Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. oec., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 12 UDK 630 / ISSN 0024-1067 december 2003 uvodnik Vetrnica ^as spomina in jutri{nji dan sta ena dru`ina, kot leva in desna dlan, kot prednja in hrbtna stran sveta, ki ni dokon~an. (T. Pav~ek) Vas je december tako kot mene znova ujel nepripravljene na ‘e skoraj{nji konec leta, ki se je po mojem osebnem koledarju {ele ravno dobro za~elo? Pravzaprav me vsa ta prednovoletna pe-ripetija in z njo prihajajo~a umetno vsiljena evfo-rija spravljata v z rde~ico obarvano zadrego, ker mi onemogo~a najti pravi prostor, prilo‘nost in ~as za do‘ivljanje resni~no prazni~nega vzdu{ja. Da lahko vsaj za trenutek mirno obvisim v seda-njiku, medtem ko stakneta glavi skupaj preteklik in prihodnjik ... Spomini in pri~akovanja, sanje -oboje je na{a osebna in samosvoja zgodba, zgodovina in prihodnost. Ne od njih, ampak brez njih se ne da in ne more ‘iveti – pa {e ~isto zares oropati zanje nas ne more nih~e in nikoli, ne glede na te~ajna nihanja in borzne polome. A dandanes kot da si ne za ene ne za druge ve~ ne znamo ali pa v~asih no~emo vzeti ~asa; ~e nam ‘e {e nekako uspe povezati v {opek spomine, pri katerih nimamo tako ali tako ve~ kaj izgubiti, pa so sanje precej bolj tvegana zadeva, saj nas zapeljujejo na nove in neuhojene poti, kjer lahko {e tako mo~ni, veliki in pomembni hitro spoznamo in ob~utimo trhlost lastnih nog. Vendar vmesne poti ni: ~e se odpovemo zapeljivosti in sladkosti svojih svetlih pri~akovanj in sanj, se obenem odpovemo lastnemu ‘ivljenju, kajti potem ostane tudi bore malo za listanje po spominski knjigi … Ne glede na razli~ne koledarje in vere sta novoletno obdarovanje in svetloba arhetipsko zakoreninjena v ~loveku ter nam simbolno obljubljata svetlej{o prihodnost ter vlivata mo~ za njeno uresni~itev. Vabita, da si upajmo upati in ‘eleti, in nas s svojo minljivostjo hkrati opominjata, da prav vsi plovemo na isti barki. Pomirjenosti, volje in poguma nam vlivajo iskreni ob~utki na po najbolj{ih mo~eh opravljeno delo, toplino prijateljstva, mehkobo dobrote in iracionalne zakone ljubezni. Ko se sprijaznimo z lastno nepopolnostjo, jo lahko odpustimo tudi drugim. Takrat je ~as, da ravnamo svoje kompase na novo odisejado. Pa sre~no in dober veter! Ne pozabite, da je ‘ivljenje kljub tegobam, ki jih ob~asno naplavlja, tako zelo velikodu{no, da nam vselej prina{a tudi drugo – novo – mo‘nost. In menda ni ‘elje, ob kateri ne bi hkrati vzniknila tudi mo~ za njeno uresni~itev! Sanja PIRC dogodki, odmevi kazalo stran stran 412 416 Diferenciacija terminalnih Skraj{evanje nastavitvenih traheid kasnega lesa pri ~asov v podjetju navadni jelki v Reducing of setup times in the dormantnem obdobju company Differentiation of terminal latewood tracheids in silver fir during dormant avtorja Ga{per SITAR, Leon OBLAK period avtorji Jožica GPJČAR, Katarina ČUFAR, Uwe stran SCHMIDT 421 Globalizacija posovnega okolja in njen vpliv na lesnoindustrijska podjetja Business environment globalization and its influence on wood industry companies avtor Jo`e KROPIV[EK Tr`enje 427 Vojko Kalu`a Potovanje k sebi in v svet 435 Intervju z Ivanom Majcnom Sanja Pirc Les v na{e dobro 441 Fani Potočnik iz vsebine DIAMAN - izdelek iz Bresta in oblikovalca leta 2003 443 Zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov - zakaj ne druga~no re{evanje? 444 Evropski projekt INTERREG III B-C RAFTS (razvoj lesarstva) 445 Projekt SK8 447 Zanemarjanje tujih jezikov na Odd elku za lesarstvo!!! 449 V eni knjigi vse osnovno znanje o lesu in obdelavi 451 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a - Mizarstvo - 1. del 452 VOŠČILO Novemu za popotnico: LEPOTE, ki opira, VEDRINE, ki spira, SR^NOSTI, ki odpira, ZAUPANJA, ki odstira, STRPNOSTI, ki razpira, ISKRENOSTI, ki prodira, LJUBEZNI, ki vse podpira, in vseh tistih malih velikih re~i, ki nas v drobnih obrobnih dejanjih ‘ivljenja delajo iz dobrih v {e bolj{e ljudi! Pa sre~no! Od nas iz uredni{tva j$X^_ f-*rc*>-P ijaLeS 55(2003) 12 OGLAS LEITZ raziskave in razvoj UDK: 630*811.5 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa pri navadni jelki v dormantnem obdobju Differentiation of terminal latewood tracheids in silver fir during dormant period avtorji Jožica GRIČAR1, Katarina ČUFAR1, Uwe SCHMITT2 1Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana 2Federal Research Center for Forestry and Forest Products, Leuschnerstrasse 91, D-21031 Hamburg, Germany izvleček/Abstract Preu~ili smo diferenciacijo terminalnih traheid kasnega lesa v dormantnem obdobju pri 10 navidezno zdravih odraslih jelkah (Abies alba) s svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo. Vzorci lesa in kambija so bili odvzeti iz ‘ivih dreves v oktobru, novembru in marcu. Kambijeva celi~na delitvena aktivnost se je pri vseh drevesih kon~ala v oktobru, medtem ko je proces diferenciacije v najmlaj{ih traheidah ob kambiju pri drevesih s {ir{imi branikami {e vedno potekal. V novembru so bile pri vseh drevesih celi~ne stene terminalnih traheid kasnega lesa dokon~no oblikovane in lignificirane. Celi~na delitvena aktivnost kambija ter diferenciacija sta se pri drevesih s {ir{imi brani-kami kon~ali kasneje kot pri drevesih z o‘jimi branikami. V vseh preu~enih drevesih se je proces diferenciacije v terminalnih traheidah kasnega lesa kon~al pred zimo. The differentiation of terminal late-wood tracheids of silver firs (Abies alba) was studied during dormant period. Samples of wood and cambium were taken from 10 apparently healthy mature trees in the middle of October, November and March. According to light microscopy and transmission electron microscopy, cambial cell-divisional activity was completed in all investigated trees in October, whereas process of differentiation was still ongoing in the youngest tracheids close to the cambium in trees with broader annual xy-lem growth rings. Cell wall formation and lignification of terminal latewood tracheids were completed in all trees in November. The cambial cell-divisional activity and also differentiation ended later in trees with broader annual xy-lem growth rings. However, differentiation of terminal latewood tracheids in all investigated trees was completed before winter. Klju~ne besede: navadna jelka (Abies alba), traheide kasnega lesa, celi~na stena, diferenciacija, lignifikacija, dormanca, svetlobna mikroskopija, transmisijska elektronska mikroskopija Keywords: silver fir (Abies alba), late-wood tracheids, cell wall, differentiation, lignification, dormancy, light microscopy, transmission electron microscopy Uvod Kvaliteta lesa je v veliki meri odvisna od njegove anatomske in kemijske zgradbe, ki sta med drugim v tesni zvezi s procesom nastanka celic lesa v kam-biju. V lesu iglavcev prevladujejo aksi-alne traheide, ki nastanejo s periklinimi delitvami kambijevih celic, t.j. kambi-jevih inicialk ter njihovih neposrednih derivatov, v obdobju kambijeve celi~ne delitvene aktivnosti. Po delitvi v kam-biju novo nastala celica vstopi v proces diferenciacije, kjer dobi kon~no velikost in obliko in se specializira za svojo vlogo v lesnem tkivu. Proces diferenciacije vklju~uje {tiri glavne zaporedne faze: postkambialno rast, ki ji sledi odlaganje slojevite sekundarne stene, lig-nifikacijo ter odmrtje celice (npr. Wardrop 1965, Savidge 1996, Torelli 2000, Plomion in sod. 2001). Skope so informacije o diferenciaciji najmlaj{ih traheid, ki nastanejo malo pred prenehanjem kambijeve celi~ne delitvene aktivnosti. V {tevilnih {tudi-jah poro~ajo, da so pri razli~nih iglavcih na za~etku dormantnega obdobja ob kambiju zasledili nepopolno diferencirane traheide kasnega lesa (Mur- ijaLeS 55(2003) 12 manis and Sachs 1969, Nix and Villi-ers 1985, Donaldson 1991, 1992, 2001, Schmitt in sod. 2003, Gri~ar in sod. 2003). Cilj pri~ujo~e {tudije je bil raziskati proces diferenciacije v terminalnih (zadnjih) traheidah kasnega lesa ob kambiju, pri navadni jelki (Abies alba) v dormantnem obdobju. Prikazani so rezultati opazovanj pod svetlobnim mikroskopom (SM) in transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Material in metode Za vzor~na drevesa smo izbrali 10 navidezno zdravih odraslih jelk, starih pribli‘no 150 let, iz dinarsko jelovo-bukovega gozda na Ravniku pri Planini (500-700 m n.v.). Vzorce kambija in ksilema smo odvzeli v prsni vi{ini (1,3 m nad zemljo) iz ‘ivih dreves v oktobru 2001, novembru 2001 in marcu 2002. Takoj po odvzemu smo material fiksirali v FAA (me{anica formalina, ocetne kisline in alkohola) in ga nato v laboratoriju dehidrirali v etanolu. Za SM smo z mikrotomom LEICA SM 2000R pripravili 20 mm debele preparate pre~nih prerezov ter jih obarvali z barvili safranin in astra modro, ki razli~no obarvata celice v razli~nih fazah nastajanja sekundarne stene in lignifikacije. Preparate smo vklopili v Euparal ter jih opazovali pod svetlobnim mikroskopom Nicon Eclipse E800 LM. Nediferencirane celice smo dolo~ili po modro obarvanih celi~nih stenah ter protoplazmi v celi~nem lum-nu. Rde~e obarvane celi~ne stene ter prazni lumni so bili zna~ilni za popolnoma diferencirane traheide. Za TEM smo vzorce dodatno dehid-rirali v acetonu ter jih vklopili v epok-sidno smolo po modificiranem postopku, kot ga opisuje Spurr (1969). Na ultramikrotomu Ultracut S smo z diamantnim no‘em pripravili ultra tanke rezine debeline 80-100 nm, jih polo‘ili ijaLes 55(2003) 12 na mre‘ice, povle~ene z bakrom, ter jih kontrastirali s kalijevim permanganatom (Donaldson 1992), pri ~emer so se lignificirana, elektronsko gostej{a podro~ja kontrastirala temneje, nelig-nificirana pa so ostala svetla. Preparate smo opazovali s transmisijskim elektronskim mikroskopom PHILIPS CM 12 TEM pri pospe{evalni napetosti 40 ali 60 k V. Rezultati in diskusija Z opazovanjem preparatov pre~nega prereza s SM smo ugotovili, da se je kambijeva celi~na delitvena aktivnost pri vseh preu~enih drevesih kon~ala v oktobru (slika 1), kar smo dolo~ili na osnovi videza kambijevih celic. Vse celice v istem radialnem nizu so imele primerljivo majhne radialne dimenzije in celic, ki bi bile v zgodnjih fazah diferenciacije (npr. postkambialni rasti), ni bilo zaslediti. Pri jelkah s {ir{imi branikami smo ob kambiju zasledili nepopolno diferencirane terminalne traheide kasnega lesa. Njihove celi~ne Slika 2. November 2001 -celi~ne stene terminalnih traheid kasnega lesa so pri vseh jelkah rde~e obarvane, lumni so prazni. Proces diferenciacije je kon~an. Daljica = 100 mm raziskave in razvoj Slika 1. Oktober 2001 -celi~ne stene terminalnih traheid kasnega lesa pri jelkah s {ir{imi branikami so modro obarvane in vsebujejo protoplazmo. Diferenciacija {e ni kon~ana. Daljica = 100 mm Slika 3. Marec 2002 - popolnoma diferencirane terminalne traheide kasnega lesa. Stanje celic je podobno kot v novembru 2001. Daljica = 100 mm raziskave in razvoj Slika 4. Oktober 2001 -nediferencirane celi~ne stene terminalnih traheid kasnega lesa ob kambiju pri jelkah s {ir{imi branikami. Sekundarna celi~na stena ni dokon~no oblikovana, notranji sloji so nelignificirani (NL). V lumnu so vidni ostanki protoplazme (P). Pove~ava: 9.300-krat Slika 5. November 2001 -oblikovani in lignificairani so vsi sloji sekundarne stene terminalnih traheid kasnega lesa pri vseh jelkah, vklju~no s S3 slojem ter bradavi~astim slojem (W). Pove~ava: 9.300-krat stene so bile modro obarvane, v lumnih pa je bila vidna protoplazma, kar ka‘e, da proces diferenciacije {e ni bil kon-~an. Pri jelkah z o‘jimi branikami so bile celi~ne stene terminalnih traheid kasnega lesa v oktobru obarvane rde~e, v lumnih pa nismo opazili protoplaz-me. To nakazuje, da so bile traheide popolnoma diferencirane. V novembru se je pri vseh drevesih proces diferenciacije v terminalnih traheidah kasnega lesa ‘e kon~al (slika 2). V marcu je bil videz terminalnih traheid kasnega lesa enak kot v novembru (slika 3), kar potrjuje, da se je diferenciacija kon~ala ‘e do novembrskega odvzema vzorcev. S klasi~no svetlobno mikroskopijo lahko spremljamo proces diferenciacije traheid, transmisijska elektronska mikroskopija (TEM) pa to metodo dopolnjuje, saj zaradi velikih pove~av omogo~a podrobnej{e opazovanje posameznih slojev celi~ne stene. Kontras-tiranje ultratankih preparatov za TEM s kalijevim permanganatom smo izkoristili za kvalitativne raziskave razlik v porazdelitvi lignina v celi~nih stenah terminalnih traheid kasnega lesa. Lig- Š D Slika 6. Marec 2002 -popolnoma oblikovana celična stena terminalnih traheid kasnega lesa. Povečava: 14.800-krat nificirana podro~ja celi~ne stene so se temno obarvala, nelignificirana pod-ro~ja so ostala svetla. Intenziteta kontrasta je sovpadala z vsebnostjo lignina v posameznem sloju celi~ne stene, kar smo potrdili v eni od predhodnih {tudij (Schmitt in sod. 2003). Pri jelkah s {ir-{imi branikami sekundarna celi~na stena terminalnih traheid kasnega lesa v oktobru {e ni bila v celoti oblikovana in lignificirana, saj so po kontrastiranju s kalijevim permanganatom notranji deli celi~ne stene ostali svetli (slika 4). Pri jelkah z o‘jimi branikami so bile celi~ne stene terminalnih traheid kasnega lesa v oktobru popolnoma diferencirane. Vsi sloji so bili dokon~no oblikovani in lignificirani, vklju~no s slojem S3 ter bradavi~astim slojem. Pri novembrskih vzorcih je bil pri jelkah z o‘jimi in {ir{imi branikami proces diferenciacije kon~an (slika 5). Pri mar-~evskih preparatih je bilo stanje podobno kot pri novembrskih (slika 6). Na osnovi rezultatov smo sklepali, da sta se kambijeva delitvena aktivnost ter proces diferenciacije kasneje kon~ala pri drevesih, ki imajo {ir{e branike oz. produktivnej{i kambij. Proces diferenciacije terminalnih traheid kasnega lesa je bil pri vseh drevesih kon~an pred zimo, zato nismo opazili nobenih razlik v zgradbi terminalnih traheid kasnega lesa med novembrskimi ter mar~evskimi preparati. Na{i rezultati se razlikujejo od opa‘anj nekaterih drugih avtorjev. Murmanis in Sachs (1969) sta poro~ala o proto-plazmi v lumnih v enem ali ve~ tangencialnih nizih terminalnih traheid kasnega lesa bora Pinus strobus v septembru, oktobru in januarju. Donaldson (1991, 1992) je zasledil, da se pri ve~ini vzorcev lesa bora Pinus ra-diata proces lignifikacije sekundarnih celi~nih sten traheid kasnega lesa ni kon~al do poznega zimskega obdobja. Nix in Villiers (1985) sta na vzorcih, ijaLeS 55(2003) 12 raziskave in razvoj odvzetih v novembru in marcu, merila dvojne debeline celi~nih sten traheid kasnega lesa pri dveh borih Pinus taeda ter Pinus elliottii in ugotovila, da so bile debeline celi~nih sten izmerjene v marcu ve~je kot v novembru, kar naj bi nakazovalo, da v novembru proces diferenciacije {e ni bil kon~an. Tako Donaldson (1992) kot Nix in Villiers (1985) so sklepali, da se proces diferenciacije traheid kasnega lesa, ki je poleg notranjih dejavnikov podvr‘en tudi zunanjim vplivom okolja, morda nadaljuje med zimskim obdobjem ali pa se prekine in nadaljuje nekje v marcu naslednje leto ter se kon~a preden nastanejo prve celice branike teko-~ega leta, ~esar v na{i {tudiji nismo mogli potrditi. Zahvala Zahvaljujemo se prof. dr. Jasni [trus z Oddelka za biologijo Biotehni{ke fakultete ter njenim sodelavcem, Tanji Potsch z Univerze v Hamburgu in Martinu Zupan~i~u za pomo~ v laboratoriju in na terenu. Skladu kmetijskih zemlji{~ se zahvaljujemo, da nam je omogo~il delo na terenu. Prispevek je bil predstavljen v obliki posterja na konferenci Eurodendro 2003 v Ober-gurglu, v Avstriji, 10.-14. septembra, 2003. Delo je financiralo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. literatura 1. Donaldson, L.A., 1991. Seasonal changes in lig-nin distribution during tracheid development in Pinus radiata. Wood Science and Technology, 25: 15-24 2. Donaldson, L.A., 1992. Lignin distribution during latewood formation in Pinus radiata. IAWA Bulletin n.s., 12, 4: 381-387 3. Donaldson, L.A., 2001. Lignification and lignin topochemistry – an ultrastructural view. Phy-tochemistry, 57: 859-873 4. Gri~ar J., Stra‘e A. & ^ufar K. 2003. Differentiaton of the last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivity. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Research Reports Forestry and Wood Science and Technology), 70: 87-100 5. Murmanis, L. & Sachs, I., 1969. Seasonal development of secondary xylem in Pinus strobus L. Wood Science and Technology, 3: 177-193 6. Nix, L.E. & Villiers, K., 1985. Tracheid differentiation in southern pines during the dormant season. Wood and Fibre Science, 17, 3: 397-403 7. Plomion, C., Leprovost, G., Stokes, A., 2001. Wood formation in trees. Plant Physiology, 127: 1513 -15 2 3 8. Savidge, R.A., 1996. Xylogenesis, genetic and environmental regulation – a review. IAWA Journal, 17, 3: 269-310 9. Schmitt, U., Grünwald, C., Gri~ar, J., Koch, G. & ^ufar, K., 2003. Wall structure of terminal latewood tracheids of healthy and declining silver fir trees in the Dinaric region, Slovenia. IAWA Journal, 24, 1: 41-51 10. Spurr, A.R., 1969. A low viscosity embedding medium for electron microscopy. J. Ultrastruc-tural Research, 26: 31-43 11. Torelli, N., 2000. Ksilogeneza. Les, 52, 10: 325-335 12. Wardrop A. B. 1965. Cellular differentiation in xylem. V: Cellular ultrastructure of woody plants. Proceedings of the Advanced Science Seminar novi diplomanti LEDINEK, Peter Relevantne lastnosti lesa za izdelavo violin diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: Niko TORELLI Recenzent: Vekoslav Mihevc Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 VII, 59 f. : ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 59. UDK: 681.817.002.2 L vn 405 COBISS.SI-ID 918665 Klju~ne besede: violina, akusti~ne lastnosti, izdelava violin, violinski lak, violin V dolgi zgodovini izdelave in izpopolnjevanja violine so si izdelovalci z izku{njami pridobivali znanje. Les je na podro~ju izdelave ostal nenadomestljiv material; skrbno izbran in na pravilen na~in obdelan, lahko koristno vpliva na lep zvok violine. Pri izdelavi godal gre za visoko specializirano rabo lesov, so potrebne posebne fizikalne in pa estetsko dekorativne lastnosti. Pokrov, naj-pomembnej{i del violine, je izdelan iz lesa resonan~ne smrekovine, katere lastnosti smo podrobneje prikazali. Na-tan~neje smo obravnavali in dolo~ili tudi druge bistvene lastnosti lesa za njegovo izdelavo. Definirali smo naj-pomembnej{e lastnosti lesa, uporabnega za posamezne dele violine. Opredelili smo tudi nedopustne napake, ki slab{ajo akusti~ne lastnosti violine (juvenilen les, reakcijski les, beljava, les s {irokimi branikami, spremenjena nepravilna rast, itd.). Opisali smo izdelavo violin na na~in Chlad-nijevih zvo~nih figur. ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj UDK: 658.5 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Skraj{evanje nastavitvenih ~asov v podjetju Reducing of setup times in the company avtorja Ga{per SITAR, Menina d.d., Trg padlih borcev 3, [marca, Kamnik Leon OBLAK, B F, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C.VIII/34, Ljubljana izvleček/Abstract Zaradi trenda hitrega porasta raznolikosti proizvodov in manj{anja velikosti izdelovalnih serij je skraj{anje nastavitvenih ~asov klju~nega pomena za do-bi~konosnost podjetja. V ~lanku je obravnavan problem dolgih nastavitvenih ~asov v podjetju in mo‘nosti za re{eva-nje tega problema z metodo SMED. Because of the trend of rapidly increasing diversity of products and smaller batch sizes, the setup time reduction is of crucial importance for the profitability. In the article, a problem of long setup times in the company and a possibillities for the solution with SMED method was treated. Klju~ne besede: nastavitveni ~asi, podjetje, metoda SMED Keywords: setup times, company, SMED method 1. Uvod in opredelitev problema Osnovni cilj vsakega podjetja je, da organizira proizvodnjo tako, da bo prina{ala dobi~ek, to pa pomeni ~im ve~ji prihodek in ~im manj{e stro{ke. Ker je prihodek odvisen od tr‘nega dele‘a oz. od koli~ine prodaje in prodajne cene, ga je zelo te‘ko pove~ati. Podjetja se zaradi tega raje odlo~ajo za drugo mo‘nost maksimiranja dobi~ka - za zni‘evanje stro{kov. Med stro{ke, ki jih je mogo~e zmanj-{ati, uvr{~amo tudi stro{ke, ki nastajajo zaradi dolgih nastavitvenih ~asov. Nastavitve in priprava strojev pomenijo stro{ek za vsako proizvodnjo. S tega vidika je proizvodnja v velikih serijah najbolj u~inkovita, saj zmanj{uje dele‘ pripravljalno - zaklju~nih ~asov. Tako proizvodnjo pa obi~ajno spremljajo velika skladi{~a in ozka grla v toku izdelave. Proizvodnja v velikih serijah ima za posledico dolge preto~ne ~ase, s tem pa tudi dolge dobavne roke. Prav dobavni roki pa postajajo vedno bolj pomemben dejavnik konkuren~nosti podjetja. Posledica tega je, da se serije zmanj-{ujejo. Podjetje, ki ‘eli uspe{no poslovati, mora proizvajati hitro, racionalno in fleksibilno. Proizvodnih serij pa ne moremo kar tako zmanj{ati, saj se pri enakih ~asih za pripravljalno - zaklju~-na dela in manj{ih serijah, dele‘ pripravljalno - zaklju~nih ~asov lahko tako pove~a, da proizvodnja ni ve~ racionalna. Investicija v nove stroje, ki omogo~ajo fleksibilno proizvodnjo v majhnih serijah, je zelo velika in si jo marsikatero podjetje ne more privo{~i-ti. Zato je pomembno razmisliti o tem, kako izbolj{ati operacije nastavitev na obstoje~ih strojih. Problem in mo‘na re{itev sta predstavljena na sliki 1. V ~lanku je prikazana mo‘nosti skraj-{anja nastavitvenih ~asov na strojih v proizvodnem podjetju z metodo SMED. S kraj{imi nastavitvenimi ~asi bi lahko uvedli polovi~ne velikosti serij, kar bi pove~alo ekonomsko u~inko-vitost podjetja, saj je v manj{ih serijah vezanih manj sredstev, hkrati pa bi skraj{ali preto~ni ~as v proizvodnji in zmanj{ali vmesna in kon~no skladi{~e-nje v podjetju. Kraj{i preto~ni ~as bi zagotovil konkuren~no prednost, ker bi bilo planiranje usmerjeno k naro~-nikom, ki bi jim lahko hitreje izdelali ‘elene izdelke, ~e jih ne bi bilo na zalogi. ijaLeS 55(2003) 12 raziskave in razvoj 2. Nastavitev strojev Nastavitev je postopek priprave stroja ali proizvodne linije za drug proces ali izdelek. Veliko nastavitev traja ve~ ur ali celo dni, kar je najve~ja bariera v proizvajal~evi fleksibilnosti. Zaradi trenda hitrega porasta raznolikosti proizvodov in manj{anja velikosti serij je skraj{anje nastavitvenih ~asov klju~-nega pomena za dobi~konosnost podjetij. “Za nastavitev potrebujemo ~as”. Ta trditev sicer dr`i, verjeti pa moramo, da je mo`no nastavitvene ~ase drasti~-no skraj{ati. Ko je narejen zadnji kos v izdelovalni seriji, se menjava orodja opravi na na~in, ki ga prikazuje slika 2. Pogosto ni definirane standardne metode, prav tako pa ne obstajajo postopki in kontrolni seznami menjav orodja. Pogosto tudi ni timskega dela, pri katerem bi si razli~ni delavci razdelili te operacije. 3. Skraj{evanje nastavitvenih ~asov z metodo SMED Metodo SMED (Single-digit Minute Exchange of Die) je v sedemdesetih letih za japonsko industrijo razvil Shigeo Shingo. “Tok se mora nadaljevati”, je bila Shingova reakcija, ko je prisostvoval nastavitvi, ki je trajala ve~ kot eno uro. Na osnovi bogatih izku{enj je razvil metodo za analizo nastavitvenega postopka, ki omogo~a zaposlenim v podjetju, da spoznajo, zakaj nastavitve trajajo tako dolgo in kako jih je mogo~e skraj{ati. V veliko primerih je mogo~e nastavitveni ~as in ~as za fino nastavitev skraj{ati na manj kot deset minut. Od tu tudi izvirno ime metode. SMED z drugimi besedami pomeni: “hitro prestaviti”. S to metodo je mo`-no nastavitvene ~ase skraj{ati za 75 % (Shingo, 1986). Metoda SMED je torej na~in zmanj{anja proizvodnih in kako- Slika 1. Prikaz problema in mo‘ne re{itve (Sitar, 2003) DEMONTAZA ORODJA ZAMENJAVA ORODJA PRILAGODITVE (STROJ STOJI) POSKUSNA OBDELAVA Slika 2. Raz~lemba trajanja menjave orodja (Sitar, 2003) vostnih izgub zaradi nastavitev. Znanih je veliko primerov, kjer so podjetja pove~ala svojo u~inkovitost s skraj{e-vanjem nastavitvenih ~asov iz ur na minute. Metoda SMED je postopek, razdeljen na naslednjih osem korakov (Shingo, 1986): 3.1. Razdvajanje IED in OED IED (Inside Exchange of Die) so tiste aktivnosti nastavitve, ki se lahko opravijo samo, kadar stroj miruje, OED (Outside Exchange of Die) pa so aktivnosti nastavitve, ki se lahko opravijo med obratovanjem stroja. ^e je mo‘na nastavitev med obratovanjem, opravimo nastavitev med obratovanjem, ~e pa je nastavitev v mirovanju stroja neizogibna, nastavljajmo med mirovanjem. V ~asu obratovanja stroja je potrebno k stroju prinesti vse, kar delavec potrebuje za nastavitev (orodje, rez-karji, ‘agini listi, {ablone, vzorci, ma- terial ...). Vsi predmeti morajo biti pripravljeni in v pravilnem vrstnem redu postavljeni poleg stroja. To moramo predhodno preveriti in se prepričati, da je delo v predpisanem vrstnem redu tudi zares učinkovito. Čas mirovanja stroja je treba zmanjšati samo za snemanje uporabljenega orodja in nameščanje novega. Kadar analiziramo zamenjavo orodja, moramo vedno začeti z delitvijo aktivnosti in porabljenega časa glede na ti dve kategoriji. Z zamenjavo vrstnega reda aktivnosti - tako, da se v toku mirovanja stroja opravlja samo IED, je pogosto možno skrajšati čas mirovanja stroja za 30 - 50 %. 3.2. Pretvarjanje IED v OED To je eden od najbolj učinkovitih elementov za skrajšanje časa mirovanja. Primera: • dimenzije orodja za privijanje moramo standardizirati tako, da se izognemo nastavljanju pripo- ijaLeS 55(2003) 12 raziskave in razvoj močkov za nastavitve; • kalupe za vlivanje pod pritiskom je treba predhodno segreti, s čimer se izognemo poskusnemu vlivanju. 3.3. Funkcionalna standardizacija Če so oblike in dimenzije orodja standardizirane, je možno precej olajšati zamenjavo orodja. Taka standardizacija pa je lahko draga, zato se moramo osredotočiti na standardizacijo samo tistih dimenzij, ki so skupne za vpenjanje orodja. Tako bi npr. vsi distanč-niki morali imeti enako višino na vseh orodjih. V tem primeru bi lahko povsod uporabljali iste distančnike. Ta način dela lahko zelo poenostavimo. Primer: Namesto tega, da moramo za dvig pokrova odvrti vse vijake, lahko na pokrovu spremenimo obliko izvrtin iz okroglih v podolgovate in uporabimo U -oblikovane podložke. Za odpiranje pokrova je sedaj treba samo sprostiti matico z manjšim zasukom, odstraniti podložke ter pokrov zavrteti v smeri urinega kazalca proti večji odprtini in dvigniti pokrov brez odvijanja vijakov (slika 3). 3.4. Funkcionalni pripomo~ki za privijanje Naprave za privijanje morajo biti konstruirane tako, da zahtevajo ~im manj ~asa za pritrjevanje. Ve~ina naprav za pritrjevanje je narejenih na na-~in privijanja. Toda privijanje in odvijanje matice je pogosto te‘avno in dolgotrajno. Najprej moramo matico centrirati na vijak in jo dr‘ati vodoravno glede na navoj vijaka. Potem moramo z matico najti za~etek navoja na vijaku in nato {e zavrteti dolo~eno {tevilo krogov. Na koncu moramo matico {e zategniti. Dejansko pa je naprava, ki jo privijamo, {ele po zadnjem krogu pritrjevanja pripravljena za delo. 3.5. Uporaba predhodno dogovorjenih gibov Tudi ta problem lahko prika‘emo na primeru: Zamenjava orodja in obdelovanca na nekem rezkalnem stroju za profilno rezkanje zahteva precej ~asa. Za skraj-{anje ~asa mirovanja stroja lahko naredimo dve popolnoma enaki prijemali. Med delovanjem stroja pri obdelavi enega kosa drugi kos postavimo in nastavimo na drugo prijemalo. Ko je prvi kos gotov z obdelavo, izvr{imo samo zamenjavo prijemal na stroju. ^e zagotovimo, da so prijemala popolnoma enaka, jih je mogo~e sneti in pripeti na stroj z minimalnim nastavljanjem. Trdimo lahko, da s standardiziranimi prijemali v toku OED naredimo dolgotrajno privijanje in nastavljanje, samo privijanje na stroju, IED pa znatno skraj{amo. 3.6. Vzporedne operacije ^e predpostavimo, da na neki ve~ji stiskalnici orodje name{~amo tako, da ga je treba priviti s sprednje, zadnje, leve in desne strani, mora delavec, v kolikor je sam, iti naprej, nazaj in okrog, da bi opravil delo. V tem in podobnih primerih je mo‘no bistveno skraj{ati ~as, ~e dva delavca delata vzporedno. V primeru, da en delavec potrebuje 30 minut za name-{~anje in privijanje orodja, dva delavca to delo opravita v 10 minutah oziroma v manj kot polovici ~asa. V primerih, ko se delo lahko opravlja vzporedno, se ~as za opravljanje dela ne podalj{uje, hkrati pa dose‘emo bistveno skraj{anje ~asa mirovanja stroja. Vendar pogosto naletimo na odpor pri delu na ta na~in. Kot razlog obi~ajno navajajo, da je “te`ko imeti delavca na razpolago, kadar je to potrebno”. @e zato je koristno, da imamo v tovarni delavca, katerega glavna naloga je, da pomaga drugim delavcem pri zamenjavi orodja. 3.7.Izlo~itev finih nastavitev Pri obi~ajnih zamenjavah orodja so aktivnosti nastavitve od 50 do 70 % IED. Poenostavljanje nastavitve je zato zelo u~inkovito za zmanj{anje IED. Obi~ajno znotraj teh aktivnosti ne opazimo razlike med pozicioniranjem ijaLes 55(2003) 12 �784 raziskave in razvoj in fino nastavitvijo, ki sta v bistvu dve popolnoma različni funkciji. To lahko pokažemo na naslednjem primeru: • pozicioniranje - prestavljanje mejnega stikala s 150 na 200 mm, • fina nastavitev - premikanje naprej in nazaj znotraj majhnega področja, dokler ne dosežemo želenega položaja. Če sedaj uporabimo zatiče in distanč-nike, smo za vse čase nastavili položaj orodja, njegova zamenjava pa bo zahtevala samo pozicioniranje, fina nastavitev pa nikoli več ne bo potrebna. Mnogi to težko dojamejo, ker imajo fino nastavitev enostavno za nujo pri zamenjavi orodja. V teh primerih je IED znatno daljši, kot je to potrebno, poleg tega pa se od delavcev zahteva veliko več izkušenj in spretnosti. Seveda obstajajo tudi take zamenjave orodja, pri katerih so majhne zahteve glede natančnosti in kjer so nastavitveni časi brez pomena, vendar je tudi v teh primerih treba najti metodo, ki omogoča pozicioniranje s tako natančnostjo, da fina nastavitev ni več potrebna. V določenih primerih si lahko delo olajšamo z uporabo merilnih skal in digitalnih inštrumentov za odčitavanje. Pogosto se položaj orodja pozicionira z napravo z navojem. Če se npr. nek premik s pozicije 50 mm na pozicijo 60 mm opravi postopno: 50,1 - 50,2 -50,3 ... do 60 mm, zakaj se ne bi mogel izvršiti direktno s 50 na 60 mm? V nekem Japonskem podjetju so enostavno ostružili navoj na tistem mestu navojnice, po kateri so prej premikali matico s podložko v napravi. Sedaj se stranica naprave, namesto vijačenja, samo porine do natančno pozicio-nirane “U” podložke, matica pa se enostavno privijači z roko. To poteka zelo hitro in dobro funkcionira. Najučinkovitejše je, da nastavitve sploh ne opravljamo. Način, da to dosežemo, je uporaba sistema “najmanj{i skupni mnogokratnik” (least common multiple – LCM). Ta sistem je narejen na predpostavki, da potreba pozicionira-nja v praksi ni kontinuirana, ampak je omejena na dolo~eno {tevilo natan~no omejenih mo‘nosti. To je prikazano s primerom na sliki 4. ^e je potrebno, da mejno stikalo prestavimo na pet razli~nih pozicij, od A do E, lahko namesto tega, da prestavljamo stikalo, postavimo in vnaprej natan~no namestimo pet stikal na vseh pet pozicij. Potem je zelo enostavno, da z elektri~nim stikalom aktiviramo tisto mejno stikalo, ki ga ‘elimo. Na ta na~in se lahko izognemo vsem mehanskim pogojem v sistemu zamenjave kot tudi izgubam ~asa in materiala (nastavitev in izdelava poskusnega kosa). S tem na~inom re{evanja problemov lahko storimo {e en korak od SMED do OTED – zamenjava orodja na pritisk gumba. OTED-LCM, “kasetni sistem”, in {e drugi principi in metode imajo en skupen cilj: zamenjavo orodja brez nastavitve. 3.8. Mehanizacija Uporaba hidravlike ali pnevmatike pri privijanju orodja je lahek in udoben na~in, posebej kadar moramo privijati na ve~ mestih. Kar je prej pomenilo mehanizirano in natan~no vodeno nastavljanje vi{ine privijanja v neki stiskalnici, je tako enostavneje. Mnoge tovarne so v zadnjem ~asu za~ele standardizirati in proizvajati natan~ne plo~evinaste distan~nike za privijanje. Na ustrezno pozicijo postavijo natan~- no izdelan pločevinasti distančnik, pri-vijanje pa se opravi na pritisk gumba. Če se nastavitveni čas lahko skrajša za 2/3 do 9/10 in če se po korakih od 1 do 7 SMED metode čas nastavitev skrajšuje od ene ure na tri minute, potem je mogoče s temi natančno narejenimi distančniki za privijanje ta čas skrajšati še za kakšno minuto. SMED torej ni enak mehanizaciji, ampak prej inteligentnemu razmišljanju. Neka nekritična mehanizacija lahko stane veliko več kot pa ima podjetje od nje koristi. Najprej moramo biti prepričani, kaj je tisto, kar je pomembno, potem analiziramo OED in IED, ter nazadnje napravimo selekcijo prioritet med možnimi rešitvami in določimo vrstni red potrebnih ukrepov. 4. Povzetek Namen članka je predstaviti možnosti skrajšanja nastavitvenih časov na strojih v podjetju. Prednosti, ki jih prinaša skrajšanje časa nastavitev, so: • zmanjšanje stroškov za nastavitve, • proizvodnja manjših izdelavnih serij, kombinirana z večjim številom prestavljanj, • poskusne izdelave so minimi-zirane ali celo nepotrebne, • nujna naročila so lahko hitro izdelana, • izboljšana produktivnost (povečana učinkovitost, manj izgub, manj strojelomov), • nastavitev postane enostavna, ne ijaLeS 55(2003) 12 raziskave in razvoj potrebujemo specialnih spretnosti, • zmanjševanje ali izločanje vmesnih skladišč (med stroji), • izboljšana fleksibilnost, • zmanjšanje obratnih sredstev. Za izvedbo procesa skrajšanja nastavitvenih časov so sicer potrebne določene naložbe v dodelavo strojev in naprav ter manjše organizacijske spremembe v proizvodnji, vendar pa so prednosti, ki jih krajši čas nastavitve strojev prinaša, tako številne, da bi podjetja morala razmisliti tudi o tej možnosti opti-miranja proizvodnje. literatura 1. Shingo, S. 1986. Nova japonska proizvodna filozofija. 2. izdaja. Beograd, Jugoslovenski zavod za produktivnost rada: 203 str. 2. Sitar, G. 2003. Skraj{evanje nastavitvenih ~asov z metodo SMED v podjetju Menina d.d.. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za lesarstvo, 78 str. 3. SMED: Gesteigerte Produktivität an der Maschine selbst (23. jul. 2002), http:// www.aimingbetter.nl/de/ AB_nieuw_de_smed.html 4. SMED, Single Minute Exchange of Dies (23. jul. 2002), http://www.smed.info/SMED.html 5. SMED, the technique for Quick change-overs and less downtimes (02. dec. 2002) , http://members.lycos.fr/hconline/ smed_us.htm 6. Stankovi~ Elesini U. 2002. [tudij dela in ~asa. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehni{ka fakulteta, Oddelek za tekstilstvo: 209 str. 7. Takeda H. 2002. Sinhroni proizvodni sistem. Bochum, SPS Management Consultants GmbH: 77 str. REPURI H SLOVENIJA M I MINISTRSTVO 7ADF1D, V DRUŽINO TN SOCIALNE ZADEVE Him}CUTYQ lA^DLiTvd, iNANCbl lil iMM VABILO k sodelovanju pri PHARE projektu RAZVOJ ^LOVE[KIH VIROV V LESNI INDUSTRIJI V MANJ RAZVITIH OB^INAH VZHODNE SLOVENIJE “Human resource development in wood processing industry in the underdeveloped municipalities of Eastern Slovenia” Spo{tovani! Zveza lesarjev Slovenije je v okviru svojih prizadevanj po vzpostavitvi celostnega sistema izobra‘evanj in usposabljanj zaposlenih v lesarstvu s kandidaturo na javnem razpisu pridobila Pharova finan~na sredstva za projekt “Human resource development in wood processing industry in the underdeveloped municipalities of Eastern Slovenia”, katerega krovni naro~nik je Ministrstvo za delo dru‘ino in socialne zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za {olstvo, znanost in {port. Projekt, ki ga bomo od novembra 2003 do novembra 2004 izvajali skupaj s {e dvema partnerjema, Centrom za mednarodno konkuren~nost (CIC) in Lesarsko {olo Maribor, bo namenjen izobra‘evanju in usposabljanju zaposlenih v lesni industriji v vzhodni Sloveniji. Leto dni trajajo~e projektne aktivnosti bodo tako orientirane v dve ciljni skupini: • Center za mednarodno konkuren~nost (CIC) bo izvedel raziskave stanja ter pripravil in izpeljal specializirana izobra‘evanja v podjetjih za management s poudarkom na tr‘enjskem managementu (vodje, srednji management, tr‘niki, kadrovniki). Usposabljanje bo posebej prilagojeno potrebam in ‘eljam podjetja. • Lesarska {ola Maribor bo v letu dni iz{olala 60 nekvalificiranih proizvodnih delavcev za poklic OBDELOVALEC LESA. Projekt zavezuje izvajalce, da v okviru izobra‘evanja in usposabljanja pritegnejo k sodelovanju omejeno {tevilo zaposlenih, zato vabimo vse tiste, ki jih ta mo‘nost brezpla~nega izobra‘evanja in usposabljanja zanima, da to sporo~ijo na Zvezo lesarjev najpozneje do 15. januarja 2004. Sanja PIRC, koordinatorka projekta D tel: 01/421-46-60 faks: 01/421.46-64 el. po{ta: revija.les@siol.net ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj UDK: 65:674 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Globalizacija poslovnega okolja in njen vpliv na lesnoindustrijska podjetja Business environment globalization and its influence on woodindustry companies avtor Jo‘e KROPIV[EK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina VIII/34, Ljubljana, e-po{ta: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Poslovno okolje se z globalizacijo in nastankom informacijske dru‘be zelo spreminja. Spremembe so tako v poslovnem in tr‘nem smislu kot tudi v politi~nem in pravnem smislu. Uspe{nost poslovanja podjetij v tak{nem okolju je v veliki meri odvisna od sposobnosti in hitrosti prilagajanja. To prilagajanje je na eni strani domena dr‘ave oz. lokalnega politi~nega in gospodarskega okolja, na drugi strani pa (predvsem) domena podjetij. V prispevku so podrobneje obravnavani temelji globalizacije (poslovnega) okolja ter njihov vpliv na lokalna gospodarstva in podjetja. V sklopu tega je prikazano trenutno stanje v Sloveniji in slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih ter njihovi mo‘ni odzivi na spremembe v okolju. The process of the globalization and formation of information society is one of the most important cause for the changes in business environment. There are present changes in business and marketing sense as well as in political and law sense. Ability and agility of adaptation of business is the most important term for successfulness of companies. However, adaptation is on the one hand in domain of a state or local politi- cal and economic environment, and on the other hand in domain of companies itself. In the article there are dealt in detail the globalization of business environment basics and their impact on local economy and companies. Current situation in Slovenia and in Slovenian wood industry companies and their possible reactions to changes in environment are showed as a part of this research. Klju~ne besede: globalizacija, poslovno okolje, lesnoindustrijsko podjetje, spremembe Keywords: globalization, business environment, wood-industry company, changes 1. Uvod in cilji Globalizacija nasploh, predvsem pa globalizacija poslovnega okolja, je okrog nas opazna ‘e vrsto let, vendar se je njen pomen pove~al predvsem zaradi hitrega razvoja informatike, saj sodobni tehnolo{ki dose‘ki na podro~-ju informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ponujajo procesu globalizacije povsem nove prilo‘nosti. Zaradi tega in eksplozivne rasti poslovne rabe interneta (= medmre‘ja) pridobiva globalizacija nov pomen tudi v poslovnem svetu. Pravilo poslovanja in obna{anja na trgu “misli globalno, deluj lokalno” ne velja ve~, saj danes v poslovnem svetu ni ve~ dovolj misliti globalno (v svetovnih razse‘nostih), tudi delovati je treba v skladu z na~eli globalnega poslovanja (Wacker/Taylor/ Means, 1997). Podjetij v procesu globalizacije zaradi mo~ne povezanosti z okoljem, v katerem delujejo, ni smiselno obravnavati osamljeno, ampak vedno v povezavi s trgom in hitro spreminjajo~im se {ir-{im okoljem. Po situacijski organizacijski teoriji je okolje ena izmed klju~-nih situacijskih spremenljivk, ki vplivajo na organiziranje podjetij in s tem ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj na njihovo poslovanje. To okolje zaradi globalizacije postaja zelo kompleksno in nestabilno. Pove~ujejo se tr‘ne pri-lo‘nosti in mo‘nosti, s tem pa tudi nevarnosti in negotovosti v poslovanju. Eno od osnovnih vodil globalnega poslovanja je, da so spremembe edina stalnica. Spremembe pa so vedno bolj dramati~ne in hitrej{e ter jih je mo~ obravnavati ne samo v poslovnem smislu, ampak tudi v tr‘nem, politi~-nem in pravnem smislu. Podjetje mora te zunanje izzive po spremembah spoznati in se nanje hitro odzvati, ponavadi s prilagajanjem, ~e ho~e bi ({e naprej) uspe{no. To prilagajanje je na eni strani domena dr‘ave oz. lokalnega politi~nega in gospodarskega okolja, na drugi strani pa (predvsem) domena podjetij. V raziskavi smo preu~evali nekatera temeljna izhodi{~a globalizacije poslovnega okolja, predvsem pa so nas zanimale tiste spremembe v globalnem poslovnem okolju, ki najbolj vplivajo na oblikovanje ustreznega gospodarskega in politi~nega (lokalnega) okolja ter na poslovanje podjetij. To je bil tudi eden izmed pomembnej{ih ciljev raziskave. Obravnavali smo tudi trenutno stanje v Sloveniji in njeno pripravljenost na globalizacijo, predvsem pa smo temeljiteje preu~evali slovenska lesnoindustrijska podjetja in njihove odzive na spremembe v okolju. Pri tem elektronskega poslovanja, ki je nedvomno ena najpomembnej{ih tehnologij in storitev globalnega poslovanja, nismo podrobneje obravnavali, saj po obsegu presega namen tega prispevka. 