CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE LOGATEC Lignite potuj v »Itno Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada V KAKŠNEM MESTU ŽELIM BIVATI? V Logatcu je v okviru pestrega programa Evropskega tedna mobilnosti na dan brez avtomobila, ki se je odvijal 22. septembra, potekala tudi delavnica »V kakšnem mestu želim bivati?«. Delavnica, ki so se je udeležili številni občanke in občani, je del intenzivnega vključevanja javnosti v pripravo Celostne prometne strategije Občine Logatec. Na tla položen letalski posnetek mestnega središča v velikosti 3 m x 4 m je pritegnil pozornost mimoidočih vseh generacij, ki so s pomočjo izvajalcev CPS, LUZ d.d. in RRA LUR, v dobrih dveh urah ustvarili zemljevid svojih vsakodnevnih poti, ki so bile različno obarvane glede na vrsto mobilnosti: rdeča za avtomobilski, modra za javni promet, bela za pešačenje in rumena za kolesarjenje. Na zemljevidu so se do konca delavnice nabrali številni trakovi vseh barv, kar je pokazalo, da udeleženci poleg pogoste vožnje z avtomobilom tudi pešačijo in kolesarijo. Ob tem je treba poudariti, da je bila večina udeležencev otrok ali starejših, tudi zato je bil na zemljevid manjkrat položen rdeči trak, ki je pomenil, da udeleženec svojo najpogostejšo pot opravlja z avtomobilom. Namen delavnice je bil tudi ozaveščanje mimoidočih o pomenu trajnostne mobilnosti. Logatec ima namreč dobre pogoje za razvoj v smeri človeku in naravi prijaznejših ureditev, ki spodbujajo trajnostne prometne navade. Kljub temu da je bilo mnogo mimoidočih pešcev in kolesarjev, je bilo zaslediti tudi precej takih udeležencev, ki tudi zelo kratke poti po navadi opravljajo z avtomobilom. Pokazalo se je še, da zelo malo ljudi na svoji najpogostejši poti uporablja javni prevoz. Nobeden od mimoidočih ni označil avtobusnega prevoza, le dva, ki se z vlakom vozita v šolo oziroma službo, sta označila železniško progo. Že v oktobru je v Logatcu potekala 3. javna razprava, kjer so pripravljavci Celostne prome- tne strategije udeležence najprej seznanili s tremi skrajnimi scenariji razvoja prometa v občini v naslednjih desetih do dvajsetih letih ter njihovimi potencialnimi rezultati. Na podlagi teh izhodišč bodo občanke in občani razvijali usklajen scenarij razvoja prometa v občini, iz katerega bo zasnovana vizija njegovega razvoja. Pri snovanju vizije se bo občina oprla tako na strokovne analize kot tudi na sodelovanje z javnostmi: na rezultate delavnice »V kakšnem mestu želim bivati?«, analize anket in intervjujev ter na ugotovitve prvih dveh razprav. Prav raznolikost načinov vključevanja javnosti omogoča, da se k sodelovanju v projektu lahko vključi različne generacije občank in občanov, kar je izrednega pomena za pripravo Celostne prometne strategije. Njen cilj je namreč pripraviti podlage za ukrepe, ki bodo rešili najpogostejše prometne izzive. Pri tem bodo seveda upoštevani največji prometni izzivi, ki poleg motornega vključujejo tudi javni promet ter pešce in kolesarje. Tak primer je območje Sekirice, kjer pešpoti niso primerno urejene in označene, prav tako ni prehoda za pešce, ki bi omogočil varen dostop do območja, kolesarska steza ob Tržaški cesti je neudobna za kolesarjenje, obnoviti in vzpostaviti bi bilo treba tudi nekaj kolesarskih povezav na drugih območjih, urediti kolesarske površine med krožišči ter površine za parkiranje koles v središču Logatca. Na področju spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa pa bi bila dobrodošla primernejša ureditev postajališč v nekaterih delih občine ter uvedba enotne vozovnice za avtobus in vlak. Kot se je izkazalo tako na razpravah kot preko ankete in intervjujev, pa je najbolj aktualna tema še vedno obvoznica, ki bi povezala obe obrtni coni. Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ ca Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 20. 10. 2016 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Prenovljeni odsek ceste na Martinj Hribu Foto: Rafael Mam Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. 2 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 UVODNIKM IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE Martinjci dočakali prenovo ceste.........................str. 4 AKTUALNO Zdaj pa zares!.......................................................str. 9 Potep po kulturni dediščini KS Naklo................str. 12 Japonsko popoldne v Logatcu..........................Str. 13 V SREDIŠČU Ob občinskem prazniku podeljena najvišja občinska priznanja................................str. 15 Dan na dveh kolesih............................................str. 17 Brv čez Logaščico bo povezala stari in novi del mesta..................................................str. 18 KULTURA Sedem desetletij bralnih doživetij v Knjižnici Logatec................................str. 19 Cantabile: za našo in vašo dušo ob peti obletnici...................................................str. 20 Logaški pevci kmalu med rojaki v Argentini......str. 22 Intervju z Jerco Korče, predsednico Mladinskega sveta in novo svetnico . str. 29 POSLOVNE STRANI Odločil sem se: odprl bom s. p..........................str. 33 ŠPORT Desetletje Lokostrelskega društva Logatec........str. 37 Logaški tek 2016: Logatčani vnovič pometli s konkurenco ........................................................str. 38 Spoštovane, spoštovani, Hvala vsem, da smo skupaj lepo praznovali občinski praznik in se veselili novih pridobitev. Skupaj smo obeležili dan brez avtomobila v okviru tedna mobilnosti in petnajst let Doma upokojencev Grapovčnik. V oktobru že mošt v kleteh veselo žlobudra, pravimo, da se pogovarja. Ko bi le lahko razumeli, kaj nam želi povedati. Morda nam veli, da odpremo svoje srce in mu prisluhnemo. Pred nami sta dan reformacije in prvi november, dan spomina na mrtve. Pred leti smo imeli na vhodu na dolnjelogaško pokopališče napis »Bili smo mi, kakor ste vi. Bodete vi, kakor smo mi.« Napis pove, da je nam vsem čas odmerjen, da je vse minljivo in moramo biti pripravljeni na dan, ko nas zapusti življenjska energija. Življenje lahko živimo s smehom, lahko tudi z jokom. Sami se moramo odločiti, katero možnost bomo izbrali, imamo svobodno voljo. Vsi, ki se rodimo, smo izbranci življenja in moramo biti za ta dar hvaležni. Vsak ima svoje poslanstvo, ki ga moramo v času življenja izpolniti. Vsi se moramo truditi in če želimo kaj spremeniti, moramo pričeti pri sebi, kot je to storil Martin Luther ali današnji sv. oče Frančišek. Z eno vžigalico, enim plamenom lahko v določenem času prižgemo vse sveče na pokopališču, kar pomeni, da ima vsak posameznik neizmerno moč v dobrem oziroma slabem, kar pač izbere. Tudi odgovornost je na posamezniku in je ni moč prelagati. Vsak poklic je časten, če je delo opravljeno vestno in odgovorno. Vojak mora biti vojak, zdravnik zdravnik, kmet kmet. Pri svojem delu tudi grešimo. Nič narobe, vse je mogoče popraviti, če je volja. Besede prosim, oprostite, odpustim, hvala delajo čudeže in kažejo pravo pot. Vsi moramo rasti in se razvijati, neglede na bogastvo in danosti. Denar ni bogastvo, je energija, ki se spreminja. Mi smo tisti, ki jo usmerjamo, plemenitimo s svojim znanjem in pridnostjo. Vse je odvisno od nas, od našega izvrševanja poslanstva. Naš um vodi naše telo in naše početje. Kaj je prav in kaj ni, nam govori vest. Spoštovane, spoštovani, spoštujmo se in v teh prazničnih dneh razmišljajmo o lepoti življenja, ki je kratko. Ne grenimo si ga. Vse lepo in čestitke ob