa iz /ene, hčere in dveh dečkov, kojih mlajši je sedel tekom j >ožnje v naročju Prvo dejanje ko je prišel v Pariz je bilo,' d-i jr odšel v vejni d partinent ter posetil Clemenceau-ja, ki mu pa j š< do «laiies ni vrnil obiska. ! Poročevalec j»» vprašal predsednika če mn ima sporočiti kako V'-st. naslovljeno na ameriški narod. Desclianel je priprosto odgovoril; — Povejte Anicr'kaneeut. da ne bodo imeli nikdar večjegi ob-j Čudovalea in resničnega prijatelja. _____ ._' Slika nam kaže sodnijsko pošloi>,ie. katerega obdaja ljudska mn »žira. Kot znano, so hoteli Ijudj« liučati zamorca, ki je bil obsojen na smrt. državni tajnik lansing odstopil — K rerignaeiji ga je priailil predsednik Wilson. — Raje se je pola. . sčal njegovih pravic. --I j Washington, D. C„ 13. febr. — Nocoj je resigniral Robert Lan-j*iH|r kof državni tajnik. ! Resign iral je vsledtega, ker ga: 1 je prcdseduik obdolžil, da je tc-| kom zadnjih par mesecev samo-j voljno nastopal kot glavar deže-; | le ter da je skliceval kabinetne i seje in jim predsedoval. j, I Njegova resignacija, ki je ob-! razložena v pismu dne 12. februar-: ja, katerega je pisal predsedniku, i Wilsonu, je bila takoj sprejeta J Načelnik državnega departmenta' je postal dosedanji pomožni tajnik Polk. Polk bo najbrže tudi Lan-. singov naslednik. ' Državni department je objavil j lanes vso korespondenco m&l dr-jžavnim tajnikom in predsednikom ' Wilsonom. Ta korespondenca 11 i-'na para v zgodovini ameriške republic. Se nikdar prej v zgodovini de-Ž«-le ni oBdolžil predsednik držav-1 I nega tajnika, 1. uradnika v ka-! binetn. da se je hotel lastiti predsednikovih pravic in privilegijev. Pismo, v katerem je sprejel j pi edsednik "Wilson njegovo resi-t gnacijo, se glasi: Bela lliša. 12. febr. 1920. j Uragi gospod tajnik: Dovolite mi hvaležno potrditi (sprejem Vašega pisma z dne 12. I februarja. Sedaj je jasno, gospod I tajnik, kako sva zadnji čas občutila oba tesnobo najinih medsebojnih od noša je v. Vsledtega srna-I tram kot svojo dolžnost sprejeti j takoj Vašo resignaeijo ter ob-'♦'iiem upam. da bo*te v bodočno-Isti dosegli veliko uspehov. Vedno j Vas bodo spremljale moje naj-1 boljše želje. Z veseljem se bom' vedno spominjal prijateljskih o-' sebnih od noša je v, ki so vladali med nama. .Vas TVoodrow Wilson. —— tarjev. Varnostne kleti vseh švicarskih bank so bile prezidane, da se spravi vanje dragocenosti in vrednostne listine inozemskih depositarjer, ki se hočejo na ta način izogniti plačevanju davkov.; Sprejem predlaganih postav bi napravil konec skrivnostim z ozi-j rom ns nnoette depozite ter tu-j df dovedel do preeeljeranja mo-| zem.sksga kapžtsl«, yarro ce bil i švica se namerava pridružiti ligi fivica je stavila svoje pogoje ter se bo pridružila Ligi narodov._ Odlog najvišjega sveta. i __ ! i ■ ! 1 London, Auglija, IU. februarja. Najvišji svet Lige narodov je da-i nes končal s svojim delovanjem. Prihodnja seja sveta se bo vršila dne 15. marca in sicer v Rimu. Svet je sklenil sprejeti v Ligo j narodov tudi Švico. £vica se ^am- i reč ni hotela takoj pridružiti am-! pa k je stavila svoje pogoje. Po dolgotrajnem posvetovanju so načelniki Lige narodov te pogoje' sprejeli. Švica je v prvi vrsti zahtevala, aa mora biti zaščitena njena nevtralnost. V slučaju, da bi bila potrebna kaka vojaška akcija, ne 1 more nihče siliti Švicarjev, da bi se je udeležili. Švicarska vlada tudi ne bo dopustila, da bi druge države pošiljale skozi švicarsko ozemlje svoje čete. London, Anglija, 13. februarja.. Na predlog japonskega zastopni-' ka barona Matsuja je sklenil svet, da bo prevzela Liga garaneije za irvedbo določb poljske mirovne pogodbe. Te določbe zahtevajo, naj se da manjšinm Polske poseb-u«. privilegije glede plemen, vere in jezika. "MAURETANUI" JE ZMANJKALO PIJAČE. Southampton, Anglija, 13. febr. Čeprav je imel parnik "Maureta-iiaT' Cunard parobrodne družbe na krovu več kot običajno zalogo pijač različne vrste, ko je odplul iz New Yorka, je vendar izginila zadnja kapljica iz kleti do časa, ko je dospel parnik semkaj. Bara parnika je bila oblegana od iej-jnih potnikov od trenutka napre j, I ko je prišel parnik izven meje treh' i milj. Natakarji Mauritanije" izjavljajo, da je absolutno potreba več prostora za pijače pri vseh prihodnjih potovanjih parnika. (Iz-[pili pa so pijači oni Amerikanci, ki so glasovali za prohibieijo in ki se vozijo sedaj v Evropo le ra-ctitega, da lahko pijejo, d očim mora trpeti Žejo oni, ki nhgt toliko denarja, da bi si vsaka dva meseca "špogtl" potovanje v inozem-svo. Bes, hinavučina ima se vedno glavno besedo na svetu). BOJAXZ, HAEOCAJTE SE NA ["QLAS NASOHAJTEto SLOTUSC imvm v SDK. _____ ^ holandski vladi so posuu novo noto Nota bo odprla pota za nova pogajanja. — Noto je sestavil po dol-gem posvetovanju zavez. svet. 1 --—■ London, Anglija, 14. februarja. "Evening Standard" poroča, da bodo zavezniki jutri odposlali hole ndski vladi novo noto glede iz-i ročitve bivšega nemškega kajzer- ja. — — Nota — pravi časopis, — poziva holandsko vlado, naj vendar ne bo tako trmoglava, kajti s svojo trmoglavostjo bi lahk odovedla še do večjih zmed kot so sedaj v Evropi. 1 V noti sicer ne pr-sijo zavez-n ki Ilolandske, da bi popustila, pač pa izražajo upanje, da bo mogoče dobiti nova pota za nadalj-na pogajanja. Najboljše bi bilo, če bi Holandska spravila bivšega kajzerja s svojega ozemlja ter ga internirala na kakem otoku. Zavezniški svet tudi pripravlja [posebno noto, katero bo poslal Nemčiji glede izročitve 900 oseb, I k: so kršile vojno pravo. Tudii Nemčiji bo dana prilika za nadalj-' na pogajanja. Kakorhitro bo naj-1 višji svet z notama gotov, bosta1 odposlani. Besedilo bo takoj za-i tem objavljeno. 1 DRAGOCENA ZLATA POLJA V RUSIJI. Berlin, Nemčija, 13. februarja. Soglasno s poročilom nekega moskovskega lista sta bila razkrita izza časa, ko s^je ruska sovjetska vlada zopet polastila Urala, dva dragocena zlata polja. Eno polje leži baje trideset milj severno od najbolj severnega rova jekaterinburškega rudarskega okraja. Sovjetski inžinirji so sporočili, da bo mogoče povečati* pridelek zlata v Rusiji za celih iest-deset odstotkov, kakorhitro bodo na razpolago potrebni stroji. Herr Reiche nemški inžinir ▼ sovjetski službi, je baje potrdil to poročilo, potem ko je osebno^ inipieiral ta polja. KOMISIJA ZA BAIUKT OXEAJ Load« Anglija, 13. februarja. Tri današnji seji najvišjega šteta je bila imenovana posebna komisija za saarslri okraj. Komisija sestoji is -petero članov. Vsak član bo ind 110,000 na le*o, predsed-tjUa joHvil pa ^M^OOQ aa leto* obdolžen, da je socijalistični agi-l tator, je moral hoditi petdeset! milj iz X>eva v Brod ter se vrniti, ne ds bi dobil spotoma kaj hrane. Prote&tantovske šole se rabi kot vojašaiee in ženski lieej v Klau-»enbucgu rabijo Rumnnei kot žen ško bolnico. Rumunski častnik je ! navzoč pri vsaki božji službi, da I cenzurira pridigo. —- f NOTA POSTAVA V ftVIGL Bern, Švica, 13. februarja. — švicarskem parlamentu je bilo vločenih veliko zakonskih osnutkov .potom katerihJ naj bi ae prisilo banke in troštne kompanije; da dvigneje pWK skrivnosti, M pokriva privatne* zadeVe - depozi- MADŽARI PROTESTIRAJO. r Dnnaj, Avstrija, 13. februarja. 1 Madžarska vlada je predložila za- 1 v cz h ikoni memorandum, v katerem protestira proti metodam Ruin unče v v zasedenem ozemlju, kjer 1 šole in vseučilišča zaprta za 1 m«Ml2«r»ko vzgojo in kjer se pro-j feaorje in učitelje sumarično iz-1 gnnja, če ne prisežejo ItumuuskiJ svetlobe. ' Ker Madžari ne znajo govoriti; runiunskega jezika pomeni to za-j tvorjenje šol, Ns vseučilišču v Kolosvar (Klaeseeburg) je 3©00 dijakov »postilo očni savod. 1 S protestantovAiaU pastorji seji postopa na sIM nažia. ChaHee - Kisa. unttargski pastor, ki ja bil[| •». * ■ . ' t.* čeSko ljudsko Štetje, i Washington, D. C., 13. febr. — Jan G. Masaryk, čeho-slovaški poslujoči poslanik v Združenih državah, je objavil danes rezultate ! ljudskega štetja, ki je bilo vpri-zorjeno leta 1919 na Slovaškem, j katero ozemlje je bilo preje del i Ogrske, ki pa je bilo pripisano i od mirovne konference novi čeho-|slovaški republiki. Številke kažejo, da je v celoti 2,940,374 prebi-jvalcev, ki so razdeljeni po narodnosti na naslednji način: — Slovakov 1,341,000; Madžarov 666 tisoč; Nemcev 143,000; Maloru-sov 134,000 in drugih različnih narodnosti 56,000. governerja so ubill Panama, X'l. februarja. — Nocoj so neznanci ubili Perigaulta, governerja province Chiriqtu, ki leži ob kostariski meji • POROKA. Mr. Frank Sakser se je poročil s Fany Lovšin in se nahaja na potovanju po Californiji. Ddtnu pride koncem tega meseca. - DENARNE POSlLJATVE V -ISTRO. NA OOikftKO IN -NOTRANJSKO. - Izvršujemo denarna Isplajllfl popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro p« celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlja ki je za. sedmo po italjanaki armadi^ Jamfihno aR garsatbnamo zs fssko pošfljatev, toda za kake mo-goše zamude v Izplačilu ne moro me prevzeti nlkako obveznosti« 100 lir .... $ 7.00 300 lir .... $19.50 600 lir____$21.25 1000 lir .... $02.60 Denar nam poslati je najbolj« po Do—sHe Postal Money Ordst aB pa po Www Task Bank Draft TVRDKA PRANE SAKSER nova zveza za izplačevanja denarja Naše denarne poiiljatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi Jugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni urad" ▼ Ljubljani; to je tak državni zavod, kakor je bOa 0. k. poitna hranilnica na Dunaju, ka tera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala nase denarne po> *3jatve iirom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno poiiljatev, toda za kake mogoče zamudo v izplačilu, ki k! ae povzročile po drugih, brez naše krivde, pa ne moremo prevzeti nSkake obveznosti. 100 kron v... $150 800 kron .... f 5.25 SOO kros .... $M0 v 1,000 kron .... $ 10.50 800 krat .... 19.40 5,000 kron $ 52.50 «00 kraja .... $150 10,000 kron ..... $10500 Oasfcai osne so veljavne do dne, ko se nadomestijo s drugimi •m ^^nmvs^iiki# ^ i>q"1"rt<" °rd*» —^ ^ ......V - XVRDKA YRAHX IAS8P. GLAS NAHODA. 14. FKBB. 1980 "GLASINAi^ODA":: ntOVINIAN OAILY1 u WAWW WttW. U '""""'^ tomi ..............— le « S KSc «9 llt • LAI NAMIA ^ ^___cvy If ___ JMif QLAI NARODA V*ar ted-i l ov? Alt p« »»o pretaocarji napravili svoje lastne načrte, katere po-» zna ie mintatrak« predaeduik! Angleška vlada je pred meseci imej9 »ovala kraljevo koiu»ijo z ozirom na premogarsko industrijo. Ta ^ komisija je raziskovala na dolgo iu široko ter držala zaslišanja, kilj n.. kpraiila iut dan auiraikiMer presenetljiv dejstva glede delavskih' l.ziuer, xtuM*«ija zapo^lenja in tako ualje. Ronečno se je ta komisija;^ izjavila, v prilogo naeijonalizaeiji premogovnikov ter rekla, naj jib: \lada pokupi od sedanjih lastnikov ter jih obratuje kot enoto. Pre- ' luogarji pa naj bi dobili glas pri krajevni upiavi vsakega premo, govuika polom Modifikacije sistema 4' delava iškili sovjetov." 1'remoffarjeia «»e j« dalo razumeti, da bo sprejela vlada pripo-ji ločila Sankey komini.e za svojo lastno politiko. Od konservativne-j s (ta elementa v Angliji pa je prišel tak viliar protestov, da se je via- u da ustavila sredi poti ur se izognila od onega časa naprej vsake ak-»■ije. Vspriro teb okolišem je ministrski predsednik gotovo dolžau 1 deželi defuiitivno pojasnilo glede svojega dmnevanja, zakaj bi na- 1 cijonalizaeija pomenjala pričetek boljševizma. Mogoče bo polno be-i »edilo njegovega govora razkrilo dejstva, ki so ga napotila, da je i podpiral to svojo preaenetjivo izjavo. Meti tem časom pa se morajo vzdržati Auierikauei. ki stoje «k«>n> pred istim problemom tako Z:* ozirom na premogovnike kot z ozirom na železnice. vsakega komen ;1 tarja m vsake sodbe. | t > 'i Ključ srednje Evrope r • # _ „_, __ . - ^ - L'xtvarifi sretinj«* Kvropo, ta velik gos|>odar>ki prerez od Sever-p ii. ^ra morja «lo Carigrada in ilagdada, to je bil eden izmed glavuih!1 » i I i«-v. t* ktere se je Nemčija vojskovala. Nii dveh temeljih je slonela kleja srednje Evrope: 1 Na Vflikouema&MU rajhu jhmI prusko liejfemonijo. Na nemako-mad/arkki zvezi. Sklenil se je mi« \ Versaillesu a pruska h. ncmonija z nemškim i lajhoin vred ni strta, sklenil se j.- mir v St. Ceimaiun in Avstrija iu Madžarska dobite skupne ineje, tako da nemško-inadžarska zve-i za lahko obutoja naprej. Temelja tor**j srednje Kvropo stojita kljub štiriletni vojni, kljub popolni zmajri entente in kljub enoletni mirovni kouferenei. Nas zanima v prvi vrsti droiri temelj, to je skupna meja Av-! •»trije in Ogrwke. Na majhnem pasu m»-d Dunajem in Budimpešto se nahaja o-zrnilje, ki ima svetovno važnost. To ozemlje je nekako osrčje celega r donavskega vodnega *istema: to ozemlje je nadalje križišče dveh; diametralno si nasprotujočih zgodovinskih .skupin, namreč nemško-, madžarski »v«-t se tu V riža s Ceho-Slovaako-jugoslovansko interesno siero. Na tem križišču, kjer se srečavajo štiri narodi, se krešejo iskre «> medsebojnem drgnjenju narodov in tu nastajajo lahko požari. To ozemlje podaje prototip uiešanepa prebivalstva. Tu se shajajo Nem-ei. Madžari Slovaki iu Jugoslovani. tire za štiri doslej ojrrske kom i tate. Sopronj, Vas. ZaLa in Mo-son. Kljub brutalni madžarizaciji s«- ni posrečilo izbrisati sledov drugih narodov. Madžarska statistika je naštela med 1.171.598 prebi-. valei, Madžarov. Seveda je to niistifikaeija. Res se nahaja- jo sera ter tja na.selbine pristnih Madžarov, a ti « nekako eratič-iit bloki, ki jih je zane».!a madžarska burja v prvem navalu na to o-! zemlje. Avtohtono pr*-bivitl«4vo je slovansko, in sicer jugoslovansko. Se sedaj se nahajajo močme naselbine Jugoslovanov prav bi iz h do Polona Ogrska statistika eeni njihovo število nad TOjOOO. Te naselbine so podobne onins skalam, ki so kljubovale vsem vremenskim nezgodam zgodovine, \emake naselbine v teb pokrajinah datirajo iz pozaejiega časa. Kakšne posledice bo imelo v bodočnosti dejstvo, da je konferenca oklenila razdeliti to ozemlje kratkoraalo med Avstrijo in Madia rskof 1. Ideja srednje Evrope bo branila na ta način svojo životvor-no moč. Jasno je, da bo ta ideja naprej tlela od Berlina do Dunaja, od Dunaja do Bndimšpete. odtod do Sofije in Carigrada. Tukaj med Dnnajem in Budimpešto bi se bila morala vez pretrgati in s tem bi se bilo zadelo srednjo Kvropo v središče živčevji. Nemčija in Avstrija bi ostali torzo. ki l>i se ne mogli več razgibati, ker bi jim manjkalo zunanjih Udov: Madžarske, Bolgarije in Turčije! 