2. Metoda dela Raziskava je potekala v ve~ zaporednih in med seboj lo~enih stopnjah. Prva stopnja je zajemala pregled dosegljive literature s podro~ja globalizacije (poslovnega) okolja v periodi~nem tisku, strokovnih in znanstvenih publikacijah (objave raziskav, knjige) in internetnih straneh. Namen te stopnje raziskave je bil preu~iti proces globalizacije in njegov vpliv na podjetja kakor tudi iskati mo‘ne odzive lokalnega okolja in podjetij na izzive okolja. V drugi stopnji smo preu~ili najnovej{e podatke o odzivih Slovenije na globa-lizacijo. Za konkretno analizo stanja v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih pa smo uporabili na~in uporabe klasi~-nega vpra{alnika, s katerim smo ugotavljali pomen posameznih poti pri glo-balizaciji poslovanja v teh podjetjih. Obravnavali smo 42 odgovorov proizvodnih lesnoindustrijskih podjetij. 3. Globalno poslovno okolje 3.1. Globalizacija in informacijska dru‘ba Sodobne trende razvoja na razli~nih podro~jih pogosto opredeljujemo z besedo “globalizacija”, ki ozna~uje pojave, zna~ilne za celotno (globalno) svetovno okolje. Tako je pojem globali-zacije mo~ povezati z razli~nimi pod-ro~ji, na primer kulturo, komunikacijami, transportom, informacijami, varstvom naravnega okolja in podobno. Gospodarski procesi so verjetno eno od tistih podro~ij, kjer je pojem globali-zacija povezan z najbolj intenzivnimi in opaznimi spremembami (Kumar, 1999). Globalizacijo lahko opredelimo tudi kot proces, katerega posledica je skupek re{itev, ki omogo~ajo, da se blago, osebe in podatki ~im bolj neovirano in hitro premikajo koderkoli po svetu. Po mnenju nekaterih avtorjev globali-zacija ni nov gospodarski trend (npr. Dekleva, 1999). V poslovnem svetu je znan ‘e vrsto let, vendar je njegov pomen v zadnjih nekaj letih do‘ivel velik porast predvsem zaradi hitrega razvoja informatike in eksplozivne rasti poslovne rabe interneta (= medmre‘ja). Mnogi poudarjajo dose‘ek izni~enja razdalj kot enega najpomembnej{ih transformacij vseh ~asov (Zahra, 1998). Nekateri avtorji govorijo o tako imenovanem svetu brez meja (Ohmae, 1996). ^e se omejimo na primer samo na razvoj mednarodne trgovine, podatki ka‘ejo, da postaja ta oblika gospodarskih dejavnosti vse bolj globalna, vrednostno vse ve~ja in glede na njeno rast tudi opazno bolj dinami~na kot celotna proizvodnja v svetu. Svetovna trgovina se je namre~ od leta 1950 do 1990 pove~ala kar za 11-krat, v naslednjih {estih letih pa {e dodatno za 1,5-krat. Vzrok temu moramo iskati v procesih liberalizacije mednarodne trgovine, ki se v novej{em ~asu vse bolj globalizirajo in hkrati vsebinsko poglabljajo (Kumar, 1999). Globalizacija povzro~a nastanek globalne (informacijske) dru‘be. To je dru‘ba, v kateri so informacijske storitve ogrodje celotnega dogajanja, poligon za prodor uspe{nih in za zaostajanje informacijsko nepismenih (Gams, 1998). Je tudi dru‘ba, kjer ni ~asovnih in zemljepisnih razlik in se oblikuje predvsem zaradi hitrega teh-nolo{kega napredka na informacijskem podro~ju, zaradi globalizacije trga in ve~anja obsega ter dostopnosti znanja in podatkov (Cvjetovi}, 1999). Informacijska dru‘ba uvaja informacijske tehnologije v vse pore ‘ivljenja. Ne gre samo za tehnolo{ke spremembe, gre za to, kako razmi{ljamo, se obna{amo in ‘ivimo (Negroponte, 1998). Informacijska dru‘ba ozna~uje ‘ivljenje v t.i. infosferi, kjer za ‘ivljenje potrebujemo kakovostne informacije. Brez njih ni razvoja, ampak zaostajanje in hiranje (Gams, 1998). Informacijska dru‘ba pomeni predvsem spremembo v razmi{ljanju, v na~inu obravnave in odnosu ter v na~inu ‘ivljenja. Znanje je temelj informacijske dru‘be. Problem pomanjkanja informacijskega znanja in znanja nasploh (oz. primernih informacij) postaja spri~o hitrosti ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj sprememb in druga~nega na~ina ‘iv-ljenja v informacijski dobi ‘go~ celo v razvitih dr‘avah (O’Leary, 1997). Za vzpostavitev informacijske dru‘be na ravni dr‘ave pa lahko seveda zelo veliko naredi predvsem dr‘ava s svojimi zakonskimi ukrepi in usmerjanjem politike v prilagajanje na~elom globalizacije ‘ivljenja. Med njene glavne naloge bi lahko uvrstili predvsem izobra‘evanje, izgradnjo tehno-lo{ke infrastrukture in znanstveno teh-nolo{ki razvoj. 3.2. Globalno poslovno okolje, globalni trg in nova ekonomija Daniels in Radebaugh (1994) opredeljujeta ‘eljo po pove~anju prodaje, bolj{i izrabi (svojih) prvin poslovnega procesa in potrebo po diverzifikaciji (raznolikosti) tako nabavnega kot prodajnega trga kot osnovne cilje, zakaj podjetja poslujejo globalno (med-dr‘avno). Pri tem je podjetje seveda izpostavljeno globalnemu poslovnemu okolju, na oblikovanje katerega v neki (manj{i) meri podjetje sicer lahko vpliva, predvsem pa je izpostavljeno njegovim vplivom, ki se jim mora prilagoditi. Avtorja globalno poslovno okolje opredeljujeta z dveh vidikov: z vidika fizi~nih in sociolo{kih (dru‘-benih) vplivnih dejavnikov in dejavnikov konkuren~nosti. Pri opredelitvi prvih, tj. fizi~nih in sociolo{kih dejavnikov, je posebej poudarjen pomen poznavanja zgodovinskega in politi~-nega ozadja, predvsem odnosa dr‘ave in ljudi do poslovnih subjektov, in poznavanja psihologije ljudi. Poleg tega so zelo pomembni tudi geografski vplivi, saj opredeljujejo optimalno razmestitev, kakovost, koli~ino in razpolo‘-ljivost (svetovnih) surovinskih virov ter najprimernej{i na~in njihove izrabe. Med klju~nimi spremembami globalnega poslovnega okolja v zadnjem desetletju najdemo intenziven in {e ne dokon~an proces ekonomske ter poli- ijaLes 55(2003) 12 ti~ne tranzicije (preoblikovanja) dr‘av nekdanje socialisti~ne (komunisti~ne) usmeritve v tr‘na gospodarstva, multilateralna dogovarjanja, ki krepijo liberalizacijo (spro{~anje) mednarodne menjave proizvodov in storitev, intenzivno politi~no in ekonomsko integriranje (povezovanje) v Evropi in zunaj nje, izredno pere~e ekolo{ke (okoljevarstvene) probleme po vsem svetu ipd. (Kumar, 1999). Pri oblikovanju globalnega poslovnega okolja igrajo poleg mo~nih gospodarskih (poslovnih) subjektov, ki narekujejo tempo razvoja in sprememb globalnega poslovanja v smislu kakovosti, storitev, uporabe informacijske tehnologije, globalnega povezovanja podjetij ipd., pomembno vlogo tudi in predvsem razli~ni sporazumi med dr‘a-vami, ki tvorijo mednarodne ekonomske odnose. V to skupino spadajo meddr‘avni sporazumi o postopnem ekonomskem povezovanju in zdru‘e-vanju nacionalnih ekonomskih prostorov, t.i. ekonomske integracije: npr. Evropska unija (angl. EU – European Union), Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (angl. CEFTA – Central European Free Trade Agreement), katere ~lanica je Slovenija od leta 1996, in sporazumi o skupnem urejanju posameznih vidikov ekonomskih zvez in tokov (t.i. mednarodne organizacije: npr. Svetovna trgovinska organizacija (angl. WTO – The World Trade Organization) in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angl. OECD – Organization for Economic Co-operation and Development)). Poleg tega so pomembne tudi ekonomske povezave (integracije), izvedene med posameznimi podjetji. Te temeljijo ali na lastni{tvu (prevzemi, spojitve, pripojitve ipd.) ali na dogovorih o podro~jih poslovnega sodelovanja (t.i. strate{ke povezave in sporazumi). Pri tem razlikujemo med multinacionalnimi, globalnimi in multilokalnimi podjetji. Globalni trg omogo~a poenotenje pogojev ‘ivljenja in gospodarjenja, tehni~-nih standardov, meril in vrednot, kar ustvarja enotno civilizacijo, z vsestranskim sodelovanjem pri izmenjavi blaga, storitev, delovne sile, kapitala in znanja pa omogo~a, da danes vsi ljudje, ne glede na to, kje ‘ivijo, uporabljajo enake proizvode (Vrhunec, 1997). Zaradi teh svojih lastnosti je za podjetje globalni trg hkrati prilo‘nost za po-ve~anje prodaje, zmanj{anje stro{kov itd., vendar pa je na tak{nem trgu tudi ve~ pasti, ki se jim mora podjetje izogniti. Najve~ji pasti sta predvsem veliko {tevilo tekmecev, ki ne dopu{~ajo poslovnih spodrsljajev, in zelo hiter teh-nolo{ki razvoj, ki mu mora podjetje slediti. Sledenje hitremu tehnolo{kemu razvoju na vseh podro~jih delovanja pa je mo‘no samo v primeru velikega vlaganja v raziskave in razvoj. Ta velika vlaganja pa si lahko privo{~i le veliko (globalno) podjetje, saj v primeru majhnih zmogljivosti poslovanja stro{-ki teh vlaganj mo~no presegajo njihove koristi. Ena izmed re{itev je tudi povezovanje manj{ih podjetij s ciljem skupnih raziskav in razvoja, pri ~emer se stro{ki za to dejavnost porazdelijo na ve~ sodelujo~ih. Za delovanje trga, temelje~ega na novi informacijski infrastrukturi, je treba dose~i zadostno povpra{evanje, kar je nujno za donosnost nalo‘b v infrastrukturo. Pri tem je treba pospe{evati oblikovanje kriti~nega obsega, potrebnega za delovanje trga. Zavedajo~ se posledic informacijskega zaostajanja so napredne dr‘ave (med njimi tudi Slovenija) pripravile vrsto ukrepov za pospe{evanje informatizacije. S procesom globalizacije se spreminjajo klju~ne lastnosti poslovanja podjetij. Star na~in poslovanja, ki temelji na ustaljenem trgu, za sodobna, na globalnem trgu delujo~a podjetja, ni ve~ mo‘en. Globalni trg in globalno raziskave in razvoj poslovno okolje povzro~ata nastanek nove ekonomije (tudi: digitalne ekonomije, internetske ekonomije; nekateri avtorji pa to poimenujejo tudi novo gospodarstvo). Le-ta temelji na hitrosti, prilagodljivosti in ustvarjalnosti. Pri tem tveganje, negotovost in nenehne spremembe niso ve~ izjema, ampak pravilo. Spremembe je mo~ opaziti tudi v proizvodnih podjetjih, ki morajo na eni strani zagotavljati mno‘insko proizvodnjo, na drugi strani pa morajo biti dovolj prilagodljiva, da se lahko hitro odzovejo na zahteve s trga. Tudi struktura zaposlenih se je mo~no spremenila, predvsem pa so se spremenile zahteve po znanju. Klju~ni spodbujevalci rasti so postale inovacije, ki temeljijo na znanju in ustvarjalnosti ljudi. Zato sta do‘ivljenjsko izobra‘evanje in sprememba splo{nih (dru‘benih) vrednost tako zelo pomembna. Na podro~ju regulative pa zaznavamo premike od stroge zakonodaje in nadzora k upo{te-vanju tr‘nih mehanizmov, kar v veliki meri pove~uje prilagodljivost nacionalnih gospodarstev in njihovih poslovnih subjektov. 3.3. Neposredni vplivi globalizacije poslovnega okolja na podjetja Spremembe v okolju vplivajo predvsem na organizacijo poslovanja podjetij oz. na spremembo kakovosti organizacije in na spremembo odvisnosti med organizacijo in uspe{nostjo podjetja (Mihel~i~, 1999). George in Jones (1996) razdelita zunanje sile, ki vplivajo na potrebo po spreminjanju, v tekmovalne, gospodarske in politi~ne, demografske, socialne in moralne. Na{te-te zunanje sile so (tudi) posledica globalizacije poslovnega sveta. Podjetja se neprestano borijo s tekmeci, da bi ohranila ali pridobila ustrezne tekmovalne prednosti. Prizadevajo si za u~in-kovitost, kakovost, prilagodljivost in inovativnost, da bi v ~im ve~ji meri ustregla porabnikom in pre‘ivela v konkuren~nem boju. Gospodarske in politi~ne zveze (unije) v vedno ve~ji meri vplivajo na spreminjanje podjetij. Podjetja globalizirajo svoje delovanje in spreminjajo organizacijsko strukturo, da jim to omogo~a. Prav tako spreminjajo in prilagajajo svojo kulturo. V podjetjih v vse ve~ji meri sodeluje povsem raznolika delovna sila, pogosto zdru‘ena v skupinah, katerih ~lani so iz razli~nih delov sveta. Tudi demografska struktura porabnikov se spreminja. Vse ve~ je starej{ega prebivalstva. Spreminjajo se tudi moralne norme. Zahteve po dru‘beno odgovornem in po{tenem delovanju so vse ve~je. Moralne zahteve so ve~je tako v sodelovanju ljudi v podjetju kot tudi v odnosu do porabnikov (npr. ekolo{ko neopore~ni proizvodi). 4. Raziskava odzivov dr‘ave in podjetij na spremembe v okolju 4.1. Odzivi dr‘ave na spremembe v okolju Naloga dr‘ave pri zagotavljanju pogojev za konkuren~no gospodarstvo je zagotoviti ustrezno informacijsko infrastrukturo ter cenovno ugodne in kakovostne telekomunikacijske storitve, se (uspe{no) vklju~evati v ekonomske integracije in mednarodne organizacije ter zagotavljati ustrezno politiko izobra‘evanja in spodbujanja ustvarjalnosti tudi z (ve~jo in ustrez-nej{o) za{~ito intelektualne lastnine (Cof, Batista, 1998). Trdimo lahko, da je dr‘ava tista, ki oblikuje na~ela in pogoje za oblikovanje informacijske dru‘be. Pri tem prehodu ima Slovenija vrsto prednosti, saj {ele nastaja po osamosvojitvi in bi se toliko la‘je prilagajala spremembam. Druga pomembna prednost Slovenije je njena majhnost. V takih pogojih je namre~ bistveno la‘je uvesti in izpeljati sodobne na~ine. Modra knjiga (Modra knjiga, Slovenija kot informacijska dru‘ba, 2000), ki temelji na strategiji razvoja informacijske dru‘be v okviru Evropske unije (EU) – t.i. Bangemanovo poro~ilo (Bangemann et al., 1994), ponuja vizijo Slovenije in ‘ivljenja vseh njenih subjektov pri prehodu v informacijsko dru‘bo. Prehod v informacijsko dru‘-bo v osnovi ni tehnolo{ki, ampak izrazito razvojni problem z ekonomsko, kulturno in socialno dimenzijo. Dr‘av-no usmerjanje in intervencije so potrebne predvsem pri vzpostavljanju infrastrukturnih pogojev, kot so ustrezna in temu naklonjena zakonodaja, izobra‘evanje, spodbujanje znanst-veno-tehnolo{kega razvoja, standardizacija in telekomunikacijska infrastruktura. V Modri knjigi je bilo oblikovanih enajst ciljev pri zagotavljanju u~inkovitega in uspe{nega prehoda Slovenije v informacijsko dru‘bo. Med uresni~enimi cilji je treba posebej poudariti ureditev (pravnih) osnov za elektronsko poslovanje: sprejetje Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, {t. 57-7465/2000), ki pod posebnimi pogoji elektronskemu podpisu priznava enako veljavo, kot jo ima v “papirnatem” svetu lastnoro~ni podpis, in izdaja Uredbe o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (Ur. l. RS, {t. 77/2000 in 2/2001), ki podrobneje dolo~a posamezne pogoje iz zakona. Zakon in uredba sta v celoti usklajena z dolo~ili Modelnega zakona Komisije OZN za mednarodno gospodarsko pravo (UNCITRAL) o elektronskem poslovanju, z Enotnimi pravili za elektronske podpise ter z dolo~ili primarne evropske zakonodaje. Prevzemata pa tudi vse dolo~be Direktive 1999/93/EC Evropskega parlamenta in sveta EU z dne 13. decembra 1999 o skupnem okviru Skupnosti za elektronske podpise. ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj Ministrstvo za informacijsko dru‘bo je pripravilo tudi strategijo Republike Slovenije v informacijski dru‘bi (Strategija Republike Slovenije v informacijski dru‘bi, 2003), ki se mo~no zgleduje po Akcijskem na~rtu eEvro-pa+, sprejetem v Göteborgu junija 2001. Strategija je “osredoto~ena na neposredne koristi dr‘avljanov in dr‘avljank ter na vire in vsebine, ki predstavljajo izvedbeni okvir” (Strategija Republike Slovenije v informacijski dru‘bi, 2003). Iz vsebine tega izvedbenega okvira lahko poudarimo predloge, kako “spodbuditi gospodarstvo v prid dviga kakovosti ‘ivljenja in znanja, uveljavljanje in ohranjanje do-ma~ega znanja, kreiranje ugodnega investicijskega okolja in novih delovnih mest, rast zaposlenosti, pove~anje dodane vrednosti, rast produktivnosti, modernizacija javne uprave, pove~anje transparentnosti delovanja dr‘avne uprave in dostop do informacij ter zagotavljanje enakih mo‘nosti vseh dr‘avljank in dr‘avljanov za sodelovanje v globalni informacijski dru‘bi” (Strategija Republike Slovenije v informacijski dru‘bi, 2003). Gams (2002) ugotavlja, da tako kvalitetnega programa informacijske dru‘be Slovenija {e ni imela. Poleg vseh teh prizadevanj za dvig kon-kuren~nosti slovenskega gospodarstva pa je treba omeniti tudi izredno dejavno sodelovanje Slovenije v mednarodnih organizacijah in ekonomskih integracijah (EU, CEFTA ipd.), kar pa je splo{no precej poznano in zato ne potrebuje temeljitej{e analize in komentarja. 4.2. Odzivi slovenskih lesnoindustrijskih podjetij na spremembe v okolju Nekateri dejavniki, kot smo ‘e ugotavljali, niso v pristojnosti dr‘ave, ampak so odvisni od sposobnosti posameznih poslovnih subjektov. Za podjetja je revijaLes 55(2003) 12 tako zelo pomembno, da so prilagodljiva na vseh podro~jih svojega delovanja in da vzpodbujajo inovativnost ter ‘eljo po razvoju, pri ~emer je izrednega pomena znanje in u~inkovita uporaba sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Zaradi strmega porasta dele‘a posa-mi~nih (individualnih) naro~il kupca (izdelki po meri kupca), skraj{evanja dobavnih rokov tako za standardne kot za nestandardne izdelke in hude cenovne konkurence (stro{ki, ki so vezani na izdelek, morajo biti ~im ni‘ji in najprimerneje razporejeni v stro{kovni strukturi izdelka), je zelo pomembno, da podjetje spremeni predvsem organizacijo poslovanja. To ugotavljajo tudi v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih, kjer so (organizacijsko) prenovo poslovanja in njegovo u~inkovito podporo z ustrezno tehnologijo ocenili z oceno visoke pomembnosti (slika 1). Tudi ustvarjanje u~inkovitih “verig vrednosti”, ki se ka‘ejo v intenzivnem priza- devanju podjetij za povezovanje s kupci in dobavitelji, ima v podjetjih pomembno vlogo, ~eprav {e vedno morda za spoznanje premajhno. Cilj poslovnih integracij (povezovanje s podjetji v mednarodnem merilu) je predvsem pove~anje (globalne) tr‘ne mo~i in zni‘anje (prodajnih, nabavnih, razvojnih ipd.) stro{kov. Rahlo razo~aranje prina{a spoznanje o nasprotovanju sodelovanja s tekmeci, saj je tako sodelovanje lahko za neko regijo (kakr{na bo Slovenija v Evropski uniji) odlo~il-nega pomena za ni‘anje stro{kov in pove~evanja kakovosti razvoja. To bo po na{i oceni glavna ovira za u~inko-vito delovanje lesarskega grozda. Podjetja se tudi zavedajo izrednega pomena znanja in pogojev dela, saj izobra‘evanju, humanizaciji dela in ustvarjanju pogojev za inovativno delo pripisujejo zelo visoko pomembnost. Te ugotovitve se v glavnem ujemajo s teoreti~nimi domnevami. Poleg tega v podjetjih ugotavljajo, da je za proiz- raziskave in razvoj vodna podjetja, med katera spadajo tudi lesnoindustrijska podjetja, zelo pomembno, da ponujajo celovito storitev (poleg lastne proizvodnje morajo ponujati tudi spremljajo~e izdelke) – t.i. in‘enirske (contract) posle (Kro-piv{ek, 2001). Tudi tr‘enje v lesnoindustrijskih podjetjih do‘ivlja velike spremembe. Te so v veliki meri posledica poslovne rabe interneta, nakazujejo pa novo obdobje v razvoju paradigme tr‘enja, saj internet “ustvarja globalni trg z aktivnimi in suverenimi porabniki, katerih polo‘aj se mo~no krepi zaradi neoviranega dostopa do informacij o trgu in tr‘ni ponudbi” (Jur{e, 1999). Ta paradigma temelji na sou~inkujo~em (interaktivnem) izgrajevanju neposrednih odnosov z vsakim posameznim porabnikom ter ustvarjanju druga~nih odnosov med dobavitelji in odjemalci. Tako kupci v procesu menjave krepijo svojo pogajalsko mo~ proti dobaviteljem, kar je tesno povezano tudi z nastajanjem raznih poslovnih integracij (tudi grozdov). 5. Razprava in sklep Poslovanje v informacijski dobi, v kateri smo, ima to pomembno lastnost, da je ~edalje bolj globalizirano. V raziskavi smo ugotovili, da se poslovno okolje zaradi tega spreminja tako v poslovnem in tr‘nem smislu kot tudi v politi~nem in pravnem smislu. V tem okolju, kjer je mo~no izra‘ena tekmovalnost med podjetji, pri ~emer se tr‘ni trendi hitro spreminjajo, lahko uspe samo tisto podjetje, ki bo optimalno izrabilo svoje poslovne prvine, uvedlo sodobne (proizvodne in informacijske) tehnologije v poslovanje, predvsem pa zagotavljalo prilagodljivost in inova-tivnost pri razvoju, proizvodnji in tr‘e-nju izdelkov oziroma storitev. Na oblikovanje globalnega poslovnega okolja posamezna podjetja nimajo ve~jega vpliva, prav tako tudi ne posamezne dr‘ave, lahko pa v okviru svojih zmo‘-nosti spreminjajo sebe in se temu okolju prilagajajo. Dr‘ava lahko z ustreznimi strate{kimi politi~nimi in gospodarskimi usmeritvami zelo veliko naredi za dvig konkuren~ne ravni celotnega gospodarstva. Slovenija je v tem pogledu storila ‘e precej (npr. pravne osnove za elektronsko poslovanje), vendar moramo ne glede na nedavno sprejet strate{ki program Republike Slovenije v informacijski dru‘-bi, ki je po ocenah strokovnjakov zelo kakovosten, ugotoviti, da trenutno ({e) precej zaostajamo za (informacijsko) razvitej{imi dr‘avami. Poleg tega je Slovenija tudi zelo dejavna pri mednarodnem ekonomskem povezovanju in integriranju, kar nedvomno ka‘e na dokaj ugodne razmere za uspe{no globalno poslovanje posameznih podjetij. Slovenska podjetja se na spremenjene pogoje poslovanja v globalnem okolju odzivajo na razli~ne na~i-ne. Na osnovi opravljene raziskave lahko sklenemo, da globalno poslovno okolje zahteva od managerjev slovenskih lesnoindustrijskih podjetij predvsem globalno razmi{ljanje in temu prilagojene strate{ke plane, ki posegajo predvsem na spreminjanje organizacije poslovanja (prenove poslovnih procesov in organizacijske strukture), bolj-{o izrabo sodobne informacijske tehnologije, u~inkovitej{e ravnanje z znanjem, ustreznej{e tr‘enje svojih proizvodov in storitev ter povezovanje (npr. v grozd), kakor tudi na sposobnosti (pre)poznavanja ciljnih (globalnih) trgov z vidika kulture, miselnosti in navad naroda (kupca). 1. Bangemann, M. et al. 1994. Europe and the Global Information Society, Recommendations to the European Council. Brussels. URL: http://www.arnes.si/ rice/wise/english/rd/prog/general/report.html 2. Cof, D., Batista, P. 1998. Stali{~a o informatizaciji Slovenije. In: Gams, M. (ed.): Informacijska dru‘ba. IJS in DZS, Ljubljana: 59-60. 3. Community framework for electronic signatures. EC Direktive 1999/93/EC. URL: http:// www.minstrel.org.uk/papers/1999-93-ec/ 4. Cvjetovi}, S. 1999. Pot Slovenije v informacijsko dru‘bo. Sistem (priloga revije Monitor)11/12: 8-9. 5. Daniels, J.D., Radebaugh L.H. 1994. International Business. Environments and Operations. Seventh edition. Adison-Wesley Publishing Company. Reading, Massachusetts etc. 6. Dekleva, S. 1999. Globalizacija: ovire in prednosti. Uporabna informatika, 7, {t. 2: 5-13. 7. Gams, M. 1998. Zakoni informacijske dru‘be. In: Gams, M. (ed.): Informacijska dru‘ba. 1998. DZS, Ljubljana: 1-4. 8. Gams M. 2002. Informacijska dru‘ba. Uporabna informatika, 3: 137-138. 9. George, J.M., Jones G.R. 1996. Organizational Behaviour. Addison-Wesley Publishing Company, Reading. 10. Jur{e, M. 1999. Porajanje virtualnega globalnega trga in njegovi vplivi na mednarodni marketing. Akademija MM, 3, {t. 4: str. 17-31. 11. Kropiv{ek, J. 2001. Globalizacija poslovnega okolja in njen vpliv na oblikovanje organizacijskih zna~ilnosti lesnoindustrijskih podjetij. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 12. Kumar, A. (1999). Mednarodna ekonomika. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 13. Mihel~i~, M. 1999. Organizacija in ravnateljevanje. Fakulteta za ra~unalni{tvo in informatiko, Ljubljana. 14. Slovensko dru{tvo Informatika, 2000. Modra knjiga – Slovenija kot informacijska dru‘ba. Uporabna informatika, 8, posebna {tevilka - marec: 7-36. 15. Ohmae, K. 1996. Managen in einer Welt ohne Grenzen. In: Montogomery, C.A. (ed.), Porter M.E. (ed.): Strategie – die brillanten Beiträge der weltbesten Strategie-Experten. Ueberreuter, Wien: 221-242. 16. O’Leary, D.E. 1997. A lack of knowledge at the top. IEEE Expert, November: 2. 1 7. Strategija Republike Slovenije v informacijski dru‘bi. 2003 URL: http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/ V/KD7B586481CC7EABBC1256CB6003EB51E/ $file/Strategija_RSvID_2003-01-20.pdf 18. Vrhunec, M. 1997. Svet na razpotju; zbirka ~lankov in razprav. Samozalo‘ba, Ljubljana. 19. Wacker, W., Taylor, J., Means, H. 1997. Futopia – oder das globalisierungs-paradies. Signum, Wien. 20. Zahra, S.A. 1998. Competitiveness and Global Leadership in the 21st Century. Academy of Management Executive, 12 (4): 11-12. 21. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Uradni list RS, {t. 57-7465/ 2000. 22. Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje. Uradni list RS, {t. 77 / 2000 in 2/2001. ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj UDK: 65:674 strokovni ~lanek (Professional Paper) Tr`enje (II. del) Marketing (Part 2) avtor Vojko KALU@A Pri tr‘enju je pomembna tr‘na raziskava. Podatke zdru‘ujemo v dve veliki skupini: kvantitativni in kvalitativni podatki. Pomembni primarna in sekundarna raziskava trga. Pri politiki izdelka in sortimenta sta pomembna {irina in globina proizvodnega sortimenta (lahko napi{e{, ~e ti je la‘je diferenciacija in diverzifikacija proizvodnega sortimenta). Smiselno je tudi prou~evati vrste proizvodne politike: inovacija, variacija in eliminacija izdelkov Market research is of crucial importance when it comes to marketing. We combine the data into two large categories: quantitative and qualitative data. Both primary and secondary market researches are important. When it comes to the product policies, differentiation and diversification of the product assortment are important. It is also sensible to study the varieties of production policies: innovation, variation, and elimination of products. Klju~ne besede: tr‘na raziskava, kvantitativni in kvalitativni podatki, primarna in sekundarna raziskava, {irina in globina proizvodnega sortimenta, inovacija, variacija in eliminacija izdelkov. Keywords: market research; quantitative and qualitative data; primary and secondary market research; product assortment differentiation and diversification; innovation, variation, and elimination of products. Vrste raziskave trga Pri vrstah raziskavah trga sta zlasti pomembni: • tržna diagnoza; preučitev sedanjega tržnega stanja, kjer trg lahko analiziramo v določenemu trenutku (analiza trga) ali opazujemo v časovnem obdobju (opazovanje trga), • tržna prognoza; ocenjujemo prihodnji razvoj trga. Tr`ni podatki Podatke združujemo v dve veliki skupini: kvantitativni (količinski) podatki, ki jih lahko neposredno izrazimo s števili: podatki o velikosti trga (sedanje in potencialno povpraševanje), podatki o tržnih deležih (lastni tržni delež, tržni delež konkurence), struktura kupcev (starost, spol, število, dohodek); kvalitativni (kakovostni) podatki, ki jih ne moremo izraziti neposredno v številkah; mednje prištevamo:zahtevane značilnosti izdelkov, • image (predstavo) o podjetju oziroma proizvodu (Kakšno predstavo ima kupec o podjetju in proizvodu? Ali ustreza ta predstava želji podjetja oziroma pričakovanemu pozicioniranju proizvoda?), • obnašanje kupcev (Zaradi katerih razlogov kupci kupujejo določene izdelke?). Primarna raziskava trga (izbirni postopek): z izbirnim postopkom določamo, koliko oseb in katere osebe bomo preučevali (spraševali, opazovali): • popolno poizvedovanje, kjer vse tržne udeležence sprašujemo; to je mogoče le, če je dejanskih ali potencialnih anketirancev zelo malo (npr. na velikih potniških letalih, tankerjih za prevoz nafte), • delno poizvedovanje (naključno poizvedovanje): sprašujemo, opazujemo samo naključno izbrane izmed vseh tržnih udeležencev, kjer je njihovo skupno število preveliko. Za primarno raziskavo je značilno predvsem: • da podatke zbiramo sami, • je dražja, • je bolj uporabna za natančne zahteve podjetja, • raziskava poteka na terenu. Naključno izbiranje: tu moramo zagotoviti, da ima vsak element osnovne množice pojavov (oseb) enako možnost, da ga izberemo v naključni vzo- ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj rec. Vsi postopki namreč ne omogočajo takšne izbire. Izbiranje lahko poteka: • z naključnimi številkami; vse osebe oštevilčimo in nato po tablicah naključnih številk izberemo tiste osebe, ki sodijo v naključni vzorec, • na podlagi končnih številk; iz oštevilčene množice oseb izberemo tiste osebe, ki imajo enako končno številko (npr. vse osebe s končno številko 8). Prednosti naključnega izbiranja: • potrebujemo le spisek želenih oseb, ne pa drugih označb (kot so spol, starost, dohodek), • verjetnost napak in njihov obseg lahko statistično natančno izračunamo. Slabosti pa se kažejo predvsem v tem, da moramo izbrati veliko število oseb. Primarno raziskavo imenujemo tudi raziskava na terenu. Ločimo med enkratnim preučevanjem in tekočim primarnim poizvedovanjem (panelni postopek). Enkratno preučevanje: • anketiranje (spraševanje); ustno, telefonsko ali pisno; • tekoče primarno poizvedovanje oziroma panelni postopek; panel je stalna skupina oseb, gospodinjstev ali podjetij, ki jim v enakih časovnih zamikih postavljamo enaka vprašanja; iz spremembe odgovorov sklepamo na razvoj trga oziroma posameznih dejavnikov (npr. modna gibanja). Sekundarna raziskava ali raziskava v pisarni se kaže predvsem v: • uporabi obstoječih podatkov, • relativni cenovni ugodnosti, • napačnosti ali zastarelosti, • konkurenčnosti; zlahka jo prejmejo konkurenti. Pri sekundarni raziskavi uporabljamo že razpoložljive podatke za potrebe raziskave trga: • notranji (interni) podatki, kot so: struktura prodaje (katerih izdelkov prodamo več, katerih manj), oscilacijo (gibanje) cen (ali narašča prodaja le količinsko ali tudi vrednostno), • zunanji (eksterni podatki), kot so: gibanje dohodkov v določeni regiji, kako se spreminja struktura poklicev, število otrok. Prednost teh statističnih podatkov se kaže predvsem v nizkih stroških za pripravo podatkov in lahki dosegljivosti. Slabost pa se kaže v neprilagojenosti podatkov za potrebe podjetij, pogosto so že tudi zastareli (npr. popis prebivalstva je na vsakih deset let). POLITIKA IZDELKOV IN SORTIMENTA Najprej je smiselno omeniti, da v proizvodnem podjetju razlikujemo med proizvodnim programom in programom izdelkov, v trgovskem podjetju pa govorimo o sortimentu in oblikovanju sortimenta. Izdelke pojmujemo širše. Vsak na trgu ponujeni poslovni učinek oziroma njegova kombinacija je izdelek s trženj-skega vidika. Z vidika trženja razlikujemo dvoje: • osnovno uporabnost izdelka (gorsko kolo za vožnjo zunaj običajnih prometnih poti, v čistem zraku), • dodatno uporabnost izdelka; uveljavljanje v okolju (lastništvo gorskega kolesa daje lastniku ugled, opozarja na njegovo športno življenje) in uporabo pri raznih doživetjih (gorsko kolo je lepo oblikovano, omogoča sodelovanje v skupnih izletih s kolesi). Kakovost izdelka je odvisna od naslednjih njegovih lastnosti: • delovanja; npr. hitrost avtomobila, moč delovnega stroja, • posebnosti; dodatki, npr. hlajenje ali premična streha avtomobila, • enostavnega vzdrževanja; kako enostavno je izdelek popraviti, • zanesljivosti; kolikšna je verjetnost za nastanek napak, npr. v prvem letu, • trajnosti; koliko časa bo izdelek trajal, • estetike; kakšen je videz izdelka, • ekonomičnosti; koliko stane izdelava, ali izdelek lahko prodamo z dobičkom, • blagovne znamke, • enostavne izdelave. Diferenciacija izdelka pomeni vse, po čemer se izdelek razlikuje od drugega izdelka v očeh porabnika. Kanibaliza-cija izdelka nastane, kadar prodaja enega izdelka, ki ga je podjetje poslalo na trg, zmanjšuje prodajo drugega izdelka istega podjetja. VRSTE IZDELKOV Dobrine za {iroko porabo Izdelki za vsakdanjo porabo: porabnik poišče najbližjo prodajalno in ne razmišlja dosti o svoji nakupni odločitvi. Široka distribucija. Izdelke za vsakdanjo porabo delimo na: • osnovne izdelke; stalni nakupi, npr. mleka, kruha, časopisov, • izdelke za nujno pomoč; npr. obveze, • nenačrtovane (impulzivne) izdelke; žvečilni gumi - porabnik ni šel v prodajalno izključno zato, da bi ga kupil. ijaLes 55(2003) 12 Letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 55 Stran 1 - 452 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. inž. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2003 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva Uvodnik Spremembe, spremembe Verjeti ali ne verjeti “bilancam” Vsak dan prina{a nove mo‘nosti Nem~ija - na{ najpomembnej{i izvozni trg [e pomnite tovari{i? Tempus fugit (uni)FORMA Esmeralda, pleh in zobotrebec ali difficile est satiram non scribere Lesarji bomo pre‘iveli Vetrnica Znanstveni ~lanki Lesni prah v industriji Niko TORELLI 1 Marko HOČEVAR 45 Igor MILAVEC 85 Fani POTOČNIK 129 Marko HOČEVAR 173 Mirko TRATNIK 217 Sanja PIRC 265 Niko TORELLI 309 Stojan KOKOSAR 365 Sanja PIRC 409 Dominika GORNIK BUČAR, Tadej MRAK, Vesna TIŠLER Aplikativno razvojni projekt “Zvi{anje potresne odpornosti lesenih monta`nih objektov” Bruno DUJI^ Les kot viskoelasti~en material Niko TORELLI Prednosti in omejitve metode BSC Marko HO^EVAR Razstrupljanje odpadnega s CCA ali CCB Miha HUMAR, pripravki za{~itenega lesa z lesnimi glivami Franc POHLEVEN Pomen subjektivnih ocen pri odlo~itvenih Andrej POTO^NIK, procesih in model celostne zasnove Denis JELA^I^, odlo~anja v lesarskem podjetju Leon OBLAK Za{~ita lesa pred termiti Miha HUMAR Odziv beljave ~rne jel{e (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) Primo‘ OVEN, Niko TORELLI Mirko TRATNIK, Marija SLOVNIK Mirko TRATNIK, Marija SLOVNIK Lara SLIVNIK Vojko KALU@A Niko TORELLI na mehansko po{kodovanje in oku‘bo Metodologija za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji (I. del) Metodologija za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji (II. del) Drevo in hi{a Tr‘enje - I. del Ojedritev - vloga in proces Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa Jo‘ica GRI^AR, pri navadni jelki v dormantnem obdobju Katarina ^UFAR, Uwe SCHMIDT Skraj{evanje nastavitvenih ~asov v podjetju Ga{per SITAR Globalizacija poslovnega okolja in njen vpliv na lesnoindustrijska podjetja Jo`e KROPIV[EK Tr‘enje - II. del Vojko KALU@A Strokovni ~lanki Koncept ciljnih stro{kov kot orodje izbolj{evanja konkuren~nega polo‘aja podjetja Maja ZAMAN Slovenska vlada potiska pohi{tvenike v neenakovreden polo‘aj Alojz KOBE Evropski trg oken v 2003 ve~ji za 0,9 % Franc MIHI^ Furnirana okna - rezultat nove tehnike Franc MIHI^ JELOVICA - okna v so‘itju z naravo Jana KO[IR Pri~akovanja nem{kih proizvajalcev pohi{tva se niso uresni~ila Fani POTO^NIK Skupina JAVOR v letu 2002 ni dosegla na~rovanih ciljev Ester FIDEL Inovativna dejavnost v JELOVICI Jana KO[IR 10 let certifikata in 2 leti znaka skladnosti Borut KRI^EJ Management 21. stoletja Vojko KALU@A Izobra‘evanje v malih podjetjih - kaj, kako, zakaj ...? Henrik DOV@AN Kako zmanj{ati stro{ke, pove~ati u~inkovitost in odzivnost na nara{~ajo~e zahteve trga? Aleksandra [OPAR U~enje in osebna rast zaposlenih je klju~no podro~je za doseganje vizije JAVORA Stojan KOKO[AR Operacijski management Vojko KALU@A Novosti iz Lesnine in‘eniring Gregor KMECL Sodelovanje in konkurenca - grozdi Barbara RODICA 17 48 59 133 139 268 273 280 368 412 416 421 427 32 34 35 36 39 68 70 75 78 95 145 161 162 165 Kaj moramo vedeti o ra~unovodskih izkazih? Okrogla miza o uporabi hlapnih organskih snovi v lesarstvu Uvajanje iniciativ za dobro po~utje zaposlenih v podjetju Lesarski grozd Pomen motivacije za uspeh podjetja Kaj moramo vedeti o stro{kih Ekologija in podjetje Klav‘e - “slovenske piramide” U~inkoviti notranji poslovni procesi pomembno prispevajo k doseganju ciljev JAVORA Kako pridemo v podjetju do dobrega po~utja zaposlenih? Jezik stroke pred vrati EU Barva v ~asu in prostoru Diskoloracija povr{ine drva u interieru Kakovost povr{inskih sistemov pohi{tva slovenskih proizvajalcev Steadiness of the polished surfaces of ash tree with polyester polish Razvoj premazov za pohi{tvo v lu~i VOC - direktive Tests methods to investigate and prevent defects in the furiture sector Termi~ki modificireno drvo - material dana{njice Kdaj slovenskim lesarjem “vremena bodo se zjasnila?” IKEIN na~in kupovanja izdelkov za opremljanje doma Tr‘ne prilo‘nosti za prodajo pohi{tva v Ruski federaciji Nove strategije za izbolj{anje dela Les v na{e dobro Zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov - zakaj ne druga~no re{evanje? Znanje za prakso Novost iz ISKRE: tra~ni brusilnik BSC 2675 “Wood Design Package” - novost v programiranju CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev Najnovej{i akumulatorski vrtalniki - vija~niki Ro~ni akumulatorski ‘agalni stroj Poliranje in bru{enje malce tako, malce druga~e Novo, najnovej{e iz ISKRE Nekaj o oknih Morbidelli AUTHOR 427 kot u~ni pripomo~ek Pnevmatsko kladivo EK115 2 Intervju Ljubo doma ... Monta‘ne hi{e na pohodu Dolenjska kapetanija “Denar nima barve!” Nov predsednik UO Zdru‘enja lesarstva-GZS Avantgarda TOM Pred odprtimi vrati Ga Ma Da - medsebojno zaupanje in pogum Potovanje k sebi in v svet Sejmi in razstave Jelovica na sejmih INLES d.d. odmevno na sejmu BAU Marko HOČEVAR Antonija BOŽIČ CERAR Bo‘ena KRAMAR 205 Barbara RODICA 206 Vojko KALU@A 214 Marko HOČEVAR 232 Vojko KALU@A 255 Anica HVALA 258 Stojan KOKOŠAR 296 Bo‘ena KRAMAR 298 Severine PLOJ 302 Jasna HROVATIN 315 Vlatka JIROUŠ RAJKOVIČ 318 Matjaž PAVLIC, Borut KRICEJ, Miro TOMAŽIČ, Marko PETRIČ 322 Trajce MANEV Konstantin BACHEVANDZIEV, Anastasija MANEVA 328 Nevenka FLAJS, Brane KNEHTL 331 Franco BULLAN 339 Marin HASAN, Radovan DESPOT 342 Fani POTOČNIK 346 Zdravko GRNJAK 350 Sanja PIRC, Tadeja COLNAR LESKOV[EK 358 Bo‘ena KRAMAR 359 Fani POTOČNIK 441 Andrej LAH 444 Ale{ LIKAR 19 Gregor KMECL 25 Ale{ LIKAR 63 Ale{ LIKAR 103 Ale{ LIKAR 147 Ale{ LIKAR 191 Franc MIHIC 237 Jože GREGORC 283 Ale{ LIKAR 383 Sanja PIRC 27 Sanja PIRC 30 Sanja PIRC 155 Sanja PIRC 199 Sanja PIRC 245 Sanja PIRC 291 Sanja PIRC 353 Sanja PIRC 391 Sanja PIRC 435 Jana KOŠIR, Marijan KOŠIR, Nada SLOVNIK 37 Franc MIHIČ 38 ijaLes 55(2003) 12 186 204 6 39 1/8 lil M Letno kazalo Mednarodni pohi{tveni sejem KOLN 2003 IMM COLOGNE Sejem DOM zaprl vrata Sejem BWS 2003 BWS Salzburg 2003 LIGNA plus 2003 Lesarstvo na Hrva{kem in AMBIENTA 2002 14 . ljubljanski pohi{tveni sejem AMBIENTA 2003 - ‘ivahnost in doma~nost Lesarji na strokovnem posvetu Zgradbe, energija in okolje 2003 Katarina GLOBO^NIK 40 41 Sanja PIRC 71 Miran BAJEC, Diana @AGAR 164 Lojze NOVAK 210 Gregor KMECL, Bla‘ KOCJANC249 Sanja PIRC 354 Sanja PIRC 380 Sanja PIRC 397 Janez BONČA 401 Iz na{ih podjetij Ekolo{ka in tehnolo{ka posodobitev LESNE TIP Oti{ki Vrh Sanja PIRC 73 Grupacija FANTONI v Sloveniji Jože LENIČ TI Pred 30 leti prva iverna plo{~a v Oti{kem Vrhu Barbara GA[PER 116 V kurilnih napravah po novem - spet po starem Alojz KOBE 117 JELOVICA - ZKG 2003 za monta‘o stavbenga pohištva Jana KO[IR 122 Ograjni sistem “BEKAERT” 124 MEBLO JOGI - znanje za spanje 126 LAMA - 50 let Sanja PIRC 169 Novosti iz Javorovih programov plo{~ za gradbeništvo Aleš CANTARUTTI 363 30 let LESNE TIP Oti{ki Vrh Barbara GA[PER 399 SCHACHERMAYERJEVIH 10 let Milena OICLJ SIVEC 403 DIAMAN - izdelek Bresta in oblikovalca leta 2003 443 Literatura Novi knjigi Lesarske zalo‘be Mirko GER[AK 305 V eni knjigi vse osnovno znanje o lesarstvu Mirko GER[AK 451 Osebne vesti Miha Humar - nov doktor lesarskih znanosti In memoriam France BERLI^ (1913-2003) Jesenkovo priznanje za leto 2003 Jesenkovo priznanje za leto 2003 je prejel dr. Jo‘e KORBER, sekretar Zdru‘enja lesarstva pri GZS Zoran TRO[T Mihi HUMARJU Jesenkova nagrada za izvrsten podiplomski uspeh Zahvalni nagovor ob podelitvi Jesenkove nagrade Jo‘e KORBER Maks MERELA dobitnik univerzitetne Pre{ernove nagrade za diplomsko delo Franci DAGARIN - nov doktor lesarskih znanosti Franc POHLEVEN In memoriam Vinko Rozman 1938 - 2003 In memoriam Vinko Rozman Ars les Stanko Hrovatin, rezbar iz Vitovelj Kaj pravzaprav sem? Druga pomlad Lubadarjev Marijan VODNIK v Grobljah Dijaki SL[ Nova Gorica pri Oskarju Kogoju Rezbarski koti~ek Smo na delu Razvoj klesanja v les v Evropi in Sloveniji Vzgoja in izobra‘evanje Kam plove lesarsko {olstvo? Bodo~i lesarji na Dolenjskem SL[ Ljubljana tretji~ ~ez “MOST” So poklici v lesarstvu sploh tr‘no zanimivi? O[ Kanal na obisku v SL[ Nova Gorica Bodo~i in‘enirji lesarstva o strokovni nem{~ini SL[ Ljubljana ima nov CNC stroj WEEKE BOHRSYSTEME - [C SL[ Ljubljana Ra~unalni{tvo na vi{ji lesarski {oli Vpra{ljiva motiviranost {tudentov lesarstva za tuj jezik? Posvet lesarjev Gori{ke in severne Primorske Poletne dejavnosti na SL[ Nova Gorica Evropski projekt INTERREG III B-CRAFTS (razvoj lesarstva) Projekt SK8 Zanemarjanje tujih jezikov na Odd. za lesarstvo!!! Marko PETRIČ, Franc POHLEVEN 42 Olomir PUNGERČIČ 79 Zoran TROŠT 111 Franc POHLEVEN 113 Jo‘e KORBER 114 Primo‘ OVEN 185 Franc POHLEVEN 299 Jože KOVAČ 406 Mirko GER[AK 407 Darinka KOZINC 43 Marijan VODNIK 127 Stane MESAR 171 Stane MESAR 263 Darinka KOZINC 306 Srečko ORNIK 121 Marijan VODNIK 261 Peter @AGAR 80 Silva ME@NAR 81 Sanja PIRC 82 Darinka KOZINC 84 Evgen MARKOVCIC 85 Severine PLOJ 86 Sanja PIRC 212 BlažKOCJANC 213 Marjan PRELOG 215 Severine PLOJ 256 Darinka KOZINC 300 Evgen MARKOVCIC 405 Darinka KOZINC 445 Ale{ LIKAR 447 Gregor BRACLJN 449 Kratke vesti Nova oprema pod okriljem skupine TOM 2 SVEA Zagorje v nem{ki reviji Mobelmarkt Fani POTO^NIK 3 Nagrada GZS za Janeza Kosca iz podjetja Roltek d.o.o. 3 Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije Stane MESAR 4 Ve~ glav ve~ ve Jo‘e PERKO 5 Brest Pohi{tvo podelilo nagrade 5 Pozitivni signali na Weinigovem hi{nem sejmu 33 Med Jesenkovimi nagrajenci dva lesarja 46 Srebrno priznanje za inovacije 47 MERKUR 47 Lesarski kadrovski klub (LKK) 47 Zadnja seja UO Zdru‘enja lesarstva v stari sestavi 47 Skupina WEINIG na LIGNI 86 SLOVENIJALESOV sejem vrtnega pohi{tva 88 STILLES na Milanskem pohi{tvenem sejmu 88 Poslovni uspehi: Belinka, Meblo Holding, Color 130 Heliosov sklad za ohranjanje ~istih voda 132 Kovinoplastika Lo‘ za LAMO? 132 Tretji Merkurjevi poslovni dnevi 132 “Furniture, only the best from Slovenia” 132 SVEA d.d. - glavna pokroviteljica Mozirskega gaja 168 Trzinski rezbarji na Florjanovem sejmu