prazniku, vaš župan Berto Menard. LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 3 IIZ OBČINSKE HISE MARTINJCI DOČAKALI PRENOVO CESTE D irekcija RS za infrastrukturo in Občina Logatec sta zaključili projekt prenove odseka državne ceste Rakek - Logatec, ki so ga s slovesnostjo na Notranjski cesti 12. oktobra tudi uradno predali namenu. Projekt je poleg rekonstrukcije cestišča obsegal tudi prestavitev telekomunikacijskih vodov in obnovo vodovoda, medtem ko bodo površine za pešce in nova javna razsvetlitev ter novi avtobusni postaji prispevali k boljši varnosti. Po besedah župana Berta Menarda je prenova trajala štiri leta, medtem ko so se pogovori vlekli celo desetletje. Investicijska vrednost tega, za Logatec pomembnega projekta, je približno poldrugi milijon evrov, od česar je direkcija za ceste prispevala okoli 900 tisočakov, preostalo pa Občina Logatec. Gradbena dela v višini 1.324.802 evrov je opravilo podjetje Treven, d.o.o., iz Logatca. Med prihodnjimi večjimi projekti v Logatcu župan navaja zaključek gradnje čistilne naprave v Lazah, gradnjo zadrževalnika vode v Cuntovi grapi, z drugo fazo se nadaljuje projekt Čista Ljubljanica, velik poudarek bodo namenili cestam, ki so v slabem stanju, ter energetski sanaciji nekaterih stavb v občini. Varnejša vožnja in boljša pretočnost prometa Po besedah direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Damiija Topolka se je z odprtjem prenovljenega odseka ceste skozi Martinj Hrib izboljšala cestna infrastruktura. »S tem so vzpostavljeni pogoji za varnejšo vožnjo in boljšo pretočnost prometa. Najpomembneje pa je, da je s tem ukrepom zagotovljena višja raven varnosti najšibkejših v prometu - pešcev, saj to pot uporabljajo tudi otroci,« je med drugim poudaril Topolko. Slovesnosti so poleg številnih občanov prisostvovali tudi člani kluba starodobnikov iz Škofje Loke, ki so se prvi zapeljali po prenovljenem odseku, zaplesale pa so na njem logaške ma-žorete. Za glasbeno kuliso je poskrbel nepogrešljivi Pihalni orkester Logatec, prireditev pa je povezovala Anja Sedej. Cesto je blagoslovil župnik Janez Kompare. Blanka Markovič Kocen Foto: Rafael Marn 4 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KOTIČEK LOKALNE TRŽNICE LOGATEC Vključeni v izvajanje Lokalne tržnice Logatec smo aktivno pristopili k povezovanju lokalnih ponudnikov in s tem k povečevanju ponudbe pridelkov in izdelkov iz Občine Logatec. Vabimo vas, da vsako soboto obiščete tržnico v Logatcu in s svojim obiskom/nakupom podprete lokalne ponudnike. V okviru Lokalne tržnice Logatec je 15. oktobra potekala prireditev Velika lokalna tržnica Logatec - več o njej pa v naslednji številki Logaških novic. Vse, ki bi želeli prejemati obvestila (e-novice) o aktualni ponudbi in aktivnostih, izvedenih v okviru Lokalne tržnice Logatec, vabimo, da nam na info@icra.si posredujete svoj elektronski naslov. IZ OBČINSKE HIŠE W m tvj^uca ¿tagateo Na Lokalni tržnici sodeluje kar nekaj rokodelk s podobno ponudbo. Po čem se vaši izdelki razlikujejo od drugih? Kaj izdelujete? Po čem vas prepoznamo? Izdelujem različne stvari, vse je težko predstaviti na tržnici, večinoma pa so to šivani izdelki, oblačila - predvsem za otroke, voščilnice in podobno. Včasih, ko imam navdih, pa tudi kakšen nakit. Med seboj se ustvarjalke razlikujemo po slogu izdelave, saj marsikatero ustvarjalko prepoznam ravno po njenih izdelkih. Kje najdete navdih za ustvarjanje vedno novih izdelkov? Glede na to, da imam tri otroke, mi navdiha nikoli ne zmanjka, saj veliko izdelkov nastane prav zanje in potem se vedno najde kdo, ki bi tudi imel kaj takšnega. Vse potencialne ponudnike iz Občine Logatec, ki bi želeli sodelovati v skupini Lokalna tržnica Logatec, vabimo, da nas kontakti-rate na