PRAVILA „ČEŠKOSLOVENSK£GA KLUBA" V LJUBLJANI. 1910. SAMOZALOŽBA. TISKALA „NARODNA TISKARNA" V LJUBLJANI. PRRVILR „ČEŠKOSLOVEt15KE<3fl KLCIBR" V UÜBURHI. § 1. Ime društvu je „Češkoslovenski klub“. Sedež društva je Ljubljana. Poslovni jezik društva je slovenski in češki. Društvo je nepolitično, v kulturnem oziru pa stoji na naprednem stališču. Društveno leto je identično s solnčnim letom. § 2. Namen društva je v vsakem oziru podpirati češkoslovensko vzajemnost. § 3. V ta namen društvo po možnosti vzdržuje lastne društvene prostore, v katerih goji družabno življenje, vzdržuje čitalnico in knjižnico, prireja predavanja nepolitične vsebine, veselice, izlete i. t. d., ter izdaja informativne in agitacijske spise in publikacije, ki se nanašajo na češkoslovensko vzajemnost; slednjič podpira gmotno akcije, katerim je namen češkoslovensko zbližanje. § 4. Sredstva v dosego vsega tega izvirajo iz članarine, iz prebitkov veselic in pod. in iz dobrovoljnih darov. § 5. Člani društva so: častni, redni in ustanovni. Častni član je, kogar občni zbor na predlog odbora izvoli v priznanje zaslug za češkoslovensko vzajemnost. O takem predlogu se glasuje brez debate. Ustanovni član je vsaka pravna oseba, ki plača enkrat za vselej 100 K in jo sprejme odbor. Redni član je vsak Slovenec ali Čeh, ki ga je odbor sprejel. Članarino določi vsakoletni redni občni zbor. Odbor člane odklanja, ne da bi navedel za to vzrok. V slučaju pritožbe odklonjenca potom kakega člana odloča definitivno o tem občni zbor z nadpolovično večino. § 6. Člani imajo pravico hoditi v društvene prostore, rabiti čitalnico in knjižnico in udeleževati se društvenih prireditev. Redni člani imajo poleg tega tudi aktivno in pasivno volilno pravico in pravico debate in glasovanja na društvenih občnih zborih. Dolžnost članov je po možnosti skrbeti za procvit društva, plačevati vnaprej članarino in sploh pokoravati se sklepom odbora oziroma občnega zbora ter društvenega razsodišča. Član preneha biti, kogar odbor izbriše iz imenika članov. § 7. Društvo upravljata občni zbor in odbor. § 8. Redni občni zbor se mora vršiti enkrat na leto in sicer vsaj do konca marca vsakega leta. Izredni občni zbor sklicuje odbor bodisi iz lastnega nagiba, bodisi na zahtevo ene petine vseh rednih članov, ki pa morajo obenem vnaprej naznaniti program zahtevanega občnega zbora. Vsak občni zbor mora biti članom naznanjen v ljubljanskih naprednih listih vsaj 8 dni prej. Občni zbor je sklepčen ne glede na število navzočih članov. Vodi ga predsednik, v njegovi nenavzočnosti podpredsednik, če tudi tega ni, tajnik, in če ni niti tega, sploh kak odbornik ali pa — če ni nobenega odbornika — najstarejši navzočih članov. § 9. Na vsakoletnem rednem občnem zboru mora dati odbor svoje poročilo o delovanju v preteklem l* letu in naprositi občni zbor za absolutorij, ki o njem sklepa z nadpolovično večino, ko je bil zaslišal preglednike. Redni občni zbor nadalje voli za dobo enega leta predsednika in ostali odbor ter tri preglednike. Predmet občnega zbora je nadalje sklepanje o poročilih odbora oziroma posameznih članov, volitev častnih članov, določanje članarine, sklepanje o spremembi pravil in o razhodu društva. Izredni občni zbor izvršuje tudi event. nadomestne volitve v odbor. Občni zbor sklepa z nadpolovično večino. Če je enakost glasov, je predlog propadel. Predsedujoči ne glasuje. Le za spremembo pravil in za razhod društva je treba 2/s večine navzočih. Volitve se vrše po listkih, če pa ne ugovarja vsaj V4 navzočih članov, tudi lahko po vzkliku. Odloča nadpolovična večina oddanih glasov. Če je ni, se vrši ožja volitev. § 10. Odbor sestaja iz predsednika in 6 članov; da je sklepčen, je treba, da so navzoči (s predsednikom vred) vsaj 4 odborniki. Seje sklicuje predsednik oziroma njegov namestnik. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje več kot polovica navzočih. § H- Odbor sprejema, oziroma odklanja člane; vodi upravo društva, sklicuje občne zbore in sestavlja zanje dnevni red; voli iz svoje srede podpredsednika, tajnika in njegovega namestnika, blagajnika in njegovega namestnika in gospodarja, sklepa o vseh stvareh, ki niso izrecno pridržane občnemu zboru. § 12. Predsednik zastopa društvo na zunaj, predseduje v odborovih sejah in na občnih zborih ter podpisuje obenem s tajnikom vse društvene listine, da so veljavne. Podpredsednik zastopa predsednika, kadar je ta zadržan in ima v tem času vse njegove pravice in dolžnosti. Blagajnik upravlja društveno premoženje, sprejema dohodke in izplačuje izdatke, katere nakaže predsednik, vodi blagajniške knjige in sestavlja društvene račune. Kadar je zadržan, ga nadomešča njegov namestnik. Tajnik vodi imenik članov, oskrbuje korespondenco in vodi zapisnike odborovih sej in občnih zborov. V slučaju, da sta predsednik in njegov namestnik zadržana, nadomešča tudi predsednika. Tajnikov namestnik nadomešča tajnika, če je zadržan. Gospodar upravlja društvene premičnine in skrbi za red v društvenih prostorih ter v čitalnici in knjižnici. Pregledniki nadzirajo društvene račune, pregledujejo blagajnico in blagajniške knjige ter poročajo o tem odboru oziroma občnemu zboru. Za blagajnico so odgovorni solidarno z blagajnikom. Odbor obvešča člane o svojih sklepih potom ljubljanskega naprednega časopisja. § 13. Spore med člani, vkolikor nastajajo iz društvenega razmerja, poravnava društveno razsodišče. Vsaka obeh strank imenuje po tri zastopnike in ti si med člani izberejo predsednika. Dovolitev za sklicanje društvenega razsodišča mora na predlog ene obeh strank dati odbor. Društveno razsodišče poroča o izidu svojega posvetovanja občnemu zboru, ki poročilo sprejme (oziroma ne sprejme) na znanje brez debate. Sklep obvelja, če je zanj več kot polovica navzočih; veljavno pa sklepa razsodišče, če je navzoč vsaj po en zastopnik vsake stranke (poleg predsednika). § H. Ustanovni občni zbor skliče pripravljalni odbor, ki sprejema tudi člane. Udeležiti se tega občnega zbora z glasovalno in posvetovalno pravico ima vsak, kogar je pripravljalni odbor sprejel za člana. § 15. Društvo preneha, če nima več kot 10 rednih članov, ali pa če sklene to nalašč za to sklicani občni zbor z '7;i večino. Komu pripade društveno imetje, o tem sklepa zadnji občni zbor, ozir odbor. V slučaju oblastvenega razpusta pa pripade „Družbi sv. Cirila in Metoda“ v Ljubljani. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je z razpisom z dne 6. maja 1910, št. 1440/Pol., naznanilo, da ustanovitve društva: „Češkoslovenski klub“ v Ljubljani na podlagi teh pravil ne zabranjuje. 1.883 8 W >19 eoiuzi[u)| e))suBAO{s STANOVY „6ESK0SL0VINSKEH0 KLUBU" V LUBLANI. 1910. NÄKLADEM VLASTNfM. TISKEM ..NÄRODNf TISKÄRNY“ V LUBLANI. /:> ; h -s simovv „ČESKOSLOVinSKEHO KLUBÜ" V LUBLRNI. ------ § I- Jmeno spolku je „Českoslovinsky klub“. Sidlem spolku je Lublan. Jednacl reč spolku je slovinskä a češka. Spolek je nepoliticky, v kulturnim ohledu vsak stoji na pokrokovem stano-visku. Spolkovy rok je identicky se slunečnlm rokem. § 2. Cčelem spolku je v každem ohledu podpo-rovati českoslovinskou vzajemnost. § 3. K tomu učelu spolek die možnosti vydržuje vlastnl spolkove mlstnosti, v kterych pestuje společensky život, udržuje čltarnu a knihovnu, porädä pfednäsky nepolitickeho obsahu, zäbavy, vylety atd. 1 vydävä informačnl a agitačnl spisy a publikace, jež se vztahujl k českoslovinske 2 vzajemnosti; konečne podporuje finančne akce, ktere maji za ličel českoslovinske sbliženi. § 4. Prostfedky k dosaženi všeho toho vyplyvaji z členskych prispevku, z vytežku zabav a pod. a z dobrovolnych darü. § 5. Členove spolku jsou: cestni, radni a za-kladajici. Čestnim členem je, koho valnä hromada k nävrhu vyboru jmenuje v uznäni zäsluh za česko-slovinskou vzajemnost. O takovem nävrhu se hlasuje bez debaty. Zakladajicim členem je každa pravni osoba, kterä zaplati jednou pro vždy 100 K a je prijata vyborem. Rädnym členem je každy Slovinec nebo Cech, koho prijal vybor. Clensky prispevek stanovi každoročni fädnä valnä hromada. Vybor členy odmitä, aniž by za to uvedi düvod. V pfipadu rekursu odmitnuteho nekterym členem rozhoduje pak o tom valnä hromada nadpolovični vetšinou. § 6. Členove maji prävo navštevovati spolkove mistnosti, použivati čitarny a knihovny a zučast- novati se spolkovych pofädäm. Radni členove maji k tomu jeste tež aktivni a passivni volebni pravo a prävo rokoväni a hlasoväni na spolkovych valnych schüzich. Povinnosti členu je die možnosti pečovati o rozkvet spolku, predem platiti členske pfispevky a vübec podrobiti se usnesenim vyboru, valne hromady a spolkoveho smirčiho soudu. Členem prestane byt, koho vybor vymaže ze seznamu členu. § 7. Rizeni spolku je v rukou valne hromady a vyboru. § 8. Rädnä valna hromada musi se konati jednou za rok, a sice vždy nejpozdeji do konce brezna každeho roku. Mimofadnou valnou hromadu svolävä vybor buđ z vlastniho popudu, bud’ k žadosti petiny všech fädnych členu, již však museji zäroveh predem oznämiti program žadane valne hromady. Každa valna hromada musi byti členum oznämena v lublanskych pokrokovych listech aspon 8 dni napred. Valna hromada je usnašeni schopnä bez ohledu na počet pfitomnych členu. Riđi ji pfed-seda, neni-li pfitomen, mistopfedseda, neni-li pfi-tomen ten, jednatel, a neni-li ani ten pfitomen, vöbec nektery z členil vyboru anebo — neni-li žadny člen vyboru pntomen — nejstaršl z prl-tomnych členu. § 9. Na každoročni rädne valne hromade musl podati vybor svou žpravu o činnosti v pfedešlem roče a pozädati za absolutorium valnou hromadu, jež o nem se usnäsi — vyslechnuvsi revisory — nadpolovični vetšinou. Rädnä valna hromada voli dale na dobu jednoho roku pfedsedu a ostatnl vybor i tri revisory. Pfedmetem jednani valne hromady je dale rozhodoväni o zpräväch vyboru anebo jednotlivych členu, volba čestnych členu, stanoveni členskych prispevku, rozhodoväni o zmene stanov a o zä-niku spolku. Mimofädnä valnä hromada vykonävä tež event. doplnovaci volby do vyboru. Valnä hromada rozhoduje nadpolovični vetšinou. Je-li stejnost hlasu, nävrh padä. Pfedsedujici nehlasuje. Jen za zmenu stanov a za zänik spolku je nutnä Vs vetšina pfitomnych. Volby se konaji listky, neni-li vsak proti tomu aspoh 1/4 pfitomnych členu, mohou se take diti per acclamationem. Rozhoduje nadpolovični vetšina odevzdanych hlasu. Nesejde-li se, je za-potrebi užši volby. § io. Vybor se sklädä z pfedsedy a 6 členu; prävoplatne se usnaši, když jsou pfitomni (s pred- sedou) aspon 4 členove vyboru. Scbüze svolävä pfedseda resp. jeho nämestek. Usneseni jsou platna, hlasuje-li za ne viče než polovina pfi-tomnych. § U- Vybor pfijlmä, resp. odmitä cleny; spravuje spolek, svolävä valne hromady a sestavuje pro ne program; voll ze sveho stfedu mlstopfedsedu, jednatele a jeho näinestka, pokladnika a jeho nämestka a sprävce; rozhoduje o všech vecech, ktere nejsou vyslovne ponechäny valne hromade. § 12. Pfedseda zastupuje spolek na venek, pfed-sedä na schüzich vyboru a na valnych hromadäch a podpisuje zäroven sjednatelem vseckä spolkovä vyhotovenl, majl-li mlti platnost. Mlstopredseda zastupuje pfedsedu v jeho nepfltomnosti a ma tenkrät vseckä jeho präva i povinnosti. Pokladnlk spravuje spolkove jmenl, pfijlmä i na poukäzku pfedsedy vypläcl penlze, fldl pokladni knihy a sestavuje spolkove ücty. V jeho nepfltomnosti zastupuje ho jeho nämestek. Jednatel spravuje knihu členu, obstarävä korespondenci a vede protokoly vyborovych a valnych schüzl. Zastupuje v nepfltomnosti pfedsedy a jeho nämestka take pfedsedu. Nämestek jednatele tohoto zastupuje v jeho nepfitomnosti. Sprävce mä na starosti spolkove movitosti a mä pečovati o pofädek v mistnostech spoikovych a v citärne i knihovne. Revisofi pfehližeji spolkove ücty, pokladnu a pokladni knihy a podävaji v tom zprävu vyboru resp. valne hromade. Za pokladnu jsou zodpo-vedni solidarne s pokladnikem. Vybor zpravuje členy o svych usnesenich lublanskymi pokrokovymi listy. § 13. Spory mezi cleny, pokud vyplyvaji ze spol-koveho pomeru, urovnävä smirči soud. Každa z obou stran jmenuje po tfech zästupcich, a ti si zvoli z členu pfedsedu. Dovoleni ku svolani smirčiho soudu musi k nävrhu jedne z obou stran däti vybor. Smirči soud podävä zprävu o vysledku sveho jednäni valne hromade, kterä zprävu bere (resp. nebere) na vedonii bez debaty. Usneseni je prävoplatne, hlasuje-li pron vice než polovina pfitomnych; prävoplatne se usnäsi smirči soud, je-li pfitomen aspon 1 zästupce každe strany (mimo pfedsedu). § H. Ustavujici valnou hromadu svolä pfipravny komitet, ktery tež pfijimä členy. Zučastniti se teto 7 valne hromady pravem hlasovađm i volebnlm mä každy, koho pflpravny vybor prijal za člena. § 15. Spolek zanikä, nemä-li vice než 10 fädnych členu anebo usnese-li se na tom zvlašf k tomu učelu svolanä valnä hromada 2/s vetšinou. Komu pripadne spolkove jmeni, o tom rozhoduje posledni valna hromada, resp. vybor. V pripade üfedniho rozpušteni vsak pripadne jmeni „Družbe sv. Cirila in Metoda“ v Lublani. C. k. zemske pfedsednictvi pro Krajinu vynesenim ze dne 6. kvetna 1910, čis. 1440;Pol., oznämilo, že založeni spolku: „Českoslovinsky klub“ v Lublani na zaklade techto stanov nezakazuje.