2. Severni Slovani, za* katere je Jadransko morje edino toplo morje, no odrezani od joga. Novi slovanski .državi. Čeho-Slovaska in Poljska, bi bili lahko preko Požuna prifti takoj na jugosloraaako ozemlje, ne da W jima bflo treba stopiti na avstrijska ali madiarska ^ Toaebno* Cefio-S!ovaika je pri tem Ti toUrk ima nesrečno lego. Obdiu je od Bra tisi« vm pnko flakioa Al, lir , jjiki] Afitrtje in Ifiiilw^lri okeog m okrog od smftnlk sovražni- kov. Kdo namreč bi dvoaiil o vtem, da ao si Čeho-^ovaki nakopali smrtno sovraštvo Nemeev s tem, da so aagospodarUi nad sudetski-mi Nemci in da. so iztrgali Madžarom Slovaško iz rok! Naroda, kakor so Xemei in Madžari, tega nikdar ne bosta pozabila. Preizrazita je njihova zgodovinska državna zavest. V tem železnem obroeu bi bil ventil proti jugu naravnost neobhodno potreben, da se Čeho-Slovaška v danem slučaju more nekako izviti iz smrtnega objema. Ko se madžarski boljševiki napadli Slovaško, Čehi niso inogli od j«ga dobiti nobene pomoči in ententa ni mogla dobiti neposred-] nega stika njimi. Kako bi naj bila koufere«ea to vprašanje rešila? Ideja koridorja *ned Čeho-SlovaSko in Jugoslavijo bi bila ena iiuožnost. a druga možnost bi bila ta. da bi se za enkrat ta ko« zem-jlje postavil pod Soeietc des Nations, ki bi bila kakor postaja požar-! ne brambe. da gasi nastajajoče požare. Toda konferenea ni hotela niti eno niti drugo. Pa morda se kou'erenea v odločilnih>4reunofkiii začetkom ju-! llja, ko je odločala o.smlo teh dežel, ni zavedala dalekosežnosti pro-iblemaf Kavno nasprotno. Merodajni faktorji so debatirali o celem 1 problemu iu "Temps" okupnost Nemeev ni Madžarov in zgodovina I Slovanov zabeleži oni dan ko sti se Madžari vrnili med severr.e in I južne Slovane, s črno piko. Zdaj 1000 letih je iniela konferenca v Parizu možnost, od-{tiati ključ do mednje »C v rope .Slovanom s teiu. da bi jih združila po koridorju ali pa vzeti, ključ k sebi s tem, da bi bila podredila to o-!?vnilje Ligi narodov. Konferenea ni storila niti eno niti drugo, am-pk dala je ključ do srednje Evrope Nemcem iu Madžarom nazaj. So dragoceni trenotki v zgodovini, ki se nikdar več ne vrnejo. Ta trenotek je bil zlat, pa ne vemo. če se bo še kdaj po v rail. Slovenske novice PETEIJUH V včerajšnji izdaji je po zaslugi Mr. Š. padla moja kolona na živalsko stališče. Predno se povspnem zopet na človešk oataliače, oziroma do kozla v kntarski podobi je treba nekoliko prehoda in kot prehod naj * služi opis dveh ali treh živali. i * » # m Pes, — Najboljši prijatelj elo- j fJ»J veka, to ps zato. ker je pes, ne pa i hj človek. Človek mu je vsledtega! * hvaležen in je spravil nekaj poj- ^ mov skupaj z njegovim imenom. Tako naprimer govori o pasjih y| dneh. če je prevroče in o pasjem ^ življenju, če hcu gre slabo. * * • . S Jež. — O ježu nimaiu Veliko po-1 90 vedati. Čudimo se mu vsledtega, j jo ker ima bodice in ker se ga no- i S bon strup ne prime. Doseda.i inen-dt< še ne delajo iz njegovih kož copat. Ljudje pravijo, da je bila ' na svetu največja mučenica ježe-. va mati in da bi bila kmalo uinr-i la na porodu. ' ^ • . # > Maček. — Maček ima devet živ- m ljenj in mi smo lahko Bogu hva- «J ležui da nismo inaeki. Po sedanjih 01 prohibicijskih postavah je strogo a prepovedano imeti mačka. !Mačka! ^ je zelo mozikalna. Zelo priljub- j _ 1 ljena je naprimer mačja godba, j . Človek lahko kupi mačka, nikdar! i - 11 - '115 - ga pa ne sme kupiti v zaklju. » • * • " V nekem slovenskem listu, izha-j ^^ jajočem v Ameriki čitam nasled- a njo zelo zanimivo vest iz doino-; h ! V vme: „ . idt — Zatekla se je psica. Barve je, sN ® i tigraste, velikosti srednje. Rep in' j. p ušesa ima pristrižene. Sliši na ime ^ j Londa. Pošten najditelj noj jojp( ^'odda proti dobri nagradi pri E. |-L. Brajniku, Glinee, štv. 12, Ljub- j „ r ljana. ; Z # . • * js Ker sem čital to novico v slo- n o venskem ameriškem listu, opozar-, j< e- jam rojake, naj psico vrnejo nje- j l- nornu pravemu lastniku, eo se jej i- slučajno zatekla v njihovo našel-, ič bino. |r: « • • • ih V neki slovenski naselbini do-1 r bita službo župnik in organist, a u Jaz bi priporočal Načeta in patra b fcl Lnjo, ker sta še vajena drug dru-jb gega. ■1- . t • J a- Ker bo ravno danes 'Slavčeva' f maškerada v New Yorku moram * povedati, da se je ne bom udele- j žil. to pa vsled dogodka, ki sej ' mi je primeril na lanjski maške-r o- 11. o- Mdl- Ves vesel pridem pred vrata, . ^ kjer me vstavi odbornik in me pe-1 j ja lje v temačno stransko sobo. ; j lo — Kaj bo? — ga vprašam. T. — Nič — jaz sem zaupnik in; >1. društvo je sklenilo, da moram j ir- vsaki maski videti v pravi obraz, i a- predno jo spustim v dvorano. To ; in pa vsled tega, da se ne pritepc kak i i nepoklicanec. t 1 ia Jaz ga začudeno pogledam rc-; i rti koe: 1 sej —No, in kaj? ;» ia — Nič, masko doli. l[- — Kakšno masko? .1 — Masko, ki jo nosite na o-: 1 'r brazu. , ■ ^ j Moje začudenje je raslo z vsa- j' ° Iklm trenutkom, dočim je odbor-1' ^u'nik vstrajno zahteval naj odstra-! nim masko. no( Rekel sem mu slednjič, naj mi i ]a.tjo odstrani. Dotaknil se me je in; fP takoj začei opravičevati, jaz: lo. sem pa užaljen odšel, po- Neveraik je bil namreč zame-je- njal za larfo moj dobro rej eni in višnjevi nos. L 4 • • • >b- Marsikateri član bo izgubil vo-fo- ljo do združenja, ko bo prečrtal ae" zapisnik glavne seje neke sloven-! ske jednote. 4 • . • ljd Omejeni "Ameriški Domovini"! bi se predrznil povedati in ome-^ niti, da beseda "limited" ne po-j jQ^menja "omenjeno'! kot je blago-1 jjp volila omeniti, pač pa "omejeno".! fgt mmmmmmmmmmmmmmmm ta«'- . • Caj dvakrat, enkrat za* Narodni Dom, I enkrat pa. za cerkev. — Poročila en-'sta se dvn par«, namreč John Šibo, mončič hrltmyOre^BflNSB terrSn* dA-)dolph Novak m Frane« Zaboko-gro vec. — Letni mStmi fare sv, Lov- Jugoslovanska ^^^ Kafol. Joonoia Všhm i^iiii !eU 1898 - bfcmpmrua k'J DM. fJavni urad v ELY, MINNLf * AoMCMt MBifli WTliK^'Sl'oiSaugl. naniiinn: |balaot t« m m an« aaaa ms ■EmSBDK am, k BBOdc&'kJf^in. ■wkir mmm ■iwi: uoxm fomuA mmm mm 90m f UMmmmm M fjjj^^^ m _ mmmm ^ HABBBRNIKll ^ un^jMiow.^ W4i K js aMafcjh ^ UGWA1D' gLABOOWX ta W, If Kim. tout BoroiK. i. n. Ma tc awt va pravni op—m * * fogy nipwi a». m-n* at. cuimiL am tuft COQOULC. f X. M>Hw M. Moom M> QMMi __zoružbvalni odbohi raiKMJ VMDAS. MM It CWr At». ni 111 ihM Ms rnjLNK U>iUBBC 4«44 Waahlntoo StrMt. D*n««r. Col*. WmOB lWCAK. M-Itt An, Johastowa. h. ftfcntii gaaui flfcti maioM Niari tikalo« m artdnlk Hd«T kakor tudi d«nanw «w<»)a^« wm$ — «•* ; mala aa glarnce* tajnika. Vam pr^toCb« naj m poMHaJo na d........i >*rotoj« aa »prejem norih Clanvr In aplok ts» adraTnUka wrtCmla. m m| MHJaJc na wkorneja' alravnlka. JoforipvaaaSca KatoWka Jcdnoto m prlporoCa ma JBfMIOTaM aa oMUa irtl Map- Jednota poeluja po "National Fraternal Consram" leatrld V biacajnt na« *rof MOO.UOO. (trlatotlaoC dolarjev). Boinlflkjb podpor, odteodnln In poamrtnJn t> «Pte£ala Ca nad poldrvd mlljon dolarjev. Jednota stoja okro« t tlaoi rodnlk Ctano« Oe) te akrag t tlaoC otrok ▼ Mtadlnakem oddelku. E/uttra Jodnoto m nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah Vam kjer *» i Se nI. ptiptroCamo vetanovltev novih. Kdor eU poet«ti Clan, naj ee eglasl pri Uh ; alkn bU;ineaa druitva J. 8. K. J. I Sa vstanovttev novih Jrnltov so pa obrnit« mg 1 HanM«t tainikn Noto druttro m lahko vstanovl a « ftlaot alt DanicamL i______ _____________ retica kaiojo. da je čvz 13 tisoi:, jj nabranega za novo cerkev. ! . Jeanette Dvorak.! 'KJ35 E. 123. St.. ter potrkal na; duri. Mrs. Dvorak je ravno zibala^ ,svoje dete v prvem nadstropju,; i ko zasliši trkanje. MisLiia je, da i se jo vrnil lijeu inož ter jc hitela!> j po stopil jicali in odprla vrata. Ali j 3 ko prižge luč, vidi, da stoji pred | njo ropar z nabitim revolverjem. 1 jZapovedal ji je. naj niolei, drugače jo ubije. Toda ona je kričala J na vse pretege na pomoč, itakarj i jo pahne tat po tleh ter zbeži, t j Milwaukee, Wis. i j V Hanover .bolnišnici je bil ope-jriran rojak Frank Pals kruli radi hudega vnetja na slepiču. Operi-; rail jo bil v skrajnem času, kajti ako bi bil čakal še nekaj ur. bi ne bilo več rešitve. Stanje se mu o-brača že na bolje. Umrl je 2. fc-br. na West Allisu John Kosetlnar na posledieali in-: ftnence. Bolehal je le dva dni. Štorklja se je oglasila na West! Allisu pri družini Frank Rojšček. j ; kakor tudi pri družini Joe Flor-j jane, kjer je pustila dečku za spo-'; 1 min. V bolnišnico je bila prepeljana j '131- januarja Mrs. Mary Rojšček 'fiz West Allisa; zbolela jo na in- ! flueiici obenem s porodno boleznijo. 1 Oblasti so preiskale dom Proko-1 pa Prespi j an, kjer so zaplenile ? več doma kuhanega žganja, nameščenega uiaterijala zji kuhati žga-J ^jnje in pripravo. — Aretiran je bili tudi Anton M. Shaltz, obdolžen' - j nranšajnerstva. pri katerem so našli poln sod prepovedanega domačega hudiča. V nedeljo 1. febr. je bil najden mrtev v salunu Hrvata Nick Ju- . jriea na State St. H. A. Wandel. ki! je bil v kuhinji neko žganje sj j svojim prijateljem. 1'rijatelj je izpovedal, da sta možaka preee.j j pila in da je bil tako pijan, da j*^ ! kar tamkaj zaspal in se prebudil 'šele v nedeljo, medteiu je pa umrl 1 Wandel. Gostilničarja se je obto-1 j žilo, da je prodajal lesni alkohol z ter mu je že grozila kazen radi umora. Preiskava želodčne vsebi-ne umrlega pa je pokazala, da a mož ni pil nobenega strupa, ampak da se je v želodcu nahajala teko-5 čina slična mareličnemu žganju. K Virginia, Wiim. I Skriti so prijeli Carl J. Peter L.-sona, lastnika hotela. Mike tiaro-viča, lastnika biljardnice. in ^Uke Parletit-a, trgovca z mehkimi ]>i-,/ jačami. Obtoženi so, da so imeli v svojih prostorih razne takozva-ine "slot machines", na katerih * i se je igralo za oenar. Pripeljani \ j so bili v municipal no sodišče. Ni- "jhče se ni hotel priznati krivim. * Ko je bila izvršena tozadevna - preiskava, je sodnik določil, da n, morajo vsi čakati velike porote, [a Peterson je bil. izpuščen na pw i- sto, ker je bilo položeno za njega l. *1*)0 TsrsčtTT*.-'i---i Na tukajšnjem okrajnem sodi-r- 'iču se je pričela obravnava na- pram Joseph Ilogiču, ki jc bil nedavno prijet, in sicer na obtožba šerifa, kateri je pričal, da je do-i bil v njegovih prostorih žganje. Gilbert. Minn. Poročil »e bo Josip Sušteršič z j gdč. Mary M aren, katere stariši ; žive v (Jilbertu. — V zakonski ja-| rem se bo tudi podal Anton Pirš ! z gdč. Angelo Gnidica iz Ely. Po-»roka se bo vršila v Gilbertu. Družino Fr. JurSč je presenetila štorklja s čvrsto deklico. Brainerd, Minn. j Šerif Clauss A. Theorins se jc t povrnil iz Stillwater jetnisnice, i kamor je odpeljal Sam Jakoviča in Mike Jukoviča, katera sta bila na podlagi obtožbe požiga spoznana kiTvim ni obsojena v ječo za nedoločen čas. VOJAKI, KI SO SE OŽENILI, MORAJO DOMOV. i -- Ameriški glavni stan v Koblen- jCU, 13. februarja. — Dvesto in "| petdeset ameriških vojakov v j Nemčiji, ki so se oženili v Evropi, "ljo dobilo povelje, naj se takoj vrlin jo domov s svojimi ženami, so-t glasno 7. zadnjim poveljem genc-.jmla Allena. V zvezi s teui poveljem se je tudi objavilo .da ne bodo armad-ne oblasti v bodoče dovoljevale . zakonov ameriških vojakov, ki so s v službi v zasedenem ozemlju. - kajti častniki trdijo, da so možje -j brez žena boljši vojaki vspričo send?; »jih okoliščin. Nekako dvesto vojakov se jc po u ročilo z nemškimi deklicami o«l časa naprej, ko so dospele ameriške čete na Ren iu drugi, navede-11 ni v povelju, SO sc poročili v glav-l"inem s Francozinjami ali pa z bol-J|gijskinii in luksemburškimi do- ] i-jskodbe in se nahaja v bolnišnici. | V mestni bolnišnici je umrl Fr.l rl Turk, član društva Delavec št. 51 ' ta SDPZ., katero mu je priredilo poti. greb. Tu zapušča dva brata, v do-a, m o vini pa dve sestri in enega i- brata. t. Starišem Vidmar je ugrabila а. smrt dva dni staro hčerko Rozo. ;r V družini Vahčič je umrla hčer-,t. ka Matilda, stara eno leto in pol. r- V Randallu je umrl Anton Mir- tel. star 32 let. Tu zapušča 2 bra-je ta. sestro ter mnogo prijateljev in >e znancev. ni V Denverju, Colo., je umrla Antonija Glicker. Pred tremi leti je j« bivala v Clevelandu. nakar se! za i*1 podala v Colorado v nadi, da ie sc ozdravi sulice, na kateri je hi-m rala. Pokojnica je bila članica dr. iz- -Slovenske Sokolice št. 62 SDPZ. o- Njeno truplo je bilo prepeljano vi -t. Cleveland na 1025 E. 72. St. Poje greb se je vršil 7. febr. | »e- Mr. Anton Zaviršek bo kmalu m- zapustil naselbino. Kupil je od. б. Mr. Anton Sel ana prijazno farmo] u- v Brunsurickn. Mr. Selan se na-iz merara itaseliti drugje. Ker je Mr. ki Zaviršek znan po svoji jugoslo-u- vanaki goatotjeboosti, ga bo go-h>. tovo v poletju obiskavalo več nje-ro. govik prijateljev in zaaneev. . 