telefonsko številko 05 37 20 180 ali e-naslova info@icra. si, urska.bevk@icra.si. Spremljajte nas na FB profilu: Lokalna tržnica Logatec Kupujmo lokalno! ICRA d.o.o. Idrija Lokalni ponudnik se predstavi BILJANA DAMJANOVIC - MOJ SVET (OSEBNO DOPOLNILNO DELO) Biljana Damjanovic se je skupini Lokalna tržnica Logatec pridružila maja. Od takrat je s svojo ponudbo šivanih izdelkov, ki jih predstavlja pod imenom Moj svet, prisotna na prireditvah, ki v okviru LTL potekajo enkrat mesečno. Svoje izdelke predstavljate z imenom Moj svet. Od kod ideja za ime? Ime je nastalo leta 2009, ko sem začela pisati blog. Takrat sem premišljevala, pod kakšnim imenom bi se predstavila bodočim bralcem, kako naj jim predstavim svoj ustvarjalni svet ... In tako je ostalo - Moj svet. LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER Zakaj ste se odločili, da svoje izdelke predstavite in ponudite tudi drugim? V bistvu se nisem kar odločila, da bom svoje izdelke ponujala drugim. Ko sem kaj izdelala zase ali za otroke, so ljudje sami začeli spraševati po izdelkih, tako se je vse skupaj stopnjevalo. Motivacije vam ne zmanjka. Kakšne so vaše želje oziroma načrti? Boste svojo ponudbo še dodatno razširili? Ponudba se širi z novimi idejami in ker mi le-teh ne zmanjka, seveda lahko pričakujete vedno kaj novega. V načrtu pa imam spletno stran, ki je v bistvu že v izdelavi in prav kmalu naj bi bila dostopna na spletu. KOLEDAR PONUDBE NA LOKALNI TRŽNICI LOGATEC V MESECU OKTOBRU: Datum izvedbe tržnice Ponudba sobota, 22. 10. 2016 Kmetija Pr' Daniel (krompir, korenje, rdeča pesa, zelje, ohrovt, solata, radič, motovilec, peteršilj, zimske buče, kitajsko zelje, brokoli, brstični ohrovt, fižol v zrnju, repa, jajca, med) Domačija pri Mojci (radič, motovilec, zelje, korenje, repa, rdeče zelje, ohrovt, krompir, solata, rdeča pesa, grah) Kmetija pr Plešnarji (čebula, česen, krompir, solata, stročji fižol, grah, rdeča redkev, korenje, nadzemna koleraba, rdeča pesa, bučke, kumare, por) Kmetija Fečur (mlečni izdelki - navadni in sadni jogurti, skuta, maslo, mehki sir, zorjeni sir, kruh iz krušne peči) sobota, 29. 10.2016 Kmetija Pr' Daniel (krompir, korenje, rdeča pesa, zelje, ohrovt, solata, radič, motovilec, peteršilj, zimske buče, kitajsko zelje, brokoli, brstični ohrovt, fižol v zrnju, repa, jajca, med) Domačija pri Mojci (radič, motovilec, zelje, korenje, repa, rdeče zelje, ohrovt, krompir, solata, rdeča pesa, grah) Kmetija pr Plešnarji (čebula, česen, krompir, solata, stročji fižol, grah, rdeča redkev, korenje, nadzemna koleraba, rdeča pesa, bučke, kumare, por) Kmetija Fečur (mlečni izdelki - navadni in sadni jogurti, skuta, maslo, mehki sir, zorjeni sir, kruh iz krušne peči) 2016 - ŠT. 11 5 IZ OBČINSKE HIŠE W STARANJE BREZ NASILJA - UVODNI DEL DELAVNIC Občina Logatec je z vključitvijo v mrežo Starosti prijaznih mest med drugim pristopila tudi k organizaciji treh zaporednih delavnic preventivnega programa z naslovom Staranje brez nasilja. Potekale so oktobra v Upravnem centru. Obiskalo jih je 30 udeležencev, ki so poslušali strokovne sodelavce Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgenera-cijsko sožitje, Ljubljana. Ti so predstavili vsebine, ki vodijo k zmanjševanju nasilja nad krhkimi, starejšimi ljudmi predvsem v njihovem domačem okolju, kjer so mu najbolj izpostavljeni. HVALA in OPROSTI. Kajti te »čarobne« besede odpravljajo številna nesoglasja iz nerazumljenih besed v medgeneracijskem druženju. Predvsem takrat, ko so pričakovanja o pomoči samo v mislih in ne v izrečenih besedah. Temelj vsakega dobrega odnosa pa je po besedah predavateljice ge. Veronike medsebojno SPOŠTOVANJE. To prihaja do izraza takrat, ko se med seboj pogovarjamo kot ljudje, kot človek s človekom, ki ga naslavljamo z gospa, gospod in imenom. Poleg tega so se prisotni seznanili še z neverbalno komunikacijo in različnimi oblikami pogovora, pri čemer so prejeli tudi PRAVILA ZA LEP OSEBNI POGOVOR. Ob prebiranju teh je vsak od udeležencev povedal še svoje mnenje in izkušnje. Prijetno dopoldansko druženje v uvodnem delu delavnic pa se je končalo še s seznanitvijo nekaterih veščin samoobrambe. Pomembnost podajanja tovrstne vsebine občanom različnih občin je prepoznalo tudi Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki izvedbo teh delavnic finančno podpira. V naslednji številki Logaških novic bomo predstavili še vsebini druge in tretje delavnice. Občinska uprava Mag. Nevenka Malavašič Obiskovalci delavnic so bili predstavniki različnih društev in ustanov, ki se v logaški občini ukvarjajo s starejšimi. Tako bodo lahko svoja nova znanja in informacije, ki so jih slišali na teh predavanjih, posredovali v okolje svojega društva ali kolektiva, morda pa bodo lahko pomagali tudi tistim prebivalcem lokalne skupnosti, ki imajo v družini starejšega človeka. Nekatere raziskave namreč kažejo na to, da so najbolj ogroženi pri nasilju tisti, ki so odvisni od domače oskrbe, imajo majhno socialno mrežo in večje tveganje za revščino. Na vseh treh delavnicah so obravnavali teme o doživljanju starejšega človeka in komunikaciji, ko so odnosi težavni, o skrbi za varnost izven doma in o urejanju premoženjskih vprašanj. Udeleženci pa so se lahko tudi praktično preizkusili v veščinah za povečanje varnosti ob morebitnem napadalcu, ki bi ga srečali bodisi na cesti ali pa v okolici doma. Na prvi delavnici so udeleženci spoznavali osnove dobre komunikacije in pri tem izvedeli, da mora biti ta naučena, predvsem pa podkrepljena z besedami PROSIM, 6 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 6 IZ OBČINSKE HIŠE W OBČINSKI RAZPISI V ZADNJI TRETJINI LETA SAMO SE MESEC DNI ZA ODDAJO POROČIL ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Z RAZPISOV 2016 Občina Logatec je za projekte in programe upravičencev v letu 2016 pripravila dva poziva in sedem razpisov s skupaj devetih področji. Med upravičence je bilo razdeljenih 355.885,66 EUR. Z letošnjim letom je bila uvedena uporaba aplikacije, preko katere so vlagatelji vlagali vloge in preko katere poročajo o izvedenih dejavnostih ter črpajo sredstva, napovedujejo spremembe v vlogah in podajajo izjave oz. poročila, da bodo izvedli tudi vse dogodke po zadnjem datumu za oddajo poročil, ki so jih napovedali z vlogo. Ni izjave ali poročila o izvedbi dejavnosti / projektov - ni sredstev. Vsi tisti upravičenci, ki ste v svojih vlogah napovedali, da boste dejavni in izvajali dogodke tudi po zadnjem roku za oddajo poročil (šport po 30. 11. 2016, vsi drugi razpisi in poziv po 28. 11. 2016), morate do teh rokov preko aplikacije poslati tudi izjave ali poročila, da boste dotične dejavnosti izvedli, sicer vam sredstva zanje zapadejo. Za oddajo teh izjav (na področju turizma, kulture, tradicije in kulturne dediščine) in poročil (šport, mladi, humanitarna in starejši) ni treba čakati do zadnjega dne - do zadnjega roka za oddajo vseh poročil. Te izjave oz. poročila lahko oddate že prvi dan po podpisu pogodbe o sofinanciranju. Priporočamo, da jih oddate še v tem mesecu ter skrbno preverite svoje pogodbene vsebine, da katere ne bi spregledali. Vse upravičence, ki so kandidirali za sofinanciranje svojih dejavnosti s strani Občine Logatec za leto 2016, pred zaključkom razpisnega obdobja spominjamo, da je zadnji rok, ko morajo biti vsa poročila dostavljena na sedež sofinanceija, 30. (šport) oz. 28. november 2016 (vsi drugi razpisi in poziv). Po teh datumih bo aplikacija zaprta. Kdor do tedaj ne bi oddal vseh poročil, mu bodo sredstva zapadla. Če bodo poročila nepopolna in ne bodo vsebovala vseh zahtevanih dokazil, skladno s pogodbo sredstva za primere kršitev ne bodo izplačana, zato priporočamo, da poročila oddate že vsaj kakšen teden pred potekom rokov. Priponke naj bodo pripravljene v PDF obliki. Občinska uprava Tabela: Poraba sredstev na dan 30. september 2016 Kulturni programi Kulturni projekti Založništvo Tradicionalni projekti Turizem Dediščina Humanitarna Starejši Mladi Šport Poziv šport 61,18% 19,71% 0% 36,07% 60,45% 0% 54,49% 63,63% 8,80% 70% 83,33% NE TVEGAJTE IZGUBE ODOBRENIH SREDSTEV ZARADI NEIZPOLNJEVANJA POGODBENIH OBVEZNOSTI Pogodba o sofinanciranju je dogovor prejemnika sredstev in sofinancerja, kako bosta ravnala, da bo prejemnik sredstev slednja tudi prejel. Eno izmed določil pogodbe zavezuje prejemnika sredstev k temu, da mora pri informiranju javnosti (vabila, članki, najave prireditev, plakati, letaki ...) vedno na ustrezen način navesti, da je bil odobreni projekt uresničen s pomočjo sofinancerja. Kaj pomeni »na ustrezen način navesti, da je bil projekt sofinanciran«? To pomeni, da je treba v vseh besedilih napisati, da je bil ta projekt sofinanciran s strani Občine Logatec. To NE pomeni, da je treba na promocijskem materialu dodati grb Občine Logatec, ki se ga dobi preko vloge in za katero je treba plačati upravno takso. (Odvzem grba s spletnih strani ali kakršna koli drugačna pridobitev grba mimo vloge zanj je nelegalno pridobivanje grba in se to dejanje lahko kaznuje). Posledica za ignoranco tega določila pogodbe je neizplačilo sredstev za projekt, pri katerem prejemnik sredstev ni spoštoval določil pogodbe. V izogib izgubam sredstev zaradi kršitve tega določila pogodbe prosimo vse prejemnike sredstev, da upoštevajo določbo in v vseh promocijskih gradivih ali člankih ter vedno napišejo, da so bile aktivnosti sofinancirane s strani Občine Logatec, pisce člankov ali novinarje, ki so se udeležili njihovih dogodkov, pa na to dejstvo opozorijo. Občinska uprava 23. OKTOBRA 2016, ZA CRKN'T - 1. ABONMAJSKA PREDSTAVA 18. SEZONE GLEDALIŠKEGA ABONMAJA KOMEDIJE V nedeljo, 23. oktobra 2016, ob 19. uri v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec pričenjamo že 18. sezono abonmaja komedije občine Logatec. V novo sezono stopamo s predstavo SiTiTeatra z naslovom Za crkn't, kjer so igralci hkrati tudi avtorji predstave, ki jo je režirala Tina Janežič. Komedija Za ckrnt je žgečkljivi, spektaku-larni in s smehom odrešujoči kabarejski večer, ki ga vodita nadebudni voditelj Vedran in njegova ljubka asistentka Adriana. Sramežljivi Aleksander preseneti s plesom ob vročem in divjem ritmu glasbe. Zabavna učiteljica petja razkriva skrivnost ljubezenskih pesmi. Starejši občanki pojeta tako izvrstno, kot se znata kregati. Dih jemajoči akrobat na vrvi, čarovnik s čarobno Vegeto in žametna šansonjerka Ambrozija vas popeljeta v no-stalgično preteklost. Ne zamudite vročega večera iskrivih besed, malih strasti in velikih ljubezni. Igralska zasedba: Eva Škofič Maurer, Tomaž Lapajne Dekleva, Gregor Ka-mnikar, Tina Janežič, Alla Abramova, Perola Regina, Manca Uršič, Ana Lampret in David Dolamič. Cena vstopnice je 15. eur. Prodaja vstopnic: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si. Več o abonmaju 2016/2017 na logatec.si. Vabljeni. Renata Gutnik Višji svetovalec za turizem, kulturno dediščino in kulturo TURISTIČNI SPOMINKI OBČINE LOGATEC IN KAKO DO NJIH Po razglasitvi, kateri trije izdelki so izbrani za turistične spominke občine Logatec in po izvedeni razstavi vseh prejetih predlogov na javni natečaj za izbor najboljšega turističnega spominka občine Logatec, se posledično postavil tudi vprašanje, kako do teh spominkov oz. kje jih lahko kupimo. Po dogovoru z izdelovalci in potencialnimi ponudniki bodo turistični spominki predvidoma od 1. decembra 2016 dalje na voljo pri naslednjih ponudnikih: - Gostilna Turk, Hotedršica 28, 1372 Hotedršica, - Gostišče Jeršin, Cankarjeva 1, 1370 Logatec, - Villa Tollazzi, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, - Turistična kmetija Kisovec, Petkovec 46, 1373 Rovte Na voljo pa bodo tudi na sobotnih tržnicah v Logatcu, ko bodo tam razstavljali bodisi izdelovalci sami bodisi jih bodo v njihovem imenu prodajali drugi ponudniki na Logaški tržnici. Renata Gutnik Višji svetovalec za turizem, kulturno dediščino in kulturo LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 7 IZ OBČINSKE HIŠE W "V LOGATCU NAS NIČ NE SME PRESENETITI" OBČINA LOGATEC LEŽI TUDI NA POPLAVNEM OBMOČJU - KAKO UKREPATI PRED IN MED POPLAVO? Spoštovane občanke in občani, poplave nas redno »obiskujejo«. Nekateri se boste spomnili, da je Gorenji Logatec v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja plaval, ni pa niti tako daleč zaporedna povodenj v letih 2009 in 2010, predvsem na območju KS Naklo, v Hotedršici ter nenazadnje tik po žledu, februarja 2014, v Lazah in Jakovici. Zalite kleti pa so vsakoletni pojav. Ali bi nas moralo skrbeti? Vsekakor. Načeloma bodo občanom pomagali gasilci, jamarji, kinologi, skavti, taborniki in vsi, ki sodijo v sistem zaščite, reševanja in pomoči, ampak šele tedaj, ko bo voda že dodobra načela mir v hiši ali gospodarskem poslopju. Zato se lahko še najbolj zaščitite prav občani sami. Kako? Nekaj nasvetov vam ponudimo v nadaljevanju (povzeto po www.poplavljen.si): Poiščite oz. zahtevajte informacije Na občini se pozanimajte o stanju poplavne nevarnosti v vašem kraju, seznanite se z vrsto poplav oz. načinom poplavljanja na vašem območju. Podrobna poplavna karta za vso Slovenijo je dostopna tudi na spletni strani Geopedie Opozorilna karta poplav (http://www.geopedia.si) Zavarujte se Pri zavarovalnici sklenite ustrezno zavarovanje za kritje škode na konstrukciji objekta in notranji/zunanji opremi zaradi poplav ali izlitja kanalizacije. Pripravite naprave Priskrbite si radio na baterije z dodatnimi baterijami, imejte stalno zalogo konzervirane hrane in ustekleničene vode, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo. Pripravite objekt Življenjsko in osebno pomembno lastnino (dokumenti, zdravila, arhivi, vrednejši predmeti in naprave) shranjujte v višje ležečih predelih stavbe oziroma v sefu, odpornem na vodo in ogenj. Na odprtine, skozi katere bi v objekt lahko pritekla voda, namestite pripomočke za tesnjenje. Tik pred poplavo Vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe ter navodila pristojnih štabov Civilne zaščite (http://www. arso.gov.si/vode/podatki/amp/Hg_1.html). Pravočasno evakuirajte ključne dobrine na varno območje, npr. k sosedu ali sorodniku. Namestite protipoplavno zaščito (vreče z zemljo ali peskom, PVC folijo, deske idr.) pred zunanja vrata, svetlobne jaške, na talne sifone in druga mesta, kjer obstaja verjetnost vdora vode. Izklopite elektriko, plin in vodo. Vožnja z avtom v poplavni vodi je SMRTNO NEVARNA. Polnjenje vreč To je delo za dve osebi: ena drži vrečo odprto, druga jo zapolni. Ne napolnite vreče več kot do polovice. Postavljanje vreč 1. Počistite vso umazanijo z območja, kjer bodo vreče postavljene. 2. Če je mogoče, dajte med vreče s peskom in steno hiše večjo plastično folijo. 3. Postavite vreče po dolgem, z odprtim koncem pod napolnjeno polovico vreče, in jih obrnite v smeri toka vode. 4. Položite vreče v plasteh - vsaka naj prekriva dve polovici spodnjih vreč. 5. Vreče razporedite tako, da bodo zapolnile praznine in oblikovale nepropustno steno. Klic na pomoč (112) Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenem območju, se najprej umaknite v višje predele stavbe in pokličite 112. Nevarnosti med poplavo Ne vozite, če niste zunaj poplavnega območja. Če obstanete v avtomobilu na poplavnem območju, ga čimprej zapustite in se premaknite na višje ležeče območje, saj lahko ostanete ujeti v vodni pasti. Ne hodite, ne plavajte, ne vozite in se ne igrajte v poplavni vodi. Običajno ni možno videti, kako hitra je voda oziroma, kje v tleh so poglobitve. Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene. Ne dotikajte se naprav pod napetostjo, če stojite v vodi. Ne zadržujte se v kletnih prostorih, ker je lahko nevarno. Obstajajo pa tudi drugačne, hitrejše in enostavnejše protipoplavne zaščite, kot je, denimo, lamelna pregrada, ki jo je moč sestaviti v minuti in za katero je potrebna le ena oseba. Več informacij si lahko preberete na spletni strani http://protipoplav-nazascita.si/. Zbral in uredil: Damjan BARUT, spec. Nam. poveljnika Civilne zaščite Logatec Občina Logatec POSLANSKA PISARNA MAG. ANDREJA ŠIRCLJA ODPIRA VRATA Po poletnem in zgodnjejesenskem premoru bo poslanska pisarna poslanca mag. Andreja Širclja v prostorih Območno obrtno-podjetniške zbornice Logatec, Tržaška 11, odprta po naslednjem urniku: • 14. november od 15:30 - 16:30 • 12. december od 15:30 - 16:30 8 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 8 DOGODKU ZDAJ PA ZARES! Zvezki, delovni zvezki, učbeniki, barvice, šolske torbe ... 1. septembra, ki je praviloma prav poseben dan, predvsem za tiste, ki so prvič prestopili prag učenosti, se je začelo novo šolsko leto. Utrip prvega šolskega dne v logaški občini smo spremljali in zabeležili tudi sodelavci Logaških novic. OŠ 8 TALCEV LOGATEC: 98 »RUMENIH RUTK« PRVIČ PRESTOPILO ŠOLSKI PRAG Naši prvošolčki 1. septembra letos zagotovo niso imeli v mislih pesmi »Jaz ne grem v šolo, ne, ne grem v šolo, jaz bi kar počitnice imel ...« Ko bodo znali brati, jim bo gotovo prišla pod roko pesem Jelke Rei-chman: » V šolo, našo šolo radi pohitimo, v šoli, lepi šoli, pridno se učimo.« So pa z veseljem skupaj s starši in zborčkom, ki ga je vodila Marinka Istenič, zapeli, zatopota-li in zaploskali tisto: »Če si srečen, zdaj z dlanjo udari v dlan ...« Da bodo ti otroci v življenju srečni, pa je potrebno sodelovanje vseh: učiteljev, staršev, vrstnikov ... O tem je spregovorila tudi ravnateljica šole Karmen Cunder, ki ni pozabila povedati, da tudi letos prvošolčke spremljajo »men-toiji«, učenci šestega razreda, ki bodo občasno pomagali z nasveti, pri učenju, na poti v šolo in iz nje. Nekaj spodbudnih besed je najmlajšim in njihovim staršem namenil tudi župan, ki je poudaril, naj otroci spoštujejo starše - pa tudi obratno: »Mla- dim je treba dati občutek varnosti, jim zaupati, pomagati. Znanje je potrebno, a otrokom ne nalagajte preveč dela, upoštevati je treba njihove želje in zmožnosti.« Seveda so tudi letos za varno pot v šolo poskrbeli policisti, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Logatec, redar. Vsaj na nekaterih križiščih bi bilo dobro, da bi bili tam ves čas šolanja. Pravzaprav bi bilo treba upočasniti promet. Na primer: ulica Jačka prečka dovoznico z avtoceste, na kateri je omejitev 50 km/h, dejanske hitrosti vozil pa so veliko večje. Ampak, o tem sem pisal že lani . Besedilo in foto: Brane Pevec OS TABOR LOGATEC: VISJESOLCI ZAZELELI DOBRODOŠLICO PRVARJEM Dvorana KS Tabor je na prvi šolski dan vnovič pokala po šivih. Sedišča so zavzeli ponosni starši in stari starši, v prvih vrstah delavci šole in vabljeni gostje, medtem ko so se prvarji z velikimi torbami in rumenimi ruticami posedli po tleh pred odrom. Pa se je začelo! Uvodoma so jim prijazno dobrodošlico zaželeli višješolci in mladi pevci iz pripravnice, za njimi pa je na oder stopila ