GLAS
LETO XXI. ŠT. 23 (987) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 9. JUNIJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Argentinski večer v Gorici
“Obrazi dveh domovin” v Kulturnem centru Lojze Bratuž:
Tone Oblak, Marjan Kocmur, Janez Hladnik, Marko Fink,
Lucas Somoza Osterc, folklorna skupina Mladika ... 6
foto dpd 
Prvi krog upravnih volitev v Trstu
Mihec in Jakec sta urine kazalce
zavrtela v preteklost…
  reštevanje prvih glasovnic prvega kroga
občinskih volitev v ponedeljkovem
jutru je že jasno pokazalo, koliko je v
Trstu politična ura, ki jo na vrhu mestne hiše
bijeta kipa Mihca in Jakca. Njuna kazalca sta
se, pa vendar v pričakovanju izidov balotaže,
dne 19. junija, kratkomalo zavrtela v obdobje
pred Cosolinijevem županovanjem. Nekdanji
župan Roberto Dipiazza, kandidat
desnosredinske koalicije, je namreč po
podatkih, zbranih ob 9.21, ko so bile
‘neuradno’ preštete glasovnice na 21 voliščih,
prednjačil pred sedanjim županom in
kanididatom levosredinskega tabora za celih
28% (49% Dipiazza, 21% Cosolini, 18%
Menis iz Gibanja 5 zvezd), to je le za peščico
P preferenc pred avtomatično ‘absolutnozmago’, ki ne bi zahtevala drugega,balotažnega kroga. V jutra (po štetju
glasovnic na približno 50 voliščih) se je delež
glasov za Dipiazzo uravnovesil na skoraj 41%,
Cosolini se je s težavo povzpel na 28%, Menis
pa prištel sebi in svojim še nekaj glasov
(19%), kar pa še zdaleč ni odgovarjalo
začetnim pričakovanjem, kot je Grillov
podpornik sam zatrdil. Tudi Cosolini je v
naslednjih urah bridko ugotavljal, da je
njegova koalicija pričakovala boljše izide,
čeprav je bilo pričakovati dober rezultat desne
sredine.
/ str. 2
Igor Gregori
www.noviglas.eu
Zlati filejevci, “zbor z dušo”!
str. 16
Svet okrog nas9. junija 20162
Povejmo na glas
Svetlo sporočilo iz Pariza
Vsakoletna spominska slovesnost v Kočevskem rogu
“Naj sveta Mati Božja izprosi
pomiritev!”
  b grobišču pod Krenom
v Kočevskem rogu je v
soboto, 4. junija, pote-
kala 27. obletna maša za žrtve re-
volucionarnega nasilja. So-
maševanje je z velikim številom
somaševalcev vodil novomeški
škof Andrej Glavan; na spomin-
ski slovesnosti, ki jo je pripravila
Nova slovenska
zaveza, udeležilo
se je je dosti ljudi,
pa je spregovoril
evropski poslanec
Lojze Peterle.
Maše in slovesno-
sti se je udeležil
tudi predsednik
Republike Slove-
nije Borut Pahor.
Tudi iz naših kra-
jev je šel poln av-
tobus na slove-
snost, iz Trsta in
Gorice, o tem bo-
mo imeli zapis
prihodnjič.
Poudarki iz nago-
vora msgr. Andre-
ja Glavana: “Vsako leto – letos že
27-ič – romamo v to naravno ka-
tedralo v kočevskih gozdovih h
kapeli Božjega usmiljenja. To je
simbolni kraj vseh 600 nekdaj
prikritih grobišč, o katerem bi
lahko rekli “zemlja slovenska,
dobra je mati, v njenem naročju
svetniki žive”. Upravičeno, saj je
med tolikimi žrtvami vojne in
revolucije tudi nekaj, ki so na
seznamu slovenskih mučencev
20. stoletja. Zavestno so odhajali
v smrt z rožnimi venci v rokah
in z molitvijo na ustnicah, za kar
pričuje cel kup rožnih vencev, ki
so jih našli v bližini brezen in
jam, kjer so izvajali množične
poboje in smo jih lahko videli
na razstavah o teh zločinih.
Umirali so v prepričanju, da so
se borili za plemenito stvar.
Ko prebiramo strašljive številke,
če omenjam samo skupno števi-
lo pobitih iz naše novomeške
škofije, skupaj 4833, večinoma
mladih fantov in mož, od teh jih
je bilo iz bližnjih Ambrusa 178,
Dobrniča 192, iz Stopič pri No-
vem mestu 296, Šentjerneja 435,
Škocjana pri Novem mestu 296,
Žužemberka 288, se sprašujemo,
kdo je zanetil tako sovraštvo. Ce-
lo okupatorji niso bili deležni ta-
O kega prezira in krutosti...Danes, na praznik Marijinegabrezmadežnega srca bomo tu
molili za pobite, ki so v tem ali v
drugih breznih, nekaj kilome-
trov proč pod Macesnovo gorico,
našli svoj prerani grob. Ona, ki
je stala pod križem svojega
zavrženega Sina Jezusa, je bila
duhovno navzoča tudi ob njiho-
vi smrti. Molili bomo za njihove
neposredne morilce in za vse ti-
ste dejanske krivce, ki so jih prej
naščuvali ali pa prisilili, da so po-
bijali in si na ta način oma-
deževali vest... Za vse te zločine
hočemo tudi zadoščevati, da bi
bil naš narod rešen prekletstva,
ki ga je doletelo s tem, da so ne-
kateri Slovenijo – raj po Trigla-
vom – spremenili v Kalvarijo
svojih bratov... A verujemo, da za
vsako kalvarijo žari svetloba tret-
jega dne. Zato se zbiramo na teh
kalvarijah. Več ko bo molivcev,
bolj bo žarela svetloba vstajenja,
lažja bo pot našega naroda do
sprave in v lepšo prihodnost...
Imam trdno vero in prepričanje,
da so nekateri od pobitih
mučenci, ki so izprosili tudi našo
svobodno državo, ki letos praz-
nuje 25 let neodvisnosti in kma-
lu tudi 25 let mednarodnega
priznanja mnogih držav, tudi Va-
tikana.
V svetem letu usmiljenja se
vprašajmo, kako naj pridemo do
sprave. Z zadržanimi občutki,
brez pravega in iskrenega veselja
praznujemo srebrn jubilej
države. Ko se sprašujemo, kje so
vzroki za takšno stanje duha, ne
najdemo pravega odgovora, ali
pa se ga bojimo izreči. Dejstvo je,
da nas obdaja občutek, da smo
vklenjena ptica, ki bi rada pole-
tela visoko, a ne more, ker jo k
tlom vežejo nevidne vezi obre-
menjene preteklosti.
Ob različnih priložnostih, zlasti
državnih praznikih, si v spomin
prikličemo nepogasljivo željo in
neuresničen nacionalni pro-
gram Prešernovih verzov: “Edi-
nost, sreča, sprava, k nam naj na-
zaj se vrnejo; otrok, kar ima Sla-
va, vsi naj si v roke sežejo; da
oblast in z njo čast, ko pred, spet
naša bosta last! ”
Do resnice, čeprav nas samo ona
lahko resnično osvobodi in spra-
vi, je med duhovno ranjenimi
težko priti...
Papež Frančišek nam je v tem
blodnjaku iskanja čiste resnice
prišel naproti z letom Božjega
usmiljenja. V tem letu imamo
kristjani tudi v Sloveniji izjemno
pomembno zgodovinsko vlogo,
zato prosimo za veliko milost
odpuščanja. Brez iskrenega od-
puščanja za kristjana ni sprave.
Za narod, ki hoče imeti prihod-
nost in živeti veselo in
sproščeno, se mora potruditi za
srečno sožitje.
Naj nam Marija, ki je edinstvena
podoba vseh mater, tudi Kajno-
ve in Abelove, ki je mati vseh in
ima v svojem brezmadežnem in
ljubezni polnem srcu prostor za
žrtve in morilce, če se pokesajo
in obžalujejo svojo zablodo, iz-
prosi pomiritev! ”
/ str. 5
  rejšnji teden je bilo mogoče zaslediti na-
slednjo pomenljivo objavo: Anne Hidal-
go, županja Pariza, je obvestila javnost
o načrtu za izgraditev begunskega centra v
glavnem mestu Francije. Kritizirala je razmere,
v katerih živijo tisti, ki so pribežali v Evropo.
Zato naj bi na severu francoske prestolnice
zgradili dostojen sprejemni center in zatočišče
za pribežnike, saj slednji sedaj prebivajo v
začasnih taboriščih, ki pa jih zaradi neustrez-
nih zdravstvenih pogojev zapirajo. Ko bo na
severu mesta izbrana ustrezna lokacija, naj bi
bil sprejemni center z zatočiščem postavljen
v dveh ali treh mesecih. Županja je svojo
odločitev sklenila z besedami, da "Pariz ne bo
stal križem rok, medtem ko postaja Sredozem-
lje pokopališče beguncev. " Tukajšnja novica
je vsaj tiste, ki se zavzemajo za humanitaren
odnos do pribežnikov, nedvomno zelo razve-
selila, ker je pač Pariz izjemno vidljivo mesto.
Vzbudila pa je novica tudi radovednost, kdo
je vendar Anne Hidalgo, ki se je tako odkrito
in predvsem humano opredelila. Točno nam-
reč ve, kako močna je Nacionalna fronta ozi-
roma Marie le Pen, ki razen lastnega naroda
pravzaprav ne vidi nikogar drugega. Da ne go-
vorimo o skrajni desnici na Nizozemskem, tu-
di v Nemčiji in ne nazadnje v Avstriji. Tukaj se
je ob nedavnih predsedniških volitvah poka-
zalo, da ima polovica države do beguncev od-
klonilen odnos, ob čemer se velja še posebej
zamisliti. In res, v kolikor pogledamo življen-
jsko zgodbo Anne Hidalgo nekoliko podrob-
neje, bomo njeno zavzetost za begunce takoj
bolje razumeli. Po rodu je Španka iz Andalu-
zije in ko je imela dve leti, se je njena družina
preselila v Francijo, čeprav tedaj ni obvladala
francoščine. Šele dvanajst let kasneje je celot-
na družina dobila francosko državljanstvo in
Ana, to je namreč njeno pravo ime, je postala
Anne. Po končani univerzi se je vse bolj uk-
varjala s socialo, sindikati in problemi dela,
na tej svoji poti prišla vse do ministrstev in
višje politike ter pred dvema letoma kot prva
ženska postala župan Pariza. Tudi če se bo kdo
spotikal ob dejstvo, da se je iz poznanstva s
predsednikom Hollandom menda rodila nje-
na hči, pa to ne more prekriti resnice, da gre
v primeri Anne za osebo, ki je begunstvo na
svoji koži doživela kot otrok, kar je na njeno
osebno in kasneje politično prepričanje ned-
vomno vplivalo. Njena smela odločitev je vse-
kakor dragocen prispevek v prid takšnega od-
nosa do beguncev, ki slednje sprejme, zanje
skrbi in s tem ohranja naše temeljne vrednote
vsesplošne humanosti. Kot že rečeno, pa je na-
sprotno prepričanje, ki se med drugim odraža
v postavljanju ovir in ograj ter v odločnem za-
vračanju, še kako močno in utegne tudi pre-
vladati. Bije se torej velika in zagotovo usodna
bitka, ki bo obeležila celotno Evropo in njene
prebivalce: v primeru, da bi odklonilen odnos
zmagal, bi v našo sedanjost zanesljivo vdrle
mračne sence preteklosti, za katere smo mi-
slili, da se ne bodo nikoli več vrnile.
Janez Povše
P
Foto DP
S 1. strani
Mihec in Jakec ...
  evosredinski tabor je
namreč upravljal mesto v
težkih (finančnih) časih,
krivdo za volilni poraz je župan
pripisal tudi morebitni neučin-
koviti komunikaciji do volilcev
glede dosežkov njegove uprave;
morda sta tudi vedno pereče
vprašanje o železarni in zahteva
po primarnih volitvah v koali-
ciji s strani senatorja Russa za-
majala temelje njegove kam-
panje…
Dejansko se je naš Trst prebudil
v politično novi - oziroma stari
- preobleki, najbrž taki, v kateri
se namreč v skladu s tradicijo
udobneje počuti. Še zlasti če je
desni tabor homogen, enoten –
se pravi, če se vzvodi politike
tržaške desnice skladno spletajo
L med vsemi njenimi veljaki, odnekdanjega senatorja Camberjanaprej…
Balotaža: Dipiazza-Cosolini
Prvega kroga tržaških občinskih
volitev se je udeležilo manj vo-
lilcev kot pred petimi leti: 53,45
odstotka volilnih upravičencev,
leta 2011 pa 56 odstotkov. Ro-
berto Dipiazza je prejel presene-
tljivih 39.495 glasov (40,8%),
sedanji župan Roberto Cosolini
pa 28.277 glasov (29,22%); kar
pomeni, da se bosta pomerila
na balotaži.
Dipiazza je bil nad rezultatom
upravičeno navdušen, “nikakor
pa se še nimam za župana”, je
izjavil, ko je bilo štetje še v teku,
toda jasno usmerjeno njemu v
prid. “Zmagalo je mesto, zma-
gal je Trst. Volilci so pokazali ve-
liko zrelost. Ljudje čutijo potre-
bo po resnih temah, ne po vo-
tlih političnih šarah. V občin-
skem svetu bomo imeli močno
in zedinjeno večino”, je dejal in
že mislil na balotažo ter v tem
vidiku povabil volilce Gibanja
5 zvezd, naj 19. junija glasujejo
zanj. Sicer ni pozabil niti na le-
vosredinsko koalicijo in ji takoj
namignil, naj skupno z desno-
sredinskim taborom dela na
tem, da zaustavi odhod mlajših
sil iz zalivskega mesta.
Slovenski kandidati
Slovenskim kandidatom ni šlo
najboljše. Edina, ki ima za zdaj
zagotovljeno mesto v občin-
skem svetu s 490 preferencami,
je Valentina Repini, dolgoletna
sodelavka v organizacijskem
življenju Slovenskega stalnega
gledališča, ki je kandidirala za
Demokratsko stranko. Slabo je
šlo Iztoku Furlaniču, županske-
mu kandidatu Združene levice
(na njegovi Facebook strani
smo brali, da je pričakoval
“boljši rezultat: žal nam ni upe-
lo prepričati ljudi, da je levičar-
ska alternativa možna”), ‘na pol
dobro’ pa stranki Slovenska
skupnost, ki se je na tokratne
volitve predstavila s kar dvema
kandidatoma, dosedanjim svet-
nikom Igorjem Švabom in
predsednikom pokrajinskega
sveta Mauriziom Vidalijem. V
trenutku, ko pišemo ta zapis, je
Švab z 395 preferencami po-
trjen v občinski svet, tudi v pri-
meru, da bi Cosolini bil na ba-
lotaži poražen: to sicer v prime-
ru, da bi morebitne (sicer težko
izvedljive) volilne povezave na
balotaži to onemogočile. V pri-
meru, da bo 19. junija zmagal
Cosolini, pa bosta poleg Švaba
v občinskem svetu sedela tudi
Vidali (244 preferenc) in drug
Slovenec, Mateja Iscra (DS, 327
preferenc).
Pokrajinski tajnik SSk Marko Pi-
sani
Za komentar smo takoj po ob-
javi uradnih podatkov v pone-
deljek popoldan vprašali pokra-
jinskega tajnika SSk Marka Pisa-
nija. “Če lahko izrazim neko
mnenje, ki ne sloni na poglo-
bljeni analizi volilnih podatkov,
bi povedal, da je županovanje
Cosolinija potekalo pod težkim
pritiskom finančnih okoliščin.
Kljub temu bi si upal trditi, da
je njegova uprava vsekakor ve-
liko storila na različnih po-
dročjih, med temi bi omenil
premik glede starega pristanišča
in tudi v zvezi z našo narodno
skupnostjo. Morda je bila nje-
gova ekipa pomanjkljiva v ko-
munikaciji glede doseženih re-
zultatov, morda tudi glede stika
z nekaterimi dejavniki na teri-
toriju”, je dejal pokrajinski taj-
nik, ki pa ga je tako velik volilni
razmak med obema kandidato-
ma vsekakor presenetil. “Težko
bo na balotaži nadoknaditi tak
manko. Zanimiv je sicer poda-
tek, po katerem je Dipiazza pre-
jel več osebnih preferenc, kot
velja seštevek glasov njegovih
koalicijskih strank; za Cosolini-
ja pa velja obratno”. Pisanija
smo glede rezultatov Igorja Šva-
ba in Maurizia Vidalija vprašali,
ali je bila izbira dveh kandida-
tov lipove vejice tvegana. Ali ne
bi bila bolj smiselna izbira ene-
ga samega kandidata? “To pote-
zo je pokrajinsko tajništvo SSk
soglasno sprejelo. Demokratska
stranka nam je namreč ponudi-
la dve kandidaturi”, je dejal.
Leva sredina je ohranila miljsko
občino
Levosredinska koalicija pa je
obdržala občino Milje. Laura
Marzi, izraz stranke SEL in do-
sedanja podžupanja, bo namreč
nasledila Neria Nesladka. Tudi
v miljski občini je bil rezultat
dokaj tesen: 30,86% za zmago-
vito koalicijo, 28,94% za desno-
sredinski tabor, katerega kandi-
dat je bil Stefano Norbedo. V
občinskem svetu bo sedela tudi
Slovenka Mirna Viola (DS), ki
jo je podprla tudi SSk.
Deželni tajnik SSk Igor Gabro-
vec
Igor Gabrovec, deželni tajnik
SSk, pa je takole strnil svojo po-
litično oceno. “Župan Cosolini
je upravljal tržaško občino v ob-
dobju, ki velja za eno najtežjih,
začenši z učinki t. i. pakta o sta-
bilnosti, ki je hudo omejeval
možnost izvajanja javnih del in
na splošno uporabe javnega de-
narja. Za razliko od leta 2011 je
letos glasovalo približno trinajst
tisoč manj volivcev. Podvojitev
glasov za Grillovo gibanje pa je
najbrž najglasnejši odgovor ve-
like skupine meščanov, ki so
razjarjeni zaradi še vedno pe-
rečega vprašanja železarne. Vse
to je po malem vplivalo na
končni rezultat, ki je za zdaj na-
gradil nekdanjega župana Di-
piazzo. Ta je v svoji volilni kam-
panji predvsem obujal, recimo,
tudi dokaj naivne spomine na
stare čase, ko pa je bilo upra-
vljanje mesta bistveno lažje. Ba-
lotaža pa predstavlja novo zgod-
bo in torej tudi bitko zase, ki se
na novo odpira”. Še najprej mo-
ra Cosolini - in vsi mi z njim -
prepričati čim večji del volivcev,
ki so se v nedeljo vzdržali, da ga
19. junija prepričano podprejo.
“Teh je na papirju skoraj polo-
vica volilnih upravičencev. Ob
tem je nujno, da prepriča tudi
volivce obeh levičarskih list, ki
sta v prvem krogu nastopali s
samostojnima županskima kan-
didatoma, in, zakaj ne, ostalih
list, ki so izpadle iz občinskega
sveta. Teh je skupaj približno
trideset odstotkov vseh nedel-
jskih volivcev… Leva sredina
mora vsekakor še najprej po-
novno strniti vrste. Določeno
maržo konsenza vidim zlasti v
volilni bazi Gibanja petih zvez-
dic, saj je njihovemu programu
in pristopu nedvomno bližji
Cosolini kot pa Dipiazza z zna-
nim dvorom vred…” Kaj pa po-
manjkljiv rezultat stranke lipo-
ve vejice?
“Kot Slovenska skupnost smo
pričakovali in si tudi močno
želeli boljši rezultat. O tem ni
dvoma. Zadovoljni smo z uspe-
hom v Miljah, kjer je bila v zma-
govito ekipo nove županje Lau-
re Marzi izvoljena skupna slo-
venska kandidatka Mirna Viola.
Po prvi izračunih bo od Sloven-
cev v občinski svet v vsakem
primeru potrjen dosedanji edi-
ni občinski svetnik SSk Igor
Švab, ki gre tako v tretji mandat
in za kar mu iz srca čestitam.
Kot seveda čestitam kandidatki
slovenske komponente DS Va-
lentini Repini, ki je dosegla ve-
lik oseben uspeh. Dobro se je
odrezal tudi naš drugi kandidat
Maurizio Vidali, ki bo v prime-
ru Cosolinejev zmage na balo-
taži prav tako izvoljen v občin-
ski svet. Zato se bomo za Coso-
linijev uspeh še naprej potrudili
z vsemi silami. Ne nazadnje za-
to, da tako podvojimo zastop-
stvo SSk v občinskem svetu na
Velikem trgu. To bi tudi pome-
nilo, da bi se slovenska prisot-
nost z dodano izvolitvijo Mateja
Iscre (DS) skupno dvignila na
kar štiri svetnike. Teh številk že
dolgo nismo imeli”.
Aktualno 9. junija 2016 3
  Jasmin Kovic
Beseda izraz mikrofon, pa tudi
Gledališče na ocvrtem ...
POGOVOR 
  aprilu in maju je v Šte-
verjanu potekal tečaj
javnega nastopanja in
usposabljanja napovedovalcev
z naslovom Beseda izraz mikro-
fon 2016. Z željo, da bi pripo-
mogli k zvišanju nivoja javne-
ga nastopanja in prireditev ta-
ko gledališkega kot splošno
kulturnega značaja na Go-
riškem in v širši okolici, sta ga
organizirala Zveza slovenske
katoliške prosvete Gorica in
Dramska družina F. B. Sedej v
sodelovanju s Svetom sloven-
skih organizacij. O tej novosti
smo se pogovorili z dušo v zad-
njih letih posebno dinamične
dramske družine, absolventko
iz gledaliških ved v Bologni,
domiselno in mladostno za-
gnano režiserko Jasmin Kovic,
ki pa je - tik pred poletjem - ne-
pričakovano napovedala še
eno novost...
Odkod zamisel za tečaj jav-
nega nastopanja?
Zamisel je nastala iz potrebe
oz. želje nekaterih izmed nas.
Kot dramska družina smo se
namreč v zadnjih letih precej
ukvarjali z lepo govorico in go-
vorom na sploh, tako da smo
se odločili za to izhodiščno
točko. Pozneje smo jo razširili
in si zamislili tečaj o javnem
nastopu, na katerem bi obrav-
navali tudi osnove napovedo-
vanja in zunanjega videza.
Organizirali ste srečanja na
različne teme z visoko uspo-
sobljenimi strokovnjaki...
Srečanj je bilo šest: imeli smo
po dva triurna tečaja lepe go-
vorice in dva tečaja javnega na-
stopa: to smo želeli še najbolj
poglobiti. Sledili sta triurni
predavanji o ličenju in
oblačenju.
Tečaj je bil torej razdeljen na
štiri dele. Prvi, namenjen lepi
govorici, naj bi bil osnova vse-
ga: vodil ga je univ. prof. To-
maž Gubenšek, svetovalec za
govor in redni profesor na Aka-
demiji za gledališče, radio, film
in televizijo (AGRFT). Na tečaju
je ponudil splošno podlago
znanj na področju komunika-
cije, lepe govorice in treninga
govornega aparata. Za javni na-
stop smo povabili Betko Šuhel
Mikolič, dolgoletno napovedo-
valko števerjanskega festivala,
ki pa je obenem mentorica na-
stopa v javnosti, radijska in te-
levizijska voditeljica ter sveto-
valka za govor. Z njo smo tečaj-
niki osvojili glavna pravila go-
vora v javnosti in izvajali vaje
v prostoru, tudi sami izobliko-
vali lasten govor, vadili pred
kamero in se potem pod men-
toričinim vodstvom tudi sami
popravljali. Tretji del je bil po-
svečen ličenju oz. maskiranju;
šlo je za delavnico z maskerko
in predavateljico Irino Giorma-
ni. Podrobneje nam je orisala
pravila ličenja za javni nastop,
tako za moške kot za ženske.
Zadnje predavanje - o kulturi
oblačenja - je imela Lea Pisani,
univerzitetna diplomirana
inženirka oblikovanja tekstila
in oblačil; med drugim je avto-
rica prvega, izjemno zanimive-
ga slovenskega priročnika o
obleki. Orisala nam je splošna
pravila na področju formalne-
ga in polformalnega oblačenja
ter še posebej poglobila pravila
oblačenja v javnosti oz.
V oblačenja za ra-zlične priložno-sti javnega nasto-
pa.
Domnevam,
da so tovrstne
delavnice kar
“konkretne”
in posebno za-
nimive...
Da, pri oblačenju
smo gledali dia-
pozitive in pri-
mere oblačenja.
Predavateljica
Lea Pisani nam
je predstavila ra-
zlične stile
oblačenja. Sveto-
vala je tudi, kako
naj kupujemo,
katere so napake,
ki jih običajno
delamo, katere
“trike” lahko
uporabljamo.
Pri delavnici
ličenja nas je Iri-
na Giormani
vprašala, kaj nas
najbolj zanima,
katero tipologijo
maske bi upora-
bljali; tako nam
je prikazala različne tipologije
maskiranja za različne pri-
ložnosti. Med drugim nam je
orisala razlike med profesional-
nim in neprofesionalnim
ličenjem, razkrila marsikateri
trik za ovrednotenje potez in za
popravljanje oz. “skrivanje”
morebitnih somatskih napak
na obrazu.
Šlo je za krstno izvedbo... Je
uspela?
Bila je pač prva izkušnja. Vsee-
no je bila uspešna, saj smo ime-
li dovolj vpisanih, da smo lah-
ko začeli tečaj. Stalno prisotnih
je bilo 18, zraven pa še pet, ki
so prihajali, ko jim je bilo mo-
goče. Vedno nas je bilo nekaj
čez 20.
Morda smo zgrešili datume,
ker smo imeli predavanja ob
koncu tedna, ko pa so ljudje
očitno prezasedeni in preobre-
menjeni. Naslednjič bomo ver-
jetno priredili tečaj med ted-
nom in morda malo drugače.
Naš cilj je namreč ta, da bi v so-
delovanju s slovenskimi usta-
novami in upravitelji ter s še
drugimi pokrovitelji prek to-
vrstnih tečajev iz leta v leto
vplivali na izboljšanje splošne
ravni znanja, ki ima opraviti z
javnim nastopanjem. Radi bi
odgovorili na izrecne potrebe
našega prostora. Smo že opra-
vili tudi evalvacijo in pretehtali
potrebe tečajnikov. Mislim, da
se bomo tudi naslednje leto po-
svetili besedi, izrazu in mikro-
fonu, torej zunanji obliki pra-
vilne izgovarjave in nastopa; s
posebnimi izvedenci bi morda
poglobili tudi slovnico in kri-
tično presodili najpogostejše
napake, ki jih opravljamo Slo-
venci v zamejstvu.
Mimogrede naj povem, da je
bila cena tečaja res simbolična
in da z njo sploh nismo krili ni-
ti vseh stroškov. Dela za njego-
vo pripravo je bilo veliko,
ogromno smo naredili sami,
SSO je poskrbel za tisk. Upamo,
da nam bo naslednje leto uspe-
lo soudeležiti še druge pokro-
vitelje... Zato smo tudi povabili
vse predstavnike dvoran, da bi
poslali lastne napovedovalce.
Komu je bil tečaj v prvi vrsti
namenjen in kdo se je po-
tem v resnici vpisal?
Vpisali so se predstavniki raz-
nih kulturnih ustanov, novi-
narji s televizije, radijski napo-
vedovalci iz zamejstva...
Kaj pa politiki?
Tudi. Bili so pač predstavniki
ustanov, ki so tudi politiki...
Prisotni so bili ljudje iz Tržaške,
Tržiške in Goriške, med njimi
tudi nekaj šolnikov in seveda
mlajši, taki, ki ponavadi napo-
vedujejo, oz. nekateri, ki se uk-
varjajo z gledališčem. Med dru-
gimi sta bila tudi študent, ki
predstavlja šolo, in en hotelir.
Mislim, da je bila populacija ze-
lo raznolika. Različen pa je bil
nivo znanja. Morda je včasih
bolje začeti od začetka; kdor
nekaj že obvlada, pač ponovi
in je to vseeno dobrodošlo.
Naslednjič pa nameravamo or-
ganizirati tečaj na bolj poglo-
bljen način. Naša tokratna po-
nudba je bila zelo raznolika, to-
da precej fragmentarna; ude-
leženci so lahko po malo oku-
sili različna znanja. Kdor je
imel večji smisel za to in je bolj
aktivno spremljal predavanja,
je seveda več osvojil. Kakšen
bolj površen tečajnik je morda
odnesel kaj manj.
Tečaj je potekal v mali dvo-
rani Sedejevega doma...
Da, “krstili” smo na novo ob-
novljeno malo dvorano. Sicer
še ni povsem končana, tu pa
tam manjka še kaj, pa tudi
uradnega odprtja še ni bilo.
Smo pa z dvorano zelo zado-
voljni, stene dobro absorbirajo
zvok, gotovo bomo tam imeli
tudi zborovske vaje. Dvorana je
res dobra in primerna za ra-
zlične uporabe.
Med drugim si umetniški
vodja Dramske družine
SKPD F. B. Sedej, ki je v sezo-
nah zadnjih let požela celo
vrsto uspehov. Pripravljate
kaj novega?
Funkcijo umetniškega vodje
sem sicer želela opustiti, pa se
očitno ni izšlo, saj nekatere
stvari še vedno delam... Mi pa
pomaga Ilaria Bergnach,
mlajša članica sku-
pine. Eno leto se je
usposabljala in se-
daj je ona upravni
vodja dramske
družine; jaz ji stojim
ob strani, ona vodi
delo naprej, saj dela
ne manjka in vse je
na naših ramenih,
če hočemo kaj nare-
diti.
O dramski družini
bi tokrat povedala,
da pripravljamo gle-
dališki abonma, in
to prvič! Ime mu je
Gledelišče na oc-
vrtem: je in ni na
odprtem, gotovo pa
bo zraven še cvrtje!
Niz gledaliških
večerov se bo začel
v petek, 19. avgusta,
in nadaljeval na-
slednje tri petke z
začetkom ob 20. uri.
Potekal bo v veliki
dvorani prenovlje-
nega župnijskega
doma F. B. Sedej v
Števerjanu, na
bližnji zunanji raz-
gledni točki pa bo
kiosk z vini vinarjev Vinoteke
Števerjanski griči in s cvrtimi
jedmi.
Na programu imamo zelo ka-
kovostne predstave, kar nam je
v veliko veselje. Prvi večer bo
na sporedu (Moj) devetsto, av-
torski projekt Patrizie Jurinčič,
dobitnice študentske Prešerno-
ve nagrade. Dne 26. avgusta
bomo gostili absolutnega zma-
govalca Linhartovega srečanja,
najboljšo predstavo Slovenije
in zamejstva 2015, dobitnico
štirih matičkov, Blazinec Mar-
tina McDonagha v izvedbi
KUD Zarja Trnovlje-Celje. V pe-
tek, 2. septembra, bo Koroški
deželni teater Slovenj Gradec
predstavil Vse zastonj Daria Fo-
ja: predstava je bila finalist
državnega tekmovanja 54. Lin-
hartovega srečanja. Prav tako
finalist Linhartovega srečanja
in dobitnica posebnega priz-
nanja za likovnost celovitost
predstave pa je bila Aulularia,
predstava naše dramske
družine, ki jo bomo prikazali
9. septembra.
Imamo obnovljeno dvorano in
končno bomo lahko postavili
na oder tudi taka dela, spet bo-
mo lahko gostili gledališča, kot
smo delali pred časom!
Od kod pa ta zamisel?
Abonma smo si zamislili, ker
želimo vzgajati našo publiko in
ji ponuditi izbor visokokakovo-
stnih predstav ljubiteljskih in
polprofesionalnih skupin iz
Slovenije in širšega slovenskega
prostora. Organiziramo ga
Dramska družina SKPD Sedej
pod pokroviteljstvom ZSKP, v
sodelovanju z Javnim skladom
za kulturne dejavnosti, s SSO-
jem, z Vinoteko Števerjanski
griči in z združenjem Gorizia
Spettacoli.
Redni abonma bo na razpolago
po simbolični ceni. Posebna
ponudba velja za mlade in pa
za zaljubljence! Vsi abonenti
bodo dobili, poleg štirih red-
nih predstav, nagradno pred-
stavo v narečju in t. i. pozdrav
iz kuhinje. Že sedaj toplo va-
bljeni!
Danijel Devetak
  Savo Ušaj ob 50-letnici Sokola
“Biti športnik je
življenjska izbira”
POGOVOR 
  redsednika društva Sokol
iz Nabrežine Sava Ušaja
smo zaprosili za pogovor
ob 50-letnici delovanja špor-
tnega kluba.
Kaj je bilo društvo Sokol
pred 50 leti?
Če si dovolimo prispodobo, je
Sokol kot drevo, ki je zraslo iz
zemlje, ki ga si-
cer ni nihče
vsadil. Zraslo je
iz ljudstva.
Ljudsvo je čuti-
lo to potrebo,
predvsem mi,
takratni mla-
dinci, da se nek-
je športno udej-
stvujemo. Tako
smo začeli igra-
ti namizni te-
nis, nogomet,
saj smo žogo
itak brcali vsak
dan. Kasneje je
bilo malo bolje
organizirano.
Recimo, da so
bile povod Slo-
venske športne
igre in takrat so
padle določene
odločitve.
Društvo Sokol
je takrat sicer
nastopalo pod
imenom Igo
Gruden, kot
kulturno društvo, kmalu pa
smo zaznali nujnost, da se loči
športna dejavnost od kulture,
čeprav je bilo še leta povezano,
saj je bil predsednik enega in
drugega društva ista oseba. Po-
tem sta dva podpredsednika
skrbela vsak za svoje, eden za
kulturo in drugi za šport.
Društvo Sokol je torej nastalo
iz nuje in želje takratne mladi-
ne.
Katero je poslanstvo društva
Sokol?
V vseh teh petdesetih letih je
prav gotovo rdeča nit ohrani-
tev in vrednotenje slo-
venske besede, neko
vlivanje poguma
naši mladini, da
lahko nastopa
v slovenskem
jeziku, poleg
seveda šolskih
obveznosti, da
lahko mladina
pridobi neko
gotovost. Prav go-
tovo je bila v vseh
teh letih naša največja
skrb vzgoja mladine, potem pa
športni rezultati. Ne ciljamo na
vrhunske rezultate, čeprav je
društvo v preteklih letih bilo
na zavidljivih pozicijah tako v
namiznem tenisu kot v ženski
odbojki in košarki.
Kaj pa predstavlja za društvo
danes največji izziv?
Danes ni več tega začetnega
navdušenja, ki sem ga prej
omenjal, stvari so postale bolj
normalne. Se ne dela več zgolj
iz navdušenja in dobro bi bilo,
da bi malo tega navdušenja
spet pridobili. Največji izziv je,
da je demografska slika v naši
občini čisto drugačna kot tista
izpred petdeset let. Sedaj je Slo-
vencev v naši občini zgolj 1/3
in seveda so stvari zelo delikat-
ne, a bojim se, da, če se mi Slo-
venci zapremo sami vase, ne
bomo več sposobni sestavljati
ekip, zlasti med mlajšimi, kjer
lahko sestaviš ekipo kvečjemu
P z dvema letnikoma. Zato botreba razširiti našo bazo.Računati bomo morali tudi na
neslovensko govoreče otroke,
tiste seveda, ki upoštevajo našo
značilnost slovenskega
društva.
Imate za to kako posebno
dolgoročno strategijo?
Strategija je ta, da stopiš v stik
tudi z italijanskimi šolami,
česar pa do sedaj nismo nare-
dili. To bi lahko bil en način.
Ponavljam pa, da to samo pod
pogoji, ki sem jih prej povedal.
Nujnost predstavljajo slovenski
trenerji, ki podajajo snov v slo-
venščini. Seveda lahko razložiš
tudi kaj v italijanščini, a izgubi
se ta osnovni cilj, ki je ohran-
janje slovenske besede. Če ma-
lo pogledam okoli, pomislim
na naše prijatelje sponzorje in
ti priskočijo na pomoč, ker de-
laš na določen način.
Če preidemo malo bolj na
Sava Ušaja kot športni-
ka, ki je s Sokolom
rasel in odrasel.
Bili ste odboj-
kar. Katero je
bilo vaše vo-
dilo, ko ste
igrali?
Mislim, da je
bila najprej
zabava, potem
pa maksimalna
angažiranost, kajti
nikoli nisem imel ve-
likih telesnih sposobnosti. Mo-
ral sem se potruditi. Začel sem
pri Sokolu seveda, potem sem
kot aktiven igralec nadaljeval s
Krasom v C-ligi. To je moja
igralska pot, malo kasneje sem
začel trenirati dekleta in to sem
delal precej let.
Katera je po vašem mnenju
najvažnejša značilnost tre-
nerja?
Biti mora predvsem komuni-
kativen, da je psiholog, da ima
torej to lastnost, poleg športne-
ga znanja seveda. Včasih
opažam, da niso vsi psihologi.
Ne moreš namreč postopati z
vsemi igralci na isti način. Zato
moraš nekako dihati z igralci,
jih razumeti, razumeti vsako
potezo, kar predpostavlja, da se
večkrat na teden srečaš s temi
igralci na treningih in jih do-
bro spoznaš.
/ str. 12
Lucija Tavčar
Kristjani in družba9. junija 20164
Cerkveni in družbeni antislovar (22c)
U kot UMOR 3
  o govorimo o spremenje-
nem dojemanju zloči -
nov, zlasti umorov, ne
moremo mimo prakse splava, ki
je bila praktično legalizirana v
vseh zahodnih deželah, z morda
le kakšno izje-
mo. Zanimivo,
da te prakse
nikjer niso
opustili, četudi
so morda na-
pravili zadevo
težje izvedljivo,
kar je konec
koncev tudi že
nekaj. Doje-
manje je zelo
različno, saj je
za nekatere
splav umor,
spet za druge
civilizacijska
pridobitev. Celo med tistimi, ki
se prištevamo med kristjane, ni
enotnega mnenja, militantni za-
govorniki določenih “pridobi-
tev” in novih “pravic” pa ga ne-
malokrat uporabijo kot jabolko
spora, ko ugotovijo, da si jasno
K na strani krščanskih načel invrednot oz. katoliških, če smonatančnejši. Sam sem na primer
v nekem takšnem primeru jasno
povedal, da je zame splav umor,
pa ne le zato, ker Cerkev tako
pravi, pa sem brž postal strelo-
vod za nekoga. Dejal sem, da
smo pač različnih mnenj, in
želim, da je spoštovanje ra-
zličnosti vzajemno in imamo
lahko katoliki tudi svobodo
mišljenja in izpovedovanja. Na
Poročilo
Tihotapci ljudi lani z begunci zaslužili
več kot štiri milijarde evrov
  ihotapci ljudi so lani med
begunskim valom proti ju-
govzhodni Evropi zaslužili
več kot štiri milijarde evrov. Več
kot 90 odstotkov migrantov je v
Evropo prišlo prav po zaslugi ti-
hotapcev ljudi, razkriva objavlje-
no skupno poročilo Interpola in
Europola, poročajo tuje tiskovne
agencije.
Ob tem so v poročilu opozorili,
da bi lahko bil ta odstotek v le-
tošnjem letu še višji.
Lani je v Evropo prišlo več kot
milijon migrantov in beguncev,
večina pa je za to plačala od tri
do šest tisoč evrov, tako da so ti-
hotapci ljudi zaslužili od 4,2 do
5,3 milijarde evrov. Velik del tega
denarja so tihotapci z ljudmi od-
nesli prek meja in ga oprali prek
avtomobilskih salonov, trgovin,
restavracij in prevozniških pod-
jetij.
Poročilo tudi razkriva, da glavni
organizatorji tihotapljenja ljudi
T prihajajo iz istih držav kot mi-granti in imajo pogosto dovo -ljenja za bivanje ali potne liste
EU, poroča hrvaška tiskovna
agencija Hina.
Tihotapci so po navedbah Euro-
pola in Interpola povezani v
ohlapne mreže, ki se prepletajo
čez vse poti. Gre
za multinacio-
nalni milijardni
posel, saj domne-
vajo, da se s tiho-
tapljenjem ljudi
ukvarjajo osebe
iz več kot 100
držav, poroča av-
strijska tiskovna
agencija APA.
Doslej so na be-
gunskih poteh
identificirali 250
točk za tihota-
pljenje, od tega
jih je 170 v EU,
80 pa izven EU.
Pogosto so te točke na želez-
niških in avtobusnih postajah ter
letališčih. Tihotapcem ljudi so v
pomoč podkupljivi uradniki, ki
ladjam in vozilom v zameno za
denar, ki ga je v trgovini z ljudmi
na pretek, dovolijo prehod meje.
Poročilo še navaja, da je večina
migrantov lani odšla na tvegano
potovanje s čolnom iz Turčije in
Libije prek Sredozemskega mor-
ja. V Libiji na pot v EU še vedno
čaka približno 800.000 ljudi.
Zaradi povečanega nadzora na
mejah strokovnjaki predvideva-
jo, da bo sedaj v ospredje stopil
zračni promet. Tihotapci pri tem
migrantom posodijo lažne doku-
mente, ki jih ti nato vrnejo po-
srednikom.
Poti za tihotapljenje ljudi se upo-
rabljajo tudi za tihotapljenje ma-
mil in orožja. Obstaja tudi velika
bojazen, da jih za vstop v EU upo-
rabljajo tudi radika-
lizirani borci, ven-
dar ne obstajajo do-
kazi, da bi džihadi-
stične skupine so-
delovale z organizi-
ranim kriminalom,
še razkriva po-
ročilo.
Europol in Interpol
ob tem še opozarja-
ta, da so migranti
zelo ranljivi za spol-
no in delovno izko-
riščanje, saj morajo
svojim tihotapcem
povrniti morebitne
dolgove.
SPRAVA Z NAŠIMI
BRATI
V življenju smo skupaj na
poti in poklicani k vzposta-
vljanju povezave ter edino-
sti. Toda v medsebojnih od-
nosih prihaja do razprtij,
grehov in ločitev. Zato je
potrebna sprava in obuditev
odnosov. Sprava je velika
milost, Božji dar, pa tudi ve-
lik napor, zato se je mnogi
izogibajo. Vendar želja po
spravi je globoko zasidrana
v naši notranjosti, da brez
nje ne moremo živeti. Seve-
da je tudi veliko namigov in
skušnjav, ki vodijo stran od
nje. Greh nas oddalji od lju-
di, sprava pa nas zopet pri-
bliža, da stopimo na pot, si
odpustimo in začnemo z
novim, naklonjenim odno-
som.
Sveti Pavel pravi, da, ko smo
bili še sovražniki Boga, nas
je on v Kristusu spravil s se-
boj.  (Rim 5,10). Ni se Bog
spremenil, ampak smo se
mi spremenili v Kristusu in
sedaj smo poklicani, da to
spravo širimo med ljudi in v
stvarstvo. Sprava, ki se je
začela pri krstu, se nadaljuje
in krepi v skupnosti Cerkve.
Spravljeni ljudje živijo novo,
odprto življenje, ne naseda-
jo nasilju in posedovanju, v
ospredje postavljajo Kristu-
sov dar življenja, prevevata
jih globok mir ter veselje.
Gospod nas neprestano va-
bi, da bi vse v nas preželi z
Duhom njegove sprave,
brez katerega ni mogoče na-
predovati na poti z Njim.
Zato moramo znova in zno-
va zajemati pri studencu od-
puščanja in sprave, ki živi v
njegovi Cerkvi. Sprava ni
zgolj neka zunanja dobro-
hotnost, ki vzpostavi mir in
je vse pozabljeno. Prav tako
ni diplomacija ali politika,
ampak osvoboditev za resni-
co. Delitve so sad greha in
vodijo v razbitost ter mno-
govrstnost, resnica pa je glo-
blja in povezuje. Cerkev, ki
je njena varuhinja, mora
postati zakrament sprave in
življenja. Naše duhovno
življenje je sprava v resnici,
da ob vesti in Božji besedi
razločujemo med dobrim in
slabim ter gradimo skup-
nost odpuščanja.
Pri tem se moremo podpira-
ti z bratskim opominjan-
jem, ki je vse drugo od
opravljanja in obsojanja.
Kot bratje in sestre moremo
rasti v medsebojnih odno-
sih, se spoštovati, bogatiti in
iskati resnico. Tako postane
opominjanje služba ljubez-
ni do tistega, ki je v nevar-
nosti ali je naredil krivico.
Tudi sami smo grešniki.
Sprava je tako ustvarjalna in
prinaša upanje v naše odno-
se in sobivanja. Vedno je
mogoče iti naprej in naredi-
ti nov korak k bližnjim in k
Bogu.
SPRAVA, EDINOST, SREČA (3)
Primož Krečič
pomoč mi je priskočil prijatelj fi-
lozof, ki je pa tudi povedal zani-
mivo zadevo, ko smo lahko hi-
tro ugotovili, kako drži, da je
vselej na začetku neko filozof-
sko ali idejno (če ne ideološko)
prepričanje, v primeru splava
aristotelizem. V tem so zagovor-
niki splava zelo podobni musli-
manom, ki dopuščajo po tej isti
filozofiji splav do četrtega me-
seca človeškega
zarodka. Vidi-
mo potem, kdo
bolj temelji na
znanosti, kar je
nadvse zanimi-
vo. Zanimiv je
tudi relativi-
zem na tem po-
dročju, saj tudi
mnogi med ti-
stimi, ki se ne
mislijo poslu -
žiti splava, za-
devo zagovarja-
jo, rekoč: “Sam
se ga sicer ne
bom poslužil, vendar moram
spoštovati svobodo drugih”.
Spet drugi bo dejal, da splav do-
pušča le v določenih primerih…
Tako smo prišli do tega, da je
splav vzorčni primer tega, do
kam smo prišli, saj smo sedaj pri
tem, da splav kot tak ni zločin,
kaj šele umor. Objektivno velja
v svetu tako, zločin in umor pa
je lahko splav samo subjektivno,
za tiste namreč, ki tako mislijo.
Seveda s(m)o tisti v vsakem pri-
meru zastareli in ne v skladu z
družbo. V vsakem primeru se ga
ne more prepovedati, glede na
to, da je v zakonodaji, potem pa
se vsakdo odloči, če se ga bo po-
služil ali ne. Toliko o splavu, če
pa se spet vrnemo na začetek,
potem za zločine gotovo velja,
da so se veliko bolj razširili v
naši družbi, ki jo je Erich
Fromm že leta 1955 označil za
bolno v delu “The Sane Society”
(ali tudi “zmešano”, kot na-
sprotje od “sane”, ki je “insa-
ne”), pa četudi so zločini nav-
zoči prav v vsaki družbi. Zločini
so pač, kot smo videli, zelo rela-
tivna zadeva. Glede na to, da
manjka splošni moralni impera-
tiv v družbi, so tudi zločini in
umori, kakor tudi druge vrste
kriminala, prepuščene subjek-
tivni presoji, kakor tudi utilita-
ristični presoji – če je torej nekaj
bolj ali manj koristno. Naša za-
hodna družba je tako na repu
primerne preventive, saj v šolah
(še prej pa doma!) ni ustrezne
moralne vzgoje in formacije, ka-
Združeni zbor ZCPZ-Trst
Romanje v Drežnico
  z Bazovice je 2. junija v ju-
tranjih urah odpeljal avtobus
in po vaseh vse do Sesljana
pobiral pevce zruženega zbora
ZCPZ iz Trsta. V oblačnem sivem
vremenu so se podali na roman-
je v Drežnico. Hladno, nič kaj
prijetno, z rahlim rosenjem ni
obetalo prijetnega romarskega
izleta. Spremljevalec msgr. Franc
Vončina je z jutranjo molitvijo
in pesmijo poživil to mlačno
vzdušje. Ko smo prihajali v Novo
Gorico, kjer je bil postanek, je
nehalo rosenje. Po Solkanu smo
nadaljevali pot mimo najdaljšega
kamnitega mosta na svetu in po
dolini Soče, kjer se je vila pot, sle-
dili pripovedi zborovodje in obe-
nem vodje izleta g. Raceta. Sproti
je spominjal na znamenite oseb-
nosti, ki so pustile v teh krajih in
širše na Slovenskem svoj neizbri-
sni pečat v literaturi, pesništvu,
glasbi in umetnosti.
I Megla, ki se je dvigala nad doli-no, se je pred Drežnico počasirazblinjala in izza oblakov je po-
sijalo sonce, ki je ogrelo vzdušje
med pevci, ko so vstopali v ro-
marsko cerkev Srca Jezusovega.
Msgr. Vončina, ki je maševal, je
v homiliji izpostavil usmiljenje,
ki jo kaže Jezus do človeka. Pod
vodstvom Edija Raceta in ob or-
gelski spremljavi Marije Štur-
man, je s Slovensko mašo Matije
Tomca v čast sv. Cirilu in Metodu
spremljal združeni zbor ZCPZ.
Po končanem mašnem obredu je
tukajšnji župnik g. Janez Grego-
rec spregovoril o zgodovini te
cerkve, ki kljub vojnim dogod-
kom dveh svetovnih vojn ni bila
poškodovana. Načrt je izdelal ar-
hitekt Pascher iz Gradca. Temel-
jni kamen je blagoslovil 6. junija
1911 goriški nadškof Frančišek
Sedej. Naslednje leto je bila
zgradba toliko dovršena, da so jo
mogli na Božič
leta 1912 bla-
gosloviti in v
njej opraviti
sveto daritev.
Nedokončan
zvonik je bil
dograjen ko-
maj leta 1986.
Nad glavnim
vhodom je
mozaik Jezusa
dobrega pastir-
ja, ki ga je izde-
lal umetnik
Kokalj leta
1981. Cerkev
sta leta 1942 poslikala slikarja
Mušič in Černigoj. Slike 12 apo-
stolov je delo goriške slikarke
Eme Gallovich. Oltar je delo
mojstra Ivana Novellija iz Gra-
dišča pri Gorici. Zgrajen je iz raz-
novrstnih marmorjev z lepimi
mozaiki in kipi; v njem je polno
simbolike. Mogočne orgle so de-
lo orglarske delavnice Sv. Cecilije
iz Gorice. Okna so vitraži, pose-
ben umetniški izdelek zavoda v
Innsbrucku v Avstriji.
Po kosilu v prijetnem gostišču
smo si ogledali zanimivo muzej-
sko zbirko opreme in orožja iz
prve svetovne vojne, ki jo pose-
duje g. Mirko Kurinčič. Na začet-
ku nam je predstavil potek do-
godkov vojne v teh krajih in po-
sledične dogodke, ki so zazna-
movali življenje teh vasi pod Ita-
lijo. Po drugi svetovni vojni, ko
so se znašli odrezani od Gorice
in brez možno-
sti trgovanja
pridelkov v tem
mestu, so mo-
rali na dalj šo
pot v Ljub -
ljano, če so
želeli kaj pro-
dati in zaslužiti
kakšen dinar.
Ob vračanju
smo šli še na
Staro goro, kjer
je bila krajša
popoldanska
pobožnost v
sveti šču, po-
svečenem Ma-
riji Devici. Pot
je vodila naprej
do Čedada, kjer
je pričelo
deževati. Dež
nas je spremljal do Furlanske
nižine. S pesmijo in dobro voljo,
ki jo je s svojimi vici popestril g.
Debelis, smo se vrnili na Kras.
Romarski izlet v družbi ljubitel-
jev petja bo ostal še dolgo v le-
pem spominu.
P. V.
kor je težava tudi v preveč popu-
stljivih kaznih, ki zaradi svoje
milobe kriminalce kvečjemu
spodbujajo k nadaljevanju s svo-
jo domačo obrtjo. Durkheim je
že leta 1895 vnaprej spoznal, ka-
ko je glavni razlog za porast kri-
minala apoteoza blagostanja.
“Stanje krize in anomije je kon-
stantno in, če tako rečemo, nor-
malno. Pohlep se rojeva tako v
zgornjem kakor tudi v spod-
njem delu družbene razpredel-
nice, ne da bi natančno vedel,
kje se bo ustavil, saj je cilj, proti
kateremu teži, neverjetno bolj
naprej od tega, kar lahko doseže.
Žeja nas po novih stvareh, po
nepoznanih užitkih, po občut-
jih brez imena, ki izgubijo svoj
okus takoj, ko smo jih doživeli”
(Samomor, II, 5). Tisto, kar je to-
rej zaskrbljujoče, ni zločin, tem-
več pomanjkanje morale v
družbi. Težava je torej najprej v
vzgoji in formaciji oz. v procesu,
ki nam nazadnje da in izobliku-
je neke etične norme, kakor tudi
meje, ki se jih ne sme prestopiti.
Potrebno je torej vzgajati prej
kot preprečiti, preprečiti prej kot
kaznovati. Potrebno je pre-
prečevati, ker vzgoja ni vedno
učinkovita, kaznovati zato, ker
ne obstaja preprečitev brez san-
kcije. V naši družbi je prevelika
permisivnost, zato pa je družba
nemoralna. Če želimo, da so
našteti ukrepi učinkoviti, pa je
potrebna seveda družbena vest
in družbena solidarnost, kar je
tako težko najti v zahodni
družbi.
Andrej Vončina
Kristjani in družba 9. junija 2016 5
Nekaj poudarkov iz govora Loj-
zeta Peterleta: “Na tem, najbolj
tragičnem mestu slovenske zgo-
dovine, besede zastajajo. Prav za-
to se moramo zavedati, se spo-
minjati in govoriti.
Govoriti moramo o resničnem in
bistvenem. Vedeti moramo, kaj
in kdaj se je zgodilo, koga in česa
se spominjamo in kdo smo mi,
ki tu stojimo.
Ker je to tak in tako svet kraj, se
tu ne bi smelo dogajati
nič, kar ni v skladu s pie-
teto, resnico, pravično-
stjo in spravo.
Tu se je po koncu druge
svetovne vojne zgodil za-
vestno naročen brato-
mor. Dejanje zmagoval-
cev je zaznamovalo na-
ročnike in izvajalce, žrtve
in njihove bližnje, zapisa-
lo se je v kodo vse nacije.
Menda ne stojimo ob
glavnem morišču, ven-
dar to ni pomembno.
Čeprav je bilo dolgo za-
molčano in zaminirano,
vemo, da se je zgodilo tu,
v kočevskih breznih.
Zgodilo se je nekaj in ta-
ko, česar zgodovina Slo-
vencev do takrat ni poznala - ne-
kaj, kar boli, kar nas ne neha
čuditi in česar ne moremo in ne
smemo pozabiti.
Nekaj podobnega se je zgodilo še
na več kot šesto drugih krajih,
med vojno in po njej.
To ni bilo samo morišče. To bi bi-
la preveč tehnična in enostavna
razlaga. Tudi ni šlo samo za do-
kaz moči zmagovalcev. Šlo je tu-
di za njihov strah in račun. In šlo
je za predstavo novega sveta.
Pokojni pred-
sednik SAZU dr.
Trontelj je dejal,
da se tu z izven-
sodnim pomo-
rom ni zgodilo
kaznovanje,
ampak
maščevanje.
Najprej mi je bi-
lo to blizu. Koli-
kor bolj pa pre-
mišljujem ta
bratomor geno-
cidnega
značaja, tem
bolj se mi zdi,
da je šlo predv-
sem za politično čiščenje, za za-
varovanje nove oblasti, za delo
na zalogo.
Predvsem pa je šlo za revolucio-
narno in ne za vojno dejanje. Ti
neoboroženi in mučeni ljudje ni-
so padli za nazaj, padli so za na-
prej.
Ko smo maja 1991 pregledali za-
puščino zaprtega območja
Kočevske Reke, smo našli doku-
ment, v katerem med drugim
piše “na celem zaprtem območju
ni nobenega znaka verske dejav-
nosti več”. Tu je bil torej ure-
sničen ideal. Osvobojeno ozem-
lje.
Tu padli tisoči so bili žrtvovani
komunističnemu projektu sveta
brez Boga. Niso padli samo kot
nasprotniki, izločeni so bili kot
družbeno neprimerni, škodljivi
“projektu novega človeka” in
njegovi samozvani avantgardi.
Bili so izločeni tudi v svarilo
živim. Rog je najbolj deloval, do-
kler smo se o njem pogovarjali
šepetaje.
Temne zgodbe Roga se lahko lo-
timo in dojamemo samo z da-
rom razlikovanja. Na tem kraju
moramo razlikovati, kaj je vojna
in kaj revolucija, kaj napaka in
kaj zločin, kaj je moje in kaj je
naše, kaj je kaznovanje in kaj
maščevanje, kaj je domoljubje in
kaj komanda, kaj je svoboda in
kaj suženjstvo. Kaj je mit, kaj re-
snica in odnos do resnice, kaj ko-
laboracija, kaj izdajstvo in kaj sa-
moobramba, kaj taktika in kaj
strategija.
V vojno so nas spravili drugi,
prišla je od zunaj, bila nam je
vsiljena. Revolucija je prišla od
znotraj, od naših bratov in sester
- ni nam bila vsiljena od zunaj.
Pod okriljem vojne je bila izve-
dena za prevzem oblasti, ki je
uspel.
Med nami so priče krutega časa,
večina pa nas ni doživela vojne
in najtrših dejanj revolucije. Vsi
pa smo doživeli njene posledice
oziroma jih še doživljamo. Vsi
smo tudi odgovorni, kako bo z
nami odslej.
Pred petindvajsetimi leti smo
skupaj doživeli samostojno Slo-
venijo. Prav tu na Kočevskem so
se začele operativne obrambne
priprave. V Kočevski Reki se je
zgodil pred zgodovinskim plebi-
scitom prvi vojaški postroj v
obrambo volje po samostojni in
demokratični državi. Če ne bi že
takrat zadišalo po slovenski voj-
ski, ne bi mogli zmagati vojne za
Slovenijo.
Takrat je postala Kočevska, kjer
so se v času razoroževanja slo-
venske teritorialne obrambe zgo-
dili “uporniki z razlogom”, po-
krajina novega upanja in novega
domoljubja.
Osamosvojitev je pomenila pre-
lom z nedemokratičnim redom
in našo novo perspektivo. Poe-
notila je Slovence doma in pove-
zala Slovence po vsem svetu.
Gospodarstvu je dala vzpodbudo
rasti, ki je trajala več kot desetlet-
je. Odprla nam je umestitev na
politični zemljevid sveta in
evropsko perspektivo. Vzpodbu-
dila je tudi bolj resnicoljuben od-
nos do preteklosti.
Zgodovinarji so sami rekli, da bo
treba nekatera poglavja naše zgo-
dovine napisati na novo. Demos
je imel v programu tudi spravo
in popravo krivic.
Jože Pučnik je prevzel vodenje
parlamentarne komisije, ki se je
ukvarjala s povojnimi množični-
mi poboji. Velika večina za-
slišanih s strani zmagovalcev
z Mitjo Ribičičem na čelu se
ni spominjala ničesar.
Pred šestindvajsetimi leti je
bila tu spravna slovesnost. Pove-
dane so bile besede, ki bi lahko
vodile naprej, čeprav revolucija
kot ključna beseda s strani pred-
stavnika države sploh ni bila
omenjena. Govorilo se je samo o
vojnem dogajanju. Tako smo šli
še enkrat mimo bistva. Zgodilo
se je pietetno, ne pa resnicoljub-
no dejanje.
Govorilo se je o spravi, vendar
predsednik države ni predstavljal
partizanov, nadškof Šuštar pa ne
domobrancev.
Potem se je odprla zemlja. Doslej
smo odkrili okrog 600
množičnih grobišč. V Hudi jami
je bilo treba prebiti sedem zidov,
da so si raziskovalci utrli pot do
ostankov nesrečnikov v njej.
V vseh teh letih samostojni in de-
mokratični slovenski državi ni
uspelo uresničiti pietetnega od-
nosa do svojih mrtvih. Če ne
drugega, zmanjka denarja.
Zadeva se nam kar
naprej vrača. Ni-
smo uspeli posvo-
jiti stališč Parla-
mentarne
skupščine Sveta
Evrope o odnosu
do totalitarnih
režimov, niti sta-
lišč Evropskega
parlamenta do
spomina in totali-
tarizma. Tako osta-
jamo ujetniki
črnobelega mita o
osvoboditeljih in
izdajalcih z nepo-
kopanimi mrtvimi
brez imen.
Pred šestindvajsetimi leti je bilo
tu rečeno, da je nastopil čas mi-
ru. Čas miru doživijo samo tam,
kjer dopustijo pot resnici. S spra-
vo smo tako kot država ostali na
pol poti, kot družba pa - če sledi-
mo sovražni govorici - smo bližje
letu 1941 kot letu 2021.
Spomin je vsaj tako pomemben
kot pogum. Najti moramo pot iz
Roga, ne samo do vseh naših
mrtvih, tudi do naše prihodno-
sti.
Spomin na ta prostor in tisti čas
bi moral biti del navdiha za tisto,
kar nam lahko pomaga naprej.
Na tem kraju ne smemo nehati
misliti na drugačno Slovenijo in
na tisto, kar se ne sme več ali kar
se mora še zgoditi.
Na razpolago imamo dve izbiri -
v Sloveniji, v Evropi in v svetu -
smer Roga ali smer očetov EZ.
Prva pomeni logiko nasilja, so-
vraštva ter izključevanja drugega
in drugačnega. Druga temelji na
spoštovanju človekovega dosto-
janstva, dialogu, sodelovanju in
vključujočnosti.
Drugo pot smo izbrali z odločit-
vijo za samostojno in demokra-
tično državo. Naša težava je v
tem, da so bile s kratko do-
bo Demosovega vladanja
nekatere prave razvojne
smeri samo nakazane, po-
tem pa ustavljene ali spre-
menjene. Tako pri nas niso
bili uresničeni visoki stan-
dardi pravne države, načela
socialno tržne ekonomije
pa so ostala v senci dogo-
vorne ekonomije in neod-
govornega ravnanja s skup-
nim državnim premožen-
jem.
Tako smo pred petindvajse-
timi leti doživeli pomem-
bno spremembo, v letih, ki
so sledila, pa premalo preo-
brazbe. Tudi v odnosu do
preteklosti.
Kljub temu trdim, da smo
doživeli čas drugačne Slovenije.
Opravili smo dejanja v dobro
vseh, ki nas enotijo in jih lahko
skupno praznujemo. Tudi s hva-
ležnostjo in spominom na do-
moljube, ki tu počivajo.
Svet se nagiba v nevarno smer,
Evropa je razdeljena, okrog nas
so vojne.
Kot narod vemo, kam pripeljeta
razdeljenost in nasilje. Razdeljeni
smo šibki in ne moremo odgo-
varjati na zahtevne izzive. Najti
moramo pot v nov slovenski in
evropski skupaj.
Ne predstavljam si ga brez
spoštovanja dostojanstva živih in
mrtvih. Želim si, da bi ta kapela
prerasla v slovensko katedralo
miru in sprave! ”
Predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor, ki je k spomeniku
ob breznu pod Krenom položil
venec, pa se je v svoji izjavi odz-
val na Peterletove besede in pou-
daril, da je bila slovenska osamo-
svojitev spravno dejanje brez pri-
merjave. Če namreč Slovenci tu-
di po tragični izkušnji razkola
sredi prejšnjega stoletja v letih
1990 in 1991 ne bi stopili skupaj,
ne bi razglasili in ubranili svoje
države.
Dodal je, da je ravno zdajšnja ge-
neracija, kljub ranam, ki jih je
pustil čas, storila veliko stvarnih
in simbolnih dejanj, ki te rane
počasi, a zanesljivo celijo. Slo-
venci sicer vseh razlik in pogle-
dov na preteklost tudi ne bodo
nikoli prešli, bodo pa novim ro-
dovom omogočili, da v prihod-
nost gledajo brez te bolečine, je
po poročanju Slovenske tiskovne
agencije še dejal predsednik Pa-
hor.
-po raznih virih pripravil JUP
Caritas Europa kliče k več solidarnosti,
bratstvu ter socialni pravičnosti
Preko 300 udeležencev iz vseh ravni Karitas – direktorjev, zaposlenih,
prostovoljcev, do ljudi, ki so oz. so bili deležni pomoči Karitas – iz 42
evropskih držav se je v času od 23. do 26. maja 2016 zbralo v Lurdu
v Franciji na konferenci krovne organizacije Caritas Evropa in iskalo
skupne rešitve za boj proti revščini, za krepitev solidarnosti in socialne
vključenosti na vseevropski ravni, kjer danes v revščini in socialni
izključenosti živi več kot 120 milijonov ljudi (Caritas Cares poročilo o
revščini v Evropi). V Lurd se je odpravila tudi delegacija Slovenske
karitas.
Sodelujoči na konferenci so v delovnih skupinah, kjer so sodelovali
predstavniki različnih držav, lahko izmenjali izkušnje in stališča o
tematikah revščine družin in otrok, migracijah in azilu, sodelovanju v
gospodarstvu ter o socialni izključenosti in ranljivih skupinah v družbi.
Na podlagi slišanih osebnih pričevanj in izkušenj udeležencev, še
posebej tistih, ki so se znašli v različnih stiskah (od otrok, brezdomcev,
odvisnikov do beguncev …), smo skupaj analizirali vzroke za
posamezne probleme ter iskali in predlagali možne rešitve za
probleme. Ob tem smo ugotovili, da se soočamo z zelo podobnimi
problemi, čeprav prihajamo iz različnih držav ter da moramo te izzive
izkoristiti kot priložnost, da povečamo medsebojno sodelovanje in
zgradimo eno Evropo skupaj. Predlogi za rešitve, predlagani na
konferenci, bodo del izvedbe štiriletnega strateškega načrta Caritas
Europa 2020, katerega glavna tri prioritetna področja so
zagovorništvo revnih in izključenih, humanitarni odziv ter krepitev
mreže Karitas. “Spoznal sem ljudi iz drugih držav v Evropi, ki so
doživeli podobne izkušnje. Tako kot oni, sedaj pomoč, ki sem jo prejel
od Karitas, lahko vračam drugim ljudem. Zdaj lahko živim svoje
življenje v dostojanstvu in polno sodelujem v družbi”, je dejal Tsenko,
nekdanji brezdomec, danes socialni delavec v Zavetišču Dobri
Samarijan. “Čudovito je bilo videti na stotine ljudi, ki so se zbrali v
Lurdu v krogu Karitas z vizijo združene Evrope, ki ima ljudi v svojem
središču. Sodelovanje vseh, vključno z revnimi, je pokazalo, kako
ljudje v Evropi želijo sodelovati pri reševanju skupnih problemov in
obnoviti solidarnost v Evropi”, je dejal Bernard Thibaud,
podpredsednik Caritas Europa. V smeri želje papeža Frančiška za
Evropo, Regionalna konferenca Caritas Europa kliče vsem evropskim
voditeljem, da združijo moči z ljudmi, organizacijami civilne družbe in
cerkvami, da bi skupaj zgradili vključujočo in navzven usmerjeno
Evropo. Evropa se sooča z vse večjim izzivom naraščajoče revščine,
socialne nepravičnosti, konfliktov... Caritas Europa poziva vse
evropske vlade, da okrepijo vlogo Sveta Evrope v zagotavljanju, da
so upoštevane socialne pravice, vključno s pravico, da so vsi zaščiteni
pred revščino in socialno izključenostjo (člen 30, European Social
Charter). Če države tekmujemo ena proti drugi, izgubimo vsi. Za
skupno dobro potrebujemo več solidarnosti med državami in med
ljudmi. “Evropa potrebuje nov začetek, nov vseevropski projekt, ki
ima solidarnost, bratstvo in dostojanstvo vsakega človeka v središču”,
je ob zaključku konference poudaril msgr. Luc Van Looy, predsednik
Caritas Europa. / Imre Jerebic, Generalni tajnik Caritas Europa
Evropejci za mamila vsako leto porabijo 
24 milijard evrov
Evropejci vsako leto za prepovedane droge porabijo najmanj 24 milijard
evrov, zaradi česar je to ena od najbolj dobičkonosnih dejavnosti
organiziranega kriminala v Evropi, v objavljenem poročilu ocenjujeta
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami
(EMCDDA) in Europol. Poročilo tudi ugotavlja, da se krepi povezava
med trgovino z drogami in drugimi oblikami kriminala, vključno s
terorizmom. Obravnava tudi vse hitrejše spreminjanje trga z drogami
zaradi globalizacije in tehnologije ter geografsko koncentracijo združb,
specializiranih za kazniva dejanja v zvezi z drogami. Kot še navaja
poročilo, se trg z drogami nenehno razvija, prilagaja in izkorišča vse
priložnosti, kar je ključen izziv za oblikovalce politik, urade za
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter organe,
dejavne na področju javnega zdravja. Trg z drogami še naprej uporablja
tradicionalne poti, pa tudi nove načine tihotapljenja, povezanega na
primer z razvojem spletnih tehnologij. Videti je, da tihotapske poti niso
več tako vezane na posamezne vrste blaga, vendar se za uvoz
prepovedanih drog v Evropo še vedno izkorišča zakonita prometna in
logistična infrastruktura, zlasti ladijski zabojniki. V zvezi z bojem proti
trgovini s prepovedanimi drogami poročilo ugotavlja, da lahko usklajeni
ukrepi na ravni EU prinesejo pomembne rezultate, povzema pa tudi
obsežen nabor priporočil in ukrepov na ključnih področjih. Strategija
EU na področju drog za obdobje med letoma 2013 in 2020 ter akcijski
načrt za obdobje 2013-2016 določata okvir za obravnavo problema
prepovedanih drog v EU, ki dopolnjuje nacionalne strategije držav
članic. Za dosego cilja, ki je zmanjšanje dostopnosti prepovedanih
drog, je treba preprečevati trgovino z drogami, razbijati organizirane
kriminalne združbe, učinkovito uporabljati kazenskopravni sistem,
uspešno preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja na
podlagi obveščanja in izboljšati izmenjavo obveščevalnih podatkov.
Kratke
Foto DP
Foto DP
Foto DP
Z 2. strani
“Naj sveta Mati Božja ...”
Goriška9. junija 20166
Srečanje pod lipami / Lojze Peterle
Kulturni center Lojze Bratuž, Krožek Anton Gregorčič in Svetovni
slovenski kongres - konferenca za Italijo vabijo v soboto, 11. junija
2016, ob 19. uri na proslavo 25. obletnice osamosvojitve Republike
Slovenije, ki bo potekala v sklopu Srečanj pod lipami. Slavnostni
gost bo prvi predsednik Vlade Republike Slovenije in sedanji
evropski poslanec Lojze Peterle. Večer bo vodila časnikarka Erika
Jazbar. Kulturni program bodo oblikovali DVS Bodeča Neža in
dijaki DIZ Gregorčič Trubar. Sledi družabnost. Prireditev bo potekala
v Kulturnem centru Lojze Bratuž, drev. XX Settembre 85 v Gorici.
Srečanje v Kulturnem domu v Gorici /
“Poti miru”, izvirna turistična pobuda
Pred dnevi se je predsednik ustanove Fundacija Poti miru v
Posočju Zdravko Likar v spremstvu Maše Klavora srečal v
goriškem Kulturnem domu z njegovim predsednikom Igorjem
Komelom in podpredsednico goriške pokrajine Maro Černic.
Osnovna tema razgovora je bila mednarodna, večjezična
promocija projekta “Poti miru” od Posočja pa do izliva Soče in
Krasa. V zadnjih letih je projekt prve svetovne vojne izoblikoval
svojo nadvse izvirno podobo, ki je s skupnim naporom posoških
ustanov na slovenski strani in Pokrajine Gorica na italijanski strani
dosegel mednarodne razsežnosti. Pomenili so se tudi sodelovanju
s projektom goriškega Kulturnega doma »Bunker 15 -18«, oziroma
o postavitvi vseslovenskega spomenika padlim slovenskim
vojakom v 1. svetovni vojni na doberdobškem bojišču, ravno v
Doberdobu. Prisotni so namreč bili enotni, da je nedopustno, ker
prav v Doberdobu, enem najbolj krvavih bojišč, ki je postalo
dobesedno “slovenskih fantov grob”, ni primernega obeležja, ki
bi opozarjalo na visok krvni davek, ki ga je plačal slovenski narod
v vojni, s katero kot narod ni imel nič skupnega in nobenega
interesa. Samoumevno bi moralo biti, da poleg italijanskih,
madžarskih, avstrijskih, čeških pomnikov idr. stoji tudi slovenski
spomenik, ki ga morajo postaviti uradni predstavniki slovenskega
naroda. Le tako se bomo vsaj simbolično oddolžili spominu na
slovenske žrtve na soški fronti. Obeležje pa bo privabilo v naše
kraje, na Doberdobsko planoto, tudi dodatne turiste, oziroma
ljubitelje in zagnane proučevalce in ohranjevalce dediščine 1.
svetovne vojne.
Kratke
  Tri razstave, koncert in nastop folklorne skupine
Obrazi dveh domovin na
“argentinskem večeru” v Gorici
KC LOJZE BRATUŽ 
  osebno bogat je bil kulturni
večer Obrazi dveh domo-
vin, ki je potekal v organi-
zaciji Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž in izseljenskega društva Slove-
nija v svetu v petek, 3. junija, v go-
riškem hramu.
V atriju je številne navzoče najprej
pozdravila predsednica Kulturne-
ga centra Franka Žgavec. Mladi
predsednik izseljenskega društva
Uroš Zorn pa je v svojem nagovoru
povedal, da društvo Slovenija v
svetu, ki ima sedež v Ljubljani, že
nad 20 let skrbi za kulturne, social-
ne in družabne stike med Slovenci
v domovini in rojaki na tujem; z
nasveti jim pomaga pri morebitni
selitvi v domovino, pri birokrat-
skih zadevah in vključevanju v no-
vo okolje. Obenem seznanja jav-
nost v matici z življenjem in de-
lom rojakov na tujem. Slovenci v
Italiji in Slovenci po svetu imajo
veliko skupnih točk, je poudaril.
“Eni in drugi se morajo vsak dan
v svojem delu dokazovati pred
večinskim narodom, mnogo svo-
jega časa posvečajo zastonjskemu
delu. Požrtvovalnost, vztrajnost,
optimizem in idealizem pa so
začimbe njihovih vsakdanjih za-
dolžitev”. Društvo Slovenija v sve-
tu se je tokrat prvič predstavilo na
Goriškem kot soorganizator kul-
turne prireditve. Šlo je za dogodek
oz. srečanje z umetniškim in kul-
P turnim utripom slovenske skup-nosti v Argentini, ki se lahko po-naša z velikim številom likovnih,
glasbenih in literarnih umetnikov,
pa tudi znanstvenikov in podjet-
nikov. Tri potujoče razstave, ki so
bile prejšnji petek odprte v veži go-
riškega Kulturnega centra, prika-
zujejo življenjski utrip med rojaki
pod Južnim križem, njihov drama-
tični eksodus leta 1945. Razstava
uspešnega podjetnika, zaslužnega
kulturnega organizatorja in ten-
kočutne umetniške duše, Toneta
Oblaka, je nastala v zvezi z njegovo
monografijo ob 75-letnici begun-
stva. Monografija poklicnega foto-
grafa Marjana Kocmurja je pobu-
dila razstavo Umik čez Ljubelj, maj
1945. Razstava o vsestranskem de-
lu duhovnika Janeza Hladnika pa
zanesljivo priča o nepogrešljivosti
slovenskih dušnih pastirjev pri du-
hovni oskrbi in ohranjanju narod-
nih vrednot v tujem okolju. Tri
omenjene razstave so že obiskale
različne kraje v matici in Avstriji
ter vzbudile veliko zanimanje.
Zorn se je končno še zahvalil vod-
stvu Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž in izrazil željo, da bi se sodelo-
vanje v prihodnje poglobilo ter da
bi se okrepile vezi med Slovenci v
domovini, sosednjih državah in
po svetu.
Temelj dogodka je bil razstava o
Tonetu Oblaku, je povedala Erika
Jazbar, “predvsem pa želja, da bi ta
obiskala Gorico, da bi tudi v naš
prostor ponesla nekaj tiste srčne
kulture, ki je tako značilna za Slo-
vence, ki živijo v Argentini”. Hoteli
so tudi poudariti pomen te skup-
nosti, “ki je še danes deležna kri-
tičnih oznak, v najboljšem prime-
ru jo prezirajo, pa čeprav bi morala
biti vsem nam v zgled. Take glo-
boke ljubezni do matične domo-
vine, takih močnih vrednot, ja-
snih načel ne boš našel ravno pov-
sod”! Toneta Oblaka je dr. Verena
Koršič Zorn predstavila kot “za-
služnega Slovenca iz Buenos Aire-
sa”, “podjetnika, kulturnika, vse-
stranskega likovnega ustvarjalca,
neutrudnega organizatorja in
družinskega očeta, ki je svojim šti-
rim otrokom z veliko ljubeznijo
posredoval temeljne človeške
vrednote, brez katerih bi se tudi
slovenska skupnost v Argentini ne
razvila v to, kar je”. Rodil se je leta
1933 v Vrbljenju blizu Ljubljane.
Še kot osnovnošolec je doživel ek-
sodus pred komunističnim nasil-
jem. Pristal je v vetrinjskem tabo-
rišču, nato v novi domovini, Ar-
gentini, “ki je dala zatočišče in
možnost novega začetka veliki
večini slovenskih beguncev, oro-
panih imetja, dostojanstva in do-
movine”. Tam so si Slovenci takoj
organizirali kulturno življenje, da
bi v novi stvarnosti pričarali
košček domovine. Tudi mladi
Oblak je kmalu začel razvijati svoje
talente. Prirojeni čut za lepoto in
umetnost ga je privedel na umet-
niški izobraževalni zavod, kjer je
dosegel naslov profesorja umetno-
sti in obrti. Nekaj časa je tudi
poučeval, kasneje se je poklicno
pridružil bratoma v mizarskem
podjetju, kjer je skrbel za oblikov-
no podobo izdelkov. Njegovo ožje
umetniško ustvarjanje pa je pove-
zano z delovanjem slovenske
skupnosti v Buenos Airesu, predv-
sem v domu San Justu. Svoje
umetniške zamisli je začel ure-
sničevati v različnih oblikah: v
scenskih zasnovah za številne
dramske predstave, v cerkveni
opremi, v samostojnih kiparskih
in slikarskih delih za zasebne do-
move, v gradbenih projektih. Za-
nimivi so tudi njegovi študijski
osnutki in kopije znanih del, ki
razkrivajo izvrstnega risarja in do-
brega poznavalca zgodovinskih
umetniških slogov, v katerih je
večkrat našel navdih za svoja dela.
V delih iz slovenske dramske za-
kladnice zasije avtorjeva ljubezen
do domače zemlje; poraja se želja
po prikazovanju njenih lepot in
značilnosti, da bi prikazal in pri-
bližal vsaj prgišče lepote in kultur-
nih zakladov daljne domovine ro-
jakom, posebno mlademu rodu.
Neštete druge odrske postavitve
“nakazujejo avtorjevo težnjo po
poduhovljenem, skrivnostnem,
pravljičnem pridihu, slogovno pa
tudi po modernejših prijemih”.
Njegova kiparska in rezbarska dela
krasijo slovenske domove in bue-
nosaireške cerkve, npr. tondo z
brezjansko Marijo, sveta brata Ciril
in Metod itd. Prižnice, spovednice,
svečniki, križi ipd. nosijo pečat re-
nesančnih in baročnih vzorcev ter
kažejo spretno in zanesljivo roko.
Omenjenemu opusu je treba
prišteti še gradbene osnutke in
načrte za slovenske domove, indu-
strijske objekte, zasebne domove,
znamenja in kapelice, v katerih je
čutiti preplet tradicije in moder-
nizma s poudarkom na funkcio-
nalnosti in uporabi sodobnih ma-
terialov. Za Toneta Oblaka življen-
je ni bilo in ni praznik, ampak de-
loven dan, kot je zapisal Gregorčič,
“zato mu v daljno Argentino pošil-
jamo prisrčne primorske pozdrave
in najlepše želje za še veliko ustvar-
jalnih let v veselje domačih in vse
slovenske skupnosti pod Južnim
križem”, je sklenila Verena Koršič
Zorn.
Maja 1945 se je ljubljanski poklic-
ni fotograf Marjan Kocmur umak-
nil na Koroško in nato v Argenti-
no. Spremljal je nepregledno
množico slovenskih beguncev, po-
snel unikatne fotografije, katerih
izbor je na ogled v hodniku go-
riškega Kulturnega centra. Nečak
Boštjan Kocmur je povedal, da so
nekateri Slovenci, daleč od domo-
vine, z neizmerno ljubeznijo do
Boga, naroda in potomcev ustvar-
jali Slovenijo na tujih tleh, mnogi
od njih pa tudi beležili dogodke iz
tistega časa. Marjan Kocmur se je
rodil v Ljubljani leta 1914. Škofa
Rožmana je spremljal na vizitaci-
jah in kot fotograf bil tudi sam
vpet v medvojno dogajanje na
protikomunistični strani. Maja
1945 je z očetom prečkal Karavan-
ke in za vedno zapustil Slovenijo.
Z izjemno tenkočutnostjo je uspel
dokumentirati stisko navadnih
ljudi in okolje, v katerem so se
znašli. “Ni povprečen vojni repor-
ter, ampak fotograf, ki je bil sam
vpet v dogajanje tistega časa”. Sko-
raj tri desetletja je zapisoval
pričevanja ljudi in jih s svojimi fo-
tografijami izdal v štirih zvezkih s
skupnim naslovom Odprti grobo-
vi.
Da so se Slovenci lahko tako
množično odselili v Argentino,
ima velike zasluge izseljenski du-
hovnik Janez Hladnik, ki je bil tam
že od 30. let dalje. Delal je med pri-
morskimi in prekmurskimi eko-
nomskimi izseljenci, bil neutru-
den dušni pastir, ki je gradil cer-
kve, domove, urejal publicistiko,
zgradil Slovensko vas. Doma je bil
iz Rovt, kjer so mu lani postavili
zelo lepo razstavo, je povedala Eri-
ka Jazbar. “Tudi v Rovtah srečaš
srčne ljudi, ki so v svobodi prestali
nepopisne tragedije in pokole, na-
to krivice, pa so ohranili čisto srce
in jasne vrednote”. O dokumen-
tarni razstavi, ki je na ogled v gale-
rijskih prostorih v prvem nad-
stropju Kulturnega centra, je Jože
Leskovec povedal, da so jo posta-
vili ob 50-letnici Hladnikove
smrti. Njegovo veliko delo je spoz-
nal v knjigi Od Triglava do Andov,
ki je izšla pri GMD leta 1978 in je
bila v Jugoslaviji prepovedana. V
letošnjem letu pa so pripravili pri-
reditev S pesmijo, besedo in sliko
o delu msgr. Janeza Hladnika ter
uredili zbornik. Veliko so vedeli o
njegovem delu v Argentini, kjer je
skrbel za Slovence, ki so šli tja iskat
boljše življenje, skoraj nič pa o
času, preden je šel čez Atlantik. Za-
to so na razstavi poudarili prav to
obdobje. Njegovo največje delo je
bilo to, da je v usodnem letu 1945
pri argentinskem predsedniku Pe-
ronu dobil vselitveno dovoljenje
za deset tisoč Slovencev: “Dal jim
je Upanje”. Če bi Slovenci imeli
kot Judje v Izraelu park z imeni
pravičnikov med narodi, bi moral
imeti msgr. Hladnik najvišje me-
sto, je dejal Leskovec. “V Argentini
je po njem poimenovana ulica, v
Sloveniji pa imamo premnogo
ulic z imeni, ki so v narod zasejali
razdor, povzročili toliko gorja
našemu narodu”.
Argentinski večer v Gorici se je na-
daljeval v veliki dvorani Kulturne-
ga centra. Po nekajminutnem fil-
mu o življenju in delu Toneta
Oblaka sta z žlahtnim petjem - po-
samezno in v duu - oplemenitila
večer svetovni priznani basbarito-
nist Marko Fink in bariton Lucas
Somoza Osterc ob klavirski sprem-
ljavi Tadeja Horvata. Slovenske in
argentinske pesmi so se prepletale
z recitacijami domiselno izbranih
poezij. Kot zadnji pa so s sloven-
skimi in argentinskimi plesi nasto-
pili člani Otroške in mladinske fol-
klorne skupine Mladika iz Buenos
Airesa, ki je bila v 13. letu plodnega
delovanja na turneji po Sloveniji
od 15. maja pa vse do prejšnjega
tedna. Namen vseh članov je
ohranjati slovensko ljudsko
izročilo v Argentini. Svoje delo so
želeli prikazati tudi v Sloveniji. Nji-
hove sanje so se uresničile, pono-
sno so prišli ravno ob 25-letnici
osamosvojitve Slovenije in 200-let-
nici osamosvojitve Argentine. Z
globoko hvaležnostjo so poklonili
svoje plese za prejeto gostoljubje.
Čisto na koncu večera je s hva-
ležnostjo stopila pred mikrofon še
ga. Mirjam Oblak, ki je veliko na-
redila za uresničitev večera. V ime-
nu očeta Toneta se je opravičila za
njegovo odsotnost in zahvalila za
razstavo. “Skušali smo pokazati
delček tega, kar gojimo pod
Južnim križem... Borimo se, da
ohranjamo slovenske vrednote in
slovensko kulturo... Delamo, da bi
ostali zvesti vrednotam, ki smo jih
prejeli od naših prednikov”. / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Tadej Horvat, Lucas Somoza Osterc in Marko Fink
Uroš Zorn Boštjan Kocmur
Verena Koršič Zorn Jože Leskovec
Folklorni spleti skupine Mladika
Goriška 9. junija 2016 7
Šolski botanični vrt v Ul. Puccini odprt javnosti
Šola v naravi, v katero se
(ne le) mladi radi zatekajo
  veselje ljubiteljev narave so
dijaki licejskega pola Tru-
bar-Gregorčič v soboto, 4.
junija, uradno predstavili in odprli
javnosti šolski botanični vrt v ul.
Puccini. Njegovo ime -
Elysium Park - spo-
minja na elizijske pol-
jane, rimski in grški
mitološki raj, namen-
jen herojem in krepo-
stnim možem. V ta z
ljubeznijo negovani
zeleni gaj so odslej va-
bljeni občani, ki bi
želeli spoznati različna
drevesa in rastline, pa
tudi tisti, ki sredi me-
stnega vrveža morda
iščejo “oazo”, kjer bi se
za trenutek sprostili in
se odpočili.
Javne predstavitve v avditoriju
višješolskega središča so se poleg di-
jakov in peščice staršev udeležili
podpredsednica pokrajinske uprave
in vneta podpornica projekta Mara
Černic, goriški podžupan Roberto
Sartori, doberdobski podžupan Da-
niel Jarc, ravnateljica licejskega pola
Elisabetta Kovic, njena kolegica z
doberdobske večstopenjske šole
Sonja Klanjšček, predstavnica dežel-
nega šolskega urada Lucia Sammar-
tini in predsednica zavodnega sveta
Marjeta Kranner. Dijaki prvega kla-
sičnega liceja Trubar so med dru-
V gim povedali, da zasnova bota-ničnega vrta sega v šolsko leto1997-98, ko je ministrstvo za šolstvo
predlagalo prvi teden ekološke
vzgoje. Ko se je slovenski pol prese-
lil v ul. Puccini, so namreč poslopja
obdajale puste površine. Že leta
1991 so profesorji in dijaki odločili,
da posadijo 40 vrst dreves in grmov-
nic. Zadeva je z leti prerasla v večlet-
ni projekt Šola v naravi. Na petih
hektarjih ob poslopjih slovenskih
višjih šol lahko danes občudujemo
497 dreves 207 različnih vrst. V par-
ku Trubar-Gregorčič je zastopanih
45 okrasnih dreves in grmovnic,
vseh rastlin je kar 143. Na parceli
ob Ul. Duca D’Aosta raste 19 ra-
zličnih vrst dreves in grmovnic,
skupaj je preko 70 rastlin. Na po-
dročju s sadnimi drevesi je 16 ra-
zličnih vrst, vseh zasajenih rastlin
pa je 35. V zeliščnem vrtu imajo že
preko 40 različnih zelišč in sadnih
rastlin, njihovo skupno število pa
presega 70. V parku Cankar je zasa-
jenih 33 predstavnikov dreves,
skupno 50: med njimi je nekaj dre-
ves posvečenih Živi. Na kraško-sre-
dozemskem področju je 34 pred-
stavnikov kraških in sredozemskih
vrst, skupno 57 rastlin. Med rastli-
nami okoliškega področja je zasaje-
nih 29 predstavnikov flore iz
našega okoliša, skupno 45 rastlin.
Zasadili so tudi 26 predstavnikov
gorske in alpske flore, skupno 55 ra-
stlin.  (Podrobnejši opis je na voljo
na portalu www. solskicenter. net).
Predstavitev so dijaki popestrili s
krajšimi avtorskimi filmi One, Two,
Tree, Four, Un albero per Živa, Flash
Planting! in Due parti di me: zami-
slili so si jih in posneli Jan Devetak,
Demetra Jarc, Danijel Bukovec in
Alex Faganel ter jih letos prikazali
na festivalu Scienza Under 18 v
Tržiču.
Za skupni podvig so se dijaki zah-
valili ravnateljici in nekaterim pro-
fesorjem, še zlasti prof. Harjet Dor-
nik, pravi “duši” projekta, pa tudi
nepogrešljivima tehnikoma Ediju
in Slavku. Narava jim je postala bolj
blizu, vanjo se radi zatekajo v naj-
težjih trenutkih, saj jim je “odlično
zdravilo proti vsakdanjemu stresu,
stiski in utrujenosti”, so povedali.
Projekt pa se še ni končal: naslednje
leto ga nameravajo nadgraditi s pre-
novljenim zagonom in novimi ide-
jami. Ravnateljica Elisabetta Kovic
je izjavila, da je ostala brez besed in
je “izredno ponosna” na “naše
otroke”, ki so se zelo lepo izkazali.
“Vedno, vedno tako naprej”! / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
  torek, 31. maja, so učenci
Osnovne šole Otona
Župančiča uspešno praz-
novali zaključek šolskega leta. V
dvorani KC Bratuž so staršem
predstavili, kar jih je najbolj nav-
dušilo na izletih. Prvošolci so opi-
sali, kako se peče kruh, saj so na
kmetiji pri Petrovih to tudi sami
preizkusili in okusili. Učenci dru-
gega razreda so povedali, katera je
gasilska oprema in kako se pravil-
no izvede klic na pomoč. Tretješol-
ci so predstavili prazgodovinski
svet, strokovnjake, ki ga preučujejo
in seveda dinozavra Antonia, ki so
si ga ogledali v Naravoslovnem
muzeju v Trstu. Učenci četrtega ra-
V zreda so spregovorili o zeliščih inzdravilnih rastlinah na Krasu. Pu-bliko so navdušili z rap glasbeno
točko o Krasu. Petošolci so se po-
slovili z uprizoritvijo zgodbe o le-
pih ljubljanskih dekletih in pri-
vlačnem motoristu, ki je eno od
teh odpeljal neznano kam.
Za uvodni in zaključni del so učen-
ci poskrbeli z ubranim petjem na-
rodnih pesmi. Dekleta četrtega in
petega razreda so odigrala vlogo
angleških študentk na šolski iz-
menjavi in mojstrsko povezovala
vse točke.
Dvorana je bila polna, učenci so
se izkazali, učiteljice so bile nanje
ponosne.
Obvestila
Združenje cerkvenih pevskih
zborov vabi na koncert cerkvenih
pesmi otroških, mladinskih in
odraslih pevskih zborov, ki bo
potekal v petek, 10. junija, ob
20.30 v župnijski cerkvi v
Štandrežu.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča članom in
prijateljem, da bo v petek, 10.
junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani
v KB Centru v Gorici na korzu Verdi
51 predaval otorinolaringolog Alojz
Zorn o problemih naglušnosti.
Zveza slovenske katoliške
prosvete vabi v nedeljo, 12. junija
2016, ob koncu sezone vse
odbornike in člane včlanjenih
društev ter prijatelje na
družabnost “Gorica praznuje”.
Prireditev se bo pričela ob 18. uri
v zunanjih prostorih Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici.
Praznovanje in družabnost bo
popestril ansambel Briški kvintet.
Pokrajina Gorica prireja v torek,
14. junija, ob 10.30 v palači
Attems mednarodni simpozij na
temo Kras - kje je bodočnost?
PD Vrh Sv. Mihaela vabi na
“Okusne harmonije”, ki bodo
potekale v okviru Junijskih večerov
sovodenjske občine v torek, 14.
junija, ob 20. uri na vrtu župnišča
v Sovodnjah. Vstop je prost, a je
zaželena rezervacija. Informacije:
bodeca-neza@yahoo. it ali tel. št.
340 5548295 (Lucrezia).
Pesmi DVS Bodeča Neža se bodo
prepletale z degustacijo domačih
dobrot krajevnih gostincev in
vinarjev.
Predzadnji večer letošnjih
Snovanj v organizaciji centra
Komel in društva Arsatelier bo v
cerkvi sv. Martina v Doberdobu v
petek, 17. junija 2016, ob 20.30.
Nastopali bodo učenci SCGV Emil
Komel iz podružnice Doberdob,
OPZ Veseljaki pod vodstvom Lucije
Lavrenčič in MePZ Hrast pod
vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Program bodo obogatile solistične,
komorne in zborovske skladbe,
nastopil bo tudi godalni orkester
mladih domačih izvajalcev. Toplo
vabljeni.
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča, da bo občinska knjižnica
zaprta zaradi selitve v nov sedež
na Prvomajski ulici št. 42
(Butkovičeva hiša) do petka, 16.
9. 2016 (ukrep župana št. 3 z dne
31. 5. 2016).
Mladinski dom vabi otroke od 6.
do 14. leta na “POLETNOSTI 2016”:
z igrami, izleti, videodelavnico,
kopanjem, adrenalinskimi pusto -
lovščinami. Informacije in vpisi: tel.
0481-280857 ali 366-6861441,
331-6936603, e-pošta
mladinskidom@libero. it
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Slovensko planinsko društvo
prireja od 22. do 28. junija izlet v
Apenine (skupina Velino-Sirente)
in ogled arheoloških in nekaterih
kulturnih spomenikov v srednji
Italiji. Prevoz z avtobusom, name -
stitev v hotelih v dvoposteljnih
sobah. Predhodne prijave: Vlado.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Ostale male oglase bomo objavili
prihodnjič.
Čestitke
Mesec dni je že minilo, odkar se
je detece rodilo, da bi Ivota, Katjo,
Julijo, Vido in Andreja razveselilo.
Vse najboljše ob rojstvu male
Marte! PD Vrh Sv. Mihaela
Moškemu zboru MIRKO FILEJ in
Zdrav ku Klanjščku ob pomemb -
nem jubileju čestita MePZ Rupa-
Peč.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 10.6.2016 do 16.6.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekven -
cami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz;
za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 10. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 12. junija, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 13. junija (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Novice iz naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 14. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 15. junija (v studiu Danilo Čo -
tar): Pogled v dušo in svet: Dolgo -
no ge čaplje - Izbor melodij.
Četrtek, 16. junija (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zani mi vo -
sti iz sveta - Obvestila in večerni vic.
Brolovci v Bratužu
Čistilna akcija na Vrhu Sv. Mihaela - Jus Vrh v
sodelovanju s KD Danica, PD Vrh Sv. Mihaela in Zadrugo Brajda
organizira udarniško čistilno akcijo dveh parcel (ena je ob cesti v
bližini Large, druga je rep ob vhodu v vas, ko se pride iz Šmartna).
Zbrali se bomo v soboto, 11. junija 2016, ob 8. uri pred sedežem KD
Danica. “Pričakujemo vas številne, ker vemo, da vam je mar za našo
vas. S seboj prinesite ustrezno orodje”, se priporočajo organizatorji.
Godi Keller, šola za starše - Zavod za razvoj waldorfskih
šol in vrtcev vabi na šolo za starše priljubljenega mednarodnega
predavatelja, pedagoga in pisca Godija Kellerja, ki bo potekala 15. in
16. junija 2016 od 17. do 20. ure v prostorih KS Nova Gorica (Galerija
Frnaža, Erjavčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica). Prijave in informacije
na manca. biber@waldorf. si oz. na tel. 00386 (0)1 434 55 77.
Kratke
Prof. H. Dornik in ravnateljica E. Kovic
Med vodenim obiskom parka
Kultura9. junija 20168
  zadnjem času je vse več
pozornosti posvečene
starim kulturam in v nji-
hovih ostankih raziskovalci zelo
pogosto iščejo, prepoznavajo
snovne predmete za merjenje
časa – koledarje.
Pred kakim desetletjem je bila v
Narodnem muzeju v Ljubljani
zelo odmevna razstava o
vučedolskih najdbah in največ
pozornosti pri tem je požel
'vučedolski koledar'.
Gre za keramično va-
zo z enostavnim
okrasjem z osnov-
nim elementom črte
in kroga. Nekateri so
v tem prepoznali
merjenje časa po
zvezdi Orion
(Opomba: Leta 2003
je režiser Jadran Ster-
le posnel dokumen-
tarec o domnevnem
koledarju in se skli-
cuje na profesorja ar-
heologije, Za-
grebčana, dr. Alek-
sandra Durmana, ki
je “po vrsti izjemnih
arheoloških najdb v
Vučedolu pod Fruško
goro v neposredni
bližini Vukovarja
prepričan, da je prav
vučedolski koledar
najstarejši v vsem in-
doevropskem kulturnem prosto-
ru, saj so datacije pokazale, da so
arheološke najdbe stare okrog
5000 let – torej so vučedolski ko-
ledar uporabljali ljudje ob koncu
mlajše kamene dobe okrog 3000
let pr. Kr. Koledar je narejen po
poteh ozvezdij, in Orion je tu
glavni junak”. Vir: http: //www.
arheologija.
si/images/novice/Dokumentar-
ciSterle. pdf, 11. 5. 2016)
Tudi sicer nanese beseda na ko-
ledar, ko stojimo pred velikimi
kamnitimi bloki Stonehengea in
podobnih najdb. Na Škotskem
V govorijo o najdbi – najstarejšemLuninem koledarju (WarrenField je kraj, kjer leži koledar iz
srednje kamene dobe. Gre za
spomenik, ki je bil postavljen
8000 pr. Kr. in vsebuje 12 vdol-
bin, za katere menijo, da sovpa-
dajo z Luninimi menami in da
so služile kot Lunin koledar.
Imajo ga za najstarejši doslej od-
kriti Lunin koledar. Leži blizu
Crathes Castle v pokrajini Aber-
deenshire na Škotskem. https:
//en. wikipedia. org/wiki/War-
ren_Field, 5.4.2016) , zelo impre-
sivna najdba so ostanki naselbi-
ne starih Dalcijcev (Ljudstvo, iz
katerega so po mešanju z preo-
stanki vojske zmagujočih Rimlja-
nov, ki so se z Dačankami po-
ročili, ko so pobili njihove
moške, so sedanji Romuni. Žive-
li so v istem času kot naši Karni,
Istri in Japodi in so nosilci iste
kulture. Nekateri jih upravičeno
prištevajo med venetska ljud-
stva. Pomembno simbolno vred-
nost je imel v njihovi zavesti
volk.) - Sarmisegetuze, ki naj bi
tudi predstavljala koledar.
Domnevni Sončni disk iz naj-
dišča SARMISEGETUSA v da-
našnji Romuniji. Naravno obli-
ko kroga ima tudi zemlja; če se
zavrtimo okoli svoje osi, nam
horizont, obnebnica zariše prav
krog. Prvi hrami, posvečeni Ma-
teri zemlji, so bili tudi okrogle
oblike.
Malokdaj pa pomislimo na očit-
no dejstvo, da je najstarejši, naj-
popolnejši in najtočnejši koledar
pravzaprav stvarstvo, ki je člove-
ka obkrožalo. Celo stvarstvo je
bilo sveto, predmet čaščenja, bi-
lo je pravzaprav božji hram.
Zemlja, narava, Sonce in Luna
pa točni merilniki izsekov ne-
skončnega nadaljevanja časa.
Sonce je še do danes očitni me-
rilec dneva. Dan se začne in
konča z obratom Zemlje okoli
Sonca ali obratno, kot se dozde-
va človeku. Zdi se, da obstaja ne-
posredna povezava med besedo
'dan', 'day' in pritrdilnico 'da'
(Pritrdilnica 'si', 'je-
ste' je povezana z gla-
golom 'biti' (essere),
obstajati.) , nikalnica
'ne' pa z 'nočjo' in to
dosledno v vseh izvor-
nih evropskih jezikovnih skupi-
nah. To smiselno povezavo naj-
demo pri italijanskem izrazu za
dan, to je 'giorno' – žarno. Pol-
dan je pri njih 'mezzogiorno', to
je 'med/vmes žarno', popoldan
pa je 'pomeriggio', to je 'po-
vmes-žarno', če končnico '-
rižno' obrnemo v logični '-žar-
no'.
Prav tako je očitno, da se po Son-
cu določata začetek in konec, to
je dolžina leta ali sta-
roslovenskega 'kole-
da', to je 'kola dan',
dan, ko se je Sončev
krog, kolo, sklenilo.
Naravni začetek leta
je sedaj 21. december
ob zimskem
Solnčevem staju (Sol-
nce je izraz, ki se je za
sonce uporabljal naj-
dlje v verskih spisih,
ki so bili v uporabi še
v 60. letih.) – zim-
skem solsticiju. Pred
okoli dva tisoč leti je
bilo to o Božiču, 25.
decembra. Zakaj da-
nes začetek leta praz-
nujemo sedem dni za
tem, je vprašanje na-
ravnih zamikov nebe-
snih teles in ka-
snejših sprememb
koledarjev. Prava re-
volucija v merjenju
časovnih izsekov se je zgodila z
uvedbo tako imenovanega rim-
skega desetniškega koledarja, ki
je presekal z logiko opazovanja
narave in uvedel arbitrarne mej-
nike. Poleg nadomeščanja stare-
ga znanja z novimi merili so ti
imeli namen ovekovečenja moči
posameznih vladarjev in pa-
pežev (Glej 'rimski desetniški' in
julijanski ter gregorijanski kole-
dar. Papež Gregorij XIII. je juli-
janskega zamenjal leta 1582, čas
pa se je določil vnazaj do leta 0.).
/ dalje
Leda Dobrinja
Nedavno tega (2016) se je znašla na policah nova drobna knjiga dr.
Draga Štoke Koroška v moje srcu, v založbi Mohorjeve družbe v Celovcu in
Goriške Mohorjeve družbe. Knjiga predstavlja nadaljevanje številnih
predhodnih avtorjevih memoarskih del ter sestoji iz niza črtic, v katerih
avtor opisuje svoje srečanje s Koroško in njenimi ljudmi, od otroštva in
mladosti naprej pa do zrelih srednjih let. Kot narodnjak si je namreč že
zgodaj v življenju želel spoznati to “zibelko slovenstva”, kot tudi Vetrinjsko
polje, kraj krutih in tragičnih odločitev, ki so pahnile v smrt desettisoče
ljudi, vključno s slovenskimi rojaki. Prve poti v otroštvu so potekale v
spremstvu narodno zavednega in pokončnega očeta, ki je sinu odkrival
svetinje slovenstva na Koroškem (Celovec, Vojvodski prestol, Gospo
Sveto idr.). Sledila so srečanja v mladosti in zrelih letih, ko je avtor tkal
številna trajna prijateljstva, ki so obrodila bogato sodelovanje med
zamejskima skupnostima v Italiji in na Koroškem, na kulturnem,
političnem in drugih področjih, ki traja še danes. V knjigi srečamo mnoge
zanimive osebnosti, ki so pustile za seboj neizbrisen pečat na obeh
manjšinskih scenah, in spoznamo trnovo pot, ki so jo naši rojaki na
Koroškem prehodili v boju za svoje pravice, od plebiscita naprej, prek
nacizma, uveljavljanja 7. člena državne pogodbe, Heimatdiensta idr.
Knjigi je avtor dodal še nekaj zapisov o svojih poteh v Lurd, v obe Ameriki
in drugam ter nekaj krajših tekstov o aktualni problematiki naših rojakov
v Italiji (Kulturni tabori na Repentaboru, Draga, Slomak, prvi čezmejni
projekti idr.). Tudi ta del avtorjeve življenjske izpovedi je pisan iskreno in
z velikim čustvenim nabojem ter pospremljen z avtorjevimi razmišljanji
in komentarji, v duhu njegove predanosti slovenstvu, demokraciji, socialni
državi in krščanskemu etosu. V njem avtor s srcem na dlani razkriva tudi
samega sebe, svojo duhovno podobo, svoj odnos do sveta ter svoje
bolečine in radosti, pri čemer najbolj izstopa njegova neomajna vera v
zmago dobrega nad zlim. Knjiga je zanimivo čtivo za vsakogar, ki želi
podrobneje spoznati zamejsko stvarnost v Italiji in na Koroškem ter
začutiti njen življenjski utrip. / Milan Gregorič
Drago Štoka: “Koroška v mojem srcu”
Stare kulture
Sončni in lunin koledar (1)
  o slovensko se pogovar-
jam tako v družini kot v
šolskem in športnem
okolju. Rodil sem se v mešanem
zakonu: z mamo in s sorodniki
po njeni strani govorim po ita-
lijansko, z očetom in njegovimi
sorodniki pa po slovensko. Za-
nimivo je sporazumevanje med
mano in sestro, ki se je spreme-
nilo z leti. Dokler sem bil otrok,
sva med sabo govorila samo po
italijansko, ker sva največ časa
preživljala med tednom z ma-
mo in nonoti po materini stra-
ni, tako da sva se navadila med
sabo komunicirati v itali-
janščini. Ko sva bila z očetom,
sva vseeno uporabljala jaz in se-
stra italijanščino.
V času osnovne in nižje šole
sem s številnimi sošolci govoril
po italijansko. Na višji pa se je
situacija popolnoma spremeni-
la: znašel sem se v novem am-
bientu, kjer sem se s sošolci
začel pogovarjati samo po slo-
vensko. Obenem sem začel obi-
skovati slovensko dramsko sku-
pino MOSP, imel mnogo novih
slovenskih prijateljev s Krasa in
iz Trsta, ki jih v Miljah nisem
imel, saj gre za večinoma itali-
jansko mestece. Srečeval sem se
z novo stvarnostjo in se je v me-
ni okrepila slovenska identiteta.
Tako sem predlagal sestri, da
P začneva med sabo govoriti poslovensko, ker sem se hotel po-govarjati z njo v obeh jezikih
najinih staršev, in sva zares.
V Miljah je težko govoriti po
slovensko, ker je večina prebi-
valstva italijansko govoreča,
vendar nas je tu tudi nekaj Slo-
vencev. V miljskem okolju go-
vorim po slovensko z dve-
ma članoma športnega
društva, kjer treniram ka-
rate, z nekaterimi so šolci
osnovne šole in s člani
slovenskega društva naše
občine Kiljan Ferluga.
Ko sem bil otrok, sem mi-
slil le v italijanščini. Od-
kar sem na višji, pa je mo-
je mišljenje postalo dvoje-
zično, ker preživ ljam več
časa v slovenskem okolju.
Še vedno mislim glede
marsikak šne stvari v itali-
janščini, v zadnjih letih pa
tudi precej pogosto v slo-
venščini.
Bolje obvladam italijanščino,
ker je to moj materni jezik in je-
zik kraja, v katerem živim. Ven-
dar se zelo potrudim, da bi bil
tudi “očetov” jezik na isti ravni
materinščine. Vsak dan berem
Primorski dnevnik, gledam
dnevnik Televizije Slovenija in
naš TDD. Z veseljem berem slo-
venske romane ali Delovo So-
botno prilogo. Letos sodelujem
petič na tekmovanju za Cankar-
jevo priznanje. Ker mi je všeč
gledališče, sem bil tri leta član
slovenske ljubiteljske gledališke
skupine MOSP, letos pa sem že
drugo leto abonent SSG-ja. Da
bi utrjeval znanje slovenščine,
sem se lani udeležil dvoteden-
ske Mladinske poletne šole slo-
venskega jezika v Ljubljani.
Skratka: s tistim, kar mi je všeč,
hočem izboljšati slovenščino.
Zame sta slovenščina in itali-
janščina najpomembnejša jezi-
ka (učim se tudi angleščine in
nemščine), ker sta jezika mojih
staršev, dedov in bistvo moje
narodne identitete. Jezik, ki ga
govorimo Slovenci v Italiji, se v
nekaterih vidikih precej razliku-
je od slovenščine, ki jo govorijo
v matici. Naša slovenščina ima
številne besede iz nemščine in
italijanščine, ki ima velik vpliv
na našo skladnjo. Pravzaprav
naše slovenščine ne moremo
opredeliti tako enostavno.
Včasih sem si predstavljal, da sa-
mo mi ne govorimo prave slo-
venščine, zaradi močnega itali-
janskega vpliva na naše bese-
dišče. V resnici v Ljubljani an-
gleščina igra isto vlogo, ki jo pri
nas ima italijanščina. Nerazum-
ljivo mi je, da nove
generacije v “srcu”
Slovenije zatajujejo
lastni jezik za “ful
kul” angleške izraze,
ker tako izgubljajo
svojo identiteto.
Znanec, ki je študiral
na ljubljanski uni-
verzi, mi je povedal,
da mu Ljubljančani
oči tajo, češ da govori
starinsko, ko se je
pogovarjal v naši
knjižni slovenščini.
Ne morem predvide-
ti, ali bomo čez sto let v svojih
krajih govorili še po slovensko.
Mislil sem, da je rešitev v okre-
pitvi medsebojnega odnosa
med Slovenci v Italiji in matico.
Lahko pa ugotovim, da tudi sa-
ma matica ni tako brezma-
dežna, kar se tega tiče.
Danilo Devetak, V. B
Klasični licej F. Prešeren, Trst
(Glasilo Ljubljana, številka 1,
2016, publikacije MOL)
Pričevanje
Moj odnos do slovenščine
V spomin
Poldu Antoniču,
pevcu s srcem in dušo
  petek, 27. maja, se je ve-
lika množica ljudi v Jam-
ljah poslovila od Leopo-
dla Antoniča, ki je po krajši bo-
lezni umrl v tržiški bolnišnici v
torek, 24. maja. Rodil se je v
Brestovici leta 1929, a ob raz-
mejitvi, leta 1947, se je družina
umaknila v sosednje Jamlje in
tu ostala.
Ljubezni do petja se je rajni Pol-
do, kot smo ga vsi imenovali,
navzel v družini, a tudi v rojstni
vasi, kjer je še doraščajoče fante
ob župniku zbiral njegov brat
Mirko in sestra Nežica, da bi jih
tudi s petjem navduševali za
slovenstvo in duhovne-verske
vrednote. Zato je bilo naravno,
da se je ta ljubezen do petja po
vojni kazala tudi v Jamljah, kjer
so si ustvarili nov dom v nepo-
sredni bližini svoje rojstne vasi,
ki so jo zapustili, kot je zapisala
njihova mama Anastazija, ker
“človeku ni bilo mogoče ostati
pod režimom, ki se je v sovraštvu
izživljal prav zoper to, kar mu je
bilo najdražje, zoper verske sve-
tinje”. V tistem času je čez mejo
v Jamlje prišel tudi dolgoletni
brstovski župnik g. Bernard Špa-
capan in Antoničevi so se kot
odlični pevci takoj vključili v ja-
meljski cerkveni zbor, ki se je ta-
ko okrepil s tremi ženskimi in
tremi moškimi glasovi.
Pogrebno mašo je daroval g. Am-
brož Kodelja, ki je v svoji homi-
liji med drugim izpostavil zve-
stobo in pripravljenost rajnega
Poldota, da je po svojih močeh
vedno rad pomagal župnijski
skupnosti. Na koru pa sta mu za-
pela zbor Fantov izpod Grmade,
ki jih je pomagal ustanavljati, in
ženski del jameljskega cerkvene-
ga zbora, ki mu je bil rajni steber
moške sekcije. Tudi ob odprtem
grobu so mu v slovo zapeli Fan-
tje izpod Grmade, medtem ko je
tajnik zbora Marko Tavčar v po-
slovilnem nagovoru poudaril, da
s Poldom Antoničem odhaja v
večnost še en člen tiste zgodo-
vinske skupine pevcev, ki jim je
bila slovenska pesem vir velikega
veselja in spodbuda za vztrajanje
in vsestransko rast. Fantje iz Bre-
stovice, ki jih je usoda privedla
preko meje, so se namreč včasih
V zbirali v gostilni pri Gvardjan-knih v Jamljah ali v Mavhinjahin si predvsem sebi v veselje kaj
zapeli. Prav ta več kot petnajstlet-
na nedeljska prijateljska srečanja
so bila povod, da so se odločili
in se na koncu daljnjega leta
1965 zbrali v Devinu pri Francu
Antoniču ter kmalu po novem
letu začeli z vajami kot organizi-
ran zbor, kot Fantje izpod Grma-
de, ki jim je prav Poldov starejši
brat Venko tudi dal ime, svak Ivo
Kralj pa prevzel vodstvo in ga
uspešno vodil vse do konca se-
zone 2010/11.
Poldo je bil torej med ustanov-
nimi člani in eden dveh stebrov
baritonske sekcije Fantov, pri
zboru pa je pel vse do jubilejne-
ga koncerta ob 45-letnici delo-
vanja pred petimi leti. Vendar tu-
di po tem ni opustil petja in je
bil vsako nedeljo in praznik red-
no na koru, saj se za cerkvene
pevce ve, da to so in ostanejo,
dokler sploh morejo na kor. Bil
je odličen pevec s toplim barito-
nom, neutrudljiv, ko se pesem
naravno oglasi in je predvsem
izraz želje in potrebe duše, da s
pesmijo pove svojo bolečino ali
veselje in ko se ustvari enkratna
povezava glasov in občutkov; ta-
kega bomo tudi ohranili v na-
jlepšem spominu.
Hčerkama Bogomili in Kristini,
sestrama Anici in Mariji in vsem
ostalim sorodnikom izrekamo
občuteno sožalje.
V. J.
Kultura 9. junija 2016 9
Mito Gegič: Vemo, kje živite! /We know
where you live!
Multimedijska razstava
Letošnjo razstavno sezono v Mestni galeriji Nova Gorica
zaključujemo z multimedijsko razstavo Mita Gegiča, slikarja, ki se
skozi svojo “lovsko” govorico loteva družbenih problemov.
Njegova slikarska dela so zgrajena večplastno in postopno. Tako
jih je potrebno tudi brati. Najprej prelepi celotno površino platna z
vzporednimi trakovi selotejpa in nanje naslika prizor. Selotejp nato
odlepi in trakove prestavi na novo platno tako, da včasih prenese
celotno sliko, drugič zgolj vsak drugi trak. S premestitvijo nastane
diptih, dve medsebojno komplementarni sliki, kjer prepoznavnost
motiva na eni narekuje izgubo njegove jasnosti na drugi. Sledi
procesa dela umetnik namenoma ohranja vidne. V obliki vertikalnih
ali horizontalnih linij delujejo, kot bi prizor opazovali skozi rešetke
kletke ali žaluzije okna.
Druga dela, ki bodo prav tako razstavljena v novogoriški Mestni
galeriji, pa izpostavljajo, kot pravi Denis Volk v svojem uvodnem
eseju, v razstavni katalog: “moralne in etične vidike. Kljub temu da
v njih skoraj vedno uporabi dele mrtvih živali in rogovje, pa so vse
bolj družbenokritična, pogosto posegajo tudi na medosebne,
medčloveške in družbene odnose. Zaznamuje jih kritičen pogled
na sodobno družbeno dogajanje, na krizo in stiske, ki jih ta prinaša
tako posamezniku kot širši družbi, na osebne značilnosti
posameznikov in odnose med množicami drugačnih ali različnih,
na vse večji egoizem, nestrpnost, pomanjkanje sočutja …, kar
posameznika lahko potisne v osebno stisko”.
Razstava bo na ogled do 24. junija 2016.
O umetniku
Mito Gegič (1982, Ljubljana) je leta 2002 maturiral na gimnaziji
Ptuj in se še istega leta vpisal na slikarski oddelek Akademije za
likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pod mentorstvom prof.
Emerika Bernarda. Preko programa za izmenjavo študentov
CEEPUS je v letu 2006 obiskoval Akademijo likovnih umjetnosti v
Zagrebu na oddelku za nove medije. Leta 2008 je diplomiral pri
prof. Hermanu Gvard -
jan čiču z naslovom Rob
in polje moči. Trenutno
se dodatno izpopolnjuje
na slikarski specialki
Akademije za likovno
umetnost in oblikovanje
pod mentorstvom prof.
Zmaga Lenárdiča. Živi
in dela v Škofji Loki in
na Ptuju.
Mestna galerija Nova Gorica
Na Vipav-
skem so vsi
Frelihi iz iste
korenine, ki ji sledimo natančno 401 leto
nazaj. Takrat najdemo v dolini prvega Fre-
lih, ki je bil nemškega, mogoče tirolskega
porekla. Prišel je morda iz Gorenjske, kamor
so se Frelihi naselili v 13. stoletju. Mlajši si-
novi številčnih družin so namreč odhajali v
svet s trebuhom za kruhom. Prišli so iz Ti-
rolske. Ali je takrat ali malo kasneje eden od
nemških kolonistov priimek Frölich zanesel
iz hladne Selške doline v toplo Vipavsko, še
ne vemo. Bo pa to verjetno kmalu jasno, ko
bodo narejene genetske raziskave. Druga
možnost bi bila, da je prišel kar iz Tirolske
ali iz kake druge
nemško govoreče
dežele.
Mnogi so v svet šli
tudi zaradi verskih
prepričanj. Po na-
stanku protestan-
tizma je veliko ljudi
zaradi verskih ra-
zlogov selilo svoje
družine po načelu
Cuius regio, eius re-
ligio. Načelo, da
morajo podložniki
sprejeti vero svoje-
ga zemljiškega gospoda, ki je bila sprejeta z
augsburškim verskim mirom (1555). Možno
bi bilo, da je v 16. stoletju tako v Vitovše
prišel Frelih, ki se ni hotel odpovedati kato-
liški veri.
Priimek je nemški ali judovski, kjer ga naj-
demo med Aškenazi (nemškimi Judi). V pre-
vodu gre za pridevnik vesel ali srečen. Ne-
kakšen Veselko. Prvi nosilec priimka je bil
potemtakem veseljak. Obstaja pa še ena ra-
zlaga. Rodoslovec in etnolog Maks Goričar
je sredi prejšnejga stoletja razmišljal, da gre
za slovesnki priimek, ki so ga v nemško obli-
ko prevajali v nemškutarskem zagonu. “Bre-
lih, Frelih, celo v Fröhlich se je predjalo tu
pa tam. Odkod? Mestnik je slovenski in čisto
naš: V vrelih. Tako nahajamo ta priimek v
krajih, kjer so (topla) vrela. Na primer v
Laškem je bil Andreas Vreilijh in večkrat
slično. V Šoštanju pa Vrelih, celo Fröhlich
ex Topouschiza”.
V Sloveniji živijo 703 Frelihi. Več kot pol je
Gorenjcev. Na Primorskem, kjer so verjetno
vsi iz vipavske veje, je Frelihov 80, največ v
Vipavski dolini.
Vsekakor lahko trdimo, da je prvi Frelih v
Vitovše ali Otošče, vas na skrajnem vzhod-
nem robu doline, prišel pred letom 1600.
Prvi vpis je namreč v poročni matični knjigi
iz 1615. Marija Frelih, hči Andreja Freliha,
se je takrat poročila v Vipavo. Glede na šte-
vilo prebivalstva in redke
omembe Frelihov lahko
sklepamo, da v prvi po-
lovici 17. stoletja v Vi-
tovšah ni živelo več kot
20 Frelihov.
V najzgodnejših urbarjih
za 16. in začetek 17. sto-
letja za Vitovše in okoli-
co ni nobene omembe
priimka Frelih. To seveda
ne pomeni nujno, da
Frelihov takrat v Vitovšah ni bilo. Urbarji
namreč ne vsebujejo priimkov vseh prebi-
valcev posameznih vasi, ampak le manjšino.
Isto velja za krstne knjige. Zaradi oddaljeno-
sti od Vipave je vikar za podružnično žup-
nijo Lozice le redke krste tudi vpisal. Žal vel-
ja, da velika večina krstov in porok iz da-
našnjih župnij Šembid (Podnanos) in Lozice
pred letom 1653 žal ni bila vpisana, čeprav
so v Vipavi matične knjige pisali že od 1612
naprej. Šele po letu 1653 je
bila večina krstov vpisana.
Še vedno le večina, ne pa
vsi. Po grobi oceni je petina
rojstev ostala nevpisana. Po-
sebej to velja za bolj oddal-
jene podružnice, kot so Vi-
tovše.
Pravi in dokazani rodovnik
Frelihov se začne prav v ti-
stem času. Okoli leta 1640 je
v Vitovšah nastala družina,
v kateri se je rodil Mihael
Frelih. To potrjuje tudi
izredno dragocena najdba
tramu z letnico 1635, o ka-
teri govori ustno izročilo se-
danjih prebivalcev hiše. Let-
nica označuje, kdaj je bila
hiša zgrajena. Mihaelova so-
dobnika, mogoče brata, sta
bila Gašper in Štefan. Vsi tri-
je so si ustvarili družine, iz
katerih izhajajo vsi kasnejši
Frelihi iz Vitovš.
Čeprav rodbina ni tako zelo
številčna, pa najdemo po-
tomce precej daleč, na Do-
lenjskem. Tja je bil kot duhovnik poslan Ma-
tej Frelih (1828-1892). Vihrav in humoren
človek, član narodne straže iz 1848, lahkotni
pesnik, urednik in publicist, je med svojimi
psevdonimi uporabil tudi priimek Vesel. Kot
župnik je na Premu zgradil župnijsko cerkev,
pa tudi sicer
je ogromno
gradil. V
Trebnju je bil
dekan in, ko
je umrl, mu
je cerkveni
časopis Zgodnja danica posvetil kar prve šti-
ri strani.
Danes najdemo na vinskih etiketah Vinske
kleti Frelih iz Šentruperta pri Trebnjem upo-
dobljeno cerkev. Lahko bo kdo pomislil, da
je Matej svoj rod in trto ponesel iz Vipavske
doline v dolino Mirne. In prav bo imel. Ma-
tej (ali Matevž) je namreč k sebi povabil
nečaka Jožefa Freliha za oskrbnika in
nečakinjo Marijo za gospodinjo. Prav Freli-
hovi so ob reki Mirni zasadili velik, sodoben
vinograd. In njihovi potomci so prvi dolen-
jski cviček natočili v buteljko. Pomenovali
so ga “Cviček od fare”. Sledila je prva do-
lenjska penina, “Penina od fare”. Jožefov
vnuk Josip Frelih je zaslovel kot industrialec
– najprej je naredil tovarno plastike, potem
pa prevzel celo vrsto podjetij. Tudi znano to-
varno sokov Dana. In to ne zaradi zaslužkar-
stva, ampak zato, ker je hotel s prevzemom
opešane tovarne ohraniti službe svojim ro-
jakom.
Zelo tragična zgodba pa se je odvila na do-
mačiji Frelihov, pri Mlačevih v Otošču leta
1958. 26-letna
Cvetka Frelih je
šla po drva za
hišo, ko se je
nenadoma
zgrudila na tla.
Zadela jo je za-
blodela krogla
jugoslovanske
vojske, ki je
imela svoje ma-
nevre na Nano-
su. Očividec iz
Lozic je takrat
povedal, da je
vojska preiz-
kušala domet
orožja in so ju-
goslovanski ofi-
cirji to sprem-
ljali z daljnogle-
dom. Družina
je seveda
doživela šok. A
temu je sledilo
še nerazume-
vanje. Nobene
preiskave, no-
benega iskanja odgovornih. Družina ni do-
bila nikakršnega pojasnila, kaj šele opra-
vičila ali odškodnine. Med pripovedovan-
jem si njena sestra Pavla Kovačič (79) obriše
solzo: “Tako sva bili povezani. Niso se niti
opravičili. To je zločin nad zločinom”.
VIPAVSKI PRIIMKI (7) Tino Mamić
FRELIH
Rodovnik Frelihov iz Vitovš (Otošča), kjer danes
potomci nimajo več tega priimka, ga pa
najdemo zato v mnogih drugih krajih. Najbližji
so v Lozicah in Podbregu.
Sredi 17. stoletja se je rodil Mihael Frelih, ki je prednik vseh Frelihov na
Vipavskem. Prvič je bilo njegovo ime zapisano leta 1673 v krstni
matični knjigi za Šembid (Podnanos), ki jo hrani Škofijski arhiv Koper. 
Zadnja fotografija
Cvetke Frelih (1932-
1958)
  ako naj bi jubilanta akademi-
ka profesorja Borisa Paternuja
predstavili, če ne kot najge-
nialnejšega razlagalca slovenske lite-
rature. Rodil se je v Predgradu 5. ju-
nija sila pomembnega leta 1926, to-
rej v letu rojstva kraljice Elizabete,
Marilyn Monroe, Fidela Castra in
Jožeta Toporišiča. Že kot dijak sred-
nješolec se je uprl nacističnemu za-
vojevalcu in se še nepolnoleten
vključil v Narodnoosvobodilno voj-
sko. Po vojni je moral nadoknaditi za-
mujeno v gozdovih, leta 1960 je di-
plomiral iz slavistike, leta 1960 pa tu-
di doktoriral. Na ljubljanski univerzi
je predaval zgodovino slovenske
književnosti, nakar je postal član Slo-
venske akademije znanosti in umet-
nosti. Vodil je skupinsko raziskavo
povojne literature, kakor tudi pe-
sništva upora, ki je nastalo v letih voj-
ne med 1941 do 1945. Seznam knjig,
esejev, člankov, predavanj na univer-
zah doma in po svetu, posegov na
simpozijih je izredno dolg, kot je
obširno jubilantovo poznavanje slo-
venske pa tudi svetovne literature in
filozofije. Omeniti pa bi bilo treba
vsaj organizacijo simpozija “Obdob-
ja” v slovenskem jeziku, književnosti
in kulturi, souredištvo Slavistične re-
vije, in sodelovanje v glavnem ured-
niškem odboru Enciklopedije Slove-
nija, poskrbel pa je tudi za novo iz-
dajo Brižinskih spomenikov.
Gotovo pa je prof. Boris Paternu znan
kot največji poznavalec Franceta
Prešerna, ki velja za prvega in vodil-
nega klasika slovenske poezije, za kla-
sika ne samo v nacionalnem merilu,
temveč po merilih razvitih evropskih
literatur. Bil je prvi, ki je prestopil me-
je provincialne poezije in njenih di-
daktičnih namenov in poezijo kon-
stituiral kot poezijo, kot avtonomno
besedno in suvereno pesniško umet-
nost. To je bilo mogoče, ker je bil po
eni strani globoko zasidran v domači
duhovni in pesniški tradiciji, hkrati
pa tudi notranji svetovljan, ki je živel
z vrhovi evropske literature od grške
in latinske antike ter renesanse do so-
dobnosti z romantiko v njenem sre-
dišču.
V uvodnem in-
tervjuvu h
Književnim štu-
dijam 2 ga je Pe-
ter Kolšek oz-
načil za tistega
našega literar-
nega zgodovi-
narja, ki je slo-
vensko književ-
nost 19. in 20.
stoletja domislil
v najbolj sinten-
tiziranih literar-
novednih spo-
ročilih. Njegove
tipologije pred-
stavljajo osnov-
no strokovno
orientacijo po
terenu domače
umetniške besede, na katerem s po-
sebno privrženostjo obvladuje tisto
vezano, torej pesniško besedo – in v
tem pogledu je tako eminenten
prešernoslovec kot modenoslovec.
Na Kolškovo vprašanje, kdo je najbolj
zaviral razvoj slovenske literature, je
odločno odgovoril: Nevihtno
vprašanje, odgovarjam metoni-
mično: škofija, Centralni komite par-
tije in osebni bančni račun. Glavna
odpornost pa v
slovenskem sizi-
fovstvu, v poseb-
ni moči kljubo-
vanja in vztrajan-
ja sredi resignaci-
je same.
Ob svoji 80-letni-
ci je deal: če je ko-
ledar že naš go-
spodar in se ne-
nadoma znajde-
mo na neki bolj
opazni zarezi, si
morda že lahko
dovolimo tudi
drugačen, zasu-
kan pogled na la-
stno početje. Mo-
ja življenjska iz-
kušnja je, da re-
snice ne pozna-
mo do konca, dokler je ne vidimo tu-
di z njene smešne, humorne strani.
In če na svojo dolgoletno razlagalno
učenost pogledam s tega konca, mi
pride na misel sijajno spoznanje du-
hovitega Poljaka Leca: “stvari so eno-
stavne, dokler jih ne začnemo razla-
gati”.
Na mnoga zdrava, uspešna leta, pol-
na novih spoznanj!
Saša Rudolf
K
Visok jubilej prof. Borisa Paternuja
Vse najboljše!Svet slovenskih organizacij izraža zadovoljstvoob novici, da je razpis natečaja za slovenske
šole pripravljen in da bo kmalu objavljen v
Uradnem listu. Pomembno je tudi, da se bo
lahko na natečaj prijavili tudi tisti slovenski
šolniki, ki so se vpisali na razpis za italijanske
šole. SSO ocenjuje, da je ta dosežek sad
skupnega prizadevanja v sklopu slovenske
narodne skupnosti v FJK. Ko je v javnost prišla
vest o težavah in zamudah, so na to prvi
opozorili slovenski šolniki. Njihovo zaskrbljenost
in poziv pa sta pri obeh krovnih organizacijah
naleteli na potrebno občutljivost in razumevanje,
da so se takoj začela prizadevanja za čim
hitrejšo rešitev.
SSO priznava poslanki Tamari Blažina
pomembno prizadevanje, da se je celotna
zgodba pozitivno razpletla. Obenem pa poudarja
tudi pomemben poseg goriške senatorke Laure
Fasiolo, ki je ravno tako posegla pri pristojnih
uradih na priporočilo predsednika Walterja
Bandlja. Svet slovenskih organizacij pričakuje,
da bo sedaj celoten postopek potekal na podlagi
časovnih rokov, ki so bili dani v javnost in da ne
bo dodatnih zamud. Slovenske šole namreč zelo
potrebujejo novih rednih šolskih moči, da bi bila
vzgojno-izobraževalna ponudba na primerni
kakovostni ravni. Pri tem Svet slovenskih
organizacij upa, da bo v kratkem poskrbljeno
tudi za ravnateljska mesta na slovenskih šolah.
Razpis za slovenske šole
Tržaška9. junija 201610
Opčine / Cerkev sv. Jerneja
Koncert Marijinih pesmi
  torek, 31. maja 2016, je bil
v župnijski cerkvi na
Opčinah tradicionalni
šmarnični koncert Marijinih pe-
smi. Slovenci imamo to lepo na-
vado (to je tudi ena izmed naših
posebnosti), da vsako leto v me-
secu maju še posebno počastimo
Marijo, Jezusovo mater, in ji vsak
dan v mesecu posvečamo šmar-
nično pobožnost (ime se je opri-
jelo po snežno belih še posebno
dišečih cvetovih, šmarnicah, ki
ponekod po Slovenskem cvetejo
prav v mesecu maju). Priznati je
treba, da se vsakdanjih svetih maš
danes udeležuje manj vernikov
kot nekoč, a današnji časi, ko je
vsak prezaposlen z najra-
zličnejšimi obveznostmi in
dolžnostmi, terjajo svoj davek.
Vsekakor po naših cerkvah v
večernih urah v mesecu maju še
vedno odmevajo šmarnice z lita-
nijami Matere božje.
Župnija sv. Jerneja apostola in
Mešani cerkveni pevski zbor Sv.
Jernej z Opčin pri Trstu, s sodelo-
vanjem Zveze cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta, že tradicionalno
prireja ob zaključku šmarničnega
meseca koncert nabožnih pesmi,
da bi se čim slovesneje poslovili
od vsakoletnih šmarničnih po-
božnosti. Koncert navadno obli-
kujejo domači pevski sestavi,
občasno pa povabijo tudi kak
drug zbor. Tako se je zgodilo tudi
letos, ko je publika lahko priso-
stvovala res prijetnemu in kako-
vostnemu petju. Gostujoči zbor je
bil tokrat Mešani pevski zbor
Frančišek Borgia Sedej iz Števerja-
na, ki je vrnil obisk openskega
cerkvenega zbora, ki je bil v go-
steh v Briški vasici 6. januarja le-
tos. Zgodovina pevskega zbora iz
V Števerjana sega v prejšnje stoletje,v leta pred prvo svetovno vojno,ko so domači pevci prepevali pri
bogoslužjih ob nedeljah in praz-
nikih. Po drugi svetovni vojni se
je zbor (po zaslugi mladega orga-
nista Hermana Srebrniča) zelo
pomladil in so v svoj repertoar
začeli vključevati ob nabožnih pe-
smih tudi narodne. Zbor je stalno
napredoval v kvaliteti in nadalje-
val s svojim poslanstvom, da ra-
zen v domači cerkvi, slovensko
pesem ponese v svet tudi na na-
jrazličnejših posvetnih priredit-
vah, koncertih, raznih pevskih re-
vijah in festivalih. K temu so pri-
pomogli zelo kvalitetni dirigenti,
ki so zbor vodili (naj omenimo
Tomaža Tozona, Bogdana Kralja,
Vladimirja Čadeža, Mirka Ferlana
in sedanjo dirigentko Aleksandro
Pertot). Zadnja leta se števerjanski
zbor še posebno posveča ovred-
notenju zamejskih skladateljev.
Torkov šmarnični koncert so od-
prle pevke Mladinske vokalne
skupine Vesela pomlad z Opčin,
ki jih vodi Andreja Štucin Cergol.
Dekleta so zelo ubrano in
prisrčno zapela tri Marijine pe-
smi, katerim so dale prav poseben
mladostniški pridih (na orgle jih
je spremljala Alenka Cergol). Sle-
dil je nastop Moškega komornega
pevskega zbora Stane Malič z
Opčin, ki ga sestavlja deseterica
zrelih moških glasov, ki se letos le
občasno zbirajo zaradi veselja do
petja, za to priložnost je skupino
vodil Janko Ban. Moški so zapeli
dve Marijini pesmi železnega re-
pertoarja moških zborov (Zgod-
nja danica in Večerni zvon), do-
dali pa so še Oče naš, ki ga je ugla-
sbil Jože Leskovar ob obisku pa-
peža Janeza Pavla II. leta 1996 v
Sloveniji, ki izredno lepo zveni v
moški zasedbi. Nato je sledil na-
stop gostujočega zbora, mešanega
cerkvenega pevskega zbora Sv. Jer-
nej z Opčin, ki ga je kot običajno
vodil Janko Ban. Zbor je zapel štiri
Marijine pesmi, zadnjo (Sattner-
jevo S cvetlicami te venčamo) ob
orgelski spremljavi Vinka Skerla-
vaja. Prvim trem nastopom je sle-
dila priložnostna misel, ki jo je
izrazila Neva Husu Magagnato in
je bila uglašena na lastne otroške
spomine na šmarnične pobožno-
sti v cerkvici sv. Florijana v Banih:
to so bili trenutki polne miline,
cvetja in ljudskega petja.
Nato je dobil priložnost gostujoči
števerjanski mešani pevski zbor
pod vodstvom Aleksandre Pertot,
ki je zapel sedem pesmi, marsika-
tere domačih ustvarjalcev (npr.
Pavleta Merkuja, Adija Daneva,
Marija Kogoja). Številna publika
je lahko prisluhnila ubranemu in
prijetnemu petju briškega zbora,
ki se je prepričljivo izkazal s pravo
mešanico mladinskih in zrelih
glasov. Vse zborovske nastope je
spretno povezovala Tina Busan.
Pred skupno zaključno pesmijo,
mogočno Hladnikovo Marijo
skoz' življenje, ki so jo izvajali vsi
pevci raznih nastopajočih zborov
združeni v skupni pevski sestav,
je vse prisotne pozdravil domači
župnik Franc Pohajač, ki se je
vsem zahvalil za res prijeten večer
in krasen zaključek šmarničnega
meseca maja.
(MAP)
V petem razredu osnovne šole v Slove-
niji se pri spoznavanju narave naučiš, da
tam daleč daleč zahodno od Ljubljane
leži nepoznani del, t. i. kraški svet, ka-
mor ljudje ne hodijo na počitnice. Kjer
ni vode. Kjer pa je ogromno kamenja in
nekaj posušenih borovčkov. Kras je v
slovenskem učnem načrtu predstavljen
izrazito nemarketinško – ko učiteljica
napove učencem, da se odpravljajo “tja
daleč” na strokovno ekskurzijo, se učen-
ci naježijo in milo prosijo, naj jim ven-
darle prihrani to gorje in da bi raje pre-
sedeli cel dan v šoli in imeli matemati-
ko.
Ne gre, ubogi učenci 5. b smo se tako
“zbasali” na avtobus in v grozi pričako-
vali soočenje z vrtačami, žlebiči, škra-
pljami, jamami in “zverjo” v humani
podobi, človeško ribico. Navdušena se
nam je pridružila tudi “tršica” za slovko,
ki je v mikrofon zagnano recitirala “Bo-
ri, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi
kraške samote, bodite pozdravljeni v
moji samoti, polni težke, otožne lepote!
” Ko smo slišali, da je pesnik z lenonka-
mi, ki je to napisal, umrl zelo mlad, ni
to nikogar presenetilo.
Krasu učni načrt za peti razred dela izra-
zito krivico. Predstavi ga kot pustinjo,
nekaj takega kot Dolino smrti, kjer se,
če nimaš s sabo hladilne torbe ali čuta-
rice z ledom, zagotovo zgrudiš od dehi-
dracije ali pa se spotakneš ob kak nede-
finiran kraški pojav in strmoglaviš v eno
izmed neoznačenih jam. Kras je bil v
mojih očeh pustinja, gola pokrajina, kjer
se naseli samo že prej omenjena kraška
“zver” – pa še tista zato, ker ne vidi. Da
smo potem na izletu seveda dobili precej
drugačen vtis, je že druga zgodba. Mene
kot enajstletnico je Kras navdušil do te
mere, da sem razredničarki takrat zau-
pala, da se bom enkrat sem še preseli-
la...
Seveda taisti učni načrt za peti razred
osnovne šole predstavi Kras strogo samo
do državne meje, kot da se tri metre za
njo že začenjajo Benetke in vas pričakajo
gondoljerji s črtastimi majicami in na-
gajivim pogledom. Ahm...
Sama sem, ko sem poučevala v Argenti-
ni, v njenem precej suhem zahodnem
delu, najbolj od vsega pogrešala gozdove
in njihovo vlago. Prav sanjala sem spre-
hod skozi smrekov gozd takoj po dežju.
Argentincem je po drugi strani takšna
bujnost zelenja predstavljala nekaj gro-
zljivega, ob vsem klorofilu, ki se je sklan-
jal nanje, so v Evropi doživljali nadvse
stresne situacije.
Menila sem, da imamo “prave gozdove”
samo v alpskem in predalpskem svetu –
zdaj pa nadvse presenečeno odkrivam,
da so tukaj, za razliko od rodnih gozdov,
zelena še tla, ne samo krošnje. Če so se
Argentinci „tresli“ že v alpskih gozdo-
vih, bi jih tukaj zagrabila panika.
Predsodek o “pustem Krasu” se je pričel
razblinjati že na tisti ekskurziji v petem
razredu, dokončno pa je ta milni me-
hurček počil zdaj. Kraških pojavov tukaj,
tako kot smo se učili, seveda kar mrgoli,
a niso vsi vidni takoj.
Precej povišanega utripa sem doživela,
ko sem pri Božjem polju sredi največje
goščave spustila psičko z vrvice, da se v
miru prosto sprehodi – pa je ta to vzela
preveč zares in ponorela za ubogim mi-
moidočim zajčkom. Če je to divjo jago
srce prestrašenega dolgouščka preživelo,
ne vem, sem se pa precej ustrašila tudi
za življenje svoje kužike, saj je z brzino
najnovejšega Ferrarija zdrvela naravnost
v smeri – neoznačene vrtače. Mislila
sem, da je izgubljena in da je njena pasja
duša že odjadrala v nebesa za vse pridne
kužke (čeprav bi glede na svoje vedenje
morala kužika vzgojno vsaj za nekaj časa
tudi v pasje vice). Psička je še danes z na-
mi in me veselo z besnim bevskanjem
opozarja na vsako divjo žival, ki se želi
približati hiši na manj kot 200 metrov.
Kar pomeni, da laja praktično – ves čas.
Kras ni samo živ, ampak je prav divji.
Takšne gostote srn (zelo samozavestnih,
saj so pred prihodom psičke uspele ob-
glodati skoraj vse posajeno drevje okoli
hiše) in merjascev, kot sem je deležna
tukaj, ne bi v rodnem kraju doživela niti,
če bi bila vključena v lovsko društvo. Ti-
sto, kar je tukaj res kamnito, pusto in ne-
rodovitno, pa so – internetne povezave.
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezniBarbara Fužir KRASNI KRAS (16)
Kraška goščava
Praznovanje na Socerbu
Temni sivi oblaki so v nedeljo, 29. maja, popoldan prekrivali
Tržaški zaliv in okolico ter obilno zalivali celotno območje. Kljub
temu se je lepo število vernikov zbralo v cerkvi Sv. Socerba, da
bi slovesno počastili praznik Svetega rešnjega telesa in krvi. Ta
mala vaška skupnost preseneča z vztrajnostjo, ki jo kaže pri
obnavljanju tega svetišča. Zunanjost je že nekaj let urejena in
lepo pobarvana, a notranjost je še lansko leto kazala žalosten
pogled na gole stene in tramovje. Letos pa, ob vstopu v cerkev
z na novo ometanim prezbiterijem, je bil že prijaznejši pogled v
notranjost tega svetišča.
Kot že vrsto let je tudi letos pri slovesnem bogoslužju s petjem
sodeloval združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta ob
orgelski spremljavi Alenke Cergol. Mašo je daroval župnik iz
Rodika g. Iztok Mozetič. Vernike je nagovoril s prikazovanjem
pastirčkom v Fatimi: Luciji, Frančišku in Jacinti, ko se jim je
tretjič prikazal angel s kelihom in hostijo in jim rekel: “Vzemite
telo in pijte kri Jezusa Kristusa, ki ga nehvaležni ljudje strašno
žalijo, zadoščujte za njihove zločine in tolažite svojega Boga”.
Obenem jih je v pridigi postavil za zgled, kako ljubiti Jezusa v
sv. hostiji, kako vztrajati v veri in ljubezni.... “Naj Devica Marija
nam vsem pomaga, da bomo ohranjali v sebi otroško dušo
vedno odprto za Boga.... ”
Maša se je nadaljevala s Slovensko mašo Matije Tomca in
drugimi mašnimi pesmimi, med katerimi tudi s “Himno za sveto
leto” Paula Inwooda; zaključila se je s pesmijo Ti, o Marija in
sledil je ofer pred izhodom iz cerkve. Med tem časom se je
nebo umirilo in zasijali so sončni žarki, ki so ogreli naravo in
opogumili domačine, da so lahko pred cerkvijo kot prejšnja leta
postavili mize in postregli z dobrotami pridnih rok domačink.
Prijetno vzdušje ob pogovoru, dobri kapljici in pesmi se je
nadaljevalo še v pozno popoldne. / P. V.
Koprski konzulat: FJK poziva k zavzemanju
Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je
zunanjemu ministru Paulu Gentiloniju naslovila pismo, v
katerem ga prosi, naj nameni potrebno skrb za italijanski
konzulat v Kopru. Ta je kot znano od leta 1957 v palači
Vianello, ki je v lasti Občine Koper, ki pa se je pred nedavnim
odločila, da ne bo podaljšala najemne pogodbe. V pismu
deželne predsednice je posebej poudarjena vloga, ki jo
konzulat odigrava v Kopru tudi mimo golih administrativnih
dejavnosti. / ARC/PV
Bogat arhiv GM
V Veliki dvorani narodnega doma v Trstu je Glasbena matica
19. t. m. predstavila svoj pravkar urejeni deželni arhiv.
Dokumente je dve leti popisovala, razvrščala in urejala
muzikologinja in arhivistka Katarina Kraševac. Novi arhiv pa
prav gotovo pomeni veliko kulturno pridobitev ne le za Slovence,
ki živimo v Italiji, ampak za ves slovenski kulturni prostor.
Kratke
Foto Zvonko Vidau
Snovanja
Mišji koncert v Devinu
  a sedežu devinskih
zborov je v sredo, 1. ju-
nija, v okviru letošnjih
Snovanj, ki jih prireja Slovenski
center za glasbeno vzgojo Emil
Komel, pod mentorstvom prof.
Marje Feinig, zaživela glasbena
pravljica Mišji koncert. Na no-
vem odru devinskih zborov, ki
pomeni veliko pridobitev za
kulturno, zlasti pa gledališko
delovanje v tej vasi, so jo upri-
zorili gojenci devinske po-
družnice glasbene šole in pevci
otroškega pevskega zbora Lad-
jica, ki ga v tem letu vodi Lu-
crezia Bogaro. Prav zborovod-
N kinja otroškega zbora, ki seaktivno in uspešno ukvarjatudi z gledališko dejavno-
stjo, je za to priložnost napi-
sala in zrežirala glasbeno
pravljico o tem, kako se
miške iz Mišje vasi odločijo,
da bodo priredile letni kon-
cert, in kako se tri muce, ki
so se sicer dolgočasile v hiši,
ponudile, da bi sodelovale.
Miške so se najprej bale ta-
kega sodelovanja, ko pa so
jim muce zagotovile, da so
vegetarijanke, so se pomirile
in koncert, ki so ga pripravili
gojenci šole Komel, se je
obogatil z vrsto
glasbenih točk ter
zaključil z nasto-
pom posebne go-
stje, flavtistke
žabice iz sosednje
mlake. Kot gleda-
liški igralci in in-
strumentalisti so
torej nastopili
učenci glasbene
šole, ki so jih pri-
pravili profesorji
Barbara Corbatto,
Marja Fenig, Mir-
ko Ferlan in To-
maž Škamperle, in
so predstavili
vrsto skladb za
kljunasto flavto,
klarinet, saksofon,
klavir, harmoniko
in kitaro. Medtem ko je pevski
zbor prav s svojimi pesmicami
vsebinsko usmerjal pripoved in
pomagal pri izbiranju nastopa-
jočih, saj je bil na primer moj-
ster čuk zadržan zaradi poroke,
mravljice pa so se vsi bali, ker
je še bika pohrustala.
Prepletanje dvanajstih instru-
mentalnih točk ter več zborov-
skih pesmi v odrsko predstavo
je sicer terjalo precej usklajeval-
nega dela, a otroci so tako ob
glasbenih pridobivali tudi gle-
dališke izkušnje, kar je bilo zan-
je zabavno, a gotovo tudi
poučno. Nastopajoče in ude-
ležence večera je na koncu poz-
dravila ravnateljica šole Komel
Schettinova, ki je izpostavila
pomen sodelovanja med šolo
in društvi po vaseh.
Tržaška 9. junija 2016 11
Obvestila
Založba Mladika vabi v četrtek,
9. junija, na predstavitev zadnjega
pesniškega dela Aleksija Pregarca
“Trst in njegove krošnje – Trieste
e le sue fronde”. Avtorja bo
predstavila prof. Vilma Purič.
Srečanje v Tržaškem knjižnem
središču na Oberdankovem trgu
7 se bo začelo ob 18. uri.
Društvo slovenskih izobražencev
in Knjižnica Dušana Černeta
vabila v ponedeljek, 13. junija, na
srečanje z raziskovalcem
slovenske polpreklosti Igorjem
Omerzo. Predstavil bo svojo novo
knjigo “1984 – Orwellovo leto
Agopa Stepanjana”, ki govori o
montiranem udbovsko-vojaškem
procesu v Ljubljani leta 1984.
Začetek ob 20.30 v Peterlinovi
dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu.
Klub prijateljstva – Vincencijeva
Konferenca odpoveduje izlet v
Padovo, prireja pa drugega v
sredo, 15. junija, v Bistro, z
ogledom Tehničnega muzeja, in
Ljubljano, z ogledom prenovljene
Narodne galerije oz. vožnjo z
ladjico po Ljubljanici - info in
prijave na tel. 347 1444057
(Vera).
Opčine / V Društvu Finžgarjev dom
Dunja Fabjan o skrivnostih
in lepotah vesolja
  rejšnji teden je Društvo
Finžgarjev dom na
Opčinah ponudilo svojim
obiskovalcem zelo zanimiv
večer. Tokrat so se organizatorji
posvetili znanstvenemu po-
dročju, ki se nanaša na svet oz-
vezdij in galaksij, ki ga lahko ob
jasnem nebu opazujemo le od
zelo od daleč, ki pa nas vendarle
obkroža. Prav je zatorej, da o
njem izvemo kaj več. Najlepše je,
če o tej stvari govorijo znanstve-
niki, ki svoje življenje posvečajo
proučevanju tega skrivnostnega
sveta. V naši zamejski skupnosti,
celo na Opčinah, kjer deluje
Društvo Finžgarjev dom, imamo
pravo osebo, mlado astrofizičar-
ko, dr. Dunjo Fabjan. Predavatel-
jica je prisotne povabila, naj “se
njihove oči zazrejo v zvezdnato
nebo in skozi vesoljski teleskop
pogledajo, kamor samo oko ne
seže”. V dvorani Finžgarjevega
doma so torej lahko obiskovalci
udobno na sedežih občudovali
čudovito predstavo o vesolju. Dr.
Fabjan jo je podala s pomočjo
odličnega programa za računal-
nik, ki ponazarja sliko vesolja,
kot se nam predstavlja v ra-
zličnih časovnih trenukih sedan-
josti ali kot se bo kazala v bo-
dočih časovnih obdobjih. Na
projekcijah so lahko opazovali
oddaljene meglice in galaksije,
oddaljene zvezde in planete v
njihovi fantastični svetlobi in
barvah.
Številni poslušalci vseh staro-
stnih stopenj (med njmi je bilo
tudi kar nekaj zvedavih osnov-
nošolcev) so se z doktorico zna-
nosti, ki je zaposlena kot asisten-
tka na Fakulteti za matematiko
in fiziko Univerze v Ljubljani,
sprehodili skozi vesolje: predava-
P teljica je prisotnim približala od-daljena nebesna svetleča telesa,ki so postala med predavanjem s
pomočjo projektorja vidljiva za
vse, preko razlage pa tudi bolj
poznana in domača.
Znanstvenica namreč pozna ve-
liko zgodb in presenetljivih
znanstvenih odkritij, ki stojijo za
podobami, ki jih na nebu opazu-
jemo. Nekatere zgodbe je preda-
vateljica razkrila, obenem pa po-
nudila v ogled zanimivosti polet-
nega nočnega neba.
Zanimivo je npr., da je nam naj-
bližji planet Mars 22. marca v te-
kočem letu 2016 doživel trenu-
tek, ko je bil najbližji Zemlji v
zadnjih 11 letih, ali pa to, da je
bilo ugotovljeno, da je na njem
prisotna slana voda.
O Jupitru, petem planetu po vrsti
v oddaljenosti od Sonca, in naj-
večjem planetu znotraj našega
Osončja, je predavateljica pove-
dala, da okoli njega kroži več sku-
pin lun. Prav na podlagi opazo-
vanja njihovega kroženja je Ga-
lilei prvič prišel do zgodovinske
ugotovitve, da gre za gibanje, ki
ni osredotočeno na Zemljo in da
torej prav tako kot lune krožijo
okoli Jupitra, tudi naša Zemlja
kroži okoli Sonca (in ne obrat-
no). Že več sond so Zemljani po-
slali v bližino Jupitra; naslednja
(sonda Juna) pa nam bo pošiljala
njegove podatke in posnetke, ko
se mu bo približala letos poleti,
4. julija. Čudoviti posnetki, ki jih
dobivamo o Jupitru, kažejo na
valovanje – večinoma gre za pli-
ne; trdno, skalnato jedro pa je
dokaj majhno. Zanj je značilna
rdeča pega, ki jo vidimo na po-
snetkih- v resnici pa gre za orkan.
Saturn je šesti planet po vrsti in
drugi največji planet. Zanj so
značilni obroči ali prstani, ki so
sestavljeni iz drobnega kamenja,
ki krožijo in ki so ostanki lune.
V letošnjem letu ga bomo lahko
opazovali “od zgoraj”. Zanimivo
je, da je Saturn kot prvi z daljno-
gledom opazoval Galilei, vendar
še ni mogel s takratnimi sredstvi
razločiti prstanov, zato je mislil,
da gre za “tri telesa, ki se skoraj
dotikajo in so negibna”. Cassini
je prvi razumel, da gre za prsta-
ne, ki so sestavljeni iz delcev pra-
hu. Že leta1675 je odkril tem-
nejši pas v prstanu, kar danes
imenujejo “Cassinijeva vrzel”.
Izredno očarljivo je bilo tudi opi-
sovanje nekaterih najbolj popu-
larnih galaksíj, ogromnih skupin
nebesnih teles, zvezd, plinov,
medzvezdnega prahu, temnih
snovi, ki krožijo okoli skupnega
središča-jedra. Andromeda je
nam najbližja velika galaksija
(oddaljena je 2 milijona let). Vi-
dimo jo lahko v jasni noči – nje-
na značilnost pa je čudovita spi-
ralasta oblika. Nahaja se blizu oz-
vezdja Pegaza (ki je viden kot šti-
rikotnik).
Veliki medved (Ursa Maior) je
morda najbolj popularno oz-
vezdje na severni polobli, saj je
del njega tudi Veliki voz, 7 sve-
tlejših zvezd, ki jih lahko s pro-
stim očesom opazujemo skozi
vse leto. V zadnjem času so od-
krili, da je zvezda Mizar v resnici
dvozvezdje (Mizar A in Mizar B),
zraven njega pa so opazili še ma-
lo zvezdo Alcor (ime izhaja iz
arabskega sveta).
Zanimiva je etimologija t. i. Rím-
ske ceste, galaksije, za katero slo-
venski astronomi kot eni od red-
kih na svetu uporabljajo to ime:
vsi drugi narodi pa jo poznajo
kot Mlečno cesto (Via Lactea).
To, kar se na oko zdi nekaj
mlečnega, so v resnici zelo na
gosto posejane zvezde.
Po vseh teh razlagah so ljubitel-
jem poezije verjetno prišli na mi-
sel verzi Toneta Pavčka “Svetloba
samo nas druži kot zvezde na ne-
bu”.
Predavanje je poželo tako veliko
navdušenje, da so se organizator-
ji Društva Finžgarjev dom
odločili, da bodo v naslednjem
šolskem letu predlagali šolam
niz predavanj z dr. Dunjo Fabjan.
A. P.
  petek, 10. junija, bo na
odru gledališča Verdi za-
ključna premiera letošnje
operne sezone. Na vrsti bo to-
krat, izjemoma, opereta, in sicer
ena od najslavnejših del Johanna
Straussa mlajšega, “Die Fleder-
maus” oz. Netopir po naše. Trst
velja od nekdaj za italijansko pre-
stolnico tega glasbenega žanra, ki
je zgodovinsko in usodno pove-
zan z bliščem in zatonom velike
dunajske omike.
Kot nekakšno nado-
mestilo za zamrtje
znamenitega
tržaškega festivala
operete, v glavnem
iz ekonomsko-fi-
nančnih razlogov,
se naposled vrača
lahkotno, a zato nič
manj umetniško
dovršeno delo, ki
predstavlja pravi si-
jaj in razposajenost
zlate dobe avstroo-
grskega načina
življenja.
Tokratna postavitev je v izključni
produkciji domačega gledališča,
pod taktirko maestra Gianlugija
Gelmettija, ki je že uspešno diri-
giral uvodno predstavo (Mozar-
tovega Don Juana) in ima veliko
mednarodno izkušnjo, saj je
V mnogo let sodeloval z opernimihišami iz Montecarla, Sidneya,Rima...
Kot se rado zgodi pri glasbeni
melodrami, je naslov ali nosilna
zgodba le pretveza za stkanje ne-
verjetnih zapletov, nespodobnih
dogodkov in izbir, skoraj vedno
ljubezenskega značaja, kjer se
erotika subtilno in ironično poi-
grava s čustvi protagonistov, kjer
ni nihče neomadeževan in se vsi
predajo (predamo) skušnjavi ne-
predvidenega in priložnosti
izrednega.
Netopir je vzdevek za notarja dr.
Falkeja (bariton Zoltan Nagy), ki
se ga je prijel zaradi neslane šale
protagonista Gabriela von Eisen-
steina (tenor Cristoph Strehl) na
njegov račun; le-ta ga je
namreč po pustni zabavi
pustil samega pijanega v
gozdu, tako da je moral
Falke preoblečen v neto-
pirja iti peš do doma ob
posmehu vseh mimoi-
dočih. Od tod njegovo
spletkarjenje, ki sproži vso
mašinerijo. Prvo dejanje je posta-
vljeno v Eisensteinovo hišo, ko
razni junaki izvedo za praznik
princa Orlovskega. Tako gospo-
dar Eisenstein kot njegova žena
Rosalinde (sopranistki Mihaela
Marcu in Ana Petričević) in
služkinja Adele (sopranistka Lina
Johnson in Katharina Melniko-
va), se znajdejo, ne vede eden za
druge, na tej zabavi v maski.
Eisenstein bi mo-
ral sicer v zapor za-
radi lažjega
prekrška, a raje to
odloži za en dan,
da se lahko udeleži
zabave. V vrtoglavi
igri zamenjav in
preoblek se tam
dobijo še Adelina
sestra, plesalka Ida
(sopranistki Simo-
netta Cavalli oz.
Silvia Verzier),
omenjeni dr. Fal-
ke-Netopir, ravna-
telj zapora Frank (bas Horst Lam-
nek). Rosalinda, preoblečena v
madžarsko grofico, poje tradicio-
nalno “csardas”, za Orlovskega
pa je sam skladatelj predvidel
žensko interpretinjo v moški
preobleki (kontralt Daniela Ba-
nasova).
Eisenstein nevede dvori tako ženi
kot služabnici in šele v tretjem
dejanju, v jetnišnici, pride do raz-
pleta in razkritja vseh manevrov.
Tu nastopata ob naštetih likih še
Rosalindin pevski učitelj, italijan-
ski tenor Alfred (Merto Sungu),
ki je zaljubljen vanjo in je šel v
zapor namesto njenega moža Ei-
sensteina, Eisensteinov odvetnik
Blind (tenor Andrea Binetti) itd.
Kakovost libreta Carla Haffnerja
in Richarda Geneea (po vaudevil-
ski burki Le Revelloon Henrija
Meilhaca in Ludovica Halevyja)
in barvita glasba J. Straussa ml.,
pa tudi bogata zasedba mladih
mednarodnih pevskih talentov,
bi morali biti jamstvo za lep špek-
takel, v znamenju grenkosladke
lahkotnosti in živahnih ritmov
valčka. Od začetne sugestivne
uverture do vseh raznih pri-
ložnosti za vokalno in izrazno
igrivost nastopajočih je upati, da
se bodo izkazale režija Daniela
Benoina, scenografija Jeana-Pier-
rea La Porte, kostumi Nathalie
Berard-Benoin in doprinos zbo-
rovodje Fulvia Fogliazze. In upati
je, da bodo tudi v prihodnje, tako
rekoč redno, uvrstili še kakšen
naslov iz zakladnice operete ter
tako nekako nadoknadili nastalo
praznino zaradi ukinjenega po-
letnega festivala.
Ponovitve Netopirja si bodo sle-
dile v obeh zasedbah do sobote,
18. junija. Za informacije o vstop-
nicah idr. je na razpolago blagaj-
na na tel. 040672331 od 8.30 do
12.30 in od 15.30 do 19.30, www.
teatroverdi-trieste. com.
Davorin Devetak
Poj, pleši in igraj Vabi v Finžgarjev dom 
na Opčinah
Slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad vsa-
ko leto v mesecu juniju organizira mladinsko prireditev Poj, pleši in
igraj, na kateri se s pesmijo, plesom in igro predstavijo domače,
večkrat pa tudi gostujoče skupine. Ta dogodek bo letos na sporedu
v petek, 10. junija, ob 18. uri.
Zadnja leta društvo Vesela pomlad tesno sodeluje z Društvom
Finžgarjev dom, saj se obe društvi ukvarjata z vzgojo mladih in obe
imata sedež v Marijanišču na Opčinah in skupaj organizirata različne
pobude. Tako bo tudi z letošnjo izvedbo prireditve Poj, pleši in igraj,
saj se bodo tu predstavili mladi pevci Vesele pomladi in igralci
mladinske dramske skupine Tamara Petaros, ki deluje pod okriljem
Društva Finžgarjev dom. Otroci otroške pevske skupine in dekleta
mladinske vokalne skupine bodo zapeli pod vodstvom dirigentke
Andreje Štucin Cergol in s klavirsko spremljavo Alenke Cergol.
Mladinska dramska skupina Tamara Petaros pa je pod mentorstvom
režiserke Manice Maver pripravila odrsko igrico Tajno društvo PGC.
Besedilo Antona Ingoliča je dramatizirala in nekoliko posodobila
Lučka Susič.
V Finžgarjevem domu se torej obeta prijeten in mladosten večer, s
katerim bodo vsi mladi, ki se redno srečujejo v dvorani Finžgarjevega
doma, pokazali, kaj so se v tem šolskem letu naučili. Obenem bodo
izkoristili priložnost, da nazdravijo poletju in bližajočim se
počitnicam.
Toplo vabljeni!
V ponedeljek v Trstu / Nova študija Igorja
Omerze
Sredi maja je pri Mohorjevi v Celovcu izšla nova knjiga raziskovalca
slovenske polpreklosti Igorja Omerze. Gre za 376 strani debelo
študijo “1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana”, ki govori o
montiranem udbovsko-vojaškem procesu v Ljubljani leta 1984 proti
armenskemu glasbeniku Agopu Stepanjanu in osmim drugim
bolgarskim ter jugoslovanskim državljanom.
Avtor, ki je lani presenetil javnost z obsežnim delom “Karla – Udba
o Dragi”, ki govori o odnosu preteklega komunističnega režima do
opozicije in študijskih dnevov Draga na Tržaškem, v tem delu na
podlagi kopice dokumentov ponovno razkriva sramotne metode
tajne politične policije (Udbe) in tajne vojaške politične policije
(Kosa). Knjiga je imela v osrednji Sloveniji zelo velik odmev,
predstavitve 17. maja v Ljubljani pa so se udeležile tudi nekatere
žrtve montiranega procesa.
Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabila
na srečanje z Igorjem Omerzo, ki bo tudi pri nas predstavil svojo
najnovejšo knjigo, in sicer v Peterlinovi dvorani v Trstu v ponedeljek,
13. junija, ob 20.30.
Novi cestni nadvoz pri Šempolaju
Več desetletij so trajali pozivi, upravni in politični boji za cestni most
čez železniško progo pri Šempolaju. Končno so z mesecem junijem
lahko prvi avtomobili in avtobus peljali po tem težko pričakovanem
nadvozu nad železnico pri Nabrežini. Promet je stekel, ko so tehniki
Pokrajine Trst, ki je pristojna za to gradnjo, in italijanskih železnic,
še zadnjič preverili trdnost infrastrukture in ostale podrobnosti, ki
so vezane na ureditev prometa preko proge.
Slavnostno odprtje nadvoza bo čez nekaj tednov, ko se bodo končala
še dela za povezavo stare z novo cesto, ki bo še dalje uporabna za
tiste družine, ki živijo ob progi. Kot poročajo, je gradnja tega nadvoza
stala pet milijonov evrov, dva milijona je znašal prispevek s strani
deželne uprave, 500 tisoč evrov so vložile italijanske železnice,
ostalo pa so črpali iz proračunskih sredstev pokrajinske uprave.
Forum Tomizza
Kdor je kdaj bral ali poslušal tržaškega pisatelja Fulvia Tomizzo, se
vsako leto veseli mednarodnega literarnega foruma, ki mu je
posvečen. Letos je tako Forum Tomizza zaživel že sedemnastič in
tudi toklrat Trst povezal z Istro, saj so se dogodki zvrstili tudi v Kopru
in Umagu.
Organizatorji so za temo letošnje prireditve, ki želi spodbujati dialog
v obmejnem prostoru, izbrali pojem: zid.
Sodelujoči slovenski, italijanski in hrvaški književniki ter esejisti in
filozofi so se ukvarjali s temo postavljanja zidov. Sam Forum se je
letos neformalno začel v Kopru, kjer so v palači Gravisi predvajali
dokumentarec Martine Vocci “Pier Paolo Pasolini in meje”, obenem
so tudi odprli razstavo z naslovom Črno delo. Uradni uvod pa je bil
v Trstu v palači Gopčević ob tržaškem kanalu v torek, 17. maja, s
simpozijem na izbrano temo zidu. Različne poglede na problematiko
so predstavili Ulderico Bernardi, Simone Belci, Miloš Budin, Gbedo
Hermine Letonde, Marija Mitrović, Marina Paoletić in Milan Rakovac.
Kratke
Za konec tržaške operne sezone
Opereta Netopir Johanna
Straussa mlajšega
Foto damj@n
Videmska / Aktualno9. junija 201612
Vabilo k oblikovanju turistične znamke Primorske
Ob smučišču Kanin se razvija 
še celoletni turizem
  onovni zagon žičnice na
Kanin bi spodbudil turi-
stični obisk v Posočju, je
prepričan bovški župan Valter
Mlekuž, ki je razkril, da načrtu-
jejo, da se bo to zgodilo v začet-
ku julija. Od smučarskih po-
nudb na Kaninu je odvisen ce-
loletni turistični obisk Bovca,
zlasti to, ali bodo ostali v pri-
hodnje hoteli odprti tudi pozi-
mi ali bodo morali za
to počakati na moder-
nizacijo smučišča. Do-
dano vrednost pri-
našata nova najemni-
ka Hotelov Ana in Alp
ter Adrenalinski park
Srn'ca ob vznožju Ka-
nina.
Na Novinarski konfe-
renci 25. aprila, v Ho-
telu Ana, blizu zname-
nitega slapu Boka, ki
ga je najel Koprčan
Marinko Hrvatin, je ta
povedal, da lastnike
primorskega turizma
nagovarja k povezo-
vanju v turistično
znamko Primorske. K
boljšemu turističnemu
obisku na bovški lokal-
ni ravni pa je zagotovo
pripomoglo pred prvo-
majskimi prazniki po-
novno odprtje Hotela
Alp, največjega hotela
v Posočju, in manjšega
Hotela Ana z inovativ-
no vizijo presenečenj in tesnega
sodelovanja z ostalimi ponud-
niki. Gre za hotel na dragoceni
samotni lokaciji, obdan z nara-
vo in tik ob Soči, zato so nad
P njim navdušeni zlasti indivi-dualni gostje, ljubitelji narave,vodnih športov, kolesarji, po-
hodniki in družine.
Jure Črnič je 27. aprila v
manjšem kanjonu nad izvirom
potoka Glijuna odprl Pustolov-
ski park Srn'ca, ki je namenjen
predvsem družinam, ki jim na
Bovškem doslej niso posvečali
prav velike tovrstne pozornosti.
Aljaž Žnidar iz Hotela Mangart:
“Za bovške razmere sodi med
večje hotele. V njem bomo po-
nudbo prilagodili predvsem go-
stom, ki bodo prihajali s po-
močjo različnih turističnih
agencij, saj jih lahko v njem pre-
spi nekaj avtobusov oseb. Pogo-
dili so se za dolgoročen najem”.
Obisk gostov in njih nočitev na-
rašča skokovito
Direktor Lokalne turistične or-
ganizacije Bovec, Janko Humar,
je povedal, da so na Bovškem v
prvih mesecih tega leta zabe-
ležili še enkrat večji obisk kot la-
ni v tem času. Ob
tem se je vprašati,
kaj je treba iz-
boljšati, če je bila za-
sedenost postelj le
11-odstotna. Za
večino nočitev so
tako poskrbeli ma-
jhni ponudniki. V
Bovcu je trenutno
445 postelj. Tam so
sicer zadovoljni z
obiskom tujih in
domačih gostov.
Začenja se poletna
sezona s številnimi
adrenalinskimi
športnimi dogo-
divščinami, kolesar-
jenjem in pohod-
ništvom. Med prvo-
majskimi prazniki
pričakujejo okrog
40-odstotno zasede-
nost, je še povedal
Humar. Tam bi bilo
možno zgraditi ho-
tele, v katerih bi
imeli od dva do pet
tisoč ležišč. To pa bi že bila do-
volj velika ponudba, zanimiva
za potovalne agencije, ki jim
banke zaupajo posojila…
Miran Mihelič
Začela je obratovati žičnica, 25. junija bo procesija
Poletna romanja na Sv. Višarje 
v svetem letu usmiljenja
  svetišču na Višarjah je
začela poletna romar-
ska sezona. 28. maja je
spet začela obratovati žabniška
žičnica. Do 18. septembra bo
vozila vsak dan. Potem bo
obratovala še v soboto, 24., in
nedeljo, 25. septembra, ter v
soboto, 1., in nedeljo, 2. okto-
bra. Žičnica vozi ob delavnikih
med 9. uro in 17.15; ob nedel-
jah in praznikih med 8.30 in
18.15. Pred kratkim so pa ob-
javili tudi urnike svetih maš v
svetišču. Ob delavnikih bodo
darovali mašo ob 10., 11. in
12.; ob nedeljah in praznikih
bo pa še dodatna maša ob pet-
najstih.
Poletno romarsko sezono
bodo sicer uradno odprli s
procesijo po višarski vasi od
gondole do cerkve, ki bo v
soboto, 25. junija, ob 12.15.
Po procesiji bo seveda sveta
maša. Za več informacij o
urnikih in cenah žičnice je
na razpolago spletna stran
trikrat dvojni ve pika pro-
motur pika org.
Za tiste, ki bi radi romali peš
na Višarje, je seveda na raz-
polago stara romarska pot,
ki gre iz kraja Zamline v
Žabnicah do Svetih Višarij.
Prav v kraju Zamline bodo
na dan procesije po višarski
vasi, petindvajsetega junija,
predstavili in odprli spome-
nik romarjev nebeške poti.
Nebeška pot (Il Cammino
Celeste) je romarska pot iz
Ogleja, oziroma Barbane do
Višarij, ki je nastala leta
2006. Več o spomeniku in
V tej romarski poti bomo po-ročali proti koncu meseca.Na začetku avgusta se bo kot
vsako leto odvijalo Romanje
treh Slovenij; veliko romarjev
bo zelo verjetno tudi ob praz-
niku Marijinega Vnebovzetja
15. avgusta. Za tisti dan so na
svetišče povabili nadškofa Die-
ga Causera, po rodu sicer iz
Mojmaga, ki vendar ni še po-
trdil svoje prisotnosti. Poletna
romarska sezona se bo za-
ključila v nedeljo, 2. oktobra,
ko bo za zadnji dan obratovala
žičnica.
Žabniški župnik in rektor
višarskega svetišča Dionisio
Mateucig pravi, da bodo v te-
kočem svetem letu usmiljenja
na Višarjah odprta sveta vrata
z možnostjo spovedi z molit-
vijo svetega očeta.
Po starem izročilu je žabniški
pastir leta 1360 iskal izgublje-
ne ovce in jih končno našel
prav na Višarjah. Klečale so
okrog rušja. V grmovju je pa-
stir našel lesen kip Marije z De-
tetom. S sabo ga je odnesel k
župniku v Žabnice. Naslednji
dan pa se je kip čudežno vrnil
na Višarje. Čudež se je pono-
vil: tretji dan, ko so kip spet
nesli v Žabnice, vendar so ga
kasneje ponovno našli na
Višarjah. Z dogajanjem je žab-
niški župnik seznanil oglejske-
ga patriarha, ki je dal postaviti
kapelico na kraju, kjer so našli
sveto podobo. Med stoletji je
nastalo današnje svetišče, ki
povezuje Slovence, Furlane,
Nemce in Italijane.
Luciano Lister
  dor je v petek zvečer, 3. ju-
nija, prišel na koncert na
goriški grad v Grofovo
dvorano, da bi prisluhnil
mešanemu pevskemu zboru Loj-
ze Bratuž, ki ga vodi David Ban-
delj, in vokalni skupini Ardeo iz
Šempasa, ki jo vodi Mojca Cej, je
ostal prijetno presenečen, saj se
je goriški zbor predstavil s pov-
sem novim programom in z no-
vim zvenom harmonične
uglašenosti. Tisti, ki smo v prete-
klosti poznali petje zbora Bratuž,
smo tokrat poslušali povsem pre-
novljeno petje, zdelo se nam je,
kot da bi poslušali povsem nov
zbor.
Veliko se nas je zbralo v Grofovi
dvorani, kot prve so suvereno za-
pele pevke sestava Ardeo, ki so v
spremnem koncertnem li-
stu zapisale, da “gorijo od
energije do ustvarjanja, žari-
jo od veselja in ljubezni do
glasbe in petja”, kot so tudi
povedale, da so zaljubljene
v življenje. Dekleta so pod
vodstvom Mojce Cej zapele
najprej Simonitijevo Noč,
nato znano Lean on me Bil-
la Whitersa, dalmatinsko
Eto plitem mrižu svoju, pe-
sem Fala Vlaha Paljtaka, do-
besedno razživele so se v zi-
mezeleni Ne čakaj na maj
Boruta Lesjaka v priredbi Nade
Žgur, nastop pa so zaključile z be-
lokranjsko Aj, zelena je vsa gora
v priredbi Uroša Kreka.
Mepz Lojze Bratuž pa se je pod
vodstvom dirigenta Davida Ban-
dlja najprej pred-
stavil s pesmijo
Patricka Quag-
giata Aj, zelena je
vsa gora, šlo je za
priredbo ljudske
pesmi iz Bele
krajine. Goriške
pevke in pevci so
nadaljevali s pe-
smijo Le tre so-
relle, priredbo
istrske ljudske
Andreja Makorja. Oddolžili so se
tudi Stanku Jericiju z njegovo pri-
redbo ljudske slovenske Dekle na
vrtu, izvedli so tudi pesem Pavla
Merku’ja Dve let an pu (po zapi-
su do Štoblanka), medtem ko je
bila naslednja pesem z naslo-
vom Venite, rož’ce moje pri-
redba ljudske Mirka Fileja. Na-
dalje so zapeli Kaj ti je deklica,
slovensko ljudsko v priredbi
Nataše Kocijančič, medtem
ko je bila priredba medjimur-
ske ljudske Protuletje delo
Ubalda Vrabca. Mepz Lojze
Bratuž je svoj koncert zaključil s
priredbo ljudske iz Beneške Slo-
venije Eno drevce mi je zraslo, ki
jo je pripravil Ambrož Čopi. Šlo
je torej za zaokrožen izbor go-
riških in širše primorskih sklada-
teljev.
Za zaključek sta zbor Bratuž in
pevski sestav na željo, skorajda
zahtevo!!!, polne Grofove dvora-
ne še skupaj zapela!
Lep koncert se je zaključil z
druženjem ob kozarcu in prešer-
nim petjem znanih pesmi, ki vse
prave pevce združijo po vsakem
dobrem koncertu, pa naj gre za
pesem Dajte novici, kar ji gre…
ali pa Na mnogaja ljeta…
TIP
K
S 3. strani
“Biti športnik ...”
Če bi od vseh teh let,
ki ste jih preživeli s So-
kolom, morali izbrati
en dogodek, ki vam je
še posebno pri srcu,
katerega bi opisali?
Odbojkarsko tekmo, ko
smo se prebili v B-ligo,
kar je bilo nekaj res edin-
stvenega. Dekleta so po
tekmi še vsaj pol ure vri-
skala. To so res nepopi-
sne stvari, ko to doživljaš
po dveh urah ali več
igranja. To kot trener. Kot
igralec pa finale na mla-
dinskem prvenstvu, ko
sem igral pri Boru, kot
mladinec, ko smo bili v
Covercianu na državnem
finalu mladincev in to je
bil za nas največji do-
sežek. Na tistih posteljah,
kjer smo spali mi, so te-
den prej spali Mazzola,
Rivera in drugi, kar je bi-
lo za nas super!
Glede na dolgoletne
izkušnje v raznih vlo-
gah, kateri je vaš pred-
sedniški cilj?
Predsedniški cilj mora bi-
ti predvsem dosegljiv cilj.
Naloga predsednika je,
da usklajuje odbor, eki-
pe, delovanje, da ni pre-
ferenčnih in ne vem
kakšnih teženj in predv-
sem to, da prevzema do-
ločene odgovornosti. Cilj
je, da društvo ohraniš pri
dostojnem življenju, da
čimveč ljudi sodeluje, kar
pa danes ni lahko.
Če počasi zaključiva
pogovor, kaj pomeni
biti športnik?
Biti športnik je življen-
jska izbira, da torej uskla-
juješ svoje življenje s
športnom. Športnik in
ne občasni rekreativec je
tisti, ki si da v glavo, da
mora in hoče nekaj nare-
diti na športnem po-
dročju in mora zato osta-
le dejavnosti podrediti
temu. Seveda ti mora biti
to všeč. Po mojem
mnenju ne smejo obsta-
jati izgovori, češ da 'mo-
ram to ali drugo, nisem
imel časa, nisem prišel
na trening', … Če je prio-
riteta biti športnik, mora
to biti prioriteta. Seveda
je predpogoj pri mladih
šola, a tudi to se da ure-
diti. Tudi v družini sem
lahko videl, da so bili
otroci tako dobri športni-
ki, kot so bili tudi dobri
v šoli.
Se je odnos mladih do
športa spremenil?
Ja, sedaj so v povprečju
veliko bolj lagodni. Ni
jim povšeči trpljenje. Ne
velja 100%, ampak na
splošno je mladina bolj
lagodna, pričakuje, da bo
prišlo vse z lahkoto. Mor-
da tudi zato, ker ima da-
nes mladina izbire. Ne-
koč nismo imeli izbir. V
vasi je bil en šport, zdaj
pa lahko preskakujejo iz
enega športa v drugega.
Foto Tina Paljk
Koncert na goriškem gradu
Zbor Lojze Bratuž in skupina
Ardeo prepričljivo!
Foto Tina Paljk
Slovenija 9. junija 2016 13
Knjiga o vlogi nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije
Dvomi o tem, ali je sedanja oblast 
v Sloveniji sploh zakonita
  a tako imenovane navad-
ne ljudi, to je za splošno
javnost, so pomembne
novice že tiste o slabem vreme-
nu, ki kar traja, pa o človeških ri-
bicah, ki so se izlegle v Postojnski
jami, o čemer so kot o veli-
kem čudežu narave poročali
mnogi svetovni mediji.
Počitnice in dopusti so pred
vrati in večina Slovencev, ki
bodo glede na svoje fi-
nančne možnosti to zmogli,
bo tudi letos preživela svoj
oddih ob hrvaški obali Ja-
drana.
Ko politika postaja čedalje
bolj aktivna, pa ji volilci
čedalje manj zaupajo. Mediji
objavljajo spomine in druga
pričevanja udeležencev osa-
mosvojiteljskih dejanj in bo-
jev, a občila leve ideološke in
politične opredelitve
molčijo o bistvenem, nam-
reč o tem, da državo zdaj vo-
dijo stranke in osebnosti, ki
so nasprotovale osamosvo-
jitvi. Zato na proslavah in
drugih obeleževanjih slo-
venske osamosvojitve lagod-
no sedijo v prvih vrstah, se
smehljajo in govorijo, da v
Sloveniji pravzaprav ni večjih
težav, saj da je sedanja vladna
koalicija državi zagotovila poli-
tično stabilnost.
Sedanja koalicija je res trdno v se-
dlu in sploh noče imeti nobene-
Z ga stika z opozicijo, tako da po-staja aktualno vprašanje, kako ra-zložiti in utemeljiti slovensko ra-
zličico parlamentarne demokra-
cije. Pa vendar bo potrebno na
politični in parlamentarni ravni
odgovoriti na vprašanje, ali je se-
danja oblast v Sloveniji sploh za-
konita, legalna. Boris Štefanec,
predsednik komisije za pre-
prečevanje korupcije, je namreč
potrdil, da sta Goran Klemenčič
in Drago Kos v prejšnji komisiji
delovala politično in nezakoni-
to. Obveljalo je poročilo o pre-
moženjskem stanju Janeza Janše,
zaradi katerega je leta 2013 padla
njegova druga vlada, poročilo pa
je sedaj javno razgalil
Boris Štefanec, z izja-
vo, “da je bilo to po-
litično odločanje”.
Dodajam, da je bilo
omenjeno poročilo
povod za splošno
gonjo zoper Janeza
Janšo, dokler on in
vlada nista bila od-
stranjena z oblasti.
Zaradi nezakonitega
ravnanja z Janezom
Janšo naj bi bile vse
naslednje vlade, ki so
bile v Sloveniji, neu-
stavne in nezakonite.
Po mnenju opozicije
bi ta zapleteni pravni
in politični primer
morali rešiti z novi-
mi parlamentarnimi
volitvami. Toda vla-
dajoča koalicija o
tem noče niti razpra-
vljati in bo najbrž
ohranila na položaju
Gorana Klemenčiča, ministra za
pravosodje, ki se je kot predsed-
nik nekdanje komisije za pre-
prečevanje korupcije najbolj an-
gažiral v pogromu zoper Janeza
Janšo.
Navajam nekatere nadaljnje po-
drobnosti o političnih razmerah
in težnjah v mesecu juniju, ko
proslavljamo 25-letnico osamo-
svojitve. T. i. vztrajniki, ki se zbi-
rajo pred sodno palačo v Ljublja-
ni, pravijo, “da bo njihova vztraj-
nost rodila sadove”. Dodajajo,
“da Slovenija ne bo demokra-
tična in ne svobodna, dokler bo-
do najvišje položaje v parlamen-
tu, vladi in v pravosodju zasedali
posamezniki, ki so z direktnim
namenom delovali protiustavno
in protizakonito, s tem pa tudi
daleč od demokratičnega načina
delovanja. Zato moramo vztraja-
ti in to spremeniti. Narediti mo-
ramo vse, da bodo v Sloveniji
spoštovane temeljne civilizacij-
ske norme in da se bomo vsi
državljani Republike Slovenije
počutili enakopravne in svobod-
ne”.
Med drugimi dogodki odmeva
obisk predstavnikov nekdanje
koalicije Za otroke gre, v Vatika-
nu. Njuna predstavnika Aleša
Primca in Metko Zevnik je na
Trgu sv. Petra med splošno av-
dienco pozdravil papež
Frančišek. Zahvalila sta se mu za
pomoč, ki jo je s svojimi pogledi
na družino in otroke nudil
omenjeni koaliciji v Sloveniji, da
je lahko zelo prepričljivo zmaga-
la na referendumu. Svetega očeta
sta seznanila tudi z novim Gi-
banjem za otroke in družine, in
Kam peljejo poti slovenske privatizacije?
Igre zrcalnih podob
  o gre za razpolaganje z do-
mačo srebrnino, je v Slo-
veniji vselej zelo zanimi-
vo. Nič čudnega. Gre za tisti
ključni del gospodarstva (predv-
sem ko govorimo o državnem
premoženju), ki v sektorjih, v ka-
terih še obstaja (bolj ali manj od-
krit) državni monopol, ustvarja
precejšnji denarni tok. Gre skrat-
ka za pipice, ki še niso usahnile.
In kjer se lahko kuje dobiček. To
so na primer podjetja, ki proiz-
vajajo in prodajajo električno
energijo, to so tudi telekomuni-
kacije ali zavarovalništvo. Gneča
lobistov in posvečencev za lahke
zaslužke je v teh sektorjih
ogromna. Vlada Mira Cerarja je
lani sprejela strategijo upravljan-
ja z državnim premoženjem, ki
zagotavlja državno lastništvo
(oziroma prisotnost države z
večinskim deležem) v nekaterih
od teh področnih gospodarskih
panog. Pa še pomemben poda-
tek, vladi je uspelo v primeru Te-
lekoma zaobiti obvezo, ki jo je
sprejela pred Brusljem. Potem ko
je bilo lani, približno v tem ob-
dobju, že dogovorjeno, da bo bri-
tanski sklad Cinven kupil sloven-
skega telekomunikacijskega ope-
raterja, je v nekaj tednih prišlo
do precejšnjih preobratov, zaradi
katerih je prodaja nazadnje padla
v vodo.
Faktor DUTB
Pri vprašanju privatizacije pa je
tukaj še en pomemben dejavnik.
Slaba banka oziroma Družba za
upravljanje terjatev bank. Tudi ta
organ, ki je bil ustanovljen v ok-
viru načrta bančne sanacije leta
2013, ima med glavnimi naloga-
mi prodajo posameznih kosov
domače srebrnine. V zadnjem le-
tu je bila tako tudi DUTB zelo po-
K gosto v ospredju medijske pozor-nosti. Naloga slabe banke je ta,da prevzame iz portfeljev posa-
meznih bank slabe in nedono-
sne kredite in da jih proda more-
bitnim investitorjem. Z odku-
pom slabih terjatev dobi novi in-
vestitor dejansko tudi upravljal-
sko moč v podjetjih, imetnikih
dolga. Zaradi tega so bili tudi in-
teresi in polemike okoli te
družbe v zadnjih dveh letih in
pol (od njenega zagona dalje) to-
likšni. Med odmevnejšimi pote-
zami slabe banke je bila tako pro-
daja slabih terjatev nekdanjega
velikana ACH. Slaba banka je
prodala terjatve Elana. Nedavno
je DUTB prodal tudi terjatve do
Grepa, gradbinca, ki je z gradnjo
Stožic v slovenskem bančnem si-
stemu izkopal 100 milijonov
evrov globoko luknjo. Posebej
odmevno je bilo v tem obdobju
tudi upravljanje terjatev Save,
družbe, ki je bila nekdaj vodilna
v industriji pnevmatik in je v
zadnjih letih bolj znana po turi-
stičnih ponudbah in hotelih.
Hoteli so po mnenju države tako
pomembna strateška investicija,
da je vlada posegla in terjatve Sa-
ve, ki jih je prevzela DUTB z na-
menom prodaje, prenesla na
državnega upravljalca premožen-
ja – Slovenski državni holding.
Slovenski “šoping”
Toliko v pojasnilo, zakaj so posli
s prodajami terjatev tako po-
membni in donosni. Prejšnji te-
den je v medijih začela krožiti
novica, da naj bi se za odkup ter-
jatev začela zanimati tudi sloven-
ska podjetja. Ker so posamična
slovenska podjetja le premajhna
za pomembnejše investicije (te
merimo v desetinah in stotinah
milijonov evrov), naj bi v Slove-
niji ustanovili sklad za odkupo-
vanje slabih terjatev. Na čelu tega
sklada naj bi bil luksemburški
sklad York z začetnim kapitalom
v višini 50 milijonov evrov (ta
sklad je prisoten tudi pri odkupih
slabih terjatev drugih podjetij).
Preostanek zagonskega kapitala
naj bi prispevala slovenska pod-
jetja. Kaj je pri tem tako čudno?
Dejstvo, da je finančni domet
slovenskih podjetij premajhen za
take finančne operacije. Pred do-
brim letom je slabe terjatve svo-
jih podjetij poskušal ponovno
odkupiti Stojan Petrič iz Kolek-
torja (govorilo se je, da bi postal
neizvršni direktor DUTB), a je
projekt nato klavrno propadel.
Edini slovenski “prev-
zem” slabih terjatev je
bil že omenjen prenos
Save iz DUTB na SDH.
In to je izvedla vlada
– torej politika in ne
gospodarstvo. Zato je
bila novica o sloven-
skem skladu za odkup
terjatev, ki jo je objavil
Dnevnik, dokaj nena-
vadna. V članku je no-
vinarka posebej izpo-
stavila dve zadevi.
Prvič, slovenski pod-
jetji, ki se za to zani-
mata, naj bi bili Modra zavaro-
valnica in Triglav. Drugič, zani-
manje naj bi vladalo tudi za od-
kup tveganih slabih kreditov, za
katere obstaja realna možnost, da
bodo v investitorjevem portfelju
ustvarili samo še večjo luknjo.
Kdo so slovenski investitorji?
To, da sta Modra zavarovalnica
in Triglav potencialna vlagatelja
v sklad, sta nakazali tudi njuni
vodstvi z molkom ali posrednimi
vijuganji v odgovoriih na
vprašanja novinarke. Ob tem
pa... zakaj njuno zanimanje ni
dobro? Modra zavarovalnica
(njen ustanovitelj je državni Kad)
je svojstven hibrid, ki je po
osnovni dejavnosti pokojninski
sklad za dodatno pokojninsko za-
varovanje. Ljudje torej v Modro
zavarovalnico vlagajo denar, da
bi čez čas dobili višjo pokojnino.
Kljub temu pa so pri Modri zava-
rovalnici mimo pokojnin v
prejšnjih letih »v prostem času«
še upravljali z lastniškimi deleži
nekaterih podjetij, kakršna so
Cinkarna Celje, šempetrska Le-
trika, domžalski Helios ali Poza-
varovalnica Sava. Upravljanje s
pokojninami in z lastniškimi de-
leži podjetij nekako ne gre skupaj
že zaradi tveganj, ki se lahko pre-
našajo iz enega poslovnega po-
dročja v drugo. Toliko bolj
vprašljiva je zaradi tega možnost,
da bi državni pokojninski sklad
upravljal s slabimi in tveganimi
terjatvami prezadolženih sloven-
skih podjetij. Podobno velja za
Triglav, ki ga je država razglasila
za strateško naložbo: gre za naj-
večjo zavarovalniško ustanovo v
Sloveniji, ki je še kako pomem-
bna za vse plačnike premij. Tve-
gane naložbe ne spadajo v nara-
vo take firme. A da bo slika bolj
razumljiva, gre morda še omeni-
ti, da je pri Modri zavarovalnici
predsednik uprave Borut Jamnik,
ki velja za enega od najpomem-
bnejših in najbolj vplivnih upra-
vljalcev z državnim premožen-
jem v Sloveniji. Danes je na pri-
mer ob primarni funkciji na čelu
Modre zavarovalnice še predsed-
nik nadzornega sveta v Teleko-
mu (v gornjih vrsticah smo ome-
nili miniranje postopka prodaje),
Cinkarni Celje in Združenju nad-
zornikov Slovenije.
Vse je odvisno od zornega kota
Modra zavarovalnica in Triglav
bi z odkupovanjem terjatev skrat-
ka širili svoj vpliv v slovenskem
gospodarstvu, a bi s tem postavili
pod vprašaj učinkovitost svojega
osrednjega poslovanja in usodo
zavarovancev. Vpliv bi širil tudi
Borut Jamnik. Velja za človeka,
ki je bilzu Socialnim demokra-
tom in Desusu in ki je, če poeno-
stavimo, zagovornik ohranjanja
gospodarskih vzvo-
dov v državnih ro-
kah. Bitka za vpliv je
seveda zaskrblju-
joča, posebej, ko se
financira iz davko-
plačevalskega de-
narja (to velja za
Modro zavarovalni-
co in za zavarovalni-
co Triglav).
Ok, to je jasno. Am-
pak... Dnevnikov
članek (objavljen 27.
maja na prvi strani),
ki omenja ustanovi-
tev “slovenskega sklada”, je po-
trebno postaviti v primeren ok-
vir, da razumemo širšo zgodbo.
Spomnimo naj, da je Dnevnik
kot osnovo za tvegan slovenski
sklad postavil zagonski kapital
luksemburškega podjetja York.
To je pomembno. Zakaj?
Časopis Dnevnik je v lasti Držav-
ne založbe Slovenije (DZS) in
njenega prvega človeka Bojana
Petana. DZS se je v predkriznih
letih na slovenskem trgu konso-
lidiral s številnimi menedžerski-
mi prevzemi in je danes lastnik
Term Čatež in Marine Portorož.
Ker so zgodbe slovenskih prev-
zemnikov večinoma podobno
neuspešne, naj povemo, da je tu-
di Petan danes v velikih težavah
in da ima DZS za več kot 150 mi-
lijonov evrov finančnih obvez-
nosti. Tudi v tem primeru je po-
segla DUTB, ki je danes lastnica
80 milijonov evrov terjatev hol-
dinga DZS. Med pomem-
bnejšimi upniki DZS pa je tudi...
luksemburška družba York. No,
ja, pa smo tam!
Sklad York je pred dobrim ted-
nom odkupil terjatve do DZS, ki
jih je imela Gorenjska banka v
višini 13 milijonov evrov. Če
sklenemo ta krog: ko je Dnevnik
pisal o ustanavljanju sklada za
odkup slabih terjatev, v katerem
naj bi sodelovali sklad York in
slovenski Modra zavarovalnica
ter Triglav, je dejansko pisal o ti-
stem skladu, ki je ravnokar kupo-
val slabe kredite njegove matične
firme - DZS.
Vsaka zgodba ima svojo moralo
Kaj lahko razberemo iz tega?
Predvsem gre za stvarni prikaz
dinamik v slovenskem gospodar-
stvu. Gre za interne boje za pre-
vlado in za osvojitev postojank
na pogorišču, ki ga za sabo pušča
kriza. Petan je bil pred časom
med vplivnejšimi slovenskimi
managerji, ki je danes v krizi. Fi-
nančni imperij, ki ga je zgradil,
mu polzi iz rok. Ker so apetiti po
Termah Čatež in turističnih
kompleksnih v Sloveniji pre-
cejšnji (zgodba Save nam veliko
pove), ga najbrž skladi, ki se za
njegovo premoženje zanimajo,
še kako strašijo. Poleg luksem-
burškega Yorka pa Petana najbrž
skrbijo predvsem slovenski
»iskalci vplivnih in oblastnih po-
stojank«, ki bi jih lahko zamikalo
njegovo premoženje.
Članek v Dnevniku, ki prikazuje
neko realno stanje, tako dejansko
posreduje tudi širšo sliko zrcal-
nih podob današnjega slovenske-
ga gospodarskega stanja.
kil
dejala, da si zanj želita njegov
blagoslov. Aleš Primc je dejal,
“da novo Gibanje iz naše vere
črpa moč za svoje delovanje”, in
sporočil, da sta on in gospa Zev-
nik povabila papeža, naj obišče
Slovenijo.
Celjska Mohorjeva družba pa je
izdala knjigo o vlogi nadškofa dr.
Alojzija Šuštarja pri osamosvojit-
vi Slovenije. Gre za eno najpo-
membnejših del o tistem času, ki
ga je opisal avtor knjige Jernej
Vrtovec. V knjigi zajema in
obravnava bogato dokumentar-
no gradivo in z njim osvetljuje
vlogo nadškofa v času pred osa-
mosvojitvijo Slovenije in po njej,
njegove izjemne mednarodne
povezave, ki so odločilno vpliva-
le na potek osamosvojitvenih
dogodkov, pa njegovo prizade-
vanje za spravo v slovenskem na-
rodu. Bil je skratka velik človek,
demokrat in pokončen Slovenec.
O tem so v knjigi objavljena tudi
pričevanja dr. M. Dolinarja, dr.
Antona Jamnika ter nadškofovih
sorodnikov in sodelavcev.
Več novosti je tudi na drugi stra-
ni političnega odra, na območju
levice torej. Socialni demokrati
so ustanovili Forum starejših čla-
nov stranke, ki naj bi s svojimi
izkušnjami in znanjem pomagali
stranki pri izvajanju njenega pro-
grama. Pri tem je aktivno sode-
loval tudi Milan Kučan, ki ga
mnogi priznavajo in upoštevajo
kot edinega resničnega predstav-
nika slovenske levice. S področja
strankarskih prizadevanj še na-
vajam, da je skupina skrajnih le-
vičarjev v nekdanji Titovi rezi-
denci na Bledu ustanovila novo
stranko z imenom Socialistična
partija Slovenije.
Življenje v Sloveniji pa bujno
utripa in se kaže v mnogih
značilnostih, čeprav nad vsem
lebdi negotovost o tem, kaj se bo
v prihodnosti s Slovenijo doga-
jalo. V društvu slovenskih pisa-
teljev so ogorčeni nad predlo-
gom novele zakona o visokem
šolstvu. Ta dopušča, da študij na
slovenskih univerzah in v samo-
stojnih visokošolskih zavodih
poteka tudi v tujem jeziku. Pisa-
telji ministrico za izobraževanje,
znanost in šport, Majo Makovec-
Brenčič, pozivajo k odstopu,
predsednika vlade Mira Cerarja
pa vabijo, da razmisli o svoji ob-
jektivni in tudi subjektivni od-
govornosti. Pisatelji so v svojem
dokumentu še zapisali, “da od-
pravljanje slovenskega jezika na
vseh ravneh njegove rabe, od
vrtcev do visokošolskih ustanov,
pomeni, rečeno v duhu da-
našnjega ubožnega časa, izdajo
lastnega naroda. Lahko razpro-
damo vse, a slovenskega jezika
ne damo”.
Toda dogodek, ki bo za nas ne-
mara najbolj škodljiv in celo uso-
den, pomenijo azilanti, ki so
začeli prihajati v Slovenijo. Vlada
prikriva podrobnosti, njej na-
klonjeni mediji pa prišleke, ki
naj bi nekoč postali celo stalni
prebivalci in državljani Sloveni-
je, hvalijo in jih dvigajo v nebo.
K nam naj bi prišlo 567 prosilcev
za azil, skupaj z drugimi primeri
pa bi v Sloveniji za vedno ostalo
najmanj 425 ljudi. Vlada je s svo-
jo politiko sprejemanja prebežni-
kov, trošenja velikih sredstev
zanje ter zanemarjanja naših na-
rodnih interesov pač prevzela
zgodovinsko odgovornost do
slovenske družbe in države. Lah-
ko se zgodi, da bo za svojo poli-
tiko in dejanja glede sprejemanja
beguncev morala odgovarjati.
Marijan Drobež
Dr. Alojzij Šuštar
Aktualno9. junija 201614
NATUROPATSKI NASVETI (111)Erika Brajnik
KOŽA MED NAJVEČJIMI ORGANI
TELESA, KAJ NAM PRIPOVEDUJE,
KAKO JO OPAZOVATI?
Izhajajoč iz tega dejstva lahko rečemo, da se na
koži zrcalijo notranji organi telesa in da je koža
povezana dejansko s celim telesom.
Na koži se pojavljajo določeni znaki, kot so ogrci,
akne, ekcemi, materina znamenja, lise, lišaji, gli-
ve. Večkrat za to krivimo starost, hormone, ven-
dar se po tradicionalni kitajski medicini in dru-
gih vzhodnjaških medicinah določene težave
zrcalijo na koži, saj je koža povezana z notranjimi
organi in se tako njihovo nepravilno delovanje
odraža tudi na koži. Telo nam nekaj sporoča, sa-
mo poslušati ga moramo.
Področje, kjer se madež pojavi na telesu, nam
razkrije težavo določenega organa v telesu. Poleg
kraja madeža so za določanje težave telesnega or-
gana pomembni tudi oblika, barva in narava
znaka.
JETRA
Koža olivno temne barve, ki hitro porjavi, pripa-
da tendenčno jetrnemu tipu. Ko pa taka koža po-
stane sivkaste – mat barve ali se na njej pojavijo
rjavi madeži, starostne lise, srbeči izpuščaji, der-
matitis, psoriaza, lupus, koprivnica itd., nam
kaže o slabem delovanju jeter. Na otip bo taka
koža suha, topla in zagorele barve. Maščoba se
nabira predvsem na predelu stegen in zadnjice.
SRCE
Ko se koža obarva rdeče, predvsem v predelu gla-
ve in prsi in je na otip topla in polna vode, govo-
rimo o srčnem deficitu oziroma se energije srca
ne pretakajo pravilno. Okončine so navadno
otečene, vroče in rdeče barve. Maščoba se nabira
predvsem na predelu trebuha.
VRANICA
Ko se po koži pojavijo živordeče pikice, koža pa je
polna celulita, gub, mlahava, ovela z vidnimi
žilami, ki lahko tudi izstopajo, nam telo govori o
vraničnem deficitu. Okončine so v teh primerih
hladne in oranžne barve. Maščoba se kaže po ce-
lem telesu v obliki celulita in na notranji strani
nog (ko imamo noge na X).
LEDVICE
Koža, ki je hladna, bleda in vlažna, na obrazu pa
se pogosto pojavijo modri podočnjaki, nam spo-
roča ledvični deficit. Okončine so
mrzle, modrikaste barve oziroma le-
dene in vlažne, oseba se poti predv-
sem po podplatih in dlaneh, navad-
no je v nogah in rokah prisoten
hlad, ki boli! Simptomi se kažejo
predvsem na okončinah. Maščobe
ni!
PLJUČA
Ko se koža kaže kot iz porcelana,
snežno bela in so na njej prisotne
pegice, bele lise ali madeži, ki ne
srbijo, govorimo o pljučnem defici-
tu. Tudi ta koža je po naravi bolj
vlažne konsistence, oseba se poti po
stopalih, vendar okončine niso mrzle. Madeži se
pojavijo po obrazu, prsnem košu in hrbtu.
Maščoba se kaže predvsem na hrbtnem in ra-
menskem delu.
Naše telo je ena celota, ki se zrcali v vsakem delu
telesa, tudi npr. na podplatu, v ušesu, hrbtu, koži
idr.
Naturopatija je veda, ki obravnava človeka celo-
stno, deluje predvsem preventivno, uči posamez-
nika prepoznati šibke točke telesa in mu nudi
tehnike krepitve organizma, da bi se izognil bo-
lezni. Naturopatska filozofija je naslednja – če za-
tremo obolenje v nastajanju, do njega sploh ne
bo prišlo!
V tem primeru nam je v veliko pomoč opazovan-
je enega izmed največjih organov telesa – kože!
/ konec
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 7. junija, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (19) Mariza Perat
Dohod do votline pa je na levi strani reke Gave
zapiral potok, ki je gnal mlin Savy. Ta potok je
bilo treba prebresti. Toinette in Jeanne sta se
brez pomišljanja sezuli in kljub ledeno mrzli vo-
di kmalu pristali na drugem bregu. Bernardka
je oklevala. Če stopi v vodo, se ji bo naduha go-
tovo poslabšala. Vendar druge izbire ni bilo.
Počasi se je začela sezuvati, ko je nenadoma za-
slišala šum kakor šum vetra. Deklica se je
začudeno ozrla.
Ob reki Gave so
rasli topoli, to-
da nobena veja
se ni zganila.
Morda pa se je
zmotila? Spet se
je začela sezu-
vati, ko je zno-
va zaslišala isti
šum. Vsenao-
krog je bilo
mirno, le ob
vznožju votline
se je rožni grm,
ki je tam rastel,
rahlo zibal.
Bernardka pri-
poveduje:
“Ko sem se
ozrla proti votli-
ni, sem opazila,
da se rožni grm
ob njej ziblje. V
istem trenutku
je votlino zajela
svetloba, sredi
katere se je pri-
kazala čudovito
lepa, mlada Go-
spa. Zdrznila
sem se in si po-
mela oči, toda Gospa je venomer stala pred me-
noj. Nosila je dolgo belo obleko, izpod katere
so se videli samo prsti njenih nog. Vrat ji je krasil
bel trak, glavo ji je pokrival bel pajčolan, ki ji je
preko ramen segal do tal. Na vsaki nogi ji je žare-
la kot zlato rumena vrtnica. Zdelo se je, da sta
vrtnici pripeti na rob obleke. Pas je bil sinje bar-
ve in ji je padal do kolen. Držala je sklenjene ro-
ke, ob njih pa ji je visel rožni venec. Bil je rumen
kot vrtnici, jagode na njem so bile velike in bele
ter zelo oddaljene druga od druge”.
Bernardka je, gnana od neznane sile, poklekni-
la, vzela rožni venec in se hotela pokrižati, toda
roke nikakor ni mogla dvigniti do čela. Polotil
se je je neznan strah. Tedaj pa je Gospa dvignila
svoj rožni venec do čela, Bernardka se je znova
poskusila prekrižati in tokrat se ji je to v njeno
veliko veselje posrečilo. Pričela je moliti, nezna-
na Gospa pa je besede izgovarjala le ob koncu
vsake desetke. Ko je Bernardka odmolila, se ji je
Gospa nasmehnila in izginila. Votlino je spet za-
jela tema.
Deklica je še naprej nepremično klečala in zrla
proti votlini. Gotovo se ni zavedala veličine do-
godka, katerega je pravkar bila deležna in preko
katerega se bo na svet razlilo toliko milosti.
Na drugem bregu sta medtem Toinette in Jean-
ne dračje povezali v tri snope. Bernardka je tedaj
vstala, se brez pomišljanja sezula in prebredla
ledeno mrzli potok. Mraza ni občutila.
“Ste vidve kaj videli? ” je vprašala obe spremlje-
valki.
“Ne. Kaj naj bi bili videli? ” sta se ti začudili.
“Če vidve nista ničesar videli, tudi jaz nisem”,
je kratko odvrnila Bernardka.
Deklici pa se nista dali kar tako odpraviti in sta
toliko časa silili v Bernardko, da jima je ta vse
razodela.
“Pa nikar ne pravita tega doma! Mati bi me go-
tovo okregala! ” je še zaprosila.
Seveda deklici nista molčali. Bernardka je zato
doma morala materi ves dogodek še enkrat po-
noviti, mati pa je samo rekla:
“Zmotila si se! Bržkone si videla kakšen bel ka-
men! ”
Nedelja - 14. februarja - 2. prikazovanje
Bernardko je spomin na čudovito doživetje kar
naprej spremljal in najraje bi se bila vrnila k vo-
tlini. Ta želja se je v nedeljo, 14. februarja, poja-
vila s tako silo, da se ji ni mogla ustavljati. Takoj
po maši se je s sestro in drugimi deklicami po-
dala na kraj prikazanja. Še poprej so se vse usta-
vile v cerkvi in tu vzele blagoslovljeno vodo. Ne-
katerim je namreč prišlo na misel, da je prikazen
morda hudobni duh. Na stezi, ki je vodila k vo-
tlini, se je Bernardka spustila v tek. Ko so ostale
deklice prispele do nje, je pred vidkinjo že stala
Gospa.
“Če ste od Boga”, je plašno spregovorila Bernar-
dka, “pridite bliže, če ne... ”
Toda ni dokončala stavka. Gospa je brez okle-
vanja stopila na rob votline in se nasmehnila.
Medtem je Bernardka že prešla v zamaknjenje.
Njen obraz je bil bled, oči pa nepremično uprte
v votlino. Prijateljice so jo hotele dvigniti, da bi
odšla z njimi domov, a bila je tako težka, da je
niso mogle premakniti. Tekle so po pomoč v
bližnji mlin Savy. Mlinar Antoine Nicolau,
močan 28-leten mladenič, je moral uporabiti
vso svojo mlado, krepko moč, da je deklico dvi-
gnil in ji pomagal priti do mlina, kjer se je za-
maknjenje končalo. Mlinarjeva družina in so-
sedje, ki so medtem prihiteli, niso mogli dou-
meti, kaj se z Bernardko godi.
/ dalje
Župna cerkev v Lurdu
Naše zdravje
Življenjski stil in rakasta
obolenja
  ronične in
degenerativne bolezni
povzročajo v Evropi več
kot 80% smrti in rakasta
obolenja predstavljajo med
njimi 20%. Skoraj polovica
teh bolezni je vezana na
življenjski stil, in sicer na
čezmerno uporabo alkohola
in tobaka, na nezdravo
prehrano, na debelost in
premajhno fizično dejavnost.
To izhaja iz raziskave Deželne
agencije za zdravstvo dežele
Toskana, ki je pregledala
podatke o umrljivosti
Italijanov. Tako so znani
podatki za leto 2012, ki
potrjujejo, da je 45% smrti
zaradi raka v Italiji možno
pripisati gornjim rizičnim
faktorjem. Posebej za deželo
Furlanijo-Julijsko krajino
veljajo naslednji podatki:
57,3% za moške in 35,6% za
ženske.
Prav zaradi teh podatkov
Državni načrt za preventivo
(Piano nazionale della
Prevenzione) za obdobje 2014-
18 predvideva vrsto pobud za
zdravo življenje. Boj proti
čezmerni uporabi alkohola in
tobaka ter vabilo prebivalcem
za zdravo prehrano in za večjo
pozornost fizični dejavnosti,
so glavne točke tega
programa.
Eden od glavnih faktorjev je
še vedno tobak. 31. maja je bil
K kot vsako leto svetovni danbrez tobaka in prišli so na dannovi podatki. Kadilcev je še
vedno preveč, in sicer v
Sloveniji in v Italiji okoli 20%
prebivalcev. Cilj za prihodnja
leta je v razvitih državah ta, da
bi kadilo največ 5%
prebivalstva. Zaradi bolezni, ki
jih povzroča kajenje, umreta
dve tretjini kadilcev, ki v
povprečju izgubijo od deset do
petnajst let življenja. Uporaba
elektronskih cigaret ni
zmanjšala števila kadilcev, ker
mnogi še naprej uporabljajo
tudi cigarete. Ena od akcij, ki
jih bodo države Evropske
skupnosti začele izvajati, je
uvedba enotne embalaže
tobačnih izdelkov. Ugotovili
so namreč, da so zavajajoči
elementi na paketih cigaret
bolj uspešni kot opozorila o
škodljivosti kajenja. Kot
pravijo predstavniki Svetovne
zdravstvene organizacije: “Če
odstranimo okrasje, sijaj in
zavajajoče elemente na
embalaži tobačnega izdelka,
ostane le še škatlica
smrtonosnih izdelkov”. Tako
bodo odstranjene vse
značilnosti in oznake tržne
znamke. Vse dovoljene
navedbe bodo na embalaži
natisnjene v standardizirani
pisavi in velikosti. Ta odločba
že velja v Avstraliji, kjer so
tako v dveh letih znižali delež
kadilcev od 19.4% na 17.2%.
B. S.
Aktualno 9. junija 2016 15
  judje smo si različni. Vsak izmed
nas je svet zase. In vsak izmed nas
doživlja stvari drugače. Z dru-
gačnimi občutki, drugačnimi cilji in
pričakovanji. Pa tudi z drugačnega zor-
nega kota. Eni pravijo, da je zato svet
lepši in zanimivejši, drugi so nekako
prepričani, da je ravno različnost naj-
večkrat vzrok za spore, nerazumevanje
in seveda... vojne. Pa vendar, ko bi si bili
vsi na las enaki in bi ne bilo razlik, bi
bil svet dolgčasen in enoličen. Pa tudi
rasti in razvoja bi ne bilo brez soočanja
mnenj in raznolikih nazorov.
Ta raznolikost, ki jo zaznavam vse nao-
koli, se mi zdi včasih prav zanimiva. Ve-
likokrat se ji ne morem načuditi in se
mi zdi celo smešna. Ravno v teh dneh,
ko se pričenja tako težko pričakovano
poletje in se kopičijo sanje in načrti,
ljudje pa se odpravljajo na daljša in
krajša potovanja, ugotavljam, kako gro-
mozansko različen je za vse nas ta po-
jem, potovanje. In kako povsem ra-
zlično pojmujemo pomen te besede.
Imam prijateljico, po rodu iz Ancone, ki
se odpravi na “pot”, če ima le nekaj ur
časa. Lani je bila vsa iz sebe, ko mi je po-
vedala, da si je ogledala vasico Sauris.
Bilo je med tednom in začudila sem se,
ker vem, da stanuje v južnem predme-
stju Vidma in poučuje nekje do sredine
popoldneva. Z možem sva šla “en skok”
(un salto - v italijanščini) do Karnije, sa-
mo tja in nazaj, peljala sva se z avtom,
nekaj pojedla v odlični gostilni, pa še
sneg sva lahko gledala skozi okno. Se-
veda je prisegala, da je Sauris enkraten
gorski biser. Sama sem molčala, ni ime-
lo smisla, da jo spet sprašujem, kaj si člo-
vek sploh lahko ogleda in vidi v pičlih
dveh urah, pozimi, ko je zunaj že tema,
pa še mraz povrhu. Mar se zaviješ
v toplo odejo in na kavču bereš
knjigo ali gledaš televizijo. Ampak
prijateljici je všeč, če lahko reče:
tam sem bila, to sem videla, šli
smo, obiskali smo, te kraje pozna-
mo. Pa čeprav samo tja in nazaj,
kot temu pravimo Slovenci. “Toccata e
fuga” imenujejo take vrste izlet in tak
način potovanja Italijani.
Ravno v zvezi s karnijsko vasico Sauris,
mi je znanec pripovedoval, da tam ne
vidiš grdih, nee-
stetskih zračnih
kablov. Vsa elek-
trika je speljana
pod zemljo. A
ljudje, ki vas obi-
skujejo, tega še vi-
dijo ne, kaj šele,
da bi trud in priza-
devanje do-
mačinov za lepši
videz vasi znali ce-
niti. Ker večina
potuje tako, kot
moja prijateljica.
Avto in gostilna.
Avtocesta in poce-
ni obrok. In mor-
da spominek v
trgovini. Izložb
namreč nikoli ne
pozabijo pogleda-
ti. Tja in nazaj... da človeku ni dolgčas
doma... Komu pa je sploh še do tega, da
bi si vzel čas za sprehod, za klepet z do-
mačini in prisluhnil utripu kraja. Potu-
jemo tako, kot živimo. Naglo in
površno.
Morda sem krivična do prijateljice, ko ji
vsakič očitam, da samo hiti in ne uživa
potovanja. Praga v treh dneh, Turin čez
vikend, Belopeška jezera v par urah.
Menda tako dandanes potujejo vsi. Saj
nam vse agencije ponujajo obisk evrop-
skih prestolnic čez vikend, z letalsko vo-
zovnico, ki stane približno toliko kot
mestni avtobus. Tudi ko se ljudje
odločajo za daljše letovanje, ni več nič
drugače. Znanka ima kmečki turizem
nekje na Krasu. Ko ima goste, jih čez dan
nikoli ne srečuješ. Kje pa so, jo
sprašujem, v Sesljanu na plaži? Kje pa,
komaj da se gredo enkrat kopat, drugače
pa letajo sem ter tja po Sloveniji, Avstriji,
celo iz Šempolaja na Dunaj se peljejo in
bližnjih italijanskih mestih. Samo pre-
nočišče in izhodišče za vsakodnevno
dolgo vožnjo. Toccata e fuga, bi rekli Ita-
lijani. Prideš in že bežiš.
Sama potujem drugače. Pravzaprav, če
pomislim, sploh ne znam potovati. Jaz
se vračam. Ne vem, kaj je temu vzrok.
Morda sem nostalgik že iz otroških let,
morda predolgo živim s psi, ki so vezani
na rutino in ljubijo stalnice, morda so v
meni spomini močnejši od želje po od-
krivanju novega. Jaz se vračam, najraje
vsako leto, včasih celo vsak dan,
v iste kraje, da jih podoživljam na novo,
da jih ponovno začutim in skozi spomi-
ne okušam minevanje. In potem, po le-
tih vračanja, je nekako tako, kot bi bila
povsod doma. Kot bi povsod pognala
neke sramežljive, rahle korenine.
Če potujem, ali bolje, če se vračam, se
vračam poleti. Ko so dnevi dolgi, ko je
sonce, ko ni treba jemati s seboj kovčkov
in plaščev, a so dovolj majčka s kratkimi
rokavi, par hlač in sandale. Pripravljanja
ne maram, prtljage še manj. Morda tudi
zaradi tega ne maram dolgih potovanj.
S seboj nosim samo spomine in nostal-
gijo. In željo, da podoživljam preteklost,
poti, občutke. In kraje, ki jih ljubim.
Vračam pa se počasi, najraje parkiram
avto in grem peš po zaraščenih stezah,
skozi vasi in po pro-
menadah ob morju.
In iščem po kotičkih,
brskam po skrivno-
stih. Ko grem nekam,
grem do dna, do glo-
bine. Da postane mo-
je, da postane del
mojega življenja. Ne
maram površnosti.
In ne maram ljudi, ki
sploh ne vedo, kam
pelje steza, ki se
začenja pred njiho-
vim pragom.
Se vam je že zgodilo,
da ste pot prevozili z
avtom, pozneje pa ste
jo prepešačili? Če ste
imeli priložnost za
kaj takega, veste, ka-
ko drugačni so kraji,
poti, če greš po njih peš. Prikaže se ti po-
tok, ki ga prej ni bilo, poljsko cvetje za-
diši v najlepših barvah, veter se poigrava
s travami in gozd je veliko večji in bolj
skrivnosten. Pravzaprav je vsa pokrajina
drugačna. Odpirajo se razgledi, razkri-
vajo se barve. Akacije polnijo nebo z na-
jlepšimi vonjavami, utrip domačij govo-
ri o kraju in ljudeh, vrišč otrok polni
travnike in nebo. Če greš peš, potuješ
polno. Če greš peš, vidiš vse, od začetka
do konca. Razumeš, čutiš, spoznavaš. In
dojemaš. In potem si zaželiš, da bi se
vračal. Tisočkrat v isti kraj. Samo zato,
ker se ti je zdel prvikrat gromozansko
lep, drugič pa celo domač. In ker veš, da
je še veliko poti, ki jih nisi prehodil. In
vsakič, ko odhajaš, puščaš za sabo delček
sebe, puščaš za sabo srce. Zato se potem
tudi vračaš. Zaradi sebe. Zaradi srca.
Kraja in ljudi ne spoznaš v pičlih nekaj
urah, niti v nekaj dneh. Kraj spoznaš
šele, ko se vračaš leta in leta, v najra-
zličnejših letnih časih. Kraj spoznaš, ko
ga vidiš na pragu jeseni, v brstenju pom-
ladi ali ko pada prvi sneg. In tedaj, ko
prehodiš vsako stezo, greš mimo vsake-
ga dvorišča in tiho kot tat prisluhneš
klepetu v najbolj zakotnih gostilnah. In
tedaj šele razumeš, spoznaš, veš, kaj se
dogaja, kako živijo ljudje in kako mine-
vajo dnevi, meseci in leta.
Včasih me ljudje sprašujejo, zakaj se ne
odpravim na kako resno potovanje, za-
kaj se ne odločim za polet na drugo ce-
lino. Pravzaprav ne vem, zakaj. Morda
mi to enostavno ni pisano na kožo. Pre-
hitro, preveč naporno in stresno. In pre-
daleč. Vem, da bi bilo tako potovanje
enkratno, a obenem vem, da ni del mo-
jega življenja, mojega čutenja. Ko z
vrhov nad svojimi dolinami opazujem
svet, se mi zdi že itak tako velik in ne-
skončen, da razumem, kako malo časa
mi ostaja za to, da ga spoznavam. Lepo
mi je, ko raziskujem domače kraje. To je
tako, kot bi uživala svoj dom, se ga ve-
selila in ga lepšala. To je kot bogatenje.
To je kot bi zbirala občutke, kot bi srkala
lepoto. Zase. Zato da vse to bogastvo po-
tem podoživljam, da o njem razmišljam.
In žal mi je za vsak kotiček, za vsako ste-
zo, ki je še nisem prehodila. In za vsa
križpotja, ki sem jih nehote spregleda-
la.
Vsakič, ko sem nekje, imam občutek, da
je to najlepši kraj na svetu, da bi tam
živela, da mi še nikoli ni bilo tako lepo.
A obenem vem, da se bom že naslednje-
ga dne veselila nove poti in obenem ob-
jokovala prehojeno. Tako je, če potuješ
s srcem. In se potem, zaradi tega, zaradi
nostalgije, tudi vračaš.
Suzi Pertot
L
Na relaciji Trst-Gorica
Dogovor za moško odbojko?
  lika na odbojkarskem prizorišču pri
moških pri nas se bo v kratkem iz-
kristalizirala. Če vštejemo slovenske
članske šesterke, odraz klubov, članic
Združenja slovenskih športnih društev v
Italiji, premore naše gibanje eno mesto v
enotni državni B ligi (Sloga Tabor), tri me-
sta v deželni C ligi (dve Olympia – po na-
zadovanju prve ekipe iz B2 in napredovan-
je druge iz D – in druga vrsta Sloge Tabor)
in dve ekipi v D ligi (Soča in Val, ki je v
play-offu izgubil finale za napredovanje).
Na relaciji Trst – Gorica, se pravi Sloga Ta-
bor – društva, ki zadnja leta celovito sode-
lujejo v projektu na Goriškem (Naš Prapor,
Olympia, Soča, Val), potekajo te dni
mrzlični pogovori in pogajanja. Ni skriv-
nost, da se slovenska odbojkarska srenja v
Italiji dogovarja o neki skupni zgodbi, ki
bi bila navsezadnje tudi smiselna, četudi
nas izkušnje iz drugih športnih panog (pa
tudi samih odbojkarskih projektov iz pre-
teklosti – Rast, Govolley, Adriavolley)
učijo, da sodelovanje med sosednjima po-
krajinama (razdalja slabih 50 kilometrov)
logistično in idejno ni vedno najlažje.
Paradni konj bo seveda nova B liga, pravi-
co do katere je izborila Sloga Tabor. Znano
je, da je trener in igralec Gregor Jerončič
podpisal za kanalski Salonit in se seli v slo-
vensko prvo ligo. Kdo so odbojkarji lanske
postave, ki bodo še naprej branili Slogine
barve, bo znano v kratkem. Društvena
uprava je medtem že vključila v širši izbor
članske vrste mladinca Katalana in Umka,
čisto možno pa je, da se bo iz Gorice nekaj
igralcev preselilo v Repen. V Primorskem
dnevniku so se pojavila imena letošnjih
članov Olympie Mateja Jurna, Dragana Pa-
vlovića in Samuela Princija, ki je za Slogo
že igral v B2 ligi. Tvorci goriškega projekta
in odborniki Sloge Tabor se usklajujejo o
tem, kako bilo najbolj smotrno porazdeliti
ostale članske ekipe. Pri Olympii so nekaj
časa razmišljali o iskanju pravice do igran-
ja v B ligi kljub letošnjemu gladkemu na-
zadovanju, naposled pa je ta možnost spla-
vala po vodi.
Čeprav smo
še pri fanta-
odbojki, bi
neki skupen
projekt za-
gotavljal do-
kaj širok ba-
zen nadarje-
nih odboj-
karjev. Mla-
dinske ekipe
Olympie,
Sloge Tabor
in Vala so
namreč v
treh mladin-
skih prvenstvih prišle celo do vsedržavne-
ga finala, kar pomeni, da se dela kvalitet-
no in da je perspektiva dobra. Pri Olympii
je to v bistvu stalnica že vrsto let, Val se je
zadnja leta tudi po zaslugi skupnega
načrta na Goriškem uspešno reorganiziral,
pri Slogi Tabor pa smo v zadnjih sezonah
mladince v postavi prve ekipe pogrešali,
deželni naslov v prvenstvu Under 19 in
časten nastop v državnem finalu pa nare-
kujeta ponovno rast mladinskega pogona
Skratka, menda se splača poskusiti in vsem
tem fantom zajamčiti najboljše pogoje, ta-
ko za treninge kot tudi za tekmovanje.
HC
S
Vsi hitimo
Za na pot
  ekateri znajo s svojimi dejanji
in izjavami neprestano prese-
nečati. Eden takšnih je tudi
dunajski kardinal Schönborn. O njem
je tekel pogovor z znancem, kapucin-
skim patrom, rednim profesorjem na
dunajski univerzi, kamor zahaja na
predavanja elegantno urejen, saj so tu-
di njegova predavanja vedno elegan-
tno zabeljena z najrazličnejšimi vici. Za
to poskrbi iz dveh razlogov: da tako pri-
vablja študente, da ni predavalnica
prazna, in tudi, da se med predavanji
ne dremucka, kar je staro opravilo mar-
sikaterega študenta, še zlasti če je po-
noči krokal … Enkrat tedensko pa ga
doleti samostansko hišno opravilo, da
mora biti na blagajni za cesarsko grob-
nico in prodajati vstopnice. Spoznali
ga boste po dostojno urejeni frizuri in
lepi bradi, pa še po tem, da ko pridejo
starši z otroki, ti dobijo bombone. Pod
pultom ima kar celo vrečko sladkarij,
ki pa jih pazljivo odnese, ko se konča
njegov “šiht”. K meni pride redno vsa-
ko leto po Veliki noči, da se naklepeta-
va in seveda zopet greva na brodet s po-
lenovko in polento, ki ga znajo enkrat-
no pripraviti v našem vaškem hotelu
“Dobra nona”, kamor tudi sam rad
smuknem, da si potešim želodec …
Malokdo ve, da je bil kardinal Schön-
born dominikanski pater in da se pri
njegovem delu in vedenju to tudi poz-
na. Na prvi petek naroči, da v dunajski
stolnici obrnejo vse klopi k stranskemu
oltarju Srca Jezusovega, kjer redno
mašuje zvečer pri polni cerkvi. Medju-
gorska srečanja je od dominikancev
pripeljal v stolnico in jo tako enkrat na
mesec napolnil dobesedno do zadnje-
ga kotička, saj se je že prijel izraz, da te-
daj stolnica “poka po šivih”. Poleg red-
nih molilcev pride tja veliko radoved-
nežev, pa tudi kakšen univerzitetni
profesor je med njimi. Vsi pa lepo so-
delujejo. Obiskal je Medjugorje in ko
ga je tamkajšnji lokalni škof zaradi tega
pokaral, mu je ta kar la-
stnoročno poslal pismo
in povedal, da je potoval
z vsemi veljavnimi doku-
menti, ki so potrebni za
potovanje po svetu, tudi v Medjugor-
je... Tamkajšnji škof in še nekateri cer-
kveni dostojanstveniki, so povesili nos,
on pa je šel mimo vsega tega, kot da ne
bi bilo nič. Po velikonočnih počitni-
cah, ko se je začel pouk, je tudi letos
povabil letošnje maturante na čaj in
jim v stolnici razkazal
prižnico. Ta slovi prav
po tem, da ima na
ograji kipce vseh mo-
gočih “nagravžnih”
živali. To pa zato, da se
jih je pridigar, ko je šel
na prižnico, vedno z
roko dotikal in pri pri-
digi ni pozabil govori-
ti o posledicah greha.
Prav to je maturan-
tom govoril in vsak je
lahko šel na prižnico
in se dotikal teh spak.
Bil je to enkratni do-
godek, saj se tja ne da,
ker je vhod zaprt.
Ko boste obiskali dunajsko stolnico,
boste takoj na desni strani pri vhodu
opazili velika vrata, ki vodijo v kapelo,
kjer je izpostavljeno Najsvetejše. Lahko
boste tudi iznenadeni, ko boste opazili
vedno lepo število mladih, ki tam mo-
lijo, kar daje tej kapeli tudi svojstven
pečat. Malokdo pa ve, da je omembe
vredna še ena kapela v tej prekrasni
stolnici. Na levi strani pred prezbiteri-
jem opazite veliko težko sivo zaveso.
Za njo običajno pokukajo samo rado-
vedneži, marsikdo, ki obiskuje stolni-
co, pa jo pozna, saj ima svojstveno zgo-
dovino. V tem prostoru so stoletja hra-
nili cerkveno šaro, od svečnikov, kata-
falkov, vaz, preprog, metel, kant … Kar-
dinal pa ne bi bil kardinal, če ne bi ne-
kega dne, kmalu zatem, ko je
nadškofija prišla pod njegovo koman-
do, ukazal, da naj vse to odnesejo čez
cesto v njegov dvorec. Tam jim je poi-
skal ustrezen prostor, tu pa je uredil
molitveni prostor. Ta je nekoliko nena-
vaden. Ima par stolov, nekaj nizkih
klopic, ki jih lahko uporabite pri
klečanju, in edini predmet, ki izstopa,
je svečnik z debelo svečo, ki vedno gori
in daje prostoru edino razsvetljavo in
tudi svojstven čar. “Tvoja beseda je sve-
tilka mojim nogam, luč moji stezi ….
(Ps 119,105). Ko se po katredrali preta-
ka množica radovednih turistov, je po-
skrbljeno tudi, da se lahko tisti, ki želi-
jo, umaknejo v kapelo z Najsvetejšim,
tisti pa, ki bi želeli nekaj
zasebnosti, pa v ta pro-
stor. Načelno ga je opre-
mil skromno, to pa zato,
da ga lahko uporabljajo
tudi drugoverci, saj vsi
častimo istega Boga,
čeprav z drugim ime-
nom. Ta prostor ni niko-
li poln, kot je recimo ka-
pela z Najsvetejšim, ima
pa vedno nekaj obisko-
valcev, še zlasti tistih, ki
si v tišini želijo srečanja
s svojim osebnim Bo-
gom. Poleg drugovercev
zahaja sem tudi zlasti
veliko umetnikov in
ostajajo tam kar precej časa. Tako je
nekdanja ropotarnica postala tiho sve-
tišče osebnega Boga, pa ne glede na to,
kako ga imenujemo. Kadarkoli se znaj-
dem tu, se spomnim na rek sv. Tomaža
Akvinskega, ki je bil tudi dominikanski
pater, ko pravi: “Častili bomo Boga v
tišini, ne zato, ker ne bi mogli o njem
nič reči, ampak zato, ker se zavedamo,
da je vse, kar lahko o njem povemo,
neustrezno! ”
Prav ob teh dveh primerih v dunajski
stolnici lepo tudi mi spoznamo, koliko
je naša vera zasidrana v Bogu. Če pa se
poglabljamo ob našem Učitelju, za kar
sta v dunajski stolnici kar dva prostora,
lahko tudi mi pridemo do spoznanja,
kaj je za nas živi Bog. Njegova podoba
se bo razlikovala od otročjih likov Bo-
ga, s katerimi smo odraščali. Pridobili
si bomo osebno - trdno - podobo o Bo-
gu, ki nas bo vodila in osrečevala.
Ambrož Kodelja
N
V premislek
Bog – tišina in jaz
Kardinal Schönborn
Aktualno9. junija 201616
Jubilejni koncert ob 50-letnici delovanja MoPZ Mirko Filej iz Gorice 
Še na mnoga leta, “zbor 
z dušo”, ki tke vezi!
  oški pevski zbor Mirko
Filej iz Gorice neprekin-
jeno deluje že 50 let. To
pomeni, da ves ta čas poje, orga-
nizira, se druži, spodbuja, navezuje
stike in odnose. To je “zbor z
dušo”, je bilo povedano na jubilej-
nem koncertu v veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž v
nedeljo, 5. junija. In ker so ljudje
oz. pevci “z dušo” zanesljivi “pri-
našalci” pristnih misli, čustev in
estetskih izkušenj, je bila ob tej pri-
ložnosti dvorana polna kot ob
večjih praznikih, zelo zgovorni pa
so bili tudi številni, dolgi in bučni
aplavzi.
Akademijo ob abrahamovskem ju-
bileju med ljudmi priljubljenega
zbora sta z dvojezičnim veznim be-
sedilom uglajeno pove-
zovala Fanika Klanjšček
in Matej Klanjšček. Uvo-
doma sta med drugim
poudarila, da gre za pravi
kulturni praznik, na ka-
terem bi se morali kot
posamezniki in skup-
nost zamisliti, “koliko
kulture, intelektualnih
dražljajev, pa tudi radosti
in veselja je zbor Mirko
Filej doprinesel našemu
vsakdanu - našemu
življenju”. Za goriške Slo-
vence ima zbor še pose-
ben pomen, saj od same-
ga nastanka velja za re-
prezentančen slovenski
zbor našega prostora, ki
zna ohranjati živo našo
glasbeno in narodno tra-
dicijo ter obenem biti
ambasador te naše žlaht-
M ne dediščine v svetu. Pred petimidesteletji je bil zbor mogoče videtidrugačen, številčnejši, mlajši, a še
vedno ohranja tisto žilavost in na-
boj, ki sta zanj značilna. Zbor Filej
je vedno bil “korajžen zbor: pov-
sod je rad šel, povsod je rad pel in
povsod je bilo slišati našo pesem,
pa naj je bilo to na odru, pri maši
ali pa kar na trgu enega izmed
mest, ki jih je obiskal”.
Moški pevski zbor Mirko Filej je bil
ustanovljen leta 1966 in nosi ime
po pokojnem duhovniku in kul-
turnem delavcu, ki je zaznamoval
slovensko kulturno delovanje v
Gorici v povojnih letih. Zbor je bil
v prejšnjih desetletjih prisoten na
številnih koncertih, prireditvah in
tekmovanjih doma in v tujini, sne-
mal je za radijske postaje iz Trsta,
Celovca, Gorice ter za Radio Vati-
kan. Redno se udeležuje prireditev
na domačih tleh, predvsem tradi-
cionalnih revij Cecilijanka in Pri-
morska poje, kjer je nepretrgano
prisoten od samega začetka, rad pa
se tudi odziva na različna priložno-
stna vabila. Njegov bogati reperto-
ar zajema poleg slovenskih narod-
nih in sakralnih pesmi še latinsko
polifonijo, staroslovanske obredne
pesmi ter italijanske, furlanske,
nemške in angleške narodne pe-
smi.
Moški pevski zbor Mirko Filej je to-
rej dosegel posebno zavidljiv cilj.
Od samega začetka ga vodi neu-
morni Zdravko Klanjšček, ki letos
obenem slavi tudi 60. obletnico
delovanja kot zboro-
vodja. V zboru je po-
leg njega še en sam
pevec, ki se lahko po-
naša s 50 leti petja v
zboru: to je Jožko Ma-
Benediktinci, knezi in pivovarnarji
Prav nenavadno se zdi, da večina tujih tu-
ristov navadno obtiči le za nekaj dni v Pra-
gi, potem pa se vrnejo domov, ne da bi
vsaj pokukali v bližnjo okolico, polno lepo
ohranjenih starih mest, gradov, samosta-
nov in cerkva. Prago, ki ima nekaj čez mi-
lijon in pol prebivalcev, vsako leto obišče
kakšnih šest milijonov turistov, ki se gne-
tejo na razdalji manj kot treh kilometrov
po ulicah starega mestnega jedra, od
Hradčanov prek Karlovega mostu do Vá-
clavskega trga… in nazaj. Res je sicer, da je
ta del v bistvu arhitekturni muzej na pro-
stem, poln znamenitosti, med svetovno
kulturno dediščino pod zaščito UNESCA
pa spadajo tudi Hradčani, ki jih je v dvaj-
setih letih prejšnjega stoletja obnavljal
Jože Plečnik.
Benediktinski samostan Kladruby
Tokrat se podajmo v kraje zahodno od
Prage, po avtocesti proti Plznu in nemški
meji. Številne rjave table, ki opozarjajo na
znamenitosti, nas bodo že ob poti vabile,
naj si ogledamo to ali ono, kar priča o iz-
jemnem bogastvu tega dela zahodne
Češke. Naj omenimo, recimo, samo nekaj
srednjeveških gradov, kot Točník, Žebrák
in Karlštejn. Slednji je grad Karla IV., ki se
je rodil pred 700 leti ter vladal velikemu
ozemlju, tistemu, na katerem je nastala
današnja EU)...
Po dobri uri vožnje iz Prage, že za mestom
Plzen, nas bo velika rjava tabla opozorila
na samostan v mestecu Kladruby. Na
enem od gričev stoji že od daleč viden zvo-
nik veličastne cerkve, obdajajo pa ga stre-
he nekdanjega benediktinskega samosta-
na. Samostan spremlja zelo burna zgodo-
vina, poznajo se mu tudi večkratna men-
java lastnikov in spremembe namena.
Benediktinski samostan Kladruby je bil,
pravi večina virov, osnovan že leta 1115.
Po jožefinskih reformah konec 18. stoletja
so ga dobili v last člani plemiške rodovine
Windischgrätz, povezani tudi s slovensko
zgodovino in našimi kraji, kjer so njihovi
člani imeli več posesti in gradov. Nekateri
člani te rodovine so se rodili in bivali tudi
v Trstu.
Prvotna podoba samostana in cerkve Kla-
druby je bila romanska. Na začetku 18.
stoletja je tedanji
opat naročil baročno
predelavo cerkve, ki
še danes velja za
edinstveno delo če -
ške sakralne arhitek-
ture, saj nima prime-
re. Celotno predela-
vo je po svojih na čr -
tih vodil Jan Blažej
Santini – Aichel, v
Pragi rojeni potomec
italijanskih kamno-
sekov. Santini-Aichel
je znan po samo zanj
tipičnem, izvirnem
stilu, ki mu pravijo
baročna gotika. Iz-
jemno zahtevna pre-
delava je potekala v
letih 1711 do 1726 in je najpomembnejše
Santinijevo delo. Ohranil je prvotno kon-
strukcijo romanske triladijske cerkve, z
vsemi svojimi posegi pa je še poudaril nje-
no zgodovinsko vrednost in lepoto arhi-
tekture.
Ponuja se več “krogov” ogleda samostana
in cerkve, vedno pod vodstvom vodiča. V
dobri uri (in za 3,50 eur) vi-
dimo znamenitosti konven-
ta, opatov refektorij, knjižni-
co, razstavo o sv. Janezu Ne-
pomuku, zbirko kipov nena-
vadno plodovitega baročne-
ga mojstra Matthiasa Benhar-
da Brauna (njegovo delo so
npr. tudi nekateri kipi na Karlovem mostu
v Pragi, največ Braunovih skulptur pa naj-
demo v mestu Kuks, vzhodno od Prage).
Še posebej izjemno doživetje pa je ogled
cerkve, polne svetlobe, domiselnih, tudi
statično zahtevnih rešitev in prelepih de-
tajlov.
Samostanske legende
Prva legenda, ki jo boste slišali na obisku
samostana Kladruby, govori o svetem Ja-
nezu Nepomuku. Tedanji generalni vikar
praškega nadškofa Janez Nepomuk je vo-
dil nadškofijsko gospodarstvo. Samostan
z bogatimi posestvi je imel strateško po-
membno vlogo, mikal pa je tako posvetno
kot cerkveno gosposko. Tako je Janez Ne-
pomuk proti koncu 14. stoletja pred apetiti
kralja Václava IV. ohranil Kladruby v cer-
kveni posesti, sicer pa naj bi bil tudi spo-
vednik kraljeve žene. Ker Janez Nepomuk,
tako pravi legenda, kljub mučenju ni hotel
ustreči ljubosumnemu kralju in prekršiti
spovedne molčečnosti, so mu odrezali je-
zik in ga vrgli v Vltavo. Leta 1729 so Janeza
Nepomuka proglasili za svetnika, in dana-
nes ga častijo tako rekoč po vsem kato-
liškem svetu. Sv. Janez Nepomuk (češko
Jan Nepomucky) je patron tudi Čeških
dežel. Njegova usoda je zaradi različnih
razlag in nepopolnih virov še danes tema
številnih razprav in prepirov, celo opore-
kanja, češ da je ta češki patron postal svet-
nik zato, da bi z njegovim kultom pregla-
sili kult Jana Husa, pa tudi, da je sicer rojen
na ozemlju današnje ČR, a sploh ni bil
Čeh in da sploh ni znal češko.
Druga legenda, ki je povezana s samosta-
nom Kladruby, pa se nanaša na plemiško
rodovino Windischgrätz. Po več stoletjih
je bil leta 1785 samostan ukinjen na osno-
vi jožefinskih reform in ni-
koli več ni služil prvotnemu
namenu - samostanskemu
življenju in gospodarjenju.
Od Habsbur ža nov je pose-
stva in stavbe takrat dobila v
last rodbina Windischgrätz.
Gre za veliko in v Zahodni
Evropi še danes vplivno rod-
bino. Prvič Windischgrätze
ome njajo v 13. stoletju, v
zvezi z Andeškimi in Slovenj
Gradcem, torej naj bi dobili
ime po nemškem poimeno-
vanja tega mesta (Windisch
Grätz).
Med slavnimi Windisch -
grätzi in lastniki posestva
Kladruby je bil tudi avstro -
ogrski feldmaršal in knez Al-
fred I. Windischgrätz (1787-1862). Kot
uspešen vojskovodja je postal vojaški po-
veljnik vseh čeških dežel. Sodeloval je v
vseh vojnah proti Napoleonu, pozneje
(1848-1849) pa je dušil vstaje po Avstroo-
grski (tudi skupaj s hrvaškim banom Je-
lačićem in K. u. K. mar šalom Radetzkym).
Uspešno je zadušil vstaje zlasti na Dunaju
in v Pragi, slabše pa mu je šlo v Budim-
pešti, kjer so ga zato zamenjali in od takrat
se ni več dosti pojavljal v javnosti. Alfred
I. Windischgrätz je med praško vstajo ju-
lija 1848 izgubil ženo - po enih virih naj
bi jo ubila zablodela krogla, po drugih pa
naj bi jo ustrelil kar ljubosumni knez sam,
res pa je, da je taisto ubijalsko kroglo nosil
kot obesek okrog vratu.
Pod Windischgrätzi, novimi lastniki, so
mogočna poslopja bolj ali manj hirala ter
doživljala ne vedno primerne predelave.
Kajti Windischgrätzom za samostan Kla-
druby ni bilo kaj dosti mar, saj so imeli
naokrog druga zelo velika posestva, kot
npr. Tachov. Kladruby so bili zanje predv-
sem vir dohodkov iz poljedelstva in goz-
dov. Veliko dohodkov prinaša tudi pivo-
varna, predelana iz konventa, tam pa so
bila še stanovanja za delavce. A knez si je
zase omislil tudi knjižnico.
Že po prvi svetovni vojni so Windischgrät-
ze postopoma razlaščali, tako kot v prvi
republiki vse češko-avstrijsko plemstvo in
bogataše, če so bili, kot se je reklo, tesno
povezani s K. u. K. monarhijo.
Po letu 1945 so Windischgrätzi izgubili
vse imetje na Češkem. Posestvo Kladruby
s pripadajočimi zgradbami vred je še na-
prej služilo v gospodarske namene, v kon-
ventu pa so še vedno bila stanovanja ter
pisarne državnega kmetijskega in gozdar-
skega kombinata. Čeprav so Kladruby že
od leta 1968 prišli pod upravo spome-
niškega varstva tedanje Češkoslovaške so-
cialistične republike, niti novi gospodarji
niso kaj prida skrbeli za stavbe. Zato so
grozljivi sledovi propadanja več kot očitni
še danes, čeprav je precejšnji del komplek-
sa že lepo obnovljen.
Vse škode, ki je nastajala dve stoletji, zlasti
pa od leta 1945, res ni mogoče popraviti v
četrt stoletja. Velikanski trud stroke in
ogromne vsote vloženega denarja pa že
kažejo, da je samostan Kladruby s cerkvijo
eden najpomembnejših zgodovinskih
spomenikov v Češki republiki.
Peter Kuhar
Samostan Kladruby
raž, ki je tudi tokrat kleno stal sredi
baritonov.
Jubilejni koncert so pevci želeli
začeti z Leskovarjevo molitvijo Oče
naš: posvetili so jo prof. Mirku Fi-
leju in vsem pevcem, ki jih ni več
med njimi.
Predsednik zbora Andrej Čevdek
je v priložnostnem pozdravu “po-
tegnil črto” in opazil, da je zbor vsa
ta leta odločno pripomogel k
ohranjanju kulture in kulturnega
življenja. “Bil je in še vedno je tka-
lec vezi”. Vezi, ki so se ustvarile
med pevci, društvi, prijatelji
bližnje in daljne okolice so
neprecenljive vrednosti in
jih gre gojiti pogumno na-
prej. “Želja je torej ta, da bi
se naša kultura ohranila”.
Zbor Mirko Filej “naj torej
še dolgo ohranja svoje po-
slanstvo, poslanstvo nosil-
ca kulture, slovenske pe-
smi in prijateljstva tudi v
novi, pomlajeni sestavi.
Naj živi zbor Mirko Filej”!
je sklenil Čevdek.
V prvem delu sporeda je
zbor nato zapel dve du-
hovni pesmi iz povsem ra-
zličnih tradicij: hvalnico
Bogu Tebe pojem v značil-
nem pravoslavnem slogu in
črnsko duhovno Deep river o hre-
penenju po domu. Sledile so pe-
sem Nekje v gorah, ena najlepših
Filejevih na besedilo Ljubke Šorli,
znana Prelovčeva Oj Doberdob in
spokojna Foersterjeva Večerni ave.
Po krajšem odmoru so odpeli zna-
no ljudsko La Montanara, La gnot
d’avril furlanskega pesnika Pietra
Zoruttija, Ljubavne pesmi iz Rezi-
je v priredbi Rada Simonitija, Čej
so tiste stazice v priredbi Oskarja
Deva in otožno Adamičevo Vse
najlepše rožice. Izkazala sta se
mlajša, a že preizkušena solista
Andrej Čevdek in Matija Faganel;
še najbolj pa je s svojim toplim
glasom kot solist zablestel diri-
gent, ki je koncertni spored skle-
nil s pesmijo Od radosti srca: ugla-
sbil jo je namreč prof. Filej nalašč
za Zdravka Klanjščka, ko je takrat
vodil moški zbor Jazbine. Besedi-
lo izpod peresa koroške pesnice
Milke Hartman izraža ljubezen do
domovine, narave, pa tudi neiz-
merno veselje do petja.
Pisne čestitke so zboru Filej poslali
dr. Drago Štoka, ki je voščil še veli-
ko let uspešnega delovanja, ter Pe-
ter Simoniti in Sonja Mlejnik v
imenu društva Ljubiteljsko gleda-
lišče Teharje, ki sta poudarila, kako
je društvo in zbor povezal lik Loj-
zeta Bratuža. “V živo” so jubilan-
tom čestitali predsednica ZSKP
Franca Padovan, predsednik ZCPZ
Gorica Dario Bertinazzi, predstav-
niki Moškega pevskega zbora An-
ton Klančič iz Mirna, Pevskega
društva Zvon Šmartno pri Litiji,
Mešanega pevskega zbora Lojze
Bratuž iz Gorice, Vokalne skupine
Chorus 97 iz Mirna, Kolednikov iz
Krope, Fantov izpod Grmade, Kul-
turnega društva Sabotin iz Štma-
vra. Poseben pozdrav je prinesel
Ivo Kralj, nekdanji pevovodja Fan-
tov izpod Grmade, ki so prazno-
vali zlati jubilej teden prej v De-
vinu: “Začeli smo isto leto, delo-
vali smo vzporedno”. G. Jože
Markuža se je filejevcem zahva-
lil, ker že več desetletij sodelujejo
pri vzhodnih liturgijah s pesmi-
mi v starocerkvenoslovanskem
jeziku, predsednica Kulturnega
centra Franka Žgavec pa jim je
zaželela še veliko zdravih pevskih
let.
Povezovalca večera sta nato pova-
bila iz dvorane na oder vse pevce,
ki so kdaj peli v zboru. Skupno -
bilo jih je več kot 40 - so krepko
zapeli pesmi Triglav in Pobratimi-
jo.
Dirigentu Zdravku Klanjščku so
nato pevci pripravili presenečenje
oz. primerno priznanje: podarili
so mu fotografijo zbora in novo
zgoščenko z najlepšimi pesmimi.
Potem ko je g. Markuža odpel sta-
roslovansko voščilo, je zbor v
razširjeni zasedbi zapel dirigentu
in sebi trikratni Mnogaja ljeta. Da
bi še v prihodnje ostali žilavi in
pogumni, pa tudi z izrecno željo,
da bi dirigent Zdravko Klanjšček
še veliko let vodil zbor, ga pospre-
mil na dosti koncertov in se trudil
za vse nas, so kot dodatek zapeli
še Vrabčevo Zdravljico. Praznično
slavje se je nadaljevalo na družab-
nosti v bližnji telovadnici.
Danijel D.
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Jožko Maraž in Zdravko Klanjšček nazdravljata 50-letnici
Presenečenje za Zdravka Klanjščka Andrej Čevdek
Zgodbe čeških samostanov (1)
Prva zgodba, ki se začne v Pragi:
samostan Kladruby