Stane MESAR 168 MITOL lani z ve~ kot 267 milijoni tolarjev dobi~ka 168 Lama na sejmu Interzum 2003 174 Bauhaus Slovenija “opremlja” {olo in vrtca 175 LIP Bled bo odpu{~al v re‘iji, v proizvodnji pa ne 175 Andreju Matetu {e en mandat 175 Neurejena zakonodaja zavira slovenske nalo‘ne v Srbiji 175 Nem{ko gospodarstvo tudi v prvem ~etrtletju ne ka‘e znakov okrevanja 175 Gospodarski optimizem je izhlapel 176 Britanska podjetja i{~ejo slovenske partnerje 176 Delni~arji Alplesa podprli vse predlagane sklepe 176 Kovinoplastika odprla nove poslovne prostore v Sarajevu 176 Istrabenz energetski sistemi in Brest Pohi{tvo investirata v izrabo obnovljivih virov energije v Nazarjah 176 Razpisi za obnovljive vire 177 Spremembe v lastni{tvu Slovenijalesa 177 Lesnina odpira prodajni center v Splitu 177 Slovenci na sarajevskem sejmu 177 Hidria Perles brez bojazni na ameri{ki trg 190 Meblo in srbski Yugoexport ustanovila Meblo-Yugoexport Beograd 203 TOM na sejmu NeoCon 218 MEBLOV hi{ni sejem 219 Dru‘ba Gorenje Notranja oprema odprla nov razstavno-prodajni center 219 Comet Zre~e odprl novo avtomatizirano me{alnico brusilnih zmesi 219 Ruski BDP naj bi se letos zvi{al za pet odstotkov 220 SAP-jev poslovno sistem v Kovinoplastiki Lo‘ 220 Nov Merkurjev trgovski center v Slovenj Gradcu 220 Ustanovljen ekolo{ki grozd 220 Lesna TIP Oti{ki Vrh 221 @e drugi Rutarjev center v Sloveniji 221 RIKO ve~ na doma~em trgu 257 Svetetu vnovi~ zaupali Belinko 266 Velik porast prodaje pohi{tva, gospodinjskih aparatov in gradbenega materiala 266 V Srbiji se pove~uje kupna mo~ 267 Lesna Tovarna pohi{tva Pame~e na~rtuje zdru‘itev proizvodnje pod eno streho 267 267 267 267 297 310 310 311 366 367 367 367 367 367 404 Rutar group v Kranju - prodajni center Dipo Lesnina bo na Hrva{kem gradila hotel s posojilom Nove LB Izvozniki se lahko za pomo~ obrnejo na spletni portal Izvozno okno Stol Ambienti v ste~aj GG Slovenj Gradec v Oti{kem Vrhu gradi novo ‘agalnico Novogori{ki okoljevarstveniki odlo~no proti o‘ivitvi proizvodnje v Iverki Interio 2003 - Sarajevski pohi{tveni sejem Inles d.d. pove~uje prodajo V prodajo podjetje Krivaja iz Zavidovi}ev Kon~no podpisane pogodbe Beograjski Mercator nad pri~akovanji Prodaja Lesnine ustavljena Za~etek proizvodnje embala‘e in palet v Bosanski krupi Vabilo k razstavi jaslic Razno Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva 21, 65, 105, 15 7, 193, 239, 285, 335, 385 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 44, 8 7, 88, 128, 172, 216, 264, 308, 364, 408, 452 Letno kazalo 2003 429 ijaLes 55(2003) 12 Letno kazalo LES Letno avtorsko kazalo wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 55 Stran 1 - 452 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. inž. Direktor: dr. mag. Jože KORBER Ljubljana 2003 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva BAJEC Miran, @AGAR Diana Sejem BWS 2003 BO@I^ CERAR Antonija Okrogla miza o uporabi hlapnih organskih snovi v lesarstvu 204 BON^A Janez Lesarji na strokovnem posvetu Zgradbe, energija in okolje 2003 BRA^UN Gregor Zanemarjanje tujih jezikov na Oddelku za lesarstvo!!! BULLAN Franco Tests methods to investigate and prevent defects in the furniture sector 164 401 449 CANTARUTTI Ale{ Novosti iz Javorovih programov plo{~ za gradbeni{tvo 363 ^ESEN Andrej del Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki 87 Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva slovar lesarstva – slovar lesarstva slovar lesarstva slovar lesarstva slovar lesarstva slovar lesarstva slovar lesarstva – slovar lesarstva slovar lesarstva slovar lesarstva Furnirji in plo{~e - 1. del 44 Povr{inska obdelava lesa – 4. Furnirji in plo{~e -Furnirji in plo{~e -Furnirji in plo{~e -Furnirji in plo{~e -Furnirji in plo{~e -Furnirji in plo{~e -Furnirji in plo{~e -Furnirji in plo{~e -Mizarstvo - 1. del 2. del 88 3. del128 4. del 172 5. del 216 6. del264 7. del 308 8. del364 9. del408 452 DOV@AN Henrik Izobra‘evanje v malih podjetjih – kaj, kako, zakaj …? 95 DUJI^ Bruno Aplikativno razvojni projekt “Zvi{anje potresne odpornosti lesenih monta`nih objektov” 17 FIDEL Ester Skupina JAVOR v letu 2002 ni dosegla na~rovanih ciljev 68 FLAJS Nevenka, KNEHTL Brane Razvoj premazov za pohi{tvo v lu~i VOC - direktive 331 GA[PER Barbara Pred 30 leti prva iverna plo{~a v Oti{kem Vrhu GA[PER Barbara 30 let LESNE TIP Oti{ki Vrh GER[AK Mirko Novi knjigi Lesarske zalo‘be In memoriam Vinko Rozman V eni knjigi vse osnovno znanje o lesarstvu GLOBO^NIK Katarina Mednarodni pohi{tveni sejem KOLN 2003 GORNIK BU^AR Dominika, MRAK Tadej, TI[LER Vesna Lesni prah v industriji GREGORC Jo‘e Morbidelli AUTHOR 427 kot u~ni pripomo~ek GRI^AR Jo‘ica, ^UFAR Katarina, SCHMIDT Uwe Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa pri navadni jelki v dormantnem obdobju GRNJAK Zdravko IKEIN na~in kupovanja izdelkov za opremljanje doma HASAN Marin, DESPOT Radovan 116 399 305 407 451 Termi~ki modificireno drvo – material dana{njice 342 HO^EVAR Marko Verjeti ali ne verjeti “bilancam” 45 Prednosti in omejitve metode BSC 59 [e pomnite tovari{i? 173 Kaj moramo vedeti o ra~unovodskih izkazih? 186 Kaj moramo vedeti o stro{kih 232 HROVATIN Jasna Barva v ~asu in prostoru 315 HUMAR Miha Za{~ita lesa pred termiti 139 HUMAR Miha, POHLEVEN Franc Razstrupljanje odpadnega s CCA ali CCB pripravki za{~itenega lesa z lesnimi glivami 89 HVALA Anica Klav‘e – “slovenske piramide” 258 JIROU[ RAJKOVI]Vlatka Diskoloracija povr{ine drva u interieru 318 KALU@A Vojko Management 21. stoletja 78 Operacijski management 161 Pomen motivacije za uspeh podjetja 214 Ekologija in podjetje 255 Tr‘enje - I. del 280 Tr‘enje - II del 427 KMECL Gregor “Wood Design Package” - novost v programiranju CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev 25 Novosti iz Lesnine in‘eniring 162 KMECL Gregor, KOCJANC Bla‘ LIGNA plus 2003 249 KOBE Alojz Slovenska vlada potiska pohi{tvenike v neenakovreden polo‘aj 32 KOCJANC Blaž V kurilnih napravah po novem – spet po starem 117 WEEKE BOHRSYSTEME – [olski center A{ker~eva, Srednja lesarska {ola Ljubljana 213 KOKO[AR Stojan U~enje in osebna rast zaposlenih je klju~no podro~je za doseganje vizije JAVORA 145 U~inkoviti notranji poslovni procesi pomembno prispevajo k doseganju ciljev JAVORA 296 Lesarji bomo pre‘iveli 365 KORBER Jo‘e Zahvalni nagovor ob podelitvi Jesenkove nagrade 11 4 KO[IR Jana JELOVICA – okna v so‘itju z naravo 36 Inovativna dejavnost v JELOVICI 70 JELOVICA – ZKG 2003 za monta‘o stavbenga pohi{tva 122 KO[IR Jana, KO[IR Marijan, SLOVNIK Nada Jelovica na sejmih 37 In memoriam Vinko Rozman 1938 - 2003 406 Stanko Hrovatin, rezbar iz Vitovelj 43 So poklici v lesarstvu sploh tr‘no zanimivi? 84 Posvet lesarjev Gori{ke in severne Primorske 300 Dijaki SL[ Nova Gorica pri Oskarju Kogoju 306 Evropski projekt INTERREG III B-CRAFTS (razvoj lesarstva) 445 KRAMAR Bo‘ena Uvajanje iniciativ za dobro po~utje zaposlenih v podjetju 205 Kako pridemo v podjetju do dobrega po~utja zaposlenih? 298 6 KOVAČ Jože 283 KOZINC Darinka 412 350 ijaLeS 55(2003) 12 o Letno kazalo ME@NAR Silva MESAR Stane MIHIČFranc Nove strategije za izbolj{anje dela 359 KRI^EJ Borut 10 let certifikata o skladnosti in 2 leti znaka skladnosti 75 LAH Andrej Zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov – zakaj ne druga~no re{evanje? 444 LENI^ Jo‘e Grupacija FANTONI v Sloveniji 77 LIKAR Ale{ Novost iz ISKRE: tra~ni brusilnik BSC 2675 19 Najnovej{i akumulatorski vrtalniki - vija~niki 63 Ro~ni akumulatorski ‘agalni stroj 103 Poliranje in bru{enje malce tako, malce druga~e 147 Novo najnovej{e iz ISKRE 191 Pnevmatsko kladivo EK1152 383 Projekt SK8 447 MANEV Trajce, BACHEVANDZIEV Konstantin, MANEVA Anastasija Steadiness of the polished surfaces of ash tree with polyester polish 328 MARKOV^I^ Evgen O[ Kanal na obisku v SL[ Nova Gorica 85 Poletne dejavnosti na Srednji lesarski {oli Nova Gorica 405 Bodo~i lesarji na Dolenjskem 81 Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije 4 Trzinski rezbarji na Florjanovem sejmu 168 Druga pomlad Lubadarjev 171 Marijan VODNIK v Grobljah 263 Evropski trg oken v 2003 ve~ji za 0,9 % 34 Furnirana okna – rezultat nove tehnike 35 INLES d.d. odmevno na sejmu BAU 38 Nekaj o oknih 237 MILAVEC Igor Vsak dan prina{a nove mo‘nosti 85 NOVAK Lojze BWS Salzburg 2003 210 OICLJ SIVEC Milena SCHACHERMAYERJEVIH 10 let 403 ORNIK Sre~ko Smo na delu 121 OVEN Primo‘ Maks MERELA dobitnik univerzitetne Pre{ernove nagrade za diplomsko delo 185 OVEN Primo‘, TORELLI Niko Odziv beljave ~rne jel{e (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) na mehansko po{kodovanje in oku‘bo 178 PAVLI^ Matja‘, KRI^EJ Borut, TOMA@I^ Miro, PETRI^ Marko Kakovost povr{inskih sistemov pohi{tva slovenskih proizvajalcev 322 PERKO Jo‘e Ve~ glav ve~ ve ali ustanovitev Lesarskega kadrovskega kluba 5 PETRI^ Marko, POHLEVEN Franc Miha Humar – nov doktor lesarskih znanosti 42 PIRC Sanja Ljubo doma … 27 Monta‘ne hi{e na pohodu 30 Sejem DOM zaprl vrata 71 Ekolo{ka in tehnolo{ka posodobitev LESNE TIP Oti{ki Vrh 73 SL[ Ljubljana tretji~ ~ez “MOST” 82 Dolenjska kapetanija – intervju z Zvonetom Novino 155 LAMA – 50 let 169 “Denar nima barve!” 199 SL[ Ljubljana ima nov CNC stroj 212 Nov predsednik Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva-GZS – intervju z mag. Mirom [trajharjem 245 (uni)FORMA 265 Avantgarda TOM – intervju z Brunom Gri~arjem 291 Pred odprtimi vrati – intervju z Bojanom Starmanom 353 Lesarstvo na Hrva{kem in AMBIENTA 2002 354 14. ljubljanski pohi{tveni sejem 380 Ga Ma Da – medsebojno zaupanje in pogum 391 AMBIENTA 2003 – ‘ivahnost in doma~nost 397 Vetrnica 409 Potovanje k sebi in v svet 435 PIRC Sanja, COLNAR LESKOV[EK Tadeja Tr‘ne prilo‘nosti za prodajo pohi{tva v Ruski federaciji 358 PLOJ Severine Bodo~i in‘enirji lesarstva o strokovni nem{~ini 86 Vpra{ljiva motiviranost {tudentov lesarstva za tuj jezik? 256 Jezik stroke pred vrati EU 302 POHLEVEN Franc M ihi HUMARJU Jesenkova nagrada za izvrsten podiplomski uspeh 113 Franci DAGARIN – nov doktor lesarskih znanosti 299 POTO^NIK Andrej, JELA^I^ Denis, OBLAK Leon Pomen subjektivnih ocen pri odlo~itvenih procesih in model celostne zasnove odlo~anja v lesarskem podjetju 133 POTO^NIK Fani SVEA Zagorje v nem{ki reviji Mobelmarkt 3 Pri~akovanja nem{kih proizvajalcev pohi{tva se niso uresni~ila 39 Nem~ija – na{ najpomembnej{i izvozni trg Kdaj slovenskim lesarjem “vremena bodo se zjasnila?” Les v na{e dobro PRELOG Marjan Ra~unalni{tvo na vi{ji lesarski {oli PUNGER^I^ Olomir In memoriam France BERLI^ (1913-2003) RODICA Barbara Sodelovanje in konkurenca - grozdi Lesarski grozd SITAR Ga{per Skraj{evanje nastavitvenih ~asov v podjetju SLIVNIK Lara Drevo in hi{a 129 346 441 215 79 165 206 416 273 [OPAR Aleksandra Kako zmanj{ati stro{ke, pove~ati u~inkovitost in odzivnost na nara{~ajo~e zahteve trga? 119 TOM[I^ Peter Otvoritveni govor na 13 . Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu 387 TORELLI Niko Spremembe, spremembe 1 Les kot viskoelasti~en material 48 Esmeralda, pleh in zobotrebec ali difficile est satiram non scribere 309 Ojedritev – vloga in proces 368 TRATNIK Mirko Tempus fugit 217 TRATNIK Mirko, SLOVNIK Marija Metodologija za popis okoljskega stanja v slovesnki lesni industriji (I. del) 222 Metodologija za popis okoljskega stanja v slovesnki lesni industriji (II. del) 268 TRO[T Zoran Jesenkovo priznanje za leto 2003 111 Jesenkovo priznanje za leto 2003 je prejel dr. Jo‘e KORBER, sekretar Zdru‘enja lesarstva pri GZS 112 VODNIK Marijan Kaj pravzaprav sem? 127 Razvoj klesanja v les v Evropi in Sloveniji 261 ZAMAN Maja Koncept ciljnih stro{kov kot orodje izbolj{evanja konkuren~nega polo‘aja podjetja 13 @AGAR Peter Kam plove lesarsko {olstvo? 80 ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj Izdelki, ki jih kupujemo po preudarku; porabnik si izdelke ogleduje npr. televizorje, pralne stroje, hladilnike. Te izdelke prodajajo v središčih mest in v zunajmestnih nakupovalnih središčih. Porabnik si vzame čas za nakup, raz-mišlja o nakupu, primerja izdelke in cene, poskuša najti najboljšo vrednost zase. Mnogokrat pa se porabnik srečuje s t.i. kognitivno disonanco (spoznavnim neskladjem), ko so mu izdelki različnih proizvajalcev skoraj popolnoma podobni in kjer si pri odločitvi o nakupu pomaga tudi z drugimi podatki, kot so: enostavnost uporabe, garancija, plačilni pogoji, dobavni pogoji, servis, montaža in drugo. Posebni izdelki; izdelki z izrednimi lastnostmi; porabniki so običajno pripravljeni vložiti poseben napor za nakup, npr. avto znamke BMV. Mnogokrat gre za ekskluzivno distribucijo. Trajne dobrine so tiste dobrine, ki jih kupujejo gospodinjstva in jih uporabljajo dalj časa, npr. televizija, pohištvo, hladilnik. Nestalne dobrine pa so tiste, ki jih kupujejo gospodinjstva za takojšnjo porabo, npr. hrana in pijača (pregl. 1). @ivljenjski ciklus izdelka Življenjski ciklus izdelka prikazuje stopnje v življenjski dobi izdelka in je pripomoček za sprejemanje odločitev. Življenjski ciklus izdelka je sestavni del načrtovanja trženja. Prodaja izdelka poteka vživljenjskem ciklusu takole: • med fazo uvajanja narašča prodaja v začetku le počasi, nato pa • v fazi rasti (prodor na trg) vse hitreje, ko se izdelek uveljavlja na trgu, dokler • v fazi zrelosti ne doseže največje prodaje, in potem • postopno upada v fazi zasi~enosti ter • popolnoma stagnira v fazi upadanja. Pogosto se tudi dogaja, da poskušamo podaljšati življenjsko dobo izdelka, čemur pravimo v strokovnem jeziku relaunch (relaunch videoiger s prenosom na domače osebne računalnike) (slika zgoraj). Pri življenjskem ciklusu proizvoda je smiselno narediti SWOT analizo, ki je proces preučevanja odlik, slabosti, prilo‘nosti in nevarnosti, s katerimi Preglednica 1. Dobrine za proizvodno porabo Dobrine za {iroko porabo [tevilo kupcev sorazmerno malo, kupci s strokovnim znanjem mnogo Odnos do kupcev zaupen pogosto oddaljen Promocija pogosto osebna prodaja ogla{evanje je bolj pomembno Distribucija neposredna, malo ali ni~ posrednikov veliko posrednikov se soo~a podjetje. Cilj analize je izbolj-{anje odlo~anja in razvijanje ustrezne tr‘enjske strategije in je del tr‘enjskega procesa. Odlike: npr. znana blagovna znamka, dober prodajni tim, strokovnost zaposlenih, dobri odnosi. Slabosti: npr. omejena denarna sredstva, slaba distribucijska mre‘a, omejene proizvodne zmogljivosti. Odlike in slabosti se nana{ajo na notranji in sedanji polo‘aj podjetja. Prilo‘nosti: npr. novi trgi (trg EU, svetovni trg; globalizacija), novi izdelki in izdelavni procesi. Nevarnosti: npr. sprememba dru‘be-nih gibanj, nova zakonodaja, tehno-lo{ke spremembe. Prilo‘nosti in nevarnosti se nana{ajo na zunanje in prihodnje spremembe. [irina in globina proizvodnega programa (sortimenta) [irina proizvodnega programa pove, katere skupine izdelkov bomo ponudili (mize, stole, police, kuhinje, spalnice). Globina proizvodnega progra- ijaLes 55(2003) 12 raziskave in razvoj ma pomeni, koliko izvedb (tipov, modelov, vrst, velikosti) posameznega izdelka bomo izdelovali (otroške spalnice, druge spalnice, rjave barve, črne, modre, velike, majhne, zložljive postelje). Pri odločitvi o širini in globini proizvodnega programa moramo razmisliti o naslednjem: • skromna širina in globina programa omogočata visoko stopnjo specializacije; nekaj izdelkov lahko izdelujemo velikoserijsko, • obratno pa ima ozek in plitev proizvodni program številne pomanjkljivosti: tveganje, da se bo zmanjšala prodaja maloštevilnih izdelkov, je precej večje, kot če izdelujemo oziroma prodajmo večje število izdelkov in pomanjkljivost uveljavljenosti nekega izdelka, ki pogosto omogoča prodajo drugih izdelkov (npr. proizvajalec pralnih strojev prodaja tudi stroje za pranje posode in hladilnike). Vrste proizvodne politike Pri vrstah proizvodne politike omenjamo predvsem: • inovacijo izdelkov, ki pomeni uvajanje novih izdelkov v proizvodni program (oziroma Sortiment). Pri inovaciji izdelkov razlikujemo diferenciacijo in diverzifikacijo izdelkov. Diferenciacija izdelkov (poglobitev sortimenta), kjer širina programa ostaja nespremenjena, povečamo le njegovo globino. Posamezni izdelek ponujamo v številnih različicah (tipih, variantah). Namen diferenciacije izdelkov je prilagoditev različnim potrebam in različni kupni moči potrošnikov, da bi si s tem utrdili svoj tržni položaj. Pri diverzifikaciji izdelkov sprejme podjetje v svoj proizvodni program izdelke, ki jih do tedaj ni izdelovalo, in s tem razširja program, ki ga ponuja. Razlogi za sprejem novih izdelkov v program so lahko: udeležba na naraščajočem trgu, dopolnitev izdelkov, katerih prodaja stagnira ali upada, z izdelki, katerih prodaja narašča, boljša izraba razpoložljivih zmogljivosti, večja porazdelitev tveganja in drugi razlogi, • variacijo izdelkov (spremembo izdelkov v določenem obdobju). Pri variaciji izdelkov spreminjamo nekatere lastnosti izdelkov po določenem času, da bi postali bolj zanimivi (atraktivni) za potrošnike. Spremembe lastnosti izdelkov se lahko nanašajo na: funkcije (npr. daljinski upravljavec namesto ročnih stikal za posamezne funkcije na televizorju), material (okenski podboj iz umetne mase namesto lesa), barvo in obliko (sprememba barve in oblike otroške spalnice), embalažo (druga oblika, drugačna izdelava, druga barva), opis (dodatek, npr. novo, nova formula pri pralnih praških, zobnih kremah). Diferenciacija in variacija izdelkov se razlikujeta v tem, da podjetje proizvaja in ponuja pri diferenciaciji hkrati različne tipe in variante izdelkov, pri variaciji pa zaporedno v določenem obdobju. Pri variaciji izdelkov se število izdelkov oziroma skupin izdelkov ne spreminja; podjetje torej ne razširja svojega programa, • eliminacijo (opuščanje) izdelkov; izdelke, ki se jim življenjski ciklus izteka, mora podjetje pravočasno izločiti iz svojega programa. Pri tem gre lahko za variacije izdelkov ali celo za opuščanje temeljnih skupin izdelkov, • dodatne storitve, ki so povezane z izdelki, kot npr. svetovanje, montaža (npr. sestavljanje pohištva), usposabljanje za uporabo izdelka (npr. avto šola), servisiranje. Vse našteto prištevamo k celoviti sestavi sortimenta. 1. KALU@A, V.: Ekonomija, [olski center Ljubljana, 2002 2 KOTLER, P.: Marketing management (Tr‘enjsko upravljanje), Ljubljana, Slovenska knjiga, 1996 3. POTO^NIK, V.: Tr‘enje storitev, Zbirka Manager Gospodarski vestnik, 2000 4. POTO^NIK V., GRILC P., FURLAN M.: Mohorjeva Hermagoras, 2000 Prodamo: horizontalni tračni žagalni stroj, več tračnih žaginih listov, krožni žagalni stroj z glavo za skobljanje, krožni žagalni stroj za razrez elementov, večlistni krožni žagalni stroj, trak za decimirnico s sortirno mizo, akumulatorski ročni viličar .... Cena po dogovoru. Tel.: 040/897-428, 01/89-42-115 ijaLes 55(2003) 12 intervju intervju Potovanje k sebi in v svet avtorica Sanja PIRC Leto 2003 je o~itno leto petdesetletnic. Svojo je decembra svojevrstno, med drugim tudi z umetni{kim projektom Stik, proslavila {e LAMA d.d. iz Dekanov. Direktor Ivan Majcen pravi, da je bila vsa zadeva nekoliko druga~na, ker je LAMA ob tem, da je zelo uspe{no globalno delujo~e slovensko podjetje, unikatna predvsem zaradi tega, ker jo imajo zaposleni radi. Ker je prirasla k srcu ‘e nonotu, ki je sprva delal klju~avnice obe{anke, se je v njej zaposlil {e sin, pa njegova ‘ena, pa sedaj {e vnuk … Petdeset let je dolga doba in v LAMI so te~aji nekajkrat mo~no {kripali. A ~e nam stvar priraste k srcu, je zlepa ne pustimo potopiti. Marsikdo, ki je takrat iz strahu za lastno pre‘ivetje vseeno zapustil krov, se je kasneje vrnil. Danes vozi LAMA svoje odmi~ne spone, ki se kosajo z desetimi najbolj{imi in najve~jimi svetovnimi konkurenti, na vse kontinente sveta, v ve~ kot 50 dr‘av. In ve~inoma na vseh jasno in glasno pi{e, da so doma iz Dekanov, kjer jih je z ljubeznijo za~el delati ‘e nono in potem sin in … Ivan Majcen se {e kako zaveda te prednosti in jo ‘eli negovati in spodbujati tudi v prihodnje. Ker ve, da je to najbolj{a nalo‘ba v dana{nje ~ase, kjer vsa pamet (~eprav tudi te v LAMI ni malo) vse preve~krat kar ~ez no~ in zlepa odpove. Najprej ~estitke ob petdesetletnici. ^astitljiva starost je oplemenitila skromne za~etke s klju~avnicami obe-{ankami, saj ima Lama poleg vsem najbolj znane proizvodnje odmi~nih spon {e dva ve~ja sklopa proizvodne dejavnosti, nana{ajo~a se na orodjarno in avtomatizacijo. Da vas najprej popravim (smeh) - pred kratkim smo na novo postavili organizacijo, tako da imamo sedaj tri stra-te{ke poslovne enote: sistemi za po-hi{tvo, kjer so seveda najpomembnej{e odmi~ne spone, potem pa {e orodjarna in avtomatizacija. Pri tem poimenovanju ne gre zgolj za modno muho -‘elimo namre~, da to niso samo profitni centri, ki so konec koncev tudi odgovorni za svoj rezultat, ampak da imajo na nek na~in tudi svojo strategijo, izdelano od vizije naprej z vsemi ustreznimi funkcijami, ki zagotavljajo, da se ta lahko tudi izvaja. V na{i najpomembnej{i poslovni enoti, ki ji pravimo sistemi za pohi{tvo, ‘e-limo biti korak naprej in proizvajalcem pohi{tva ponujati celovite sisteme in re{itve, vse od odmi~ne spone, klju-~avnice, do spojnega okovja in {e ~esa drugega. Imamo znanje in izku{nje, s katerimi lahko damo pohi{tvu neko novo kvaliteto, dodano vrednost proizvajalcu. Ta del je v na{i strukturi dale~ ijaLes 55(2003) 12 intervju najpomembnej{i in predstavlja v njej skoraj 80-odstotni dele‘. V zadnjih petdesetih letih je bil ta segment de-le‘en tudi najve~ pozornosti, investicij in posledi~no tudi rezultatov. Znotraj tega so trije glavni sklopi proizvodov: odmi~ne spone, spojno okovje s klju-~avnicami ter {e nekaj drugih proizvodov, ki so manj{ega pomena. V tem delu je tudi na{a pozicija na trgu dale~ najmo~nej{a. Lama je danes ena ne prav {tevilnih slovenskih izvoznih blagovnih znamk, kateri glavni artikel je ravno odmi~na spona. Prodajate jih v ve~ kot 50 dr‘av in ve~ kot 80 odstotkov pod svojim imenom. Kako se je pisala ta zgodba o uspehu? Nanjo vam bo dala odgovor zgodba o 50-ih letih Lame. Samo ime podjetja in blagovne znamke izhaja ‘e iz 1953. leta. Takrat je bila LA-MA, kar je pomenilo lahki materiali. Lamina posebnost je tudi ta, da je bila ‘e od samega za~etka v segmentu “bussines to bussines”. Te h prvih osem delavcev je za~elo delati klju~avnice obe{anke, potem pa se je ta program tja do pri-bli‘no 1956. leta samo {iril. Iz zadru‘-nega doma v Dekanih smo se preselili na dana{njo lokacijo, v prvo halo, ki je obsegala okrog 1.500 m2. Takrat se je za~ela {e ve~ja rast, program je bil mo-go~e ‘e preobse‘en. Kulminacija in vdor Sovjetske zveze na ^e{ko, ki je bila takrat na{ pomemben trg, je Lamo soo~ila s prvo krizo. Takrat je padla prodaja na ^e{ko, ta ogromen proizvodni program se je pokazal kot ovira pri doseganju visoke produktivnosti in konkuren~nosti. Ravno iz tega obdobja izhaja prva odlo~itev, da se Lama specializira na pohi{tveno okovje. To takrat {e zdale~ ni bila odlo~itev samo za odmi~no spono, ampak {e veliko drugih, mogo~e pomembnej{ih skupin proizvodov, od spojnega okovja, takrat za podjetje {e vedno najpomembnej{ih klju~avnic, do dekorativnega okovja in vsega drugega. Temu sledi obdobje skoraj dvajsetih let neprekinjene rasti. Lama se od takrat pa do burnih in nemirnih 90-ih let prelevi v najve~jega in najpomembnej{ega ponudnika pohi{t-venega okovja na takratnem jugoslovanskem trgu, tudi dale~ najuspe{nej- {ega, kjer je imela okrog 70-odstotni tr‘ni dele‘. @e v tem ~asu se je za~ela zelo resno spogledovati in preizku{ati tudi na tujih trgih, ~eprav niti pribli‘no ne v dana{njih dimenzijah. Devetdeseta leta pomenijo, da Lama prakti~no ~ez no~ izgubi trg in se soo~i z enim od najresnej{ih in najte‘jih izzivov, ki {e do danes niso v celoti premagani – ~eprav so prete‘no, se v~asih {e ~utijo posledice. V takratni krizi si je bilo potrebno zastaviti vpra{anje, kako in kam naj gre Lama naprej. To je obenem tudi ~as nastajanja novega in resnega strate{kega na~rta v podjetju, ko je padla odlo~itev, da je treba delati in se osredoto~iti na tisto, kar najbolje zna{: mi smo se odlo~ili najbolj specializirati in se preizkusiti na segmentu od-mi~nih spon. Specializacija namesto generalizacije je bila predvsem posledica trga, ki je od nas zahteval konku-ren~ne cene, zelo hiter razvoj in niz drugih dejavnosti. Zato so bili drugi programi – spojno okovje, klju~avnice in dekorativno okovje v tem ~asu dele‘ni bistveno manj{e pozornosti oz. investicij od odmi~ne spone. Situacija, v kateri smo danes, potrjuje pravilnost takratne odlo~itve, kajti na tem pod-ro~ju smo danes eden od svetovnih igralcev. V kolikor bi sku{ali prodirati s celotnim segmentom pohi{tvenega okovja, to ne bi bilo mo‘no. Seveda pa so bila to tudi leta odrekanja, treba je bilo odpustiti nekaj ljudi … A da se je spla~alo, potrjujejo poleg poslovnih rezultatov tudi prvo Ikeino povabilo k projektu razvoja nove generacije odmi~nih spon, s katerim ste prisedli za mizo izbrancev. Kak{ne novosti se napovedujejo? Kolikor je nam znano, je to drugi poskus. V Ikei so nam-re~ o tem razmi{ljali ‘e pred leti, vendar niso s svojim predlogom naleteli na kak{no posebno navdu{enje med potencialnimi proizvajalci. Tokratni poziv je pripravljen z namenom, da bi njihov dobavitelj zasledoval ve~ ciljev oz. zadovoljeval ve~ kriterijev, med katerimi je pri odmi~nih sponah prvi~ poudarjen tudi dizajn. Za nas najbolj klju~nega pomena pa je, da bi morala po njihovem ta nova generacija odmi~nih spon zagotavljati tudi neko vrsto standardizacije. Primerne naj bi bile za najrazli~nej{e vrste pohi{tva, od kuhinj do otro{kih sob ipd., obenem pa tudi ‘e predvidene za uporabo na novih materialih, ki si naj bi po njihovem prepri~anju po~asi pridobili pomembnej{e mesto v po-hi{tveni industriji. Moram vam priznati, da zanje {e ne vem slovenskega imena, gre pa za princip satovno-karto-nastega sredinskega dela, ki je z obeh strani oblepljen z dvema laminatoma. ijaLes 55(2003) 12 intervju To bo seveda veliko la‘je pohi{tvo, ki bo posledi~no zahtevalo tudi druga~ne spone, pri ~emer bodo morale te obenem {e vedno zadostiti vsem klasi~nim zahtevam. To je tehni~no kar zahtevna re{itev. Od dobaviteljev, ki jih je IKEA povabila k temu projektu, zahteva ne samo “izum”, temve~ tudi nadaljnji razvoj take spone - torej partnerja, ki je v tem poslovnem sodelovanju sposoben zagotoviti tudi tak{ne resurse. Kak{na je konkurenca oziroma kolik{en vpliv ima po va{em mnenju pri taki razvojni fazi cena? Z odlo~itvijo, da povabijo k projektu samo evropske proizvajalce, bi se dalo sklepati, da prihajamo v obdobje, ko ni ve~ cena tista, ki igra odlo~il-no vlogo. Od osmih povabljenih bodo kasneje izbrali dva, mi pa smo, ne glede na kon~ni izid, po~a{~eni, saj to pomeni po eni strani neko referenco, priznanje, po drugi pa vzpodbudo za na{ lastni razvoj. V vsakem primeru nam je to dragocen vir informacij; ~e na slovenskem trgu s tem nimamo te‘av, pa nam na tujih takih informacij marsikdaj primanjkuje. Tuje trge obvladujemo prek svojih distributerjev, tako da nismo v direktnem kontaktu s proizvajalci, kon~nimi uporabniki, in so informacije ‘e prenesene iz druge roke. Po drugi strani pa so taki interesi v~asih lahko tudi ne povsem skladni: ~e npr. distributer stremi bolj ali manj zgolj k temu, da ustvarja neko mar‘o, kar je seveda povsem normalno, je v na{em interesu {e kaj ve~. Kaj pomeni ta ve~? Mi smo si tudi sicer strate{ko zastavili, da ‘elimo biti razvojni dobavitelji po-hi{tvene industrije, kar pomeni sodelovanje z na{imi kupci ‘e od samega za~etka, ko {ele sami pri~nejo razmi{- ljati o razvoju novega pohi{tva, pa vse do kon~ne dobave na{ega izdelka. Mi smo to namre~ sposobni ponuditi - kar je na nek na~in tudi na{a konkuren~na prednost. V Sloveniji ‘e dolgo delamo tako. Ravno zaradi tega je za nas do-ma~i trg zelo pomemben, pa ~eprav gledano v strukturi celotne na{e prodaje na njem ustvarimo samo desetino svojega prometa. Ampak posebnost in pomembnost doma~ega trga je ravno v tem, da imamo samo tu direkten odnos s proizvajalci pohi{tva, z industrijo, da smo tu res tisti “business to business”, brez vmesnika. Tako kot lahko mi ponudimo njim neke razvojne re{itve, ~e prav razumemo in prepoznavamo njihove potrebe, tako lahko tudi oni nam ponudijo neke informacije, da lahko bolje razumemo, kam bo {la pohi{t-vena industrija jutri, kako se bo razvijala, kak{ne in katere materiala bo uporabljala ipd. Ta k direkten odnos je s proizvajalcem na nekem zelo oddaljenem trgu prakti~no nemogo~. Konec koncev pa je doma~i trg obenem tudi referenca, kajti ~e ne uspe{ testirati svojega izdelka doma, ga bo{ v tujini {e toliko te‘e. In ~e nisi uspe{en doma, ne more{ biti niti v tujini. Kako obvladujete ve~ kot 50 tujih trgov? Ker delujemo na svetovnem trgu, nam je {e toliko ve~ji izziv predvsem distri- bucija. Lama dela zelo podobno kot vsi drugi veliki konkurenti. Kadar ni mogo~e delati tako kot npr. delamo na doma~em trgu in ~e ‘elimo ob tem zagotoviti svoji stranki ~im bolj{i servis, sta samo dve poti: lastno podjetje ali distributer. Na tr‘i{~ih, kjer dosegamo neko kriti~no maso prodaje, stremimo k temu, da bi imeli lastno ali pa vsaj me{ano podjetje. Lastna podjetja za pohi{tveno okovje – prodaja drugih dveh programov je namre~ popolnoma druga~na – imamo na Hrva{kem, v Veliki Britaniji in Nem~iji. Imamo tudi lahko bi rekel da zamrznjeno podjetje v Beogradu, ki se ga zaenkrat {e ne poslu‘ujemo. O skupnih podjetjih z na{imi lokalnimi partnerji razmi{-ljamo {e na nekaterih drugih trgih, ki so v zadnjem ~asu postali za nas pomembni – to sta predvsem Rusija in tudi ZDA. Na drugih trgih delamo z distributerji, ki pa morajo imeti tudi dolo~ena tehni~na znanja, tako da so lahko sposobni svetovanja. Zelo pomembno je, da lahko ponudijo hitro oskrbo na{ih kupcev, ki pa {e zdale~ niso samo industrija, ampak tudi srednja in mala podjetja ter celo mizarji. Na{a ‘elja je zato ustvarjati z distributerji dolgoro~no in tesno sodelovanje - z nekaterimi, npr. v [paniji in Egiptu , to traja ‘e ve~ kot petnajst let. Sicer smo prikraj{ani za informacije kon~nega potro{nika, obstaja pa tudi ve~ja nevarnost za adekvaten servis. Strate{ko si ‘elimo imeti ve~ podjetij, a vse v mejah racionalnosti. Kajti ‘e tako ali tako smo na ra~un svoje fleksibilnosti ~im bolj ugoditi ‘eljam in potrebam kupcev v~asih iracionalni. (smeh) Kako bi se pozicionirali med konkurenti in kje vidite svojo prednost? ijaLes 55(2003) 12 intervju Po na{i oceni spadamo med prvih deset najve~jih in najbolj{ih proizvajalcev – mi bi se sicer radi prerinili med prvih pet. Izva‘amo na prek 50 tr‘i{~, pri ~emer je na{ najpomembnej{i posami~-ni trg ZDA; ~e vzameva pod drobnogled evropski tip odmi~ne spone, imamo tu 10-odstotni dele‘. Potem so to evropski trgi, kot so [panija, Italija, Francija ipd. Zadnja leta zelo raste prodaja tudi v Rusiji, kjer smo drugi najve~ji. Rusi lastne proizvodnje skorajda nimajo, oziroma je zastarela in neprimerna, tako da je glavni dele‘ v rokah tujih blagovnih znamk, predvsem Hett-icha. Seveda so tu {e trgi JV Evrope in pa Slovenija, kjer smo mi tako ali tako vodilni, saj imamo tr‘ne dele‘e od 70 odstotkov navzgor. Kar je pri nas tudi zanimivo, je dejstvo, da ve~ kot 80 odstotkov svojih proizvodov prodamo pod lastno blagovno znamko. Takih podjetji v Sloveniji ni veliko. Za nas je to mogo~e nekoliko specifi~no, saj imamo razvit predvsem t.i. corporate trade mark, ker smo bolj v odnosu “business to business”. Blagovna znamka se tako razvija skupaj z izdelkom in to je tisto, kar dela nekemu podjetju ugled – ali pa neugled (smeh). Moram re~i, da mi ne samo da smo prepoznavni na vseh kontinentih sveta, ampak da u‘ivamo tudi ugled med konkuren~nimi proizvajalci. Mislim, da ni pomembnega svetovnega proizvajalca pohi{tva, ki ne bi poznal Lame in je bil na nek na~in pripravljen tudi upo{tevati, vsaj kot nekega potencialnega dobavitelja, ne glede s kom trenutno sodeluje. Tehnolo{ko gledano smo mi prakti~no na enakem nivoju kot najbolj{a svetovna konkurenca. Skupaj s {e dvema drugima programoma prakti~no lahko obvladujem ‘e celoten cikel: teoreti~no lahko skupaj z na{imi konstruktorji razvijemo proizvod – ~e npr. vzameva odmi~no spono; skonstruiramo orodje, ki bo to spono delalo, ter stroj, ki bo to spono sestavljal. Obvladovanje celotnega cikla in tehnologija je ena od na{ih konkuren~-nih prednosti. Nekateri te‘ijo k temu, da imajo ve~ “outsourcinga”, kar je po svoje dobro, po svoje pa pri takih projektih, kot sem ga prej omenil v zvezi z Ikeo, v bistvu negativno. Mogo~e si res rahlo cenej{i, a zato nisi dovolj fleksibilen in tudi ne more{ zagotavljati garancij, da obvladuje{ vse dele procesa od razvoja, proizvodnje in dobave. Tako pa poslovnega partnerja prepri~a{ z zanesljivostjo. Tako se je pravzaprav za~ela orodjarna, ki je nastala iz na{ih lastnih potreb. Ker se je kasneje izkazalo, da smo si na tem podro~ju pridobili veliko znanja in izku{enj ter ustrezno opremljenost, tako da smo se pred desetimi leti odlo~ili, da gremo tudi na trg. Danes je situacija taka, da je na{a, po moji oceni srednje velika, pa zagotovo najbolj{a orodjarna na Primorskem, zelo konkuren~en ponudnik orodij tudi na trgu. Kdo vse so v tem primeru va{i poslovni partnerji? Glavnino na{ih odjemalcev predstavlja industrija, ki npr. proizvaja kompo- nente za sestavne dele za avtomobilsko industrijo, tako da pri nas nastaja mnogo orodij za preoblikovanje plo~evine in za tla~no litje. Ti izdelki, ki jih v kon~ni fazi najdemo v najuspe{nej{ih znamkah avtomobilske industrije, se potem z na{im orodjem izdelujejo v drugih tovarnah. Najbr‘ je iz precej podobnih razlogov nastala tudi va{a tretja strate{ka poslovna enota avtomatizacija. Kak{na so pravila poslovanja v tem okolju? Res je, podobno je veljalo tudi za nastanek na{ega tretjega programa oz. poslovno strate{ke enote, ki ji mi sedaj pravimo avtomatizacija. Delujemo na tak{nem trgu, kjer je potrebna visoka produktivnost; to je predpogoj, saj druga~e prakti~no ne more{ biti konkuren~en. Zaradi tega se je najprej za~elo s skromnimi napravami, ki so bile priprave za delo v sami na{i proizvodnji pohi{tvenega okovja, na koncu pa se je tudi tu zgodila podobna zgodba, kajti ugotovili smo, da imamo ve~ znanja, izku{enj in sposobnosti, da lahko vse to ponudimo tudi trgu. Danes obe strate{ki enoti, orodjarna in avtomatizacija, ustvarita na trgu 80 odstotkov svoje realizacije, pri ~emer je trend {e ve~anje le-tega. Pri avtomatizaciji gre za avtomatizirane stroje, linearne sisteme in robote, ki zamenjujejo tudi do 15 ljudi, ki so neko~ ro~no sestavljali dolo~en proizvod - velikokrat takih, ki so namenjeni industriji bele tehnike, avtomobilski, elektro industriji, pa tudi medicini. Ravno medicina je trenutno na{ zadnji izziv, razvijamo sistem za avtomatizacijo monta‘e za ventil, ki uravnava krvni pritisk in pretok krvi v dializnem aparatu. Poleg samega se- ijaLes 55(2003) 12 intervju stavljanja je potrebno v tem primeru upo{tevati {e zelo stroge sanitarne pogoje, saj mora vse nastajati v sterilnem okolju. Poleg tega razvijamo {e stroj, ki bo sestavljal srce {tevca za Iskra Emeco, delamo za Saturnus … V Lami je nastal npr. niz strojev za sestavo elektrokomponent , ki jih boste na{li npr. v Gorenju ali Boschu ali Si-emensu. Tudi na tem podro~ju se iz leta v leto krepimo, pri ~emer sta tu neprimerno visoki tehni~na zahtevnost in kvaliteta. ^e se sedaj znova ozreva nazaj: kaj je po va{em mnenju botrovalo dejstvu, da se je Lama v tako kratkem ~asu tako hitro znova in {e trdneje postavila na noge? Poglejte, Lama je po svoje enkratna. Dandana{nji teoretiki in strokovnjaki menijo, da je potrebno za uspeh poleg vseh tistih kvantitativnih zadev tudi malo ~ustev. Naj gre za trenutno nakupno odlo~itev v trgovini ali v podjetju – niso vse samo {tevilke, ampak tudi ~ustva. Lama je v primerjavi z drugimi industrijami na na{em koncu unikatna, saj je bila vedno zelo lokalno ozna~ena. Pri nas niso redki primeri, ko je v podjetju delal najprej nono, pa kasneje o~e, pa sin, pa ‘ena, pa danes tudi ‘e kak vnuk. Ve~ina zaposlenih je doma iz Dekanov in okoli{kih krajev, zato imajo do Lame poseben odnos. Ravno ta posre~en splet okoli{~in je kljub seveda ob~asnim konfliktom po svoje pripomogel k uspehu, saj imamo podjetje nekako vsi tudi radi. V te‘kih trenutkih je seveda prihajalo tudi do odliva kadrov, pa vendar ne v taki meri, da bi to onemogo~alo njegovo eksistenco oziroma razvoj. Kriti~na masa se je uspela obdr‘ati in sam mislim, da je bilo to v tistih te‘kih ~asih klju~nega pomena. Takrat Lama niti pribli‘no ni mogla zagotoviti kake trajne varnosti delovnega mesta in ~e ne bi bilo tega emocionalnega vlo‘ka, gotovo ne bi do~akala niti 50 let, {e toliko manj pa dosegli sedanji polo‘aj. Ta k odnos zaposlenih daje podjetju tudi rahlo konkuren~no prednost v primerjavi z drugimi proizvajalci. Kajti ~e sva realna, tako velikih razlik med nami v proizvodnji in servisu ne more biti – ~e pa so ‘e, so zelo kratkotrajne, ker se dandanes vse zelo hitro prekopira. In na koncu se nekdo lahko odlo~i za Lamo malo tudi zaradi tega emocionalnega dela njenih proizvodov. Do tega nam je veliko. In to ‘e od nekdaj velja tudi za okolje. Lama je ‘e od neko~ u‘ivala med obalnimi podjetji najve~ji ugled, saj je bila nekaka glasnica novosti, inovacij. O~itno se tradicija nadaljuje tudi sedaj? Lama je dala ne zanemarljiv prispevek strokovnjakov v obalno industrijo in gospodarstvo.Veliko veliko ljudi si je v njej pridobivalo prve delovne izku{-nje in si ostrilo znanje; danes jih boste na{li na pomembnih polo‘ajih npr. v Istrabenzu, Emoni Obali … Potem so tu {e druge stvari – Lama je vedno ogromno vlagala v socialno varnost, npr. aparature v zdravstvu, {ole; v Lami je bil uporabljen prvi telefaks v Sloveniji, ki je bil velik kot soba, v kateri sediva sedaj; Lama je bila eden pomembnih delni~arjev Banke Koper, Luke Koper, Marine Portoro‘, Adri-atica … Vsi ti dele‘i investiranja v {ir{e dru‘beno okolje pa so bili s to krizo pozabljeni in izgubljeni. Sedaj sku{amo podjetju povrniti njegov ugled in prepoznavnost. Malo za {alo malo za res -velikokrat pravimo, da si ‘elimo biti kar zadeva okolje vsaj tako dobri, kot smo bili neko~. (smeh) Paradoks in tudi ena od posebnosti Lame je, da delujemo globalno, po drugi strani pa smo precej lokalni in tu ne ravno najbolj prepoznavni. Na{a prepoznavnost je doma, ‘e na Obali, tam od ankaranskega kri‘i{-~a proti Kopru, bistveno slab{a kot ~ez slovensko mejo, kjer Lama znova o‘ivi. Zavedamo se, da za to delno nosimo krivdo sami, ker smo mogo~e preskromni; je pa tudi res, da v teh letih nismo posve~ali posebne pozornosti tovrstni promociji. To smo opazili tudi ob proslavljanju na{e petdesetletnice, s katerim smo sporo~ili ne samo lokalni javnosti, da obstaja v Dekanih uspe{no internacionalno usmerjeno podjetje, na katerega je lahko ponosen marsikateri Slovenec. V kriznih ~asih ste omenili odliv kadrov, dandanes pa se kot zdravo in perspektivno podjetje najbr‘ ne ubadate ve~ s takimi te‘avami? Oja, se, vendar to ni samo na{, temve~ {ir{i dru‘beni problem, kajti primanjkuje dolo~enih profilov. Izjemno te‘ko je na primer dobiti strojne in elektro in‘enirje, ki pa jih pri na{em delu zelo potrebujemo. Z izku{njami jih je prak- ijaLes 55(2003) 12 intervju ti~no nemogo~e dobiti, tako da je potrebno vlagati v mlade, ti pa se kasneje dostikrat premislijo in se namesto v industriji odlo~ijo presku{ati na drugih podro~jih. Vendar nas tudi ‘e malo skrbi kaj bo jutri, kajti z identi~nimi problemi se ubadajo tudi v sosednji Italiji. Veste, ko bo postala Slovenija polnopravna ~lanica EU, bo vsaj kar zadeva dela ‘ivljenje ob meji bistveno olaj{ano. Zavedamo se, da takrat lahko nastopi beg mo‘ganov, saj sami danes {e nismo pripravljeni nekega strokovnjaka pla~ati toliko, za kolikor si ga lahko z bistveno vi{jim ‘ivljenjskim standardom privo{~ijo Italijani. Re{i-tev vidimo samo v postopnem izena~e-vanju, druge poti ni. To je hkrati tudi na{a najve~ja ovira, ki nam jo lahko prinese vstop v EU, sicer pa od slednjega pri~akujemo pri svojem poslovanju na ve~ kot 50 tujih trgih predvsem prednosti in zni‘anje nekaterih stro{kov. Nas pa malo skrbi dr‘ava, o kateri se spra{ujemo, ali je vsaj pribli‘-no tako pripravljena na vstop v EU, kot so to slovenska podjetja. Kako to mislite? Industrija, ki je bila od nekdaj najve~ji izvoznik, je navajena konkurence in nenehnih izbolj{av, sicer bi ‘e zdavnaj pogorela v svojih naporih. To pa nasprotno ne velja za dr‘avne in{titucije, ki so po na{em mnenju bistveno premalo u~inkovite. Od njih si ne ‘elimo ni~ ve~ pa tudi ni~ manj, kot da nam pomagajo zagotavljati konkuren~nost doma~ih podjetij, a dr‘avni ukrepi ka-‘ejo na vse prej kot to. Bojim se, da s tega institucionalnega dela, za katerega je pristojna zgolj dr‘ava, ne bomo imeli tistih efektov, ki jih ima mogo~e nek na{ konkurent. Tu imam v mislih predvsem politiko dela in z njo povezan problem pla~, ki so v neto zneskih nizke, zato pa med enimi najbolj obdav-~enih v Evropi – na tretjem mestu, ~e se ne motim. Tudi dav~na politika sicer je naravnana tako, da zavira rast podjetij. Druge variante ni, kot da se vsi skupaj potrudimo k maksimalnem izbolj{anju konkuren~nosti. S ~im nameravate v Lami v prihodnje {e izbolj{ati svojo konkuren~-nost? Kot sem ‘e omenil, bomo {li v dolo-~eno standardizacijo polizdelkov, komponent, embala‘e ipd. Pri nas je pogoj doseganje izredno visoke produktivnosti. Mi smo ‘e danes produktivni ravno toliko kot nekateri svetovni leaderji. Na{ strate{ki cilj pa je podvojiti oboje: produktivnost in dodano vrednost. To pomeni, da bomo morali iti v standardizacijo, v zmanj{evanje stro{kov na ra~un ve~je u~inkovitosti vseh procesov, v visoko inovativnost … Zavedamo se, da je to zahteven projekt. ^e so bili v zadnjih letih v Lami bolj v ospredju kvantitativni elementi te rasti, bodo v bodo~e izrazito v prednosti kvalitativni, med njimi pa predvsem t. i. mehki elementi, od blagovne znamke, intelektualnega kapitala … Lama je bila pionirka tudi na tem podro~ju, saj je ‘e pred dvajsetimi leti prvi~ uvajala sistem kakovosti. Sedaj smo pridobili {e najnovej{o verzijo. Prav tako smo letos prejeli tudi zlato plaketo za inovativnost v Primorski regiji, ~eprav nam je menda zelo malo manjkalo do zmage tudi na dr‘avnem nivoju. Patenti??? – ne sli{im dobro! Za vse to je bilo treba dose~i kriti~no maso. S pridobitvijo standarda ISO 9001/2000 smo si vse procese pregledali in si jih zapisali. Sedaj se nam ponuja velika prilo‘nost, da jih izbolj-{amo. Vse, kar delamo, delamo bolje – od prodaje do vodenja ipd. in to vsi, od vratarja, ki vam odgovarja na telefonski klic, do mene. Vsi lahko prispevamo – pravzaprav je ta edina pot. V Lami, ki se je vsa ta leta ne samo znala umetelno in naglo pobrati iz {okov, ampak se iz njih vsaki~ ve~ in bolje nau~iti, ste relativno sve‘ direktor. S ~im bi ji ‘eleli vtisniti svoj pe~at? (smeh) Z denarjem in ceno se sicer da marsikaj, ampak le do dolo~ene meje. Vse drugo so ljudje in z njimi povezani emocionalni in iracionalni elementi, ki mnogokrat igrajo odlo~ilno vlogo, pa jih ne more{ predvideti ali jih zajeti v bilancah. Razlika je v nas, med elementi vedno manj, saj je ne glede na vrsto izdelka skoraj vse prekopirano. Sam sem malo za {alo, malo za res na tej na{i petdesetletnici, ki smo jo obe-le‘ili nekoliko druga~e - bi si upal trditi, da tudi z malo ljubezni - rekel, da je bila na nek na~in tudi potovanje k samemu sebi. ^e karikiram: po vseh teh letih pravzaprav prihajamo nazaj na to, kar je takrat sanjalo tistih osem ljudi v tistem zadru‘nem domu, ko so dali predlog za registracijo tovarne klju-~avnic v Dekanih in so za~eli na zastareli italijanski opremi delati prve obe-{anke ... Pod pritiskom nemilih poslovnih okoli{~in smo se v zadnjih ~asih pozabili ve~ ukvarjati sami s seboj, kar je po svoje tudi normalno. A saj sami veste, da ~e to predolgo traja, ~lovek po~asi izgubi orientacijo, zaide s poti in lahko mimogrede zgre{i svoje bistvo. In v Lami potrebujemo nekaj odkrivanja samega sebe. Videti jo moramo {e v druga~ni lu~i – ne samo skozi te-‘ave zadnjih desetih let, ampak skozi to, kar je bilo narejenega v petdesetih letih! Da si tako kot na{i za~etniki tudi sami dovolimo sanjati, ~eprav so mo-go~e pred nami {e te‘ji ~asi, kot so bili. Iskreno si ‘elim, da bi sami znali narediti to, kar tudi ogromno drugih podjetij ne zna ali no~e narediti ali dojeti – si znova upali sanjati. ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti Les v na{e dobro avtorica Fani POTOČNIK V Evropi so za~eli priporo~ati ve~jo uporabo lesa v gradbeni{tvu, ker je naraven in okolju prijazen proizvod. V primerjavi z drugimi gradbenimi materiali za njegovo pridobivanje potrebujemo relativno malo energije. Spro{~anje toplogrednih plinov pa je tudi minimalno. Ali bo Slovenija sledila evropskim trendom? Poleti nam je bilo spet zelo vro~e. Sicer pa ‘e nekaj desetletij opa‘amo, da se podnebje spreminja. Po mnenju strokovnjakov je za podnebne spremembe, zlasti za nara{~anje temperatur ozra~ja ter za vse pogostej{e pojave neviht, su{ in poplav, kriv ~lovek zaradi svojega nekontroliranega posega v naravno ravnovesje. Emisije toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida, so tako velike, da jih ne morejo ve~ zadr‘ati naravni “ponori” - oceani in gozde povr-{ine, ampak uhajajo v ozra~je in posredno povzro~ajo njegovo ~ezmerno segrevanje. Slovenija kot onesna‘evalka okolja ni nobena izjema. Z osmimi tonami ogljikovega dioksida letno na prebivalca je bistveno nad svetovnim povpre~jem, ki zna{a 4,5 tone. Kiotski sporazum zahteva zmanj{anje emisije do l. 2012 za 8 % (izhodi{~e je l. 1986), vendar znanstveniki menijo, da je to premalo in da bi bilo treba za zagotovitev normalnih ‘ivljenjskih pogojev na{im kasnej{im rodovom zmanj{ati emisijo toplogred-nih plinov do sredine 21. stoletja na 1,7 tone na prebivalca na leto (prof. dr. Du{an Plut, Delo, 9. avgusta 2003). Zato je tudi za na{o de‘elo skrajni ~as za u~inkovitej{e ukrepanje proti emisiji toplogrednih plinov in za prilagajanje na nove podnebne razmere na vseh podro~jih osebnega in dru‘beno-gospo-darskega delovanja. Les kot gradbeni material in toplogredni plini Slovenija se lahko pohvali, da je kar polovica njene povr{ine porasla z gozdom. To je z ekolo{kega vidika vsekakor zadovoljiv podatek. Les je obnovljiva surovina in je z vidika CO2 nevtralen proizvod narave, ki nastaja s fotosintezo CO2 in vode. Izkori{~anje lesa, uravnote‘eno z letnim prirastkom, je za ravnovesje v naravi neobremenjujo~e. Les je biolo{ko razgradljiva surovina in je del naravnega ciklusa. Za pridobivanje drugih vrst gradbenega materiala so potrebni kemi~ni procesi in veliko ve~ energije, pri ~emer nastaja ve~ja emisija toplogrednih plinov kot pri predelavi lesa. Proces proizvodnje cementa, kovine in stekla je energetsko bistveno dra‘ji od proizvodnje lesa. Za proizvodnjo cementa se porabi 4-krat ve~ energije kot za proizvodnjo enake koli~ino lesa. Zato bi moral imeti les v Sloveniji po-membnej{e mesto tudi v gradbeni{tvu. Ko se ozirate po zgradbah v na{ih mestih, boste opazili le cement, marmor, kovino in steklo, kot da bi bila na{a de‘ela de‘ela stekla in cementa. Zlasti je v zad- njem ~asu je moderno graditi zunanje stene poslovnih stavb iz stekla, vpetega v kovinsko konstrukcijo. A steklo je surovina, ki jo moramo ve~inoma uva‘ati, medtem ko les pridobivamo doma. V nasprotju s svetovnimi trendi se pri nas gozdne povr{ine pove~ujejo, kar je z vidika zmanj{anja CO2 sicer ugodno, a nekontrolirani gozdni prirast zmanj{uje kmetijske povr{ine in pridelavo hrane. Tudi s tega vidika je prav, da se poraba lesa pove~a. Prav tako so zgradbe iz nelesnih tvarin v primerjavi z lesenimi zgradbami ve~ji porabniki energije, ker so omenjeni gradbeni materiali veliki prevodniki toplote (poleti je potrebno veliko energije za ohlajanje, pozimi pa za segrevanje prostorov). Les ima odli~ne izolacijske lastnosti in ga lahko kombiniramo z drugimi izolacijskimi materiali. Tako dose‘emo velike prihranke pri porabi energije in zmanj{amo stro{ke vzdr‘evanja primerne temperature v prostorih. Les pridobiva ugled V razvitih evropskih dr‘avah so ponovno za~eli “odkrivati” les kot konstrukcijski in gradbeni material, ki je bil v preteklosti pri gradbenikih in arhitektih preve~ zapostavljen. V Nem~iji, Avstriji, [vici, Veliki Britaniji, Skandinaviji, kjer so do sedaj iz lesa gradili v glavnem dru‘inske hi{e, sedaj za~enjajo graditi tudi lesene javne objekte, zlasti v predelih, kjer je les “doma”. Na Norve{kem, 100 km severno od Osla, so v mesecu juliju odprli za promet naj-dalj{i leseni most na svetu. Izdelan je iz lepljenega lesa in je dolg 182 m ter je v ponos graditeljem in uporabnikom. Zgradili so ga v {estih mesecih. Les so za~eli uporabljati tudi za izgradnjo industrijskih objektov, {portnih objektov in javnih zgradb. V Veliki Britaniji trenutno poskusno gradijo lesen skelet 5-nadstropne hi{e, ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti skladno z vsemi gradbeno-fizikalnimi in po‘arno-varstvenimi predpisi. V [vici na~rtujejo izgradnjo 40 nadstropnega neboti~nika, ki naj bi stal v baselskem pristani{~u. V njegovi bli‘ini pa na~rtujejo leseni most, dolg 240 m. Nemci so se z uporabo lesa v gradbe-ni{tvu izkazali na svetovni razstavi v Hannovru z ogromnimi stre{nimi konstrukcijami nad razstavnimi prostori. De‘elni zbor Bavarske je 9. julija pozval svojo vlado, naj v okviru razpolo‘ljivih prora~unskih sredstev vpliva na to, da bo pri izgradnji javnih objektov vklju~en tudi les kot gradbeni material. Posredno s tem podpirajo tudi lesno panogo in ‘agarsko industrijo. Uporaba lesa za sodobne zgradbe in druge objekte je mogo~a zaradi velikega tehnolo{kega napredka pri izdelavi lesenih elementov. Sodobna tehnologija in ra~unalni{ki programi omogo~ajo, da se odli~ne naravne lastnosti lesa v grad-beni{ki praksi izkori{~ajo tudi za objekte, za katere je bilo pred nekaj leti kaj takega neizvedljivo. S proizvodnjo lepljenega lesa in z vrsto novih proizvodov, ki so se pojavili na trgu, se je podro~je mo‘nosti uporabe lesa v gradbeni{tvu {e bolj raz{irilo. Les je lep in prijeten V dana{njem ~asu prenasi~enosti trga z dobrinami in pestre raznolike ponudbe se prodajajo izdelki, ki so dobro “ogla{e-valsko” podprti. Za tr`ni uspeh ni va`en artikel sam, ampak na~in, kako je predstavljen. Ljudje izbirajo materiale oziroma izdelke, ki so nekaj posebnega, izstopajo~ega, ki pomenijo presti` in dru`beno uveljavitev. Les je bil v tem pogledu zapostavljen. Ogla{evalske kampanje in druga medijska sredstva so ga ob{li, ker v proizvod-no-prodajni verigi niso vlagali sredstev v ogla{evanje in promocijo. Zato ni ~udno, ~e se ga dr‘i imid‘ staromod-nosti. Z novimi produkti, z novo tehno- logijo obdelave lesa in s {iroko mo‘-nostjo uporabe, se je pribli‘al modernim proizvodom. “Les si zaslu`i, da ga lesno gospodarstvo predstavi in da stopi iz anonimnosti”, je dejal Jan Soederling, direktor Nordic Timber Council na mednarodnem posvetovanju ekspertov v Kölnu o skupnem promoviranju uporabe lesa v Evropi (Holz-Zentralblatt, 20/6/2003). Od skupno 1,8 milijonov novozgrajenih hi{ v Evropi jih je le 5 % v leseni izvedbi. Poraba lesa zaostaja za letnim prirastkom skoraj povsod po Evropi, zato je treba spremeniti javno mnenje, da z uporabo lesa naravo uni~ujemo. Poraba lesa na prebivalca v Evropi je polovico manj{a kot v Ameriki. V Veliki Britaniji te~e ogla{evalska akcija za promocijo lesa pod geslom “Wood for good”, ki je zelo izbolj{ala javno mnenje o lesu. Les je gradbeni material prihodnosti, njegova uporaba pomeni ohranjanje okolja. Les je lep, je del narave in je brez negativnih sevanj. V lesenem ambientu se po~utimo prijetno, spro{~eno. Je na{a doma~a surovina, njeno pridobivanje prakti~no ne onesna‘uje okolja. Z ve~jo uporabo lesa bomo potrdili na{e zavedanje po ohranjanju zdravega okolja. Ali smo v Sloveniji osve{~eni? Ni treba biti velik strokovnjak, da bi ugotovili, da les iz gradbeni{tva ~edalje bolj izpodrivajo drugi gradbeni materiali. Ozrimo se samo po javnih zgradbah, zgrajenih v zadnjem desetletju v na{i prestolnici, ali pa se spomnimo poslov-no-trgovskega centra na Bledu, ki se ga je zaradi svojega videza prijel vzdevek “Gadafi center”. Zakaj je to tako? Ali so arhitekti in di-zajnerji premalo seznanjeni z lesom in njegovimi pozitivnimi lastnostmi, ali nimamo ve{~ih strokovnjakov in proizvajalcev, ki bi imeli potrebno znanje o obdelavi lesa za uporabo v gradbeni{t- vu, ali pa regionalne upravne enote zavračajo gradbene projekte, ki slonijo na uporabi lesa? Kdo v naši državi naj bo tisti, ki bo začel družbeno pomembno akcijo osveščanja vseh vpletenih subjektov v gradbeniškem procesu, da bi spremenili odnos do lesa? Trenutno teče javna obravnava Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju Strategija), temeljni državni dokument o urejanju razvoja v prostoru. Osnovni izhodišči in vodili Strategije sta vzdržni prostorski razvoj in trajnostna raba naravnih virov. Med cilje Strategije so med drugim zapisali: • kakovosten razvoj in privlačnost mest ter drugih naselij, • preudarna raba naravnih virov, • krepitev kulturne razpoznavnosti kot temelj nacionalne prepoznavnosti, • ohranjanje naravnih lastnosti krajine, • vključevanje zahtev za varstvo okolja. V Strategiji so razložena še druga vodila prostorskega razvoja kot npr. racionalna raba prostora, krepitev prostorske identitete, integracija v evropski prostor z infrastrukturnimi povezavami ter kakovost življenjskega okolja. Iz zgoraj navedenih izhodišč in ciljev Strategije prostorskega razvoja Slovenije bi lahko sklepali, da je med drugim dana “zelena luč" tudi za intenzivnejšo uporabo lesa pri izgradnji javnih in privatnih objektov. Vendar Strategija sama ne bo ničesar spremenila, če ji ne bodo sledile vzpodbude, priporočila in konkretne akcije lesarskih institucij, arhitekturnih in projektantskih centrov ter politično-upravnih enot, ki dajejo soglasja k projektom oziroma so odgovorne za uresničevanje sprejetih ciljev Strategije. Zato “potrkajmo na les”! Avtor: Fani Potočnik, vir: Urednik GZS (panožne informecijeLes5t5 (Qk0wa področja - raziskave trgov) strokovne vesti Tekst BREST ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti Zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov - zakaj ne druga~no re{evanje? avtor Andrej LAH S spodbujanjem zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na izvoru, to je zmanjševanja porabe energije v industriji in stavbah, bi zmanjšali emisije in hkrati pospešili napredek pri razvoju slovenske industrije in celotnega gospodarstva. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) je v splošnem možno na dva načina: • z nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE in • z zmanjševanjem porabe energije. ZMANJŠEVANJE PORABE ENERGIJE IN UČINKOVITA RABA ENERGIJE V slovenskem prostoru se pod vplivom nekaterih interesnih skupin preveč enostransko usmerjamo na preučevanje samo enega od potencialov za zmanjševanje emisij C(X in drugih TGP, to je z nadomeščanjem fosilnih goriv. Strokovnjaki ugotavljajo, da je z vidika prihrankov emisij OCX in drugih TGP na- 2 čin z zmanjševanjem porabe energije enakovreden, z vidika razvoja slovenskega gospodarstva pa veliko bolj primeren, saj pomeni oz. zahteva modernizacijo naprav in postopkov ter varčevanje z energijo. Za slovensko industrijo je značilen velik razkorak med obstoječo in najsodobnejšo tehnologijo. Zaradi stalnega razvoja tehnologij je določen razkorak razumljiv, vendar glede na stanje v nekaterih procesih lahko govorimo o zastarelosti tehnologij in bi bil zato primernejši drugi način reševanja emisij TGP, ki bi hkrati prispeval k znatnemu napredku. Tudi izbolj{evanje in posodabljanje nekaterih postopkov je pomemben potencial pri zmanj{evanju TGP: posodabljanje proizvodnje primarnega aluminija, posodabljanje proizvodnje jekla, posodabljanje termi~nih procesov proizvodnje papirja, posodabljanje proizvodnje cementa, karbida, ferolitina, posodabljanje sistemov za komprimiran zrak, elektromotornih pogonov itn. Dr‘ava mora finan~ne in druge vzpodbude usmeriti v tej smeri, nikakor pa ne onemogo~ati podjetij, ki se tehnolo{ko in ekolo{ko posodabljajo, kot se to dogaja sedaj. Lotevanje zmanj-{evanja emisij TGP z zmanj{evanjem porabe energije v industriji in stavbah bo pomemben napredek pri razvoju slovenske industrije in celotnega gospodarstva. Na ta na~in se bomo problema emisij TGP lotili na samem izvoru in ne nekje vmes. Nadome{~anje fosilnih goriv z OVE V Sloveniji sta dale~ najbolj izkori{~ana obnovljiva vira hidroenergija ter les, pri ~emer je treba vedeti, da so ekonomski razpolo‘ljivi vodni potenciali izkori-{~eni samo okoli 50 % (vir: RS, MOPE, Nacionalni energetski program, 2003), kar pomeni izrazit potencial, ki ga premalo upo{tevamo. Po drugi strani je treba opozoriti, da je dejanski ekonomski potencial lesa, oziroma lesne biomase, ‘e izkori{~en in le delno zado{~a sedanjim uporabnikom, zato bi kakr{no koli poseganje na to podro~je pod krinko Kyoto protokola pomenilo ogro‘anje slovenskega gospodarstva na segmentu lesnopredelovalne industrije. Nadalje po izkori{~enosti sledita geotermalna energija in son~na energija, medtem ko se bioplin (~istilne naprave, deponije in ‘i-valske farme) ter energija vetra zanemarljivo izkori{~ata. Prav veter in vetrna energija pa, zanimivo, po {tudijah pomeni enega najve~jih ekonomskih potencialov na podro~ju izrabe OVE v Sloveniji. V celoti neizkori{~ene so {e mo‘nosti za pridobivanje biogoriv ter s tem povezana pridelava energetskih rastlin. Glede na pristransko in nepremi{ljeno delovanje dr‘ave se lahko zgodi, da bomo z neustreznim re{evanjem in z neustreznim menjavanjem oziroma izpodrivanjem dosedanjih virov energije povzro~ili celo pove~anje emisij CO2 in drugih TGP. Dr‘ava mora ~imprej sprejeti ukrepe za zmanj{evanje ter u~inko-vitej{o rabo energije, saj bo to vplivalo na zmanj{evanje porabe fosilnih goriv, el. energije … s tem pa zelo u~inkovito tudi na emisijo CO2 in drugih TPG. Kot dopolnitev tem ukrepom mora vzpodbujati rabo obnovljivih virov energije, kot so hidroenergija, vetrna energija, son~na energija itn., ki so dejansko sodobni obnovljivi viri in pomeni njihova uporaba korak naprej v razvoju. Nikakor si ne smemo privo{~iti uni~e-vanja svojega gospodarstva in lesne industrije tik pred vstopom v EU s pove~anim kurjenjem strate{kih surovin, kot sta les in lesna biomasa. Iz lesa moramo znati narediti {e kaj ve~ kot le to. Kuriti so ga nenazadnje znali ‘e v prazgodovini. ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti Evropski projekt INTERREG III B-CRAFTS (razvoj lesarstva) GRENOBLE od 16. do 19. oktobra 2003 avtorica Darinka KOZINC, SL[ Nova Gorica SREDNJA LESARSKA ŠOLA Nova Gorica je bila v lanskem letu povabljena kot sopartnerica v projekt Inter-reg Ill-Crafts. Povabilo je prišlo od občine Sutrio, Italija, kjer je doma močno razvita rezbarska obrt. Mestna občina Nova Gorica je sprejela krovno vodstvo omenjenega projekta in za vodenje pooblastila Nelko Peloz. Poleg SLŠ sta v projekt vključeni tudi KS Solkan (nekdaj cvetoča mizarska obrt) in rezbarsko društvo Solkan. Uvod Namen projekta CRAFTS je: • razvoj in promocija lesarstva, • ponovno ovrednotenje in poudarek pomenu obrti na alpskem področju (les, tekstil, kamen, steklo ...), • pospešiti razvoj in promocijo alpskih področij. V projekt so vključeni še naslednji partnerji: • Italija, pokrajinsko in transnacionalno : Lombardija, Piemonte, Ligurija, Val de Osta, • Švica, Ticino, • Slovenija: Nova Gorica, Solkan, • Francija: Grenoble V Grenoblu je francosko združenje 23 občin, imenovano METRO. Njegova naloga je, da lesarstvo pridobi ponovno vodilno vlogo v Grenoblu. Aktivnosti METRO-ja so usmerjene : • v identifikacijo (kar še znamo), • v ovrednotenje lesarstva, • v organizacijo razstave v povezavi s Passion du bois. METRO pokriva 34 % celotnega gozda v Franciji. Les predstavlja “ekobiznis”. Cilji združenja so promovirati rabo lesa s povezavo treh tematskih sklopov: • lesene hiše in interieri, • energija in les, • les in prosti čas (ljubiteljsko ustvarjanje v lesu, ljubezen do lesa). Kreativnost v lesu, lastnosti lesa in še zlasti njegove ekološke prednosti so bile vodilo predstavitev na sejemskem prostoru (Salon Passion du bois) v Grenoblu. Znati narediti. V povezavi z visoko tehnologijo bo les v prihodnosti prehitel vse vrednosti, ki jih je imel v preteklosti. S predpostavko, da je eko material, ki bo imel svoje pomembno mesto v trajnem razvoju, bo lahko prevladujoč material na vseh nivojih v različnih sektorjih gospodarstva. Ekologija bo v prihodnosti glavno gibalo ekonomije v vseh lesnih dejavnostih, zaradi svoje naravne lepote je les pomemben material v dekorativni umetnosti, arhitek- turi, oblikovanju ... Lepota lesa je vedno izziv omenjenim dejavnostim in prav zaradi tega bo njegov pomen {e na-ra{~al. Les kot material i{~e nove usmeritve v takem marketingu, ki bo ohranjalo okolje. Predstavitev SL[ Nova Gorica v Grenoblu Na sejemskem prostoru Alpexpo v Grenoblu je projekt Crafts pod znakom EU dobil precej{no povr{ino razstavnega prostora s panoji v modri evropski barvi. Slovenija je svoj prostor imela takoj ob vstopu na sejemski prostor. Zaradi la‘jega transporta, nekoliko pa tudi zaradi tega, ker nismo natan~no vedeli, kaj nas ~aka, smo s seboj pripeljali le manj{e izdelke, zahtevnej{i in ve~ji izdelki so bili prikazani le s slikovnim materialom. Poleg izdelkov dijakov so bili predstavljeni izdelki mizarstva iz Trnovega in pa rezbarski izdelki. Predstavnik rezbarskega dru{t-va je na razstavnem prostoru prikazal na~in rezbarjenja, ki je doma v Kobaridu. Sejemsko dogajanje je bilo zelo ‘ivah-no, v neposredni sose{~ini so svoje kipe klesali rezbarji iz Sutria, rezbarka iz Ticina ... Sejem je bil pregledno urejen, tako da so del prostora zajemale lesene hi{e, ograje, klopi ..., del pa je bil namenjen ohranjanju in restavriranju lesa. ijaLeS 55(2003) 12 strokovne vesti Nova ~ude‘na orodja so predstavljali na posebnem delu, osrednji del razstavnega prostora pa je bil namenjen ustvarjalcem v lesu. Zelo veliko je bilo stru‘enih izdelkov iz razli~nih delov drevesa, najbolj zanimivi so bili tisti iz panjev. Ustvarjalci so