Preživljanje prostega časa
Edin Perviz: »Velika večina učencev je iz drugih republik in pokrajin. V za-četku se v Ljubljani ne znajdemo in če nam nihče ne svetuje, sploh ne vemo, kam bi se lahko obrnili za pomoč. De-lam v Mercatorju. Kljub temu, da smo se v naši družbi dogovorili drugače, niti enkrat nisem mogel dobiti plačanega letnega dopusta za udeležbo na mladin-ski delovni akciji. Tudi glede delovnega časa so stvari vse prej kot urejene. Ob slabem učnem uspehu se potem nihče ne vpraša, če ni morda tudi to vzrok.«
O delovanju mladinske organizacije v krajevni skupnosti ni potrebno pre-tirano modrovati. Tamkaj je njena osnovna naloga skrb za preživljanje prostega časa mladih, kamor sodi tudi vključevanje mladih v družbenopoli-tieno življenje krajevne skupnosti nas-ploh. Pri tem pa čisto brez problemov ne gre.
Bojan Radej: »Osnova za delo in živ-ljenje mladih v krajevni skupnosti so ustrezni prostori in sredstva za delova-nje. Prav v krajevni skupnosti je veliko možnosti (od klubskih dejavnosti, ZRVS, razvijanja revolucionarnih tradi-cij itd.). Teh možnosti pa mladi, žal, ne izkoristijo ali jih nemara celo premalo poznajo. V mladinski organizaciji na te-renu se zbirajo mladinci od 15. do 19. leta starosti. Tako se pravzaprav prvič srečajo z družbenopolitičnim delova-njem in zato tudi ni čudno, če jim manj-ka izkušenj. A prav delo v mladinski organizaciji v krajevni skupnosti lahko pripomore, da bo iz pionirja zrastel akti-ven mladinec.
Sicer pa mladina v krajevni skupnosti razmeroma slabo sodeluje z zvezo ko-munistov ter s SZDL, nekoliko bolje z borci in z zvezo rezervnih vojaških sta-rešin. V samoupravno življenje krajev-ne skupnosti pa se dobro vključujejo. Vzemimo za primer zvezo komunistov, kjer delujejo tudi mladi, ki bi s svojo usposobljenostjo lahko precej koristili delu mladinske organizacije. Vendar pa mladi komunisti v ZSMS v krajevni skupnosti niso dovolj prisotni. Napak je, da mladinska organizacija izgubi mladinca, ko tega sprejmejo v ZK, na-mesto da bi bilo obratno.«