5 Dne 4. febr. so bili aretirani 4 »r. prodajalci opojne pajace, ki so ob-ra dolžena, da so prodajati isto v pro-lo- dajalnak mekkik pijač. Mod imetje ni je opaziti tudi enega rojaka. V petek 9. febr. popoldne ob 4. tki ari je umrla v predmestju Euclid ga rojakinja Frančiška Hiti v staro-irt sti 35 let. Umrla je za pljučnico, ga Doom je : ga zadela srčna kap je padel in kmalu potem umrl. Pokojni je sta- * noval na 1419 E. 39. St., kjer za- -puača dva brata. V Ameriki je bi- l 'val dolgo vrsto let. Doma je bil iz 1 . j Žužemberka. V domovini zapušča i II eno sestro. Društvi «Žužemberk",* j n 44Slovenija" sta priredili po- kojneiuu časten zadnji sprevod, j V petek -tO. j an. zvečer je umrl •f. Novak, star 75 let, atanujoč na ' S015 Marble Ave. v Newburgu. i 1 j Pokojni je bil stara korenina, 1 1 eden izmed prvik naseljencev. Bi- 1 * • val je v Newburgu zadnjih 32 let. Doma je bil iz Malega Korenja. : i» Tukaj zapušča soprogo, pet hčer i.: iu tri sinove. Bil je član sam ost. - društva sv. Vida Pogreb se je vršil 2. febr. Starišem Turk na Orton &t. je uumrl sinko, star 18 mesecev. Oče h boleha na snšici in tudi mati ni nič kaj trdnega zdravja. G V soboto 31. jan. zjutraj se je e pripetila nesreča v tovaini za j elektriko The Cleveland Electric ^ Illuminating Co. v takozvanem " power house'Tukaj je usluž-beuih več Slovencev. Mrtev je po-sta! rojak John Maček, star 31 let. I" Udarilo ga je po glavi, ko se je '* i utrgala žiea od dvigaee. Pripe-I j an je bil ob 9. zjutraj v bolniš-**- nico Charity, toda je umrl ob 6. >-1 uri, previden s svetotajstvi za u-i- • mirajoee. Pokojni je bil: doma iz a Seiščka pri Cerknici. V Ameriki i-1 je bival 12 let V domovini zapu-in šča očeta m brata, tukaj pa ao-o progo. 3 otroke, brata in aestro. j Uit je član druitva Naprej štev. 5 SNPJ. Pogreb ae jo vrnil 3. febr. iz hiše žalooti, 1256 E. 58 Sk Ta tovarna je zafctenrala že valiko slo-r vernikih žrtav. Marnikak rojak s« t jc tam la ponearačiL ^ Dne 4. febr? je bil na policijski postaji izpuščen en mož, katerega . sc je sumilo, da je povzročil smrt rojaka Viktor Pelkoviea, starega J',3? let. katerega truplo je bilo najdeno pred par tedni na želez-lo n iškem tira New York C«*rai v cm mest« Xorwalk. Olrio. Plašijo po-rairoča. da je Pelkovič svoježamo M Utanoval na 4711 Vivism Av. a E-, " [pred časom pa pri Hiaa Joaipmi rfcfUnč na 5615 Carry Ave. Par dni I pred nearačo je pokojni po-m- ' ročno dovoljenje zaeno z-Wm OLAfi NAHODA, 14. FEBR. 1980 8POMEMXK HA ČAST EDITH CAVELL. :'. : ' r.r. r"" iuiisžs —- Karakterizacija Vladimira Uljanova - Lenina « V "Sunsse Orient" podaja dr. Mihael Šabat tole uspelo karak-tcrizaeinjo voditelja ruskih boljševikov, Vladimira Uljanova _ Lenina: 44V Leninu nam stopa nasproti Pečerinov duh kot okosteneli, neizprosni, nespremenljivi fanatizem dejansko vse rušečega deja-jt.ja in navidezno uslva rja jočega povelja. Ne sentimentalno utopij-«tvo, marveč jekleno hotenje; ne sanjajoči humanitarizem, marveč i ptaihteča inržnja; n » entuziazem, marveč monomanija. Zaničevanje ljudi, bre^skrupoloznu»t. nemoralnost. vendar pa tudi prikrita lju-■ bežen do brezbpravnih in izrabijevanjih, vroča, brezsrčna, strašna iti tragična ljubezen, ki se z moriluo obupno in mrzlo mržnjo proti tradicijonelniin iu obstoječim razmeram amalgamira v nepopisan zagoneten monolit titanske bolesti iu maeliijavelistiške pretkanosti. , Sredi neizrečenih grozot državljanske vojne, ki je že zdavua prene-'hala biti razredna borba, na pustih razvalinah ogromnega earstva, j na gorah mrlieev, ki zatirajo solaee. se dviga tudi v negativih inpo-nujoea pojava tega sirašnega. logično odkritega in preprostega, psi-ihologično si nasprotujočega in neizčrpanega moža, ki se kot Mesias j četrtega stanu, kot prorok soeijalistične bodočnosti, kot simbol iu vtelesenje svetovne revolucije kouiuuistiškega prolet ari jata čuti poklicanega spremenili kapitalističuo-incščanski svet v grandijozno grmado, iz katere pepela se ima ]>otem dvigniti Feniks soeijalne pravičnosti. Kaj ga briga pret rešuj oče trpljenje cele ganer.icijr. kaj ga briga stotisoč eksistenc! Ali ni svetovna vojna stala miljonc človeških življenj! Njegova argumentacija j«- jeguljasto-gladka. [stvarne ugovore enostavno odbija oklopna plošča njegove sofistike. Njegova »ilogizma s" iormalno ne da izpodbijati. Vrhovna njegova premisa uveljavlja potrebo uresničenja socijalnili idealov. Druga premisa izraža nujno posledico da mora mednarodna revolueijonar-na akcija slediti rnskcuiu vzoru. Končni zaključek se glasi: V imenu soeijalizma se mora v Rusiji vzdržati boljševiška diktatura. De-nikinova proti revolucij i«, francoske parlamentarne volitve, poraz Spartačanov v Nemčiji \ se to je za Lenina ne protidokaz. marveč 'potrdilo pravila. In ker taji veljavnost prave premise, se smatra vobče za nevezanega, da bi se posluževal duševnega orožja. Zakaj za meščanske struje :i.*i na razpolago samo kitajske mučilne instru- Imeute kot proti dokaze---- ]n kaj je bil ruski boljševizem v pretc-- 11, lost i! Boljševizem bil elementarni razkroj luske fronte, povra-!tek domov po zemlji hlepečih poljedelcev, ki so dolga tri leta pogrešali svojo rodno grudo. Boljševištvo. je bilo pri tem nevzdržlji-vem desorganizacijskem procesu samo ideologično figovo peresce ali, ako je ta prispodoba bolj jasna, slanina v mišji pasti. Mase so skočile na grižljaj "-Mir, svoboda, zemlja in krulr' in so se tako strmoglavile v pekel državljanske vojne, tiranstva in lakote. Lenin jjc spretno izrabljal ti: protest, on ga je pospeševal ne da bi ga bil j on sam prvotno poklical v življenj *, ker sploh prvotno ni imel tno-jči, da bi ga sam za poče!. Ludendorff je bil prepričan, da bodo pa-sažirji plombiranega a laka (nemška vlada je dala leta 1917 po pr-ivi ruski revoluciji Lenina in Trockega v plombiranem vlaku prepeljati skozi Nemčijo ii: skozi nemško fronto v Rusijo. Opom. ur.) : spretno opravljali posle cesarske Nemčije na ruskih tleh. Lenin se ; je prav dobro zavedal, kdo bo še telebnil v grob, ki je bil izkopan zu jliusijo*\ \ celi propagandi).-Morali so pri-1 znati, da je k»*alj Nikola napra-vii stem, da je pobegnil v inozemstvo brez svoje armade, jugoslo-vi.nski stvari takorekoč največjo uslugo v svojem življenju, dasi proti svoji volji. To se je jasuo. pokazalo povodom balkanske konference v Pa-j riztt ob času vojne. Na to konfe-; reneo ni bila Crnagora prvotno niti povabljena. To svoje stališče so utemeljevali zavezniki z izgo-' „ i vorom. da v ima Crnagora na i fronti nolieiit bojne jediuice. Kas-neje je dobila Crnagora pristop na to konferenco na intervencijo italjanskega ministra zunanjih zadev Sonnina. Ta dogodek nam kaže, da je kraljev beg brez arma-j de naravnost srečno naključje za • jugoslovansko stvar. Pa bodi že karkoli, to je goto-j ve, da je Radovičeva akcija ime-, la dober uspeh v inozemstvu. Vsi i listi v Franciji, Angliji in tndi v j Italiji so obširno pisali o izdaj- j šivu kral.i a Nikole in nejgove politike. Z eno besedo vsak ga je, poznal, posebno pa v Franciji.! K: d i tega, človek res ne ve, če se; je njegova vlada šalila ali kaj, ko j* poslala v prvi polovici leta 1 !* 1T srbski vladi na Krf noto, v' kateri je poziva, da naj pride na: dan s konkretnimi predlogi za skupno delo ene in druge države, na polju jugoslovanskega ujedi-! njenja. Znano je da ni Srbija; | sploh ničesar odgovorila na to no-j te. Pravi in zasluženi odgovor pa je dobila še le v Krfski deklara-i «'iji. ki je vdarila temelj jugoslo-; ' vanski državi ter zadela smrtni; udarec nadam kralja Nikitc. - | Razne vesti Namesto svetovnega mirovnega j kongresa — svetovna vojna. ! Dunajski pacifist dr. Fried, ki j«- prejel Noblovo mirovno nagra-j do. priobču je v 4,N. AV! Tagblat-1 tu *' spomine na priprave za svetovni mirovni kongres leta 1914. ki se je imel vršiti na Dunaju. Pri-' povednje, kako je znana pacifi-; je rekel med drugim tudi tole:l ! Poslal sein avstrijskemu cesarju i telegram, v katerem sem mu pred-j 'ožil premirje. Odirovor je glasil, i dr se zahteva predaja orožja, pre-i daja srbijanskih in vseli avstrij-1 škili podanikov. I — Bi li kateri od vas pristal na takšne pogoje ? — je za klical kralj. — Ne bi nihče, gospodar. s«* je glasil odgovor. — Tudi jaz ne bom! je končal kralj. Iti tako zna skoro vsak Črnogorce pripovedovati po eno ali več zgodbe, tičočih se črnogorske katastrofe. V koliko odgovarjajo vse one verzije resnici, j»- težko dognati. Eno je gotovo, da so te govorice in vesti povzročale, da Nikola ni mogel več mimo spati. Za to je skrbel predvsem Andri-ja Radovič, o katerem sem že zgoraj spregovoril. Človek bi rekel, da ni bila njegova naloga bog ve kako težka. Crnagora je dežela, kjer niso mogoče nobene tajnost r. Vse, karkoli je gosp«Klar rokel in celo mislil, s*" je takoj vedelo tudi "u čaršiji" (t. j. na javnem trgu). Prav tako jo bil tudi kraj točno informiran zvečer o vsem. kar se je dopoldne i zgodilo. a zjutraj o tem, kar se : je reklo zvečer. Ali prav radi te-; aa so v toliko verodostojnejše pri [povedke tudi uajskromnejšega .Črnogori-a o vprašanju, ki nas za-J nima. Po tem takem je iin»*l Ra-r jdovič na razpolago ogromen materijah ki ga je tudi spretno upo-! rabil. | Interesa nt n o je zabiležiti fakt |da so motivirali svoje postopanje ! (kadar so jili kraljevei uazivali! [izdajnike svojed omovine), s tem.j |da je kralj s svojo politiko sani! j zakrivil vso nesrečo Crnegore, j»o ! sobno še njeno sramoto, ker ni hotel rešiti ernogorgske armade.j kakor je to napravila Srbija, tem-; več jo je prepustil sovražniku, ki je je vso ujel. Imeli smo večkrat priliko diskutirati o tej stvari protikraljevske borbe z i-niogor-skimi univerzitetnimi omladinci (Ti so igrali namreč važno vlogo S06. DEMOKRAT AKSa-! ROD 0 BOLJŠEVHUH Sedanji maki boljševiki niso prav nič podobni francoskim boljirri-kom. — Rusija na robo propada. 44Suisse Orient*' priobčuje zanimiv dopis znanega voditelja ruske soeijalne demokratske stranke Pavla Akselroda o boljševizmu. Akselrod piše med drugim: 4'Gotovi krogi skušajo boljše-j viško gospodstvo olepševati s tem. da je primerjajo z vlado Ja-| kobilice v v veliki francoski revo-'-lueiji. Toda analogija med njima i je prav takšna, kakor med kari-' l.i.turo in njenim orgiualom, med hcrostratskiiu posnemanjem in med elementarnim svetovnim do-1 godkom. ki sili k posnemanju. —' Boljševiška diktatura je samo pu-( solovska iu skrajno tragična parodija na diktaturo Jakobincev vi prvi francoski revoluciji. Po svo-' jih > ladnili metodah skozinskozij protirevolucijouarna *ustvarj:i so-| vje-t>>ka ruska vlada obenem jk»- ! trebile predpogoje za zmago me-; ščanske p rot i revolucije. Tj so- • vjetska vlada je strmoglavila vso! Kosijo v propad, potisnila prole- j terske in kmetske mase v neizreč- j ne bedo, pri t cm razdejala vse or j ganizacije teh mas, ki so vzklile i na razvalinah carizma, ali pa jih spremenila v birokratsko slepo o-rodje te vlade. Z brutalno silo je prekinila razvojni proces njihovega organizat oričnega in polit ič-utg a samouveljavljenja, udušila popolnoma delavsko časopisje in .oropala ljudske mase v vseh njihovih političnih svobodščin. Zato obstaja nevarnost, da bo ta ne-| znosni položaj v zvezi z desorga-; nizacijo in obupanostjo ustvaril v masah takšno razpoloženje, da bodo pozdravljale tudi eventual-iiii protirevolucijonarni prevrat s strani meščanskih elementov pro-t iboljševiške opozicije kot pravca-[to osvoboditev. Akselrod priporoma kot edino sredstvo, da se prepreči ta prevrat, da se takoj skliče ustavotvorna skupščina in se uvede na demokratskih temeljih sloneča samuprava. Ker vladajo celo v socijalističnili krogih na z." padu popolnoma napačni pojmi o boljŠevikih in boljševiškem go-; spodstvu. predlaga Akselrod. da bi se poslala v Rusijo med na rod-! na preiskovalna komisija, ki bi si j naj ustvarila konkretno sliko c. boljševiškem "komunizmu" in o J pogumnih metodah njihovega go-j spodstva. . i je dogodil buien incident, pri katerem je Serdar Janko Vukotičl kričal na vse grlo, da je treba Mi-tra Martinoviča degradirati za to, ker je zapustil Lovčcn, a voj-' voda G juro Petrovič, da se moral izročiti vojnemu sodišču; ker je jm> svoji lastni iuicijativi zapustil drugače nezavzetne in nepristop-ne pozicije na grahovskm (Grahovo) sektorju. Vojvoda G juro je začel takoj protestirati ter je re-ktl: *4Kaj vi govorite! Ja^ sem dobil za takšni postopek telegra-' lično povelje od vrhovne koman-1 de!" Na vprašanje, kje ima ta telegram, je poslal vojvoda dva vojaka, da naj mu prineseta obleko. v kateri se je zares nahajal takšen telegram. Navzoči šef generalnega štaba črnogorske vojske, srbijanski polkovnik Peaič. je začel takoj protestirati, da on Uga telegrama ni n kdar podpi-' sal. niti ga ni ekspediral. Začno Lskati po delovodnem protokolu ter najdejo, da je tain telegrami popolnoma pravilno vpisan (zav vedeu in tudi potem se je pol-1 kovnik Pešič še zaklinjal da on-tiga telegrama ni podpisal____ Naj dodani še tole zab«*ležko ?z mojega dnevnika, ki sem jo napisal na podlagi pripovedovanja nekih Paatrovičev. ki sicer niso Črnogorci, ali so se borili na polo-: ž*:jih lovčenskega oddelka. Ti so. mi pripovedovali, da je rekel general Mltar Martinovič v Po» lodanjen v uradnem "Glasu * mofrorca", ki je ttdaj izhajal v Ncutlbr sur. Takrat je kralj jas lin pokazal, kako je pravzaprav pojmoval jugoslovansko vprašanje, Obenem pa je tudi vsemi ju-1 gotelovanakcutu svetu obznanil, od kod mu j** prišla inspiracija za ta' telegram, kakor v ostalem za vsa-! ko njegovo politično idejo oil avstrijske invazije sem. Pisc«- teh \rsiie je bil v Parizu ob času ženevske konference in je imel zelo ugodno priliko opazovati, s kak-- nni oltčuki so zasledovali črno-gorki krogi ta posvetovanja. Znano je, da j«* odšel kot njih zastopnik v Ženo v o Vujovie, finančni minister kralja Nikole, ali da ni 1 il pripuščon k pirsvetovanj«*?n. Kadi tega so se gospdjc črnogorski ministri najbolj srditi na dr. korotM-a, češ, vsa on bi bil moral »nirti tiekuj »misia za pravičnost «c kot svečenik, ako ne kot poli-1»k. Od Srbijaneev s« v»*da niso tiiojrli pričakovati.* da jih pripu-Nte na konferenco. D« jc bila vsa politika kralja Nikole za takrat popolnoma 'made i i Italy", moglo se je tudi vedeti Š- pred o o je poslal dot i-'ni svoj fa m osa i in sramotni telegram Par mesecev poprrj mn je njegov ministrski predsednik Andrija lisdorie izro. il predlog cele nje-gove vlade, v katerem mn rvetu-je, naj se o« 1 pove prestolu v korist i Jvaradžordževičem. Nikola je od govoril Radoviču, 44da ie ni bil i t Kad o vir) niti rojen, ko je .ie o« | \kralj\ o tem sanjal in deloval", j iu si je izgovoril par uui za raz- i Piišljaiije. Nato je urno odkuril v | Italijo, a ko se je vrnil, je kategorično in definitivno odklonil ' l«hdovi«*ev predlog. T Od tega trenutka datira že o- i ito njena propagandistična vojna i Andrije Radoviča proti lcraljn Ni-koli. HailoviArv kabinet je podal ! ostavko, na kar je bil osnovan Cr- i nogo«l»ki i si bor za narodno ujedi- i njrnje. Ta odbor je organiziral proti kralju srdito ofenzivo, o ka- i teri smo ie govorili. Kot pni de-J« fens i v n i izpad kraljev se mora i smatrati gori omenjeni telegram, : ki je tako razialjiv, posebno za < nas Slovenec. j Propaganda "Odbora za narod- j no ujedinjenje*' je imela v prvi j] vrei ta namen, da vsemu svetu.! zlasti pa zaveznikom dokaže, da i jc kralj Nikola (in žnjim vsa u-; rad na Crnagora) le za šalo napo-; . vedal vojno Avstriji, da jo jc vodil neodkritosrčno in s tem več škodil nego koristil Srbiji sami, kakor tudi zaveznikom; z eno be-, stdo, da je kralj Nikola izdal interese Srbije in potemtakem tudi stvar zaveznikov. Središče celega dokazovanja pa je tvorila zgodo-| Miia obrambe in padca znam eni-1 tega Lovčena, črnogorske svete * Gore. ki jc n£glavnejaa strategic-1 na pozicija proti kotorski trdnja-vi, kjer je tudi grob vladikc Ra-j da, velikega jugoslovanskega pes-j n:ka. Ako bi hoteli dobiti ugled v to tvorbo, bi morali prečitati /so o-[ g»-omno literaturo, ki je naniza-j na o tem vprašanju v listu ,4Uje-( d in jen je" in v "Bulletin Monte iiegrin" z ene strani, z druge pa obrambo kralja Nikole v ''Glasu Črnogorca" in v knjigi <4Le Mou-;ti ~egro dans la Grande GueiTe", ki jo je napisal cetinjski rdvo-| kat Vlade Popovič, najbolj vnet! ^branitelj kralja Nikole in njego-' \e politike, in še tako bi se čtovek' težko orientiral. Navaja se z ene in druge strani ogromni materi-J jal. vendar, v kolikor se spominjam, se dva slučaja, ki se ju ho-čem^kasneje dotakniti, ne nahaja-' tu nikjer niti v 4*lTjediujenju".i niti v Bulletin Monte nčgrin", Kajpada, tudi brez tega je bila; l!i.dovičeva akcija tako usodepol-na za starega 4' gošpodara", za o-ne pa. ki so iskali orientacijskih točk v "črnogorski klobasi" ta-; ko prepričevalna, da se lahko svc£ bodno trdi, da je Radovič svojega! bivš<-ga monarha moralno popol-1 noma ubil v očeh vseh nepristranskih gledalcev tega velikega dvoboja. Vendar mislim, da jc po-. trebno, da navedem to, kar sem slišal o padcu Lovčena od očividcev. črnogorskih beguncev, s ka- j t« rimi sein imel priliko govoriti oh umikanju skozi Albanijo: "Ko so bili Avstrijci zaposeli( nek«« važne položaje na Lovčenu i» v Grblju, je prišel knjaz Petar j (najmlajši slu kralja Nikole in1 takrat komandant lovčenskega j oddelka črnogorske vojske) na i< et in je brez uaredbe in brez do-i voljenja zapustivši tako svojo ar-n.ado. Vojni minister general Ve-i sevii- ^a j«* vprašali v prisotnosti š« fa generalnega štaba (vrhovne komande), polkovnika Peiiča, kdo mu je dovolil, da lahko zapusti, Vcšovič se je na to obrnil k Pe-ši«Mi ter ga a prašal, da li mu je on armado. Knjaz Petar jc molčal.' Hal takšno dovoljenje. Ko je Pe-sie odgovoril, da ne, je general t Vcšovič izjavi! knjazu Petru z zelo strogim glasom, da ga odstav-Ija z njegovega položaja ter je takoj potem imenoval na njegovo! mesto generala Luka Gjniča. Pri tem incidentu je bila zraven tudi Ksenija, (Kneginja Ksenija velja kot naj inteligentnejši član dinastija Petroviča. Ona vodi pravza-j prav celo politiko kralja Nikole' in brez njenega vedenja ne ukre-| ne kralj ničesar na 'svojo roko'},i k» pa je neprestano vlekla za plašč, z vidnim namenom zadržati ga, | da ne bi odgovarjal". Tako so pri-{! povedovali očividci. O isti stvari lahko navedem še tide ineident. kateremu sem imel priliko osebno prisostvovati na ladji "Be d'Italia" v valonskem pristanišču. Na brodu je bilo mno-! go Jugoslovanov, med nami tudi nekaj Črnogorcev. Nekega dne je prišel vrhovni komandant črnogorske armade v svetovni vojni/ V razgovoru je neki črnogorski j vojak rekel (ime imam zabeleže-, no. ali mislim, da *ra ni potrebno, omenjati), da so dobili črnogorski bataljoni pismeno povelje od knjaza Petra, da ni treba braniti |< neke pozicije na Lovčenu in dat: i.aj se umaknejo. Š# interesautnejši pa jc nastop-, ni slučaj, ki jasno kaže, da ta ali oni ni imel popolnoma čistih prstov pri propasti Crnegore: 44Ko|i »i se po polomu sestali v Podgorici komandanti pojedinih oddelkov i (Serdar Jakon Vukotič, general i Mitar Martinovič, vojvoda Ujuro 1 Petrovič, Serdar Peiič, sef gen. 1 it aba črnogorske vojake in dr.) sej stinja Berta pl. Suttner vedno od-' klanjala misel, da bi se tak kon-! jgres vršil na Dunaju, češ: 44To' i bi bilk moja smrt — doživeli bi ifiasko!" Ko je končno na Frie-idovo prigovarjanje pristala na ta , načrt, so jo do zadnjega mučile j zle slutnje iu še meseca februarja 11914, ko so bile priprave za kon-j res že v teku, je zapisala v svoj j dnevnik besede, ki so se nekaj ; mesecev nato uresničile: "Bojim i se, da dobimo namesto svetovnega | mirovnega kongresu — svetovno vojno". Na čudo so pa avstrijski ofieijelni krogi kazali za kongres največjo uslužuost in častno pred-jsedstvo pripravljalnega odbora jc sprejel sam--grof Berchtold ! iStuergkh, Kegel in sploh vsa ministrstva so šla pripravljalnemu odboru s toliko vnemo na roko. da se je paeifistom čudno zdelo. Stvar je pa bila dovolj enostavna : biaikanski vojni načrt je bil tedaj že gotov iu grof Berchtold si je hotel zagotoviti nekak moralen alibi. Julija so bile vse priprave za kongres dovršene, udeležniki napovedani, sobe naročene. Dne julijo, je izšel — ultimat Srbiji. Fried je mirovni kongres odpovedal. Na njego*/-> začudenje so mu pa 29. ali -10. julija telefonirali iz zunanjega ministrstva, naj z odpovedjo počaka do srede avgusta. Tedaj so se bili namreč j na Duna;a odločili za direktna pogajaiija s Petrogradom. in so ipo vsej prilik: šc računali z rnož-; uost jo, da vojne ne bo. To možnost je pa potem razbil nemški ultimat Rusiji. Sicer pa — pravi Fried — je postal svetovni mirovni kongres na Dunaju t\sti trenutek nemogoče, ko je izšel ultimat Srbiji. Način govora v tej listini je bil tak, da noben pacifist ne bi prišel na kongres, ki bi mu bil pokrovitelj grof Berchtold. i Prehrana srednje Kvrope. Na vprašanje lorda Braisa v angleški zbornici je odgovoril lord Chcrson, da je potrebno za oskrbo srednje Evrope do nove žetve Sofi 40 miljonov dolarjev kredita za surovine in 100 miljonov dolarjev 1 za premog in živež. Vprašanje o ' kreditu ni odvisno samo od angleške vlade. Anglija jo že tako obre-menjena in mora sama dvignitiJ j svoje gospodarsko stanje. Nc mor« j Še nadalje sama delati. Sodelovanje Združenih držav je nujno potrebno. To je edini način, da se to vprašanje reši. Najvišje zdravniške avtoritete se strinjajo. Vsi odlieui zdravniki se strinjajo z doktorji Hare, Caspari m K us by, ki pravijo v svoji izborili knjigi "The National Standard Dispensatory": Cascara sagrada smatramo za najboljše zdravilo, kar jih imamo proti trajnemu za- * prtju. Ne povečuje samo bdva-janja po črevesju, ampak deluje tudi v sled svoj.- grenkobe kot to-nika izboljša tek in prebavo ter pre pre •* a zaprtje, ki ponavadi sb--di podobnim zdravilom. "Cafca-ra (skorja kalifornijskega potnega trnja) je poglavitna sestavina Trinerjcvega Ameriškega Eliksir-ja Grenkega Vina. Druge sestavine pa se bolj izboljšujejo Trinei-jevo zdravilo in vsledtega je jasno zakaj je Triuerjev Ameriški Klik sir Grenkega Vina najboljše zdravilo za vse želodčne nerede. Vaš prodajale«', pri katerem kupujet«-zdravila, ima tudi Trinerjevo Angelica Grenko Toniko. Trinerjev M i rilec kašlja. Triuerjev Liniment in druga prvovrstna Trinerjeva. zd ravila. — Joseph Triner Company, 13—13 S. Ashland Ave.. Chicago, 111. (Adv. KRETANJE PARNIKOV SEDAJ 0DPLUJEJ0 IZ ___ HEW TORKA La~TouraTne j~7 Feb. t Hm Belvedere |10 Feb ^ Trmf N«w York t 7 Feb j chert)ourn Rotterdam I 7 Feb. j Rotterdam Rochamb.au |„ Feb , Havr« St- Paul !l« Feb. \ Cherbourg Adriatic -14 F»o vedno Ctitrli. da j»- Robert T. Lincoln najboljše poznal svojega očeta, kajti b i je že rastoč deček, ko jc bil njegov oče še; nepoznan odvetnik v Indianapolisu. Mlajši Lincoln je bil rojen leta! l!*43, ko je bil Abraham Lincoln se razmeroma mlad mož 34 let in> ko jc bil praktični odvetnik šele šest let ter poročen mož šele eno leto. Sin je bil star 1"» let. ko je imel njegov oče pozneje slavit* go-5 vor o 4"hiši, razdeljeni proti sami sebi". Bil je star sedemnajst let, ko jc imel oče svoj Onjper Union govor. Sledil je korakom svojega o»''Cta v pravoznanstvu. a po lažji poti, s tem da je šel na Harvard juridično šolo'. Zapust 1 jc šole ter služil kot kapitan v štabu gene-, rala G rant a. l*o ko'u-ani vojni je nadaljeval svoje študije ter bil pr piiw-cn k bari v 2 I»-ti pot«'in. ko je bil njegov oče zavratno umorjen. Nekoč je bil imenova nv zvezi s predsedništvom, a je odločno' odklonil v*ako tako »"aM. Nikdar ni delal kupčije s svojim imenom in sorodstvom. Kljub t »11111 pa je služil park rat v javni službi, nekoč kot vojni tajnik :ti nekoč kot ameriški poslanik v Angliji. Sko-' zi tr'deset let je bil zvezan s Pullman družbo. Ni znano /-e pripravlja kake spomine na svojega očeta, katere raj bi se objavilo p> njegovi smrti. Svet bi s veseljem pocdraviT sliko velikega oprosti?elja kot se jc prikazovala njegovemu rastoče-* mu sinu. Na to tozadevno vprašanja pa je Lincoln mlajši odgovoril:! Cenim primernost prošuje, a oprostili mi boste, če se ne oddaljim od svoje dobro ustanovljene navade. Mr. Lincoln, živi v Wa&hingtonu. ' ' t -' V. . . » > * ■ . . oimnAMmAjj^rmm. itao - - — — *—j » Vožnja s ZeppeEnom Robert J. Thompson. Ravno osetuhiBiirideset let je tega ko ho nie vlekli preko zamr-znjnega koruznega pc'ja, da vidim prihod prve lokomotive v mojo domačo vas. K< r sem bil star le tri leta, nisem dotedaj videl ie ni-; česar kar bi bilo prilicno tako veliko kot je bila straina potest, ki j je pridla v našo vas sam Bog ve od kod. Videl sem jo iz daljave ter j se spomin jam, da sem se tresel po celem životu, ko smo prihajali; bližje. To so bili dnevi prerijskih skiuierjev v onem delu dežele in I ta strašna prikazen je bila znan i k civilizacije ,ki se je pričela širiti I preko rodovitnih valovitih ravnin Io^e. Ta spomin iz mladosti se je obudil v meni sedaj, ko sedim u-| dobno kot navaden potnik v Zeppelinovi zračni ladji "Boden^ee"j ter so oziram na jrrit'-p, gozdove in planjave Nemčije, na enem red- j i:lit poletov ter zračne ladje iz Berlina v Švico. Pred seboj imam: potovanje nekako štiristo milj v ravni črti kot leti ptič. Ker so transportaejjMke prilike v Nemčiji sedaj zelo razrušene t iu negotove, traja sedaj potovanje 7 železnico nekako štiriindvajset ■ ur. Dejanski predstavlja to potovanje veliko poti jet je kajti treba prekiniti potovanje za spanje in obede. Isto razdaljo pa bom pre-icoril v štirih in pol do šestih urah, potem če bo veter ugoden ali ne. V veliko Zeppelin lopo, ki je oddaljena nekako deset milj odij središča Berlina, dospete 7. avtomobilom. Zrakoplov odpluje ob 8. j i zjutraj in v tem časn morajo biti zbrani potniki v uradu Hamburg-U .American parobrodne družbe. Že preje »cm našel, da je treba reser-ii \iruti m*'-ito v Zeppeli' n par tednov naprej in prostor v uradu, kjer v- dobilo tikete je bil v resnici napolnjen. Spominjal je na stare čase, ko je bila Hamburg črta največja oeeanska parobrodna druž-1 i a in en« najbolj priljubljenih. Za trenutek se mi je pojabila misel: j. Ali jc duh Alberta Callina zopei na delu tvkaj in sicer v obliki ! . . . ! i \odstva v naviyaeiij jhi zraku* Rallin je zgradil Imperatorja. Vater-j, Lind. George Washington« in President Granta. Bila je tudi njego-j'' va id^ja posj>ešiti potovanje z zračnimi ladjami. Potniški promet i! /rakoplovne družbe jc tudi dejanski ikx1 kontrolo te parobrodne}' družbe. Ni mi bilo moj;«*'-" dobiti mesta na *'Kodeusct-" pri poletu izjj Svic v Berlin in vsled t«-«rn sem brzojavil štirinajst dni naprej iz j Montreux ob Ženevskem jezeru, da -»i zag0t0A"im mesto za potovanje i iz Herlimi nazaj v S' i 'o. , I Influenca j S S porralao epidemijo Je iiiflnewa nevarna. Ščitite samega se- I I be In družino s tem, da xasigurate zdravje. Pni znamenja "o: v- | I netje oCn, nabod, boleCIne v križa, slavi in mišicah. mraz, mrzliea | 9 in spkifina utrujenost. Kot brambno in prvo niravljeoje priporoča- B ■ n ne morete dobiti pri lekarnarju, jih naročite naravnost od B I W. F. Severa Co., Ce&r fcapid*, low* 1 sc nagovarjali "ftamerad "j dru- i pa samo "du Oesterreieher". . Živeli so Nemei dobro in dobiva- i 1: so zlato, avstro-ogrski vojak pa 1 suh papir. Nemci so izvažali iz 1 Turčije, karkoli se jim je zdelo i vredno za irvoe. Tri r kom so na- I pravili ogromno škodo. Pa je pri- ! še! iz Nemčije avtomobil z benci- . nom. Spravili so ga v kraj in pro- j deli turškim ali arabskim trgovcem. Pripetilo se je, da so jim na , to avtomobil odvzeli in ga prodali čez čas drugim trgovcem. Presneto drag je bil tak avtomobil. Zdravstvene razmere med av-stro-ogrskim vojaštvom so bile J slabe. Največ so trpeli na spolnih boleznih. Ženske so kar drle za vojaštvom. Vojaki so se javljali bolne, kar na kratko: '"Orienta-Iiseh". Bolnici v Damasku in Carigradu sta bili vedno polni takih "orientalisch*r bolnikov. Iu strašna je ta bolezen, mnogo hujša od evropske. Od 3000 avstro-ogrskih vojakov je ostalo zdravih komaj 500. V ujetništvu se jim je godilo slabo. Nihče se ni brigal za nje. Avstro-Ogrska je razpadala. Nem- ( Sk avlada |ki se je brigala za svoje ljudi in tako so nemški voja-ki-njetniki dobivalo mnogo več hrane nego avstro-ogrski. Najboljše se je godilo Turkom. Ti so ( ! imeli vsega takorekoč v izobilju, kruha. mesa. drugih stvari, tobaka, sploh, kar so želeli, so dobili, j Angleži že vedo. zakaj si» tako lepo ravnali s Turki! Turkov je bilo v ujetništvu ogromno, pa jih i je tudi obilo pomrlo. Tako jih je iz jednega tabora pri Kairu od 30.000 poginilo 10.000. Izmed av-stro-ojrrskih vojakov jih je tudi nekaj pomrlo, bolnih je bilo obi- 1 lo, nekateri so oslepeli, drugi zblazneli. Strašno je ujetništvo, naj si bo kjerkoli. Globoko so se oddahnili oni, ki so sc srečno vr- * nil i domov. 1 ® Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. , Varujte ae ponaredb ' POZO*, KO JAKI! Tukaj v West Virginiji v Harri sun County prodaja družba pod imenom Coal Lad Development Company svoje delnic«* za premogu rov iu sedaj prodaja aker ya Jaz sem kupil že aprila 191M pet akrov po $18,"» in sedaj želim prodati za mojo ceno alt pa tudi par dolarjev v izgubo, ker sem v stiskah za denar. Slišim, da rojaki pridejo iu kupijo od drugod. z;i kar morajo plačati visoke cene. Bolje bi bilo, ako od mene kupi namesto od družbe po jaz dam po $180 Torej kateri mislijo kupiti, naj sc ob mej o najprej na i mene. Ta družba je že odprla rov. ima vpeljan železniški tir in postavlja hiše ter pravi, da zdaj začne graditi dipel. Kompauija tudi trdi. da bo v enem letu delalo od r»00 do 800 premogarjev v tem ro-vu iu odpirala jih l»o se več. — Math. Škarja. Box '275. M"t. Clarc. AV. Va. Med otroci. Kitty; — Kako ti dopadc moj novi klobuk? Minit«: — Bejži, bejži: takega sem imela jaz že lansko zimo! ko razvijemo primerno naglico ptoti kateremu koli vetru z izjemo liurikanov iu ciklonov in tem s«, lahko izognemo. Pri prihajanju i/, lop in pri zasidran ju so stranski vetrovi, ki nas motijo. Tudi to bomo odpravili, ko bomo zgradili lope. ki se bodo obračale kot vrtiljak. • • • Največkrat me vprašajo ljudje, kakšen občutek ima človek na takem poletu s Zeppelinom. To je kaj težko opisati. Popolnoma gotovo pa je, da popolnoma manjka čut nervozuosti in strahu in pri nobenem potniku ni mogoče opaziti vznemirjenosti. Dva potnika pa sta dobila tekom potovanju tako močno morsko bolezen. da sta izgubila vse zanimanje za krasne prizore, ki so nudili očesu. Jaz za svojo osebo nisem čutili nikake slabosti, čeprav nisem dober mornar''. Uuganje zračne ladlje je bilo pripisovati dejstvu, da je letela zelo nizko, nekako 450 čevljev nad zemljo. Vsled tega sc je pogosto izpremi-njala gostost zraka. Učinek različne vetegaeije na zrak je opaz-ljiv prav posebno v takih nizkih višinah. Višje pa je gostost zraka tako neenakomerna, da se ne opazi nikakega gibanja. V višini treh 1 tisoč čevljev pa bi popolnoma manjkalo občutka premikanja, če bi človek ne a ide* *»ora in gozdov, t ki beže od vas proč. i Von Gemmingen mi je pripovedoval, da gre zračna ladja na-■ tančno vedno po isti poti. — Naš t kurz je sličen predoru, izvrtane-mu skozi zrak, — je rekel. — Kurz pa se izpremeni le v slučaju viharjev. Pod nami so letali golobje in ko i smo plavali preko vasi, smo laliko i videli race, gosi in prašiče. Neka srna je prihitela iz gozda ter zopet izginila. Neki kmet, ki je o-i ral, je obstal v delu ter mahal s • s\ojim klobukom. i Ko smo se približali švicarski . meji. je bilo videti v daljavi s snegom pokrite Alpe. Ko pa smo • s e približali Zeppelinovini liapra-t vam na Bodenskem jezeru, jc mo- tor obstal. Na ta način sc jc pre-i iskusilo dvigalno silo zračne la- - brez nevarnosti." -— KAKO SE JE GODILO - avstr. vojakom v ' PALESTINI IN EGIPTU i • Ila tisoče in tisočo so jih pobrale 1 spalna bolezni. - Ženske so sprem-i Ijalt vsako armado. v —— Pred kratkim se jc vrnilo več v bivšili avstro-ogrskih vojakov iz li angleškega ujetništva v Egiptu. 0(I/ mnogega i jihovcga pripovedo->- vanja navajamo le par stvari. — Nemei so se obnašali v Turčiji kot gospodarji. Avstrijske topni-čarje so pridno pošiljali v ospredje v bojih. Turki pa so služili za e maso katero so Angleži postrelja-l- li ali polotili. Turk je moral sploh molčati in ubogati. Nie čudnega i- ni bilo, ako je praski rojak oblo-e4 ffl z nminicaMt- tntflngi - ofieir-i-ja. Bavarci so avstrijske vojake [goče vrniti sc v Berlin, to je iz-j vršiti potovanje krog sveta v de- j Jsetih duch. Polkovnik pa očivid- i i no dobro ve. kaj govoril. > j Nadaljeval je na naslednji na-jJ ' čin: 1 — Bašem se z vsem. kar morem j (izvedeti glede Zeppelinov in ta ^ | nova ladja je največja stvar, ki ■je bila dosedaj zgrajena. Polet | preko Atlantika od strani angle-jškega Zeppelin a nam je le mi- J gljaj, kaj vs*? bo mogoče storiti s J i to zračno ladjo. Z izjemo teatra- J ■ličnega učinka se polet angleške 1 zračne ladje ne more primerjati ] s poleti nekaterih Zeppelinov te- j kom vojne, najmanj pa s poletom < j nekega Zeppelina na razdaljo šest i tisoč kilometrov v kolonije nemške južne Afrike. To potovanje; i.i bilo dovršeno, kajti zračna la- j ; dja je bila odpoklicana brezžič- < iitšm brzojavnim potom še predno < I je dospela ua določeno mesto. Na- : , b&va te zračne ladje ne bo imela . polK-nega opravka z odškodnin- i »kimi zahtevami napram Nemčiji, i Izvedel sem. da sc je Zeppelin ■družba izza podpisanja premirja i | pečala z izdelovanjem posa m cz- J >uih delov 2#t*ppelinov, a radi do- i k»čb mirovne ]H>godbe ni bilo mo-geče sestaviti teh zračnih ladij. V veliki lopi v Priedriehshafen se , nahaja velik vojni Zeppelin, ki je bil zgrajen v namenu, da se bombardira 7. njim Pariz ali pa Lon-1 d on. Njegova kapaciteta znaša 72.000 kubičnih metrov. Francozi zahtevajo ta Zeppelin zase, a Zep-ptlui družba se prav nič ne bri-J ga za konečno usodo tega vojnega Zeppelina. , — Vidite, — je rekel baron Gemmingen. — moj strie ni nikdar nameraval zgraditi Zeppeline : v vojne svrhe. Zeppelin i so bili tprav tako rekvirirani kot so bili j vsi naši ostali viri v našem ob-jrembneiu polju. Uničenje teh ve-■ likih in miroljubnih iznajdb in dejanski njih uporaba v vojni, je v veliki meri prispevalo k smrti mojega striea. grofa Zeppelina. Pred vojno smo vprizorili na stotine rednih potniških poletov ter prevedli ua tisoč potnikov. Kot prevozno sredstvo najboljše vrste; m> se izkazali Zeppelini v letu , pred vojno iu ta strašni boj jc popolnoma uničil naše konstrukcijske načrte ter nas odvrnil od številnih izboljšanj kot naprimer kurjenje potniške gondole, odprava ropotauja motorjev in tako dalje. Vsi ti problemi so sedaj že nšcui. Dosedaj smo prevedli več kot osem tLsoč potnikov. Poglejte številko na svojem tiketu. Da. j v; »te številka 8420. V berlinskem uradu ste videli, kako veliko je povprasevanje po tiketih. Popularnost tega načina pot ova nja je razvidna iz tega povpraševanja in varnost potovanja iz tega, da je padla zavarovalnina v treh mesecih od šestih dolarjev za tisoč ua -jdva dolarja. — Ne, ne, — je odvrnil baron , ii.n moje vprašanje, — mi nismo v ■iskrbeh radi angleškega tekmovali nja. Za. vse je dosti prostora v •{zraku in želimo jim dobro. Njih • odlični uspeh pri poletu preko t [Atlantika s rekonstruiranim moti delom našega starega tipa Zeppe-» linov nam le dokazuje, kaj je mo-i g oče storiti strokovnjakom s po-. polnimi zračnimi ladjami. Vprašal sem ga, kaj pa glede ) viharjev in močnih vetrov. Od-- govoril je: i — Hi lahko pralavamo po zra-» ku v kateremkoli i temenu, ki -J nam dovoljuje priti iz lop ter lah- (----------------------, se vam zdijo ua prvem poletu s1. Zeppelinom minute kot sekunde'* i it. itre kot minute. Zdelo se nam^ j< kot da smo v trenutku pripla-^ vali preko Potsdaraa ter slavnega' Sans Souei Friderika Velikega in'j sicer z naglico .sedemdesetih milj: na uro. Palače Potsdama so se i » I dvigale pod i.;imi kot spominske i ki:rte ter jih je bilo lahko videti j ( 'skozi okno. Ta slika se je skoro; I trenutno umaknile kaki drugi,1 11 t ii-totako zanimivi. Pod nami. dia-f| j gonalno proti severu pa nas je: i spremljala prt ko gozdov, jezerov, ! gora iti ravnin, z isto naglico ter i ustrajnost jo — senca zračne laic? jc. Imel sem dobro srečo, da scm>( imel kot sopotnika nekega ameriškega avijatika. polkovnika Hens- . 1 ley-a ter barona von Gemmingen Goettingen, nečaka ter upravne-j ' ga naslednika grofa Zeppelina. ; PolkoA-nik Ifenslev se je nahajal, i— kot sem izvedel pozneje — na ( i -»vojein enointridesetem potova-i nju z zračno ladjo liBodensce,? ::er vršil pogajunja s Zeppelin na-! jpiavami za nakup najmodernejše-j ga Zeppelina za vlado Zdrnzenih j držav. Mogoče bomo v času, ko! bo izšel ta članek, lastniki najno-j vejše stvari v tej stroki, zračne i [ladje, ki bo trikrat večja kot je , "Itodon-see". t Ta zračua ladja, ki jc že zgrajena. a uc še sestavljena skupaj,' una kapaciteto ali obseg 100,000' I kubičnih metrov vodika ter je iz-' dttno večja kot vse druge, ki so j Lile zgrajene tekom vojne. Izraču-i ' iu no je bilo natančno — in v ra- > I . . eunih strokovnjakov Zeppelin na-| •prav ni nikake pomote. — da bo Itn nova ladja, s katero upa polkovnik Hensley potovati v Ameriko. lahko objadrala zemljo ob ekvatorju ter se pri tem le štirikrat ustavila, to je na vsakih šest; tisoč milj. Zgrajena je tako, da' [ bo lahko nosila 82 potnikov ter I posadko 25 mož. Imela bo na kro-jvti vse potrebne stvari. Na sedanjih Zeppclinih ni dovoljeno kaditi, kajti primerne varnostne od-' r» d be niso še uveljavljene. Nova I; dja pa bo imela vse te varnostno odredbe ter komforte moder-j nega potovanja, vključno prome-' i nadni krm . Polkovnik Ilenslev, ^ i ki je študiral konstrukcijo Zep-j pelinov ter delovanje teh zračnih! 1 ladij izza sklenitve premirja na-j > prej, da bo v stanu z ladjo, ka-< ft, ro upa dobiti, poleteti iz Berlina ; • v Chicaga brez ustavi jen ja, na j . razdaljo 550 milj ter s povprečno i 1 naglico nad 150 kilometrov- ali • več kot devetdeset milj na uro. - Rekel je, da bi bilo mogoče raz- - daljo med Berlinom in Chicago - premeriti v oseminpetdesetih u-r rab ali približno r dveh dnevih iti prt. S primernimi lopami na i primerne razdalje pa bi bilo mo- Ko dospe Ciovck do Zepp-lhio-f vih naprav, zapazi velikansko lo-!» po, zgrajeno iz jekla iu cementa, h ki je dolga uad petsto čevljev, i dvesto čevljev širok.-i ter nad sto'j čevljev visoka. h Naša /račua lad ju nas je ž<- ca-j1 kala. Zasidrana jc bila s približ-J* no petdesetimi vrečami peska ter^1 a par karami ki so bile prit rje ne I( ne tračniee j. močnimi žieumi. ObJ' traiieh lo^f jc bilo videti veliko i; pregibnih cevi za polnenjc plin-M skill eevi ladje z vodikom. Karaj1 za |Ki>tuike ali gombrla, ki je naj-}' bolj težka, služi k<>t ravuoves ec-M le /raeiie ladje. j1 Pa vrnimo se k potovanju. Po*-!' uik gri.' skozi vrata, kjer sc šteli-ti' njegovo prtljago. Vsak potnik ima prostih trideset funtov, do-,.' čim se za večjo težo računa por deset centov za funt. 5 Potniška gondola najnovejšega ( tipa Zeppelinov se nahaja precej j v ospredju zračne ladje. Slična jc Pullmiui kari s sedeži, ne le iflede:" obsega, temveč tudi glede udob-l nosti. Prostora je za 25 potnikov| iu toliko je tudi udobnih stolov,' ob »tenah notranjosti. Oknu, kij1 i»c nahajajo pri vsakem stolu, je J mogot-c odstraniti ni potnik ^"l1'!! ko zre naravnost navzdol na zem-i l.io. Mislil sem. da ta okna izi stekla, a ko -sein vzel enega ven J sem vidH. da je lahko kot papir." Dvignil sein s*ol, ki jc bil velik in' udoben ter tudi našel, da je iz- , vt n redno lahak. Vse jc bilo na' uiestu i w poyolno. Na pretop-Mjie. Našel sem svoj se. Revežu so odre- l zali nogo nad kolenom, da bi ko-j sti bolj suho guile. Kmet je biljj brez lastne njive, najemnik, na- £ jeianiki so bili ujegovi starši. — j Imel je v grajšcim službo, oženil f se je bil pred tremi leti, prislužil p si je nekaj konoplje, toda glej, ni :v vedel, zakaj, ne za to. ne za to, jj zabolela ga je noga v kolenu in j ranic«* *o se začele odpirati. I>o- j l»»'r človek je dal voz do me*ta in ubožca so za na občinske stroške j izročili v bolnišnico. j Samo tega se je še dobro spo- r miujal, kako sta »e peljala jesen- I skega večera z ženo v najlepšem j pletenem vozu. kako sta oba jo- ^ k&la v strahu iu žalosti — in kar i t sta iz jokala, to sta prigrizla z jaj-js ci, kuhanimi na trdo, in potem je'r prišla nekaj neizmerna trpkost, j kakor megla, ne megln. Dnevi v bolnišnici, enakomerni J j ir brez razlike, so mu izginili iz's spomina in tvorili neko nepoj-l mljivo vrzel v življenju — sama z lieizpremenjeua otožnost skozi to-1 ^ liko mescev mu je. tiščal dušo s, j tako neizprosno, brutalno silo. s i kakoršno teži nagrobni kainca go-; t milo. Skozi to meglo mu spomin! poljasuo prinaša divnih čudes, ki t so se godila z njim-, kopanje, post, j c spuščanje žil do kosti — pot^nrj, operacijo, oblečene v predpasniki ke. s krvjo pomazane — in tega j čudn*»ga. neustrašnega poguma \ se spominja, ki ga je v tisti urii^ podpiral kakor milosrčna roka. | Ko je pred operacijo gledal vr-j sto pojavov, ki vzbujajo zopr-1 i nost, jc tudi on začel iz globine U svojo preproste duše snovati nit L razmišljanj, kakoršno uči snovati: j ta največja učiteljica na zemlji — j skupna sobana v bolnišnici. Po o-persciji sla smrtni dolgčas in brez L brižnost zatemnila vse. MtaziloL ua je vedno, a okoli poldneva, na j j večer ga je začelo v glavi težiti, J, kakor kamenita krogla, in od tci krogle do nog so šli mrzli streme- , ni. Od prstov zaecljene noge pa ] so širili k glavi valovi olajšujoče ; toplote. Misli drobne kakor kap- ■ ljiee živega srebra, so hitro zlivale .v kak kotiček možgau, iu te- j daj, ko je ležal skrčen v luži potu, j ali tedaj, ko so sc trepalnice sa- ] me zaprrle — ne v spanju, am- , pa k v onemoglosti — so ga napadle čuduc polsanjavc podobe. , In glej, vse to je minevalo in o*tala je sama nezgrabna, s klo- , roformovim vonjem nasičena pro-;] stranost, napol razsvetljena z; minljivo, razpršeno svetlobo. Ta|j pi ostra nost je bila |Hxiobua no-j tranjoNti neizmernega stožca, ki *< začenja pri njem in leži kot o-< gioinen lijak na zemlji. Tam v neslišni dalji, kjer se zoži vrli. tam jc bela svetla lisa: tam nekje jc izhod.... l)o te špranje hodi dan' iu noč po neskončni spiralni čr-i ti. ki objema notranjo površino lijaka, hodi l>olj kot jc sil jen. z vsem naporom, kot polž; čeprav i s»- dviga v njem nekaj kot krila, I vendar vstaja v njem kakor ptič, k* se je za nogo vjel v zanjko. In^ tu mor« plcteti višje kot je dolga zatijka neprestano pada in pada... V s, kaj sa vidi iz one špranje. Sainu z nogo bi stopil. — živa meja pelje proti polju pod lesom, kjer so bile štiri njive krompirja njegova lastnina. In tedaj, ko se mehanično dviga s svoje postelje, sc mu je sanja. — da je čas kopanj« Tiho tem pod lesova jc jesenska prozornost zraka, ki približa is daljave predmete, da jih je r arise ne je videti. Ob« skupaj, z ženico kopljeta, kot mat-je gla\e debel, lep, krompir. Na gričku in v robri so se v gručah zbran pastirji, zavili so sa v vroče, skrčili bono noge, nanesli suhega brinja, napravili ogenj in s palicami grebejo is pepela pečen ksompir. Dim j dtfu r zraku, briajev, dwlrtee----j Ko je M is bij sdrav in pri soiuort, to so f» l*ai m*H vi atao d rials mnlica, se je »gub- ljal t upa t am t bojazni in globoki potrtosti, kakor vsi pohabljeni in izmučeni. Vse bitje kmetovo se je stisnilo v tej bojazni v drobno zrncc in letalo, gnano po hudih predsodkih ob nekih pretresljivih zvokih in se razbijalo ob vogalih ^ brezdanje praznine. i Končno sc je začela celiti rana lup nogi in mrzlica je prenehala. Duša reveža jc bila, kakor da se je vrnila z onega sveta v svojo prvotno stanje, k razmišljanju te-Iga, k«.- se je godilo pred njego-jvimi očmi. Pa kako se je izpreme-nilo jedro teh razmišljanj! Prej jc bilo to usmiljenje, ki jc rastlo i/ zoprnosti — sedaj je bilo to ] sovraštvo pohabljene živali, silno hI epe je po povračilu, besnost, objemajoča z roparskim stiskanjem ravno tiste nesrečnike, ki leže po-l b g, kakor tudi tiste, ki so ga na-i pravili takega. Kar sc je še dru-jl g« ga rodilo v njegovem srcu. ni i trpelo in ostalo, — samo cvilenjc, 1 j s katerim so v divjem diru begale 'njegove misli, iskajoe tiste noči, i ki mu jo je prinesla to usodo. 1 To mučenje samega sebe je tra- j ijelo dolgo in razpad duše je ra- s štel. 1 ' In glej, nekega dne jc zapa- i zil da mu zdrava noga postaja o-;« korna, da se v gležnju napenja. Ko j: je primarij opravljal jutranji ob-'^ isk. mu jc kmet zaupal svojo paž-j1 Zdravnik je preiskoval njegovo | usahlo, velo telo, predrl neznatno 1 oteklino in videl, da igla sega do j kosti, potrkal s prsti iu zagonet- j j no otožnjo pogledal možu v oči. jj J 44Slabo je s teboj, brat! Treba . bi bilo nogo... vidiš tudi tako... H A ti si slab. Leži tu. boljše ti bo j kakor v koči, dobiš jesti----" , In odšel jc z asistenti. Ko je bil j že pri vratih, se je za trenotek po-»( vrnil, se sklonil nad bolnikom in ji {neznatno in skrbno, da bi nihče ji j ne videl, šel z roko po njegovi}i 'glavi. |i Kmetu se jc stemnilo, kakor bij Iga kdo ponevedoma s cepcem it-j' ! daril na teme. Zaprl je oči in le-j {žal dolgo. — dokler ni nastala v j j lijem čudovita tišina. .Je v človeški duši začarana • skrivalnica, zaklenjena s sedmimi; 1 ključavnicami in ne odpre je nih- ' če in nič, samo hudobni ponare- • jeni ključ maščevalne nesreče. So f okle j jc po ustih oslepelega " Edipa imenoval to skrivalnico z t imenom. Skriva se v njej etidnoi ' razkošje, sladka neizogibnost, naj j ' večja inodrost. Ubogi možak je ležal tiho na • svojem ležišču in po njegovi duši 1 j* šlo, kakor bi stopal Kristus po • razburkanih morskih valovih, vi-"ihar pomirujoč____ £! Od tedaj je dolge noči in ža-Mlostne dni gledal na vse kakor iz " j neizmerne daljave, z dobrega nie-| ' sta, kjer jc tiho in neizrečeno do--' bro odkoder se zdi vse majhno, • malo zabavut> in liičevo. toda vred-1 uo Ijubezui. e "Oh. raj. raj____" jc šepetal 1sam pri sebi, "naj da Gospod Je- -jzus ljudem____Ne boj se! In me- a j ni se vendar najhujše----" l :-- i FARMERSKO-DELAVSKI KON-! J ORES. ■t ' ■ »j Chicago, lil., 13. februarja. — • Pan-ameriški farmersko delavski; • kooperativni kongres je bil včeraj; i. otvorjen tukaj v namenu, da se! » spravi na en stadard zadružniškej u metode ter pospeši direktno trgo-j a vino ter kooperativno bankirstvo! e iri kreditiranje. Otvorilne seje se N je vdetaeilo sto delegatov. Kon-t- gres bo trajal tri dm. »- Chicago, 111.. 13. februarja. — s Občinski snet je včeraj objavil, s- da je povečal plače občinskih u-s službencev za približno 1 miljon s- 600.000 dolarjev. Število usluž-v beneev bo precej skrčeno. r- ■ p p- »i Gospodar (bo dobi slugo pri ste-.[klemci svojega vina): — To me riije-pa aalo prcssactilo, Janez. 4 Jmmo: — Mmm M§; miM b- sem nanireč, da vas ni denua! « «^ i -.- ... | uicoca ost, i kakor tod! Doisie fm fiiifkai d* M odmej« nulMll)* katar pl)t »a iillMicit. IcMarth m im Sol« bati liaii Mnat. ki m- njijo po iibl v»i«d mu suiias lo vladnem zdravstvenem i uradu — United States Public; IleaLth Service, Washington, D. C. Ako sc hočemo obvarovali pred, boleznimi vsake vrste, je prvi po- ^ goj. da olirauimo telo čvrsto in v sposobno za usjiešno boii>o proti kalim bolezni. To je mogoče sto-j, riti. ako imamo pravo razmerje! med delom, zabavo in počitkom.; ako se pravilno oblačimo in vži-1 varno zadostilo, zdravo in primer-r no izbrano hrano. Ulede hrane; treba omeniti, da je mleko naj-'t boljša in najbolj izdatna, kakor j b tudi najlažje pristopna hrana to- ^ liko za vzrastle kolikor za otroke. n Prenapolnjena stanovanja so ja- r ko škodljiva okoliščina pri takih j boleznih, kakršna je inCtuenca, in! zdravstvene oblasti pripoznavajo; | ^ da sc bolezen tem lažje širi tam, j kjer ljudje prebivajo pretesno)^ skupaj. Dočim ni vselej mogoče jc izogibati se — zlasti v teh težkih!^ časih — prenapolnjenim stanova- c njem, vendar naj se isto omeji na * najnižji- minimum. Vrednost *»ve- ^ žega zraka potom odprtih oken jc s neprecenljiva. Kar se tiče ]>otrebe. da se izogi-j< bamo direktni infekciji potom vdi-ij hovanja, je jako važno, da se ob-jI varujemo pred osebami, ki kašlje- ' jo in kiliajo, ne da bi si zakrile ji ust ali nosu. V sled tega naj se i j vsakdo kolikor mogoče drži stran \ j od niuožic in nakreanih prosto-L rov. stanovanje, urad in delavnica|< naj bodo dobro prezračena, če mo- j j rete. h hbm8kotarjeh je zrastel | OREBEF __I Iz Preval j. Zadnji čas je nem-j akutarjem pri nas precej zrastel greben. Ker je naše orožništvo z; izredno taktnostjo nastopalo proti; vsemu prebivalstvu, so si ti v svo-j ji nadutosti mislili, da že smejo .počenjati, kar hočejo. Pred krat-; kini so razgrajali po noči ter bu-: dili mirne Prevaljčane iz spanja., sedaj so pa celo dejansko nasto-j pili. Pred gostilno g. Rozmana so , ponočni zlikovci razbili oblo elek-. trične svetilke, istotako več eest-, nih električnih žarnic iz elektrarne g. Lahovnika. Naše orožništvo pa je tem zlobnežem že na sledu innpati je. da v kratkem dobe zasluženo plačilo. Od par nestrpnih nenwkrrtarjev se prevalski . Slovenci se ne damo ustrahovati, in če ne bodo mirovali, bomo obračunali i njimi po češkem načinu. ' Priznanje ' it are uastm orožni- i kom, ki svajo težavno shiška vaat-' no vrae in Wis UMn nemirne lem že znali pristriči peroti. I ODLOČNA ŽENSKA. i • Slika nam kaže Mrs. William Kurey, katere mož je zapleten v tatvino Liberty bondov. Mrs. E. J. Furev je po poklicu rokoborilka. Pravi, da bo do konca branila svojega moža. Konec svetoštefanske države Po dolgih letih prihajajo na dan podrobnosti sarajevskega atentata KAKO JE PRONIKLA MISEL 0 ATENTATU, KAKO JE BIL PRIPRAVLJEN DC KAKO IZVRŠEN. — NKliflllf CESAR JE ODO-HRAVAL NAPAD NA SRBIJO. — ZAROTNIKI SO SKLENILI NAPRAVITI HALO NEPRIJETNOST. — TEHNIČNI ORGANIZATOR ATENTATA JE BIL DANILO IUČ. Ruskim poverjenikom jc bilo uspelo, da so dognali, kaj je bilo sklenjeno v Konopišlu. To. kar je vedel Petrograd, jc bilo znano po nekoliko dneh tudi v Heogradu. Ferdinand je zahteval, da se napade Srbija že leta 1912. ko jc Lila srbska vojska prekoračila turško mejo. Takrat je on brzo odpotoval v Berlin in iiuel sestanek z Viljemom v Špringu. Viljem je načeloma odobraval napad na Srbijo ali jc smatral, da sc mora to storiti v trenutku, ki bo ugodnejši nego je bil oni leta 1912. On je bil mišljenja, da treba počakati izid balkanske vojnj in izvršiti še neke priprave in Srbijo napasti tedaj, ko bo slabša iu ko bo izolirana. — Ferdinand jc moral sprejeti razloge Viljemove in Avstrija je monientano odstopila od nameravane akcije. Po končani balkanski vojni, po zmagi Srbi;e nad Bolgarijo, jc bila stvorjena situacija, ki jc bila za Avstrijo ako že ne povsem nevzdržna, gotovo p:i neprijetna in Ferdinand je želel, da se pride iz te situacije čim preje: Srbiji je treba prirediti ponižanje in ubiti njeno avtoriteto, dobljeno s slavnimi zmagami v balkanski vojni. Na sestanku v Kor.opištu leta 1914 v trenutku, ko je bila Ncm-Jčija dovolj pripravljena, se je Viljem sporazumel s Ferdinandom, [smatrajoč, da jc došel trenutek za končen obračun ne samo s Srbi-i.io, marveč tudi Rusijo, ki jc bila takrat projektirala novo veliko j oborožen je svoje vojske. Rade Malobabič. intimni prijatelj Dragotina Dimitrijcviča in jtdeu naših najzaupnejših ljudi v Avstriji, je opazil po nekih zna-|kih. da se Avstrija živahno pripravlja, da v najkrajšem roku izvr-~jši delo. sklenjeno v KonopiŠtu. Neki daik je sporočil Dinutrijeviču. da pride Ferdinand v llos-!i»o. da bo prisostvoval manevrom, iu predočil mu jc nevarnost, ki grozi Srbiji od FcrdLiiandovega bivanja v njeni bližini: "Mora sc iij ickaj storiti proti Ferdinandu". rekel Dinutrijeviču. ki je odgo-ejvoril: **-laz vem. kaj r.am treba storiti. Ferdinand se mora odstrani uit i; s tem sc prepreči izvršen jc njegovega načrta iu Srbija in >xb-a|ski narod sc osvobodita svojega najnevarnejšega protivnika" Ni 1ostalo sami pri besedah. Pozvan je bil Tankosič. "Siljo. tako jc Di-K mit rije vie nazival TanVosiča. Ferdinand pride v Sarajevo iu to baš ^(na Vidov dan. Moramo mu prirediti kako neprijetnost v' Tankosič jc razume!, kaj mu jc treba storiti in takoj j«' tlobil o| Milana Ciganariča in mu naložil dolžnost, da dva Bosanca. Gavrila a j Principa in Nedeljkn Cabrinoviča poučuje v rokovanju z bombami ^Jm streljanju iz revolverja. Vežba sc je vršila nekoliko dni v Top-(ijčidcru. Prehod v Bosno sc je izvršil skozi takozvanc kanale. Princip je prekoračil m«*jo v sim-ri proti Tuzli Cabrinovn- pri Zvorniku. Sc-stal as t a sc v Tuzli iu odšla v Sarajevo. Tam se jima je pridružilo t v zaroto še znatno število nacijonalnih boriteljev. je Tehnični organizator atentata je bil Danilo Ilič, učitelj, ki jc v bil tudi sam v jedni /asedi. Zased je bilo šest. Na eni je bil Princip, a na dnigi Cabrinovič na tretji Grabež. na četrti Muhamed ^lehined-bašič, na peti Cubrilovič, na šesti Popovič, Princip in Cabrinovič sta prinesla s seboj iz Srbije večjo količino ciankalija, ki sta ga dobila od Tankosiča. da bi sc atentatorji po izvršenem atentatu takoj za-^ strupili. 0 Na Viuov dan je bilo Sarajevo posebno svečanega lica. .Mesto ^ je bilo v zastavah, ulice polne občinstva. Vojaška in civilna biroja kracija je bila prijetno razpoložena in niti sanjalo st> ni nikomur, kaj se bo zgodilo. Okoli 10 minut prcdpoldue je krenil iz Ilidže svečan sprevod. e Na enem avtomobilu sc je vozil Ferdinand s svojo ženo. Spredaj in - »zadej so vozili drugi avtomobili. Sprevod je šel proti zasedi, na ka-jteri je bil Cabrinovič Ta vrže bombo.... Ali ni imel dovolj sreč-!no roko. Bomba pade pred avtomobil prcstolonaslednikovega adju-^jtanta in ta jc bil ranjen. Cabrinovič popije ciankalij in skf>či v Mi-iljačko. Žandarmi hitijo za njim in ga potegnejo iz reke. Čabriuo-10 viča peljejo v zapor, adjutauta odnesejo v bolnišnico, Ferdinand je ^" nadaljeval pot v občinsko poslopje. Tam je rekel ljuto županu: Pri-Šel sem. da sc razvedrim, ali vi m» pričakujete z bombami. Potio-i rek je bil ves iz sebe. '''j Po sprejemnih eerimonijah izjavi Ferdinand željo, da gre v bolnišnico pogledat kako jc njegovemu adjutaijtu. Atentatorji so 'opazili po pripravah na ulicah da pride Ferdinand in so se pripra-jvili na uov udarec. Prestolonaslednikov avtomobil krene po ulici, i kjer je stal Princip. Ta ustreli iz revolverja dvakrat in smrtno po-j«;odt nadvojvodo in ženo njegovo. Princip ui mogel izpiti ciankali-!ja. Polieaji so ga prijeli iu odgnali v zapor. Strašne muke sta pre-.j, itrP«*la Princip in Cabrinovič. Samo eden atentator Mehmedbašič pe cj I bil pobegnil preko Cri:e gore v Srbijo. ^ Od udeležencev v sarajevskem atentatu danes >o gotovo vsi rnr-ia_ tvi. Oni, ki so billi pi-ijeti v Sarajevu, so bili ali obešeni, ali so umr-tTl. li v zaporu. Omi. ki .^o organizirali aUmtat. so bili Ustreljeni od tvstr. ila c blast i leta 1917. Mehmedbašič je bil obsojen na 15 let ječe. se Ni jih več v življenju, ali proslavljam bodo. dokler bo živ naš narod, kakor se proslavljajo oni naši veliki juuaki, ki so ubijali pa-še in so dvignili narod na vstajo leta 1^04 in so stvorili Srbijo veli-^ ko in slavno. ,1: Is "B. D." -- gi -f voril z Andrassvjem ined štirimi j i( j očmi. Tudi to se mi je zdelo leiv' (burka. Mislil je, da obvlada polt>-ji;i 1 |žaj in jc hotel, da sc pogajanja j vi še samo z njim. Nato ga je An-iw jdrassv peljal v sosednjo sobo. jm j Medtem ji. .sedela Andrussy jeva j1,1! gospa s svojima dvema hčerama v, 1 jedilnici in je govorila z njima oi^j 1 politiki. Mlajša hči. žena grofai* Karolvja, je vstala in prisluško-| vala na vratih salona, v katerem P1 'ise je posvetovala skupina naših! " j prijateljev. Bil je ravno trenutek, s| " j ko jc Vaszonv po svoji tempera- 4 "I men t ni navadi rekel: "Karolv je • v rokah največjih nepridipravov ^ • v Pešti. Mi imamo isti program, " "jnii ga moramo izpeljati, ne ou''. ^ " j Videl sem. kako je gospa Karolv- P "jjeva prebledela. Planila je v sobo. iy 5 kjer je sedel njen mož z grofom * Andrassvjem in rekla: "Pojdimo, "jproč moramo, tu nimamo nič več ^ "I iskati!" Strastno ga je potegnila ^ ' i/, sobe iu vsi so zrli presenečeni ^ za njima. Popoldne jc Karoly iz- x ® javil, da preklicuje svoje pri vole-j* ' lipje. sodelovati z nami. Tudi jej7 "iodklonil avdyenco pri cesarju. 11 -j . _ Ccz nekaj časa jc res vzšia Ka-L rolvjeva zvezda, tisoči so nosili |j velikega bojevnika za neodvisno ' Madžarsko na š<'-itu. Habsburgov- ^ [ ci so se še hoteli pogajati z njim. - ! Prepozno. Potem pa so zemljo L" I ... . i 1 preplavili komunisti m jo uničili! ( I za di'setletja. " i | r Raznoterosti '> :• — Is Ko je pel graščakov bič... :^ < Jospod. ki kot sekvester oskr-j^ ' huje graščino v pliberski okolici, j z i je brskal v starih spisih, ki jih je >- na kupe shranjenih v starih orna- 1 a i ali. :n je ined drugim staknil tu-J a »li to-le i>ogodlK>. ki sta jo skle-iula ( h }>odIožni bajtar iu graščak in ki se v tako-le glasi: 1 Ponižnoudani bajtar Joža N. se 1 a zavezujem, da bom naaemti viso-] e korodnemu gospodu grofu »>dpi-Jral Andrassvja. Takoj moramo | skleniti poseben mir. Zamudili j smo, odkrito in pošteno obraču- ( jnati z Nemci. Danes nas more sa-j jiiiO še rešiti, da prelomimo z liji-i ■mi vse zveze. Takoj moramo stvo-ir»ti novo vlado". — V Budimpešti so se vršila posvetovanja o sestavi novega kabineta in o tem. Jua se imenuje Amlrassvja žitna-j jiijim ministrom. Grof Mihael Ka-i roly. Andnissvjev zet, ki i«- vo-! Idil radikalno l«*vico„ naj bi vsto-!pil v novo vlado. Princ Windisch-| igraetz pripoveduje: Ob 8. uri zjn-|traj me jc telefon zbudil iz sna. j Bil je kralj si.ni, ki je hotel izve-' tleti, ali je Andra>sy sprejel. — '""Nikdar nis«'iu o tem dvomil,1 ■sprejel je!" -— "Pridite takoj /.' njim k meni", se je glasil odgovor. Hitel vein k Andrassvju. Ta , je poklical svojega z^ta Karolvja i in mu javil, da »a bo v prihodnjih i dneh na lastno pest spravil v i Godolo ( h kralju). Ko sem sc vra-[;čal, sem srečal na mostu Karolvja :,in njegovo ženo. Pridružil sem se i|jima. "Sedaj moramo skupaj de- - j lati", sem dejal. "Ti imaš vse ) karte v rokah. Ti moreš vso zrde--!vo mirnim potom rešiti, če hočeš. - Pridi z menoj k Andrassvju."j -jKarolv že tri mesece ni bil stopil -;čtz prag tastovc hiše. Sprejem prr > Andrassyju je bil prisiljen. Vas-j • zony, Appony in Hadik so se dr-J ' žali ob strani in niso govoril z tastom ilič. Andrassv je pregovar- 5 jal zeta. naj vstopi v novi kabi-1 net. Karoly je bil najprej neodlo-" cen, končno je izjavil, da bo sode-1 lcval. "Končno ste postali pamet-i ni", je dejal zan&ljivo od zgoraj navzdol. "Končno splošna vo-, lilna pravica, načelna ločitev od 1 Avstrija, takojšen sklep mira". . Vpaaial sam ga: 4Boa pomagal Dajal je nedoločne odgovore in je slednjič izjavil, da bi rad go- magati pri popravi grajskih poslopij. Ako bi hotel prodati svojo bajto. moram prej vprašati in prositi dovoljenja g. grajsčaka ra ee mi to dovoli, moram od izkupička plačati 10% gospodi. Plačati moram tudi pristojbine za vsako pogodbo v grajščini 5 formtov 36'/i» krajcarjev. Joža N., bajtar na S. Dostavek: Težko breme je nosil sicer ta bajtar, pa vendar se ni bil na najslabšem; pri sosednjem grajščaku so morali bajtarji in kmetje nositi ie hujša bremena, ker so imeli nad seboj trojno go-sp .nlo : grajsčaka v Pliberku, one-g* v Ženeku in gospodo v Sent Pavlu. {ata U M^JB il. ■ 1-. mJ ur tjhbh t ri n nocfft siovm 'ski bajtarji iu kmetje if grofe a- zjokali bi se same radosti nad sedanjo jugoslovansko svobodo. RUSI PROSIJO ZA DEPORTA- cuo. Saa Francisco, Cal., 10. febr. — Državnemu departmentu Jo bile sporočene resolucije, v katerih se daje izraza želji tisoč Rusov, sta-nujočih v San Francisco, naj se jih deportira v sovjetsko RiLsijo. Resolucije se je sprejelo na ne-rkem sestanku, katerega je sklical i Sov jet ruskih delavskih odposlan- ieev mesta San Prancisca. Tukajšnji Rasi, kot seglasi t resolucijah, so pripravljam prijaviti m za prostsrvoljfio deportaeijo, ka-kot ft iti o ba shis vMt • priprav-1^'cn tozadevni transport, j rf -QLAfl XAROT>A. 14. FEBB. 1920 Pekoče grlo, Mefiie v prsih pH?^ Dnjtn grla i* pratm o«t1>JoAo rdrgmiUT s Pain-Expellerjem Xm -^M iX t«r pokrito ptw • aukneno obrezo. Ne tipMUT|j|Jt> m potom itnuuijuja * // ^^ prehlad* tm^md, pljučnici, inflaenci in jT^P^ # |L dragim nevarnim boleznim. ^ F //A^A Kupite Pnln>Expoller dane« V vali W I/ lekarni, SSinU eentov steklenica Pri- ^^J^M^l stal ima naio trorniiko znamko ^^ 4* "SIDRO" Ne jemljite nadomeetil ali posnetkov. f AHUH F. AD. RKHTER * CO. J26-JJ0 Bmn4way, New York oprostili obeh, še preti no bomo dospeli do Vilic. Glede zaklada pa ti ui treba biti v skrbeh, kajti nobene nevarnosti ni, da bi odletel po zraku in še pred koncem meseca se bomo vrnili k njemu, d očim bi jaz v drugačnem slučaju lahko izgubil priliko polastiti se bele golobice, ki ima krila, da zbeži. Če imaš kaj odgovoriti na te razloge, govori hitro, da se bo več govora o tem. (Dalj« jutri.) Avstrijski drž. kancdar o položaju GOZDNI ROMAR FEAMOCWP gURAL Q i 11 TBI. HMtlT. Si " struhu Iji razburjanja. - - O ne, imela sta pri sebi nekako Indijancev. Ti lopovi s« ru/muejo na umetno«!, kako nabrati v teh otepali eelo tolpo ban-ditof, — Ali ni ImI nolteii mlad b«-loko/.^»- pri 11 jil. ? — je vpraaal Ka- j n.id<*i-, ki .i^ *kožitl r»rifcriti svoje razburjenje. — Tegtt ne moreči reči. .— je odvrni Wilson. Ta nedoločni odjfovor je popolnoma uničil Kanadeu. Njegov o-braz je kazal bolest. — On ie bij poleg, je moral biti poleg, — je rekel Pepe odločno. —~ Ki ga bilo poleg, — je rekel Bois-Rose b"le«tuo. -■- Hil je poleg, »o ti rečem, — je odvrnil Spanec. — Uilo je v mraku in ta lovee ni natančno v klet i. — To je mogoče. — je od vrni Amerikanee fle^matieno. | — Vi eojete. Koi^ane, — je rekel Pepe ognjevito — včeraj sta se peljala po reki navzdol Main Rouse in Mestizo, ta dva vraga iz pekla. Naprej! Par ur in dohiteli jih bomo. Smrt in pogubljenje! Dobro, da vemo, da sc tako blizu nas. Sir Frederick. — je nadaljeval Španec, — če imate veselje, pojdite z menoj in prisostvovali bone krvavemu boju. — ("V bo<"ete smatrati *veto stvar za svojo, je rekel Bois-Rose, — utvar ruVta, ki .skuša iztrgati ?.ina iz rok .strašne smrti, potem pojdite / nami in Ilog vam bo nekega dne povrnil, kar bos»te storili za očeta in s'?ia. To je proti najinemu dogovoru, — je rekel Amerikanee, — Fir Frederick, to je vaša osebna zadeva in pismeno me boste morali od vezat i. — Storili htK-em «n, tukaj pred vsemi, — je rekel Anglež ki je bil gin jen od bolesti in glasu starega gozdnega romarja. — Nikdo ne »me reei. da sem tnlklonil prošnjo žalostnega očeta. — Dobro, — je rekel Wilson, — kajti dosedaj smo itak vodili življenje po-stopaeev ter kradli llogu dneve. Konji so bili hitro osedlani in belega dirkača so privezali na rep AVilsonovega konja, llitro so nato sledili smeri reke navzdol in sicer Indijanci peš, oba novodošla na koujih ob bregu, ostali pa v kanoi. Če se prestavimo v malih nazaj v trenutek, ko sta oba lovca, o-ropana orožja, a pripravljena slediti Fabijanu. zadela na Gayferosa in če zasledujemo dogislke naprej, kuko sta si preskrbela novo orožje in dobila v Kayon Itrulantu strašnega zaveznika in če pomislimo, da je cela četa narava na petnajst ljudi, potem nam je pač dovoljeno, da jih pustimo za trenutek na njih pohodu ter se obrnemo drugam. Predolgo smo ze pustili Fabijana v nemar ter moramo poseči nazaj do trenutka, ko je v boju z Indijancem zdrčal po piramidi nav-dol. Puška mladega Španea je ležala poleg ne^^mičnega gospodarja. Oblegovalni, ki so vedeli, da jih Pepe in Bois U« se ne moreta doseči brez pušk, so se vrgli na Fabijana in par ti<.nutkov je zadostovalo, da »o se ga polastili ter ga odnesli z Indijancem vred, ki ie bil že mrtev. Tri iiiriv Indijance so vrgli v brezdno vodopada. Kar pa se tiče Fabijana, pa je sva kdo lahko videl, da je še živ. Mestizo je bil sirer zadovoljen z uspehom a je vendar pričel šteti svoje mrtvece. 'M enajstih Indijancev, kattre je imel pri sebi. jih je bilo še>»t ubitih i« Baraba je bil sedma žrtev. Naenkrat i** bilo čuti na ravnini tulenje in eden izmed štirih vojnikov, ki so ležali tam v za-edi. je prehitel ter povedal o smrti treh tovarišev. Mestizo je jezno zacepetal z nogo, a se ni poniišljal še nadalje. Main Kouge je >!'»bil povelje, da odnese še vedno nezavestnega jetnika v kanoo, ki je bila privezana ob vhodu v podzemski tunel. Stari ameriški rcnegm ter Indijance, ki je ušel Bo is-Rose j n, sta po-l esla Fabijana ter čakala ua Mestiza. ki je moral kmalu priti. Uavno v trenntkn ,kr> je ostal Mestizo sam ga je presenetil Bois-Rose. Ui se je vrnil na piramido. Bolečina Kanadca mu je kazala, da pomcuja vzeti Bois &ftsejii življenje, če se mu iztrga Fabijana. Divji Mestizo je skušal zadati Kanadcu kako grdo. a ne smrtonosno emio ter na ta iia«*in zadovoljiti svoje poželjenje po krvi. Ker pa se je prepričal, da je ognjeno orožje brezuspešno v takem vre-menn, je pobeguil. Sredi naraščajoče teme si ni Mestizo prav nič prizadeval prikrivati svoje sledove. Vul^d tega je bil ^Icstizo že davno pri svojih tovariš h, ko sta Pepe iu Kanadec še vedno blodila na slepo vrečo po temi. — - Kdor se loti preštevilnih stvari, jih slabo izvede, — je rekel >Taiu Kouge slabe a olje, ko je veslal s svojim sinom. —- Ti iisai vedno dvajset naertov v svoji glavi, a ne izveden niti enega. Mestizo je molče pokazal s prstom na Fabijana. Id je ležal na tleh kanoe. zvezan, da ua ta način protestira proti obdolz'tvi očeta. Main Rouge pa je nadaljeval: — In ona ostala dva. katera bi moral izročiti in zaklad, katerega pustimo, dočim bi m- lahko s svojim orožjem naenkrat pola-stli mož* — Cuj, Main Rouge, če se že toliko ponižam, da opravičujem ivoje poftopanje, se xgodi to le raditega. da mi ne boš ie nadalje trgal u6es s svojimi obdolžbami. Le štirje smo še proti dvema. Pri ta-ke» vremenu kot je to. ni puška nič vredna koL moč. Čakati, da v "vihar poleže, bi pomenily čakati do aoinčnega vzhoda jn za kaj takega nimam Čkta. Kar Se tiče mož, je-eden Še tukaj. Teko«, treh dni t* bon^iato^U Cnamu sokolu in ostala dva ne »tejeta v©čL Y pzeri- mh je l*vec brez orožja mrtev človek. LakoU in mo4^tdi wl>odo mBTF.7* vs ... , HAZKAMILO ZH ZAHVALA. Ji m ITuinim srcem naznanjam vaem d< sorodnikom in znancem, da je ne- r« mila smrt pobrala meni nepozab- v nega soproga al »ANKA KLOBOKA&. b! Dne 11. decembra 1919 je Sel o\ po opravkih v mesto. Ko se je pa n vračal domov, se je na neznan način pripetila nesreča, da je bil najden na tiru poulične ^železnice ji odpeljan v bolnišnico, kjer je v par urah umrl. . I Bil je član društva sv. Alojzija * št. 58 KSKJ. iu društva Slovenski -. Bratje SDPZ. Obe društvi sta mu . priredili dostojen pogreb, ki se je z 1 vršil dne 15. decembra po obredih ^ 3 sv. katoliške cerkve in je poko- v 1 pan na katoliškem pokopališču. Y Tem potom se najprisrčnejse t zahvaljujem društvenim bratom ^ za dostojen pogreb. Najlepšo zahvalo izrekam tudi vsem, ki so mi 1 stali v pomoč* in tolažbo ob uri - mnje žalosti. l&anjki je bil doma iz Št. Josta i fara Stopiče pri Novem mestu- V! ! Ameriki je bival 16 let. Tukaj za-j 0 pušča meno žalujočo soprogo in! . S»"4t ne^lorastUli otrok ter eno se-„ stro. v stari domovini na sta riše.' V7 i t_ dvi* sestri, etiega brata iu več dru-l gili sorodnikov. j ,a Po^-ivaj v miru. bodi ti lahka, ameriška zemlja, moj nepozabljc-' " ni soprog! " Žalujoči ostali: An ta. Klobok.tr, soproga m otroci. t r" 726 N. Ilaugh St.. Indianapolis. Ind. (12-14—2) ie ■■■■■■■iBHI^■■■■■■B ie . li HH^IHHH^I^BHRSi^B n t 1- NAZNANILO IN ZAHVALA, j >* Tužuega srca naznanjam vsem j a sorodnikom, znancem in prijate-j z- Ijem, da mi je nemila smrt vzela' o iz tega sveta mojo preljubljeno n soprogo ANO LOGAR, rej. PKTEIČ. a. Boleiiala je od maja meseca, a la bolna je bila žc več kot eno leto. Umorila jo je kruta bolezen, katera jih največ vzame — sušica. Uiurla je 28. januarja ob 5.30 zve- - čer. Pogreb se je vršil 31. jan. ob 9. uri zjutraj s cerkvenim obre- 1Q doni na katoliško pokopališče. aJ Rojena je bila 21. julija 1884 v Rov t ali pri Logatcu. BUa je čla-. i niča društva Slovenec in Hrvat ^Sit. 151 8SPZ. v Niles, Ohio, in Qdruštva sv. Antona št. 108 JSKJ. ja'v Voungstown. Ohio. Tukaj za-^ i pušča mene žalujočega soproga in 15 nedorastlih oti-ok od 12 do 2 let jjj ter enega bratranca. Lr Moja najlepša zahvala obema ^ zgoraj omenjenima društvoma, ki so jo v tako obilem številu spremila k zadnjemu počitku ter ji jk položila krasne vence na njen m grob v zadnji spomin, kakor tudi J Matiju in Mary Leskovec. Zaliva-v^jui^"1 ** najsrčneje gospe j Pepi ,^'iu gospodu Jožefu Pajnič. katera vJstn mi bila ves čas tniene bolezni n.|na strani, oljema društvoma ter a.'dnigim i* Girard iu Niles, kateri jso nii gmotno pomagali. £»e en-j krat najsrčnejša zahvala vsem ' skupaj! kr.l Tebi. pokojna žena in mati. pa j im'bodi lahka amer ška žemljica. Po-j je ičivaj v miru! ^..i Žalujoči ostali: [a. j IfMee Logar, soprog, ri j Ig"*««. *»ry, Frances hi lU1 ^ Franky, otroci. ne' Ignace Mej, bratranec. iaJ N'iles. Oliio. dne 10. februarja 119-J0. — 710 Puieh St. ' ^HBBHHHIBHHH j j K«v se JANEZA DEBEVC, domal j 't Bežuliaka št. 36. ITmrla mu' °i .ie mati 12. decembra 1918. Nje-j «yovi sestri Marija m Frančiška j ■bt radi »jrvedeli. če je še živ alij lu mrtev. Ako se ne oelasi. bo njegovo posest vo prodano. Oglasi "ai se takoj na naslov: Marija Pa tek, rojena Defoeve, vas Be-7-^liak št. 45. pošta Begunje pri Cirknici, Slovenija. Jugoslavia la (14-16—2) ;ti . .___ Rad bi izvedel za ntoia dva nriia-"elis FFT.TPA THRK in JOŽE-FA. TfTRK. Prosom cenjene ro-i»ke. ako kdo ve za nju naslov, Ha mi ga naznani; najbflftje pa. ^ če se sama zirlasita, rad bi si n dopisov al š dnu. — Vrtine * Turk, Box 182. Bataw, Ala. I i r ! PEOŠNJA. IŽ U«TmSTVA. | Had bi »vedet - kje se nahaja" JOHN BALOH. Pred vojno se je nahajal nekje v Chicagi. Jaz setnl doma iz Črniec, pošta Brezje, Go-j renjsko, zdaj sem pa vojni jetnik, v I tal'ji. Prosim cenjene rojake.' ako kateri ve kaj za njega, da mi; blagovoli naznaniti, ali pa naj ga| opozori, da se mi sam zgla&i na ta naslov: Anton Dacar, Prigioniero di Guerra, Castelnuovo, S. Giovanni. Valdamo. Italia. Pro v. Arezzo.' (14-16—2) i--71— t I&ČE SB SLOVENKO > za oskrbo otrok in opravljati dru- i ga h:šna dela, naj bo stara ali. ■ vdova z enim otrokom. Plača do- | bra. Če nima za pot, ji jaz pošljem J > tiket.. — Mrs. Jenrne Toljat. 177 4 , \V. 13. Ave., .Cedar Rapids. Iowa. | -h i Išče se FRANCE LUCKMANN (1 i in ANTON SIjAPNIK. Pivi je ' bil pred 10. leti v Ewell. Utah, i { in pozneje v Portland. Oregon, 'j 810 First St.: drugi pa je imel } .- naslov: Box 299. Rock Springs, j tij Wyo. Prosim, naj se mi oglasi--j ta na ta-ie naslov: Josef Kaša, J «.j Hainbem L, Bremen-Str. Nr. 11, j -1 Germany. j, t_*__H i._________i a | PISMA IZ 8TAKEOA KRAJA ■-} imajo t našem uradu sledeči: i * i; JOŽEF GORNIK od žene izj Martinjaka. Svoječasno je bil v Clevelandu, Ohio, na 1422 East 55. St. 1 SrALOJZIJA MIKLIČ. omožena SMITH, od svoje hčere Antonije ■ iz Drage. ANA POJE od Franjice Zbašr ■ nik iz Oabra. Svoječasno je bila * na 212 Graliam Ave., Brooklyn,'' N. Y. I j LOUIS 3I0DERC od Giovanni njModerc iz Gorice ter od brata in' e- j svaka. * a' JOHN GALiIAN od Mi jo Ceti- 0 na iz Petrinja na Hrvatskem. i FRANK GABRENJA od Fran j čiške Gabrenja iz Martinjaka. | a ANDREJ ŠTEFAN IČ od svoje o. hčere Rezike Krkovič iz Gornje i- Perušice. ( a. FRANK ARH od svoje hčere e- Jelice in žene Gabrijele iz Čabra. ib JOHN RUDOLF od Ivanke Ru e- dolf iz vasi Ravna. Svoječasno jo bival v Richwoodu, W. V a., Camp v 50. » a. FRANK PETERNEL od svoje it sestre Marije iz Poljan pri Cirk-i„ nicL j. REZI HROVAT od svoje sestre j. in matere iz St. Vida. Svoječasno [n je bila na 1316 E. 55. St., Cleve-et land, Ohio. LUKA JAMNHCAR od svojega |a brata iz Rožne doline. Bil je pri It,- vojakih pod imenom Jeninger v e Nogales, Ariz. jI ANTON ZORMAN, ki je bH v Mammoth, Cal., od brata Zorma-na iz Roč v Istri. a JOŽEF MEGLIČ, mizar, ki je • delal v BrookJv-nu, N. V., od svoje žene Ivane Ivane Meglic iz Ljub - ljane. 111 URBAN STRAŽL&AR od H.-le pr , , . ne Stražišar iz Sku fee. " IGNACIJ MASTEN od Ane n" Masten iz vasi SretLšče na Stajcr- m skem. > FRANK I RT od svoje matere )a| Marije lrt iz KozljeVec pri Višnji °lGori. JOŽEF ŽAGAR od «voje sestre Ivane Žagar iz Iške vasi pri Stu deneu in od očeta Jožefa Žajrar. 1 FRANCE ŽUN oil svoje dru/jne Štefana gora št. 5. pošta Cerklje pri Kranju. Jugoslavia. V pismu Jajje več važnih novic, zato naj se , nemudoma oglasi. . . •*"'..',. . ft- ■■■■■MBmaHr Cosulich Line Direktna pot na 6riko in v Trst Parnik President Wilson odpluje 6. marca Parnik Argentina odpluje 30. marca Parni ki od plujejo od pomola 7. o* vznoiju 41. ulic«. So. Brooldyn Za ccna In tfriifl« Informacija ao obrnit« na PHELPS BROTHERS & GO. Paaaanoar Department « We« Stmt Ne« Ink ifiČBH DOBRE 006ASJE. ' Plačam visoke cen« ln Imam najltolj « les t Texas. Nanravtte lahko dvakrat toliko kot pa dugje v močvirjih, ker ne morete delati več dni po vsakem dežju. Moj les Je na visokem tn > nikdar prlplavijen. Mas F!eisdier.258 Lewis St_ Memphis, Tenn. 24x POTREBUJEMO ŽUPNIKA in ORGANI8TA za faro sv. Jožefa v Forest City, Pa. Oba sta odstopila. Prednost ima duhovnik, ki se je išolal v Amer.lv. Vse tozadevne ponudbe naj se pošljejo tajniku cerkvene-Iga odbora: J. A. Dečman, Forest .City, Pa. (11-10—2j 1 ; Želim i/vedeti za svojega sina JA- NKZA JEROVSEK. Doma jo i/ ■i * l.aliovč ^t. na (lorenjskem ► Nahaja se ze dve leti v italjan-skem ujetništvu. Prosim cctije- k lie rojake, ako je kateremu ks»J j znano o njeni, naj mi sporoči njegot- naslov, za kar bom zelo hvaležen; če pa sam bere te vr-' stiee, naj se mi oglasi ter nave-} de svoj natančni naslov svoje-'j mu očetu: John Jero»"8ek, lJox • 1, Pryor, Huerfano Co., Colo, j, U. S. America. (11-17—2) i ; ; Rad bi izvedel za naslov mojega I strica JERNEJA T.URK. Slavil I sem. da se nahaja nekje v Min- j nesoti, baje v Štcvens. Rad bi mu nekaj važnega ]K»roč«l iz P starega kraja. Torej ga prosim. j naj se mi oglasi, ali Če pa kate- ri izmed rojakov ve za njega, naj mi sporoči njegov naslov, za kar inu bom zelo hvaležen.— John Vesel, Box 247, Lmmber _ City, Ga. (13-17—2) r _____ J PROŠNJA. Podpisani sem cul. da je bil Jernej Kranjec umorjen nekje v East Palestine, Ohio, Jaz sem prejel iz starega kraja od njegovih ljudi k pismo, da naj jim poročam po-drobjiosti o njem, katerili pa nc a vem. Zato prosim cenjene rojake ^ v East Palestine, Ohio, posebno uradnike društva Slov. Nar. Podp. Jednote in društva sv. Barbare, v če kaj vedo, da mi poročajo. Nje- ' govi stariši so znatizeljni. Louis Prezelj, Box 147, I^eavittsburg, e Ohio. (13.14_2) l OGLASIJO NAJ SS trij*» bratje LUDOVIK, BENJA-, MIN in ALOJZIJ HROVAT. Pri nas j** pismo od brata Franceta L/ e starega kraja. JOSIP STIBERNIK, ki je bi! svoječasno na 1G20 Fisk St., Chi-t cago, III. ji ALOJZIJA KAPŠ, roj. FERIU. ki se je nahajala svoječasno v e Toleston. Ind. i. ANGELA PRINC omozena KO r. SIČ. j Vsi ti naj se oglasijo na uprav-9 nistvo tega lis!a čimprej mogoče. □ (13-16—2) ESIBSS ^ E2S2 ■ ■ , i r Dr.. Renner je govoril potem o 1 i notranji upravi ter izjavil, da na- ^ tucrava viada izvesti likvidacijo " prejšnjih skupnosti. Bistvena po- ' j ti cba je konsolidacija brainbnega 8 sistema v zmislu mirovne pogodbe. Prizadevanja, da bi sc ubrani- [ li vojakov-najemnikov in da bi dosegli sistem milice, so bila brez-uspeaua. Nadaljnje veliko delo je reforma ustave. Državna pisarna jc sc-Ntavila načrt, ki ga pa kabinetni svet ie ni predelal. Glede osnove ustavnega dela, kakor ga je I koalicija sprejela, so se začele rezprave z nekaterimi deželnimi I vladami. V to svrho bo državni tajnik dr. Mayer potoval v deželna glavna mesta, da prepriča posamezne dežele, da ima državna vlada edini namen, ustvariti zvezno ustavo, ki združuje relativno samostojnost dežel z delovanjem skupne uprave. To sta dve glavni nalogi parlamenta: gospodarska iu finančna u>;tava ter politična ustava. r i POZDRAVI IZ HEW TORKA. Pri odhodu v staro domovino popravljamo vse znance in prija-' telje po širni Ameriki, posebno pa v Aliqrippa, Pa.; pozdravljamo tudi one v Ellwood City in vse one, ki so nas spremili vsem skupaj, posebno pa onim, ki so nas spremili v Pittsburgh, Pa.1 Na veselo svidenje v Jugoslaviji! G. Smrekar, J. Jančar, J. Anžur, | J. Grželj, L. Pečič, M. Skubic, A. Skubic. ♦ • • Odhajajoč v domovino s\ojili dedov in pradedov, pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom A-j 'jinerike, posebno družino Smole vj East Heleni, John Smitha, Joe. ' Pusta. Dejake in druge; pozdrav-J 1 Ijam tudi John Segata v Clevelan-1 du, Ohio. Vsem skupaj kličem: ■ Na zdar! — John Ambrož" č. ■-..••* . ! Zdaj pa grem v staro domovino l Jugoslavijo v rojstni kraj Gaber-J -; je. Pri odhodu lepo pozdravim . vso žlahto, znance in prijatelje, i;želeč j.'ni obilo sreče, sebi pa sreč-' J ni pot. Ameriki želim veliko dela,! . delavcem pa velike plače. Ameri-1 .ika je mila dežela in jaz je ne bom zlahka pozabil. Čc ne bo za mene' v starem kraju, bom pa prižel na-J za j. — Štefan Luzar. Parnik "President Wilson" - odpluje v Tr«t, dne 6. marca. j l, S tem pamikom morejo poto-| "tvati samo Slovenci, ki spadajo se-! " daj pod Italijo. 1 Vožnja stane v trejem razredu 00.00. i V drugem razredu $175.00. t Kdor želi s tem parnikom poto- - j vati, naj pride tri dni pred cdho- - j doni parnika na naš naslov, da i Kinorano pravočasno preskrbeti -; potne Bste. - i ' t -j TVRDKA PRAH 8AZ8T.R, -;t8 Oortlandt St., H«w York. V. T. 'I ROJAKt HAROOAJTS 8S HA >i"flUI HARODA". XAJVSOJX [amnn imvm T ZDm. tmuguL " \ Fiuaueiii iu proračunski -odsek r jc imel sejo, v kateri je driavrii i k^m-elar dr. Keuner razpravljal o i tez k očali pri nabavi živil in kre-1 j 'Ijimv ter poudarjal,, da je treba't ■ loutaca denarna sredstva priteg-|* luiti v državue »vrhe, da se a' teinll pridobi tudi zaupauje inozemstva, i wled tega bo vlada prihodu je dui « (>i rilložila zakonski načrt o odda- \ ji premoženja in tudi druge davčna predloge. ( Dr. Renner je potem govoril o j |zunanji politiki. Vodilna misel zu- : nanje pcJitike je premagat) so-viažno razpoloženje ki je ostalo j po vojni, iu nezaupanje zmago- , vtlcev proti Avstriji, kakor tudi tisočera uerazpoloženja narod- j ntNtnih držav ter na ta način o- , mogociti svoboden gospodarski , promet. Dr. Renner misli, da se more smatrati za gotovo, da so sc , Av.strijei moralično obnovili iu da , je njegovo potovanje v Pariz k te- , mu bistveno pripomoglo. Lahko se dvomi • o materijalnih uspehih dočim je moralični uspeh gotov. , Vlada hoče nadaljevati pot, ki jo je. za«'ela ter stalno vzdrževati i zveze z vrhovnim svetom. Posebno važno je seveda, pravi dr. Ren- > ner, da pridemo v dobre odnosa- - je s sosedi. V to svrho bo poslala vlada odposlance v Prago,, da izvide jo kolikor mogočeto, kar - predpisuje mirovna pogodba. Sva-i ri pa, naj se pri tem nc pretira- - va. Zakaj marsikdo vidi v teh po-, izkusih bližanja že načrte za vzpo - stavitev gospodarske skupnosti > sttre Avstrije, načrte za vzpostavila- donavske konferencije ali - vs..j carinske združitve, ter vidi - že. da so okoli Avstrije padle ca- - rii^ke meje. Dr. Renner poudar- - ja. od«ni^i. ^ j DOCTOR LORENZO edini slovensko govoreči zdravnik 'jl & ' irecual.ISV motkim bolezni 644 Penn Ave ptitsburgh, pa. jt^k. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let aem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški) bolezni. Zato morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaz popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit* čimpreje. Jn Mdravlm iMtrupl|tM kH, nasulji In llM po Wmu> botainl v (fin. ta Manj* tea. MMCIim v kotah, stara rana. tlv^na boiacnl, oalabaloat, bolasni v maliurlu, Mcah, JaCrak la talnSash rmanlca, ravmatllsam, katar, zlato Ule «*4ufca M. Uradna ura ao: V aontfaljak. (Mih In patklh od t, ura iMrtJ a* a. HliHm, V torkih. Catrtklh in aobotah od ura zlvtraj da S. ura auagar. M nadaljah pa da a ura mpoldno. no »etri NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE 1MB |N NAELOV. Dr. L0RENZ fm a^ rm»imcH, rx. Wilntirl artoEl airavnlkl rafcijo Mm«4 uaair«un»aio. da» sna«* Hrvatptor ia t alaraaa kraj». aata aipa laile »Srauim. kar ml rinwia... wmmmmmmmmt^mmmmmmmam^mmmmmrnmmm^ ■ 7 . ""