kar tekmovali, kaj bo kdo bolj domiselnega izdelal v lesu. Leseni ~evlji, ki so bili kot pravi, iz segmentov izdelane lesene kravate se ne bi sramoval noben gospod, lesene kape so se kar same ponujale, da si jih pomeril. Pozornost so pritegnile lesene smu~i, prefinjeno oblikovan nakit, violina iz odpadnih {katel ... Veliko ob~udovanja so po‘ele skulptu-re iz lesa, ki so dosegale zelo visoko umetni{ko raven do takih, ki bi jih lahko uvrstili med ki~. Prav vse pa je odlikovala natan~na izdelava in poudarjanje lepote lesa. Opazili smo, da je bilo med doma~imi zelo veliko spro{~enega zanimanja, gne~a je bila precej{nja in med obiskovalci je bilo zlasti zelo veliko mladine in otrok. Slednji so odnesli vse, celo oblance in ko{~ke lesa. Kot Slovenija smo bili dele‘ni pozornosti, marsikdo se je ustavil in poklepetal, veliko jih je vedelo, od kod prihajamo. Ob vsej pozornosti in razlagi ter delitvi zgibank, kaset in knjig Nove Gorice, smo enotno ugotovili, da je prepoznavnost na{e dr‘ave treba graditi na takih in podobnih stikih. Vsi partnerji v projektu CRAFTS smo se udele‘ili konference na sede‘u METRO-ja, kjer so nam natan~no predstavili pomen te krovne organizacije za razvoj Grenobla (na{a skupina je ob tem pogre{ala nekoga iz oblastnih sfer), hkrati smo lahko opazovali, kako se s projekti v tujini ukvarjajo profesionalci, med njimi je bilo po letih veliko takih, ki so pri nas ‘e zdavnaj v pokoju. Po konferenci si je vodstvo METRO-ja ogledalo sejemsko postavitev CRAFTS in ob na{em razstavnem prostoru oku{alo nekaj doma~ih dobrot. Ob ve~erji in dru‘enju je bila prilo‘nost za izmenjavo mnenj in nadaljnje sodelovanje. Gostitelji so nam razkazali tudi nekaj najpomembnej{ih to~k v mestu, domiselno urejen muzej o ‘ivljenju ljudi v alpskem podro~ju, ki se, mimogrede, ni posebno razlikovalo od ‘ivljenja na{ih ljudi. Naslednje leto, pred vstopom Slovenije v EU, bodo vsi partnerji projekta CRAFTS (okoli 100 ljudi) obiskali Slovenijo in Novo Gorico. Ob tej pri-lo‘nosti bomo sku{ali kar najbolje organizirano predstaviti lesarsko dejavnost na Gori{kem. Na{a naslednja pot bo v mesecu novembru, v Torin, kjer si bomo ogledali restavratorske delavnice in vi{je{olski {tudij restavratorstva (poleg lesa tudi kamen). Dijaki SL[ Nova Gorica pa bodo v aprilu pre‘iveli delovni teden v Sutriu (Italija), kjer bodo razporejeni po posameznih delavnicah tega gorskega kraja, ki slovi po prireditvi “^arovnija v lesu”. Sklep Veliko koristnih izku{enj smo si nabrali v Grenoblu, {e zlasti pa optimi-sti~en pogled na izkori{~anje lesa v smislu ekologije, ki bo gibalo na{ega razvoja. K temu bi bilo treba dodati, da smo vendar de‘ela lesa s tradicionalnim znanjem o lesu, ki {e ni docela utonilo v pozabo. Na~in, kako delujejo de‘ele EU, nam mora biti vzpodbuda, da jim sledimo. Nikakor pa ne bi smeli zanemariti {e enega podro~ja, ki nanj opozarja oblikovalec Oskar Kogoj, nevidni svet vibracij in energij, ki jih les oddaja. Les ima prihodnost kot material, ali bomo te prilo‘nosti znali izkoristiti pa je odvisno povsem od nas, narava nas je bogato obdarila z raznovrstnim in zdravim lesom. ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti Projekt SK8 avtor Ale{ LIKAR, SL[ Ljubljana Kar se da nenavaden naslov, ali ne? Za neposve~ene res, za tiste s precej bolj prijaznim “em{o-m” pa prav gotovo ne. Slednji znajo zadevo prebrati tudi nekoliko druga~e: “Projekt SKEJT”, od tu naprej pa je tudi nam, nekoliko patini-ranim, la`je. Seveda, pisanje bo nekaj ve~ povedalo o projektni nalogi z naslovom “Deska rolke”, ki je bila uspe{no izvedena v preteklem {olskem letu. Vrnimo se nekoliko nazaj, v leto 1998, ko se je pripravljal prenovljen u~ni program za lesarskega tehnika. V ta prenovljeni program, kjer sem dobil pri-lo‘nost sodelovati tudi sam, smo vtkali rde~o nit. Rde~a nit se vle~e preko vseh {tirih let {olanja in ima zaklju~ek v izdelavi projektnega izdelka. Namen sestavljavcev katalogov znanj, da naj lesarski tehnik poleg znanj na~rtovanja, vrednotenja in organizacije, pridobi {e prakti~ne iz-ku{nje pri izdelavi izdelka, je bila zelo pozitivno sprejeta tako reko~ pri vseh, tudi na Strokovnem svetu. In po toliko letih lahko ugotovim, da je rde~a nit opravi~ila svoj obstoj, svojo prepletenost v u~nem programu. Verjamem, da bodo mo~ne sledi te “niti” ob~utne tudi v kasnej{ih obdobjih poklicne kariere na{ih dijakov. Letos je v zgodnje spomladanskem dnevu k meni pri{el na{ dijak ~etrtega letnika Bla‘ Murn s pro{njo za mentorstvo pri projektu in z IDEJO. Nare- dil bi si desko rolke, saj veste, plo{~o tiste {tirikolesne zadeve, na kateri med vo‘njo nadobudne‘i po~no vseh vrst vragolije. Ideja, ki se mi je prvi hip zdela nekako preve~ enostavna, se je med pogovorom izkazala za precej{en izziv. Deska rol-ke, spo{tovani bralci, pa~ ni kos lesa, malce poskobljan in pobru{en, dale~ od tega. Mno‘ica zahtev, ki jih imajo pravi ‘skejterji’ me je nemalo presenetila, problemi za izdelavo takega izdelka pa so se pojavljali eden za drugim. Te‘a, elasti~nost, odpornost, oblika, vse to je le nekaj bistvenih zahtev za primeren izdelek te vrste. Kmalu je postalo jasno, da bo treba kar precej inovativnosti, tudi improvizacije, da bi deska lahko rabila svojemu namenu. V nadaljevanju se je Bla‘ naloge lotil s najve~jo resnostjo, probleme pa sva pri posvetih re{evala kar nekaj naslednjih tednov. Velik del pri obravnavi projekta je bil seveda narejen tudi pri predmetu “projektiranje”, kjer je Bla‘ pod budnim o~esom prof. Mirjam Zalo‘-nik-ove obdelal vso problematiko dokumentacije svojega projekta. Morda najve~ji problem pri prakti~ni izdelavi je bil, kako izdelati model za ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti Slika 3. Za mizarsko delavnico zelo nenavaden pogled: me{anje betonskske mase Slika 4. Izdelava spodnjega dela modela izdelavo oblikovane vezane plo{~e, z dvema krivinama, v vzdol‘ni in pre~ni smeri hkrati. Industrijska re{itev je seveda ‘e zdavnaj jasna in jo podjetja, ki se ukvarjajo s tem, re{ujejo z levo roko (in s precej{njimi investicijami v modele), toda: kako tak model izdelati z mo~no omejenimi sredstvi in predvsem s tehni~nimi mo‘nostmi, ki jih nudi delavnica prakti~nega pouka? Re{itev sva na{la v izdelavi lesenega modela, negativnega posnetka zgornje ploskve deske, oble~enega v 10-mm pluto, ki je dal obliko z odtisom spodnjemu delu modela, tega pa sva ga v za~udenje vseh, predvidela iz – armiranega betona. Priznam, nenavaden material za mizarske delavnice, toda ta re{itev se je izkazala kot najcenej{a in hkrati dovolj trdna za velike pritiske, ki nastopijo pri stiskanju vezane plo-{~e. Pluto je Bla‘ po osu{itvi betona iz zgornjega dela modela odstranil in tako dobil ‘eleno razliko med obema deloma, potrebno za stiskanje vezane plo{~e. Izdelava omenjenih sestavnih delov modela in kasnej{e lepljenje plo{~e je bila ve~ kakor zanimiva, hkrati pa sem z veseljem ugotavljal, da je Bla‘ iz “pravega testa”, njegova zavzetost in natan~nost sta seveda najve~ pripomogla k uspe{nemu zaklju~ku dela. Ker se je med izvedbo pokazala prilo‘-nost (betonski del modela se je moral vsaj malo “postarati”) za dodatek projektu – v obliki izdelave plo{~e rolke iz armiranega poliestra – je Bla‘ naredil {e eno te vrste, kar je kasnej{e oblikovanje pisnega dela projektne naloge kar lepo obogatilo. Menda mi ni treba posebej poudarjati, kako je bil zagovor temu primeren, ocena pa najvi{ja mo‘na. Vendar ni ostalo le pri tem. Na pobudo prof. Mirjam Zalo‘nik je Bla‘ nalogo poslal v presojo In{titutu za inovativ-nost in tehnologijo, ki je prav takrat razpisal nate~aj za “najbolj inventivne in podjetni{ko usmerjene projekte”. 24. oktobra je bila podelitev nagrad, kjer je projekt dosegel zavidljivo 6 mesto med ve~ kot sto prijavljenimi iz vse Slovenije! @al, kljub vabilu, nisem pri vodstvu {ole naletel na razumevanje in dobil prilo‘nost, da se podelitve udele-‘im, tako da se je Bla‘ priznanja (in nagrade) moral veseliti sam. In na tem mestu mu {e enkrat ~estitam! Slika 5. Izdelek Slika 6. Priznanje ijaLeS 55(2003) 12 strokovne vesti Zanemarjanje tujih jezikov na Oddelku za lesarstvo!!! avtor Gregor BRAČUN Na leto{njem forumu na ljubljanskem pohi{tvenem sejmu se je govorilo o problemih lesarske proizvodnje in te‘avami s prodajo slovenskih izdelkov na tuja tr‘i{~a. Tako sem dobil idejo, kam naj napi{em misli, ki me ‘e tako dolgo tarejo, da ne bodo ostale za {tirimi zidovi. Marsikdo od {tudentov se je ‘e mogo~e vpra{al, kaj sploh i{~e na oddelku za lesarstvo, ko je po mesecu ali dveh ugotovil, kaj dejansko nam profesorji pri predavanjih ponujajo s tako veliko ‘li-co. Veliko nas je namre~ takih, ki lesarsko prakso obvladamo ‘e do take mere, da nam pri izdelavi vsakdanjega pohi{t-va ni ve~ potrebno stati za petami in narekovati delovnih operacij. S tendenco nadgrajevanja tega znanja smo se tudi vpisali na to fakulteto in pri~akujemo, da bo ta nadgraditev uspe{na. Tisti , ki smo lani z velikimi o~mi sedeli v veliki predavalnici in poslu{ali snovi prvega letnika, smo sedaj nekje na polovici u~ne poti in tu se za~ne vpra{anje o upravi~e-nosti tega {tudija. Po vedno novih razo-~aranjih zaradi vsebin, ki nam jih razkrivajo profesorji, razen nekaterih redkih izjem, se je na{e hotenje po dragocenih informacijah za prakso sprevrglo v suhoparna predavanja, ki jih poslu{amo samo {e zato, ker je {olo potrebno kon~ati in pridobiti tisti papir, ki ga bomo potrebovali. Zakaj sedaj nalagam ta ~rna dejstva? Zato ker mi ni vseeno, kako se bo zna{el in‘enir na{ega ali pa kateregakoli drugega profila na evropskem trgu bodisi kot delovna sila ali kot ponudnik izdelkov in storitev. Veliko je namre~ profesorjev, ki nam ponujajo snovi, ki so za nas balast in jih pozabimo ‘e v nekaj dneh po izpitu. Take snovi so nesmiselne in pomenijo izgubo dragocenega ~asa, ki bi ga lahko porabili v bolj koristne namene. Naj ob tem poudarim, da nekateri predavatelji za razliko od drugih zelo dobro obvladajo svoje podro~je, kar pomeni, da vedo, katera znanja in na kak{en na~in jih ponuditi radovednemu {tudentu. Takih je res malo, vendar so kvalitetni. Marsikateremu predavatelju bi lahko koristil podatek, kateri so tisti ljudje, ki to obvladajo, vendar se mi zdi to mesto neprimerno za navedbo. Za tak scenarij pa seveda niso krivi le profesorji, ampak tudi na{i “vladarji”, ki preko ministrstva narekujejo obseg posameznih predmetov. Prav iz tega pa izhaja vzrok, zaradi katerega sem sestavil to besedilo. Namre~ ‘e ob vpisu me je zaskrbel podatek o {tevilu ur tujega jezika. [tevilo se mi zdi dramati~no nizko in ne zna{a ni~ ve~ in ni~ manj kot 30 ur. Tu se mi postavi klju~no vpra{anje, kako si tisti, ki sestavljajo in izvajajo ta u~ni progam, predstavljajo in‘enirja brez znanja tujega jezika?!! ^e malo karikiram, bi lahko takega ~loveka primerjali s tovarno, ki zna samo proizvajati, mehanizmov za prodajo pa nima. Taka tovarna je v na{i dru‘bi pa~ neuporabna in jo lahko takoj zapremo in odpustimo delavce. Tako je neuporaben tudi in‘enir, ki nima mehanizma za komunikacijo s kupci. Minila so namre~ leta, ko smo ‘iveli {e v skupni dr‘avi in komunikacija pa~ ni bila problem. S tem so pri{la leta, ko ‘e vsa ‘iva bitja de‘ele na son~ni strani Alp poznajo besedi Evropska unija. Vse se naravnava na neko novo dobo, {olski sistem pa je ‘al ostal tam nekje v “pra-davnini”. Sistem, ki je prvi v vrsti, da pripravi ljudi, ki lahko kasneje uspe{no promovirajo na{o lepo de‘elico, je zaspal in ljudje, ki izvajajo dolo~ila sistema, se ukvarjajo s tem, koliko ‘eljnih znanja bodo, grdo re~eno, zmetali skozi okno, da ne bo prevelike gne~e, ko bodo v naslednjih korakih nalagali tako nepotrebni balast ljudem, ki ne i{~ejo ni~ drugega kot samo koristne napotke za ‘ivljenje. Na morju namre~ ladja, nalo‘ena s preveliko balasta, ta balast odlo‘i in nalo‘i koristen tovor. Natanko ta ukrep pa bi bilo potrebno izvesti konkretno na na{i {oli in uvesti mo~no “za~injena” predavanja tujih jezikov, kajti jezik je pa~ pre-ve~ kompliciran sistem, da bi ga lahko tako lahkomiselno zapostavljali in se posredno iz nas, {tudentov, kratko malo delali norca. In‘enirji bomo v prihodnosti delali veliko s tujino, ker so tam na{i dragoceni aduti, in edina trenutna re{itev je precej “debel” te~aj tujega jezika, ki se ga bo potrebno lotiti po kon~ani {oli. Tu se postavi {e eno vpra{anje! Zakaj torej na{i star{i in mi pla~ujemo tak{ne denarce za bivanje in delo zunaj doma-~ega kraja, ki so za nekatere tako te‘ko prigarani v upanju na bolj{o izobrazbo in delo?!! Na koncu naj {e povem misel na{ega dekana, ki jo je povedal prvi dan {ole: “ Ta {ola je nalo‘ba v va{e znanje”. Nalo‘ba je res visoka, koliko bo pa od nje prave koristi, pa je spet drugo vpra-{anje. Skratka - naj bo to moje pisanje v premislek tistim, ki ste ga prebrali. Upam, da nisem nikogar u‘alil ali na kakr{en-koli na~in prizadel, vesel pa bom vsakr{-ne povratne informacije in predvsem odziva na{ih profesorjev, ki imajo mo~, da marsikaj spremenijo. ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti Oglas EMOK d.o.o. novi diplomanti MACURA, Tadej Lastnosti arheolo{kega lesa po dehidriranju z etanolom diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: Katarina ^ufar, Recenzent: @eljko Gori{ek Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana , 2002. X V, 53 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 54-55. Klju~ne besede: a) arheolo{ki les b) dehidracija z etanolom c) kinetika izlo~anja topil d) skr~ki UDK: 630*814.8, 630*812.214 L dn 746 COBISS.SI-ID 909705 Arheolo{ki les ima v primerjavi z normalnim lesom zelo spremenjene lastnosti ter izpostavljen su{enju na zraku se `e v kratkem ~asu mo~no skr~i, kolabira in razpoka. Cilj te diplomske naloge je opraviti dehidriranje arheolo{kega lesa z etanolom in prou~iti njegovo obna{anje v primerjavi z netretiranim lesom po uravnovesanju v razli~nih klimah ter prou~iti morebitne razlike v kr~enju med dehidriranim in netretiranim lesom. Razlike v povpre~nih polovi~nih in kon~nih ~asih uravnove{anja niso bile odvisne od lesne vrste in od tega, ali so bili vzorci dehidrirani ali ne. Iz krivulj relativnih sprememb mase (E) v odvisnosti od ~asa nismo mogli razbrati bistvenih razlik med izhajanjem vode in alkohola iz vzorcev izpostavljenih razli~nim klimam. Dehidrirani vzorci so se v splo{nem kr~ili bistveno manj kot netretirani. Razlike so bile najve~je pri uravnove{anju v suhih klimah nad silikagelom (j=3%) in nad MgCl2 (j = 33 %), kjer so bili radialni, tangencialni, longitudinalni in volumenski skr~ki dehidriranih vzorcev najmanj za polovico manj{i od skr~kov nedehidriranih vzorcev. Izjemo je predstavljala najbolj vla`na klima nad ZnSO4 (j = 85 %), kjer so bile razlike v radialnem in longitudinalem kr~enju dehidriranih vzorcev pribli`no za ~etrtino manj{e od skrèkov nedehidriranih vzorcev, razlike v tangencialnem in volumenskem kr~enju dehidriranih in netretiranih vzorcev pa niso bile statisti~no zna~ilne. ijaLeS 55(2003) 12 strokovne vesti V eni knjigi vse osnovno znanje o lesu in obdelavi LESARSKA ZALO@BA je izdala Tehnologijo, avtorja Andreja Gro{lja Tehnologija obravnava celotno snov o tehnologiji lesarstva, ki se u~i v strokovnih {olah. Delo vklju~uje temeljna in bistvena znanja o izdelavi izdelka: o poznavanju lesa in drugih gradiv, o orodjih in napravah, o ro~ni in strojni ter povr{inski obdelavi lesa. Zajema tudi varstvo pri delu in varovanje okolja, kar je v dana{njem ~asu nepogre-{ljivo. Avtor Andrej Gro{elj ima znanje in bogate izku{nje s pisanjem za poklic. Vsebino je predstavil pregledno - strokovno teorijo je povezal z njeno uporabo. Odlikuje ga jasen in teko~ jezik. Bralca pritegne zanimiv in vabljiv na-~in pisanja, ki ga popestrijo {tevilne ilustracije, saj so vsi pomembnej{i pojmi predstavljeni s slikami. Za la‘je osvajanje snovi je na koncu vsakega poglavja povzetek snovi. Delo je u~benik namenjen za program obdelovalec lesa, ima 270 strani in na vsaki strani veliko slik, format: A4. Cena: 3.947,00 SIT Knjiga je odli~en pripomo~ek za vse vrste strokovnega izpopolnjevanja in za izobra‘evanje delavcev v lesni industriji in obrti. ijaLes 55(2003) 12 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 1. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko balkónska vráta -ih - (mn) s (francóska vráta, tudi ôkno) popolnoma ali delno zastekljena vrata; imajo konstrukcijske značilnosti oken Balkontür f balcony door, Franch (sach) door, Franch window bóčna zaščita z létvami -e -e - ž zaščita robu in robnih ploskev zidnih ali drugih vogalov z lesnimi letvami Kantenschutzleiste f edge banding, edge lipping, edging, rail corner bead brázda -e ž (zaréza) (izžagani ali odrezkani) vzdolžni ali prečni izrez robnih bočnih ploskev elementa; globina brazde (h) - merjena vzporedno z debelino elementa širina brazde (b) - merjena vzporedno z širino ali dolžino elementa Falz m rabber, rabate, rabbet joint bräzdar -ja m vrsta skobljiča za skobljanje brazd; navaden ali prestaven z vodili; z ravnim ali poševno vstavljenim rezilom Falzhobel m rabbat[ing] plane bräzdana létev -e -tve ž letev z 1 brazdo Falzleiste f rabbated strip, rabbated side guide bräzdan -a -o ima brazdo : letev stranica omare vratno krilo element vezi za spajanje lesa in plošč bräzdna véz -e í ž vez uporabna zlasti pri izdelavi stavbnega pohištva hrbtišč polnil... überfälzte Fuge f rabbet joint bräzdna létev - e -tve ž letev, pritrjena na podboj vrat; v nastalo brazdo se pripira brazda vratnega krila; vezi za {irinsko spajanje lesa in obodne kotne in vmesne vezi brusílni kámen –ega –mna m naravni kamen ali sinteti~no brusilno sredstvo za ro~no ostrenje rezil rezalnega orodja (do igle na rezalnem robu) Rutscher m, Sandstein m chute, slide brusílni stròj –ega –ôja m (ne: °brusilka) (lo~iti: ostrilni stroj) skupni izraz za ro~ne stroje, stroje za ploskovno, profilno bru{enje in specialne brusilne stroje za bru{enje lesa, plo{~ ipd. Schleifmaschine f, Hand-, Flächen- Profil-, Spezial-schleifmaschine f sanding machine, sander (portable-, face-, profile-) centrifugálna síla –e –e ‘ (sredobé‘na) sredobe‘na sila, ki nastane pri vrtenju telesa; usmerjena je od sredi{~a proti obodu Fliehkraft f, Zentrifugalkraft f cévna vôdna téhtnica –e –e –e ‘ merilna priprava za merjenje (prena{anje) enake vi{ine pri ve~jih razdaljah Schlauchwasserwaage f ~êlna létev –e –tve ‘ letev, ki delno ali popolnoma pokrije ~elo elementa iz lesa; letev v utoru ~ela {irinsko zlepljene lesene plo{~e Hirnleiste f, Querhozleiste f cross batten, cleat, ledge ~êlna plôskev –lne –e ‘ (~êlo –a s) robna ploskev pre~nega prereza lesa ‘aganice ali elementov pohi{tva Hirnende n end ~épiti -i m izdelovati ~epe Zapfen n, zapfen to tenon ~èpna véz –e -í ‘ vez za {irinsko spajane lesa, kotne okvirne in ogrodne vezi ; vezna elementa sta ~ep in zareza ali ~ep in izdolbitev Zapfenfuge f tenon joint črtálnik -a m mizarski pripomoček za zarisovanje debelin čepov zarez utorov brazd ipd Streichmaß n marking gauge debelínski skóbeljni stròj -ega -ega -öja m (debelilnik, ne: debelinka) stroj za skobljanje poravnanih obdelovancev na zahtevano debelino oz širino Dickenhobelmaschine f, Dickenfräsmaschine f thickness planer, thicknesser, panel planer, combination planer déska -e ž (žaganica) žaganica robljena ali nerobljena debela 12 do 47 mm Brett n board deščeni pöd -ega -ôda m pod iz podnic surovih ali poskobljanih desk dléto -a m ročno orodja za dletenje in dolbenje Stemmeisen n word [working] chisel, chisel, firmer chisel dnö predála -ä - s sestavni del predala Schubkastenboden m drawer bottom dolbílo -a s ozko dleto za dolbenje zarez in izdolbitev Lochbeitel m mortise chisel dolžínska lésna véz -e -e í ž vez za spajanje lesa po njegovi dolžini; za podaljševanje lesa Längsverbindung f longthening joint, grafting dolžínska véz z rávnimi röglji -e -í - - - ž čepna vez za dolžinsko spajanje lesa Längsverbindung f (mit geraden Zinken) drsna vráta -ih - (mn) s (pomična, smučna vrata) pohištvena sobna ali zunanja vrata eno- ali večdelna, z večinoma vodoravno premičnim krilom ali krili Schiebetür f sliding door dvígnjena vlákna -ih -ken ž anatomski elementi ki zaradi omočenja površine lesa nabreknejo Widerspänigkeit f, widerspänige Holzfaser m raised grain dvižna (vrtljíva) vráta -ih -ih - (mn) s velika težka največkrat zastekljena vrata ; pri odpiranju z mehanizmom (okovjem) za odpiranje in dviganje dvignemo vrtljivo krilo od okvira in ga odpremo Hebe(dreh)tür f, Hebeschiebetür f lifting (revolving) door dvostranska jerälna zarézna čepna véz -e -e -e -e -í ž kotna okvirna vez s čepom in zarezo; vidna kotni spoj pokončnika in prečnika okvirne konstrukcije sta pod kotom 45 ° Doppelzapfen m (beidseitig auf Gehrung) double mitre tenon ijaLeS 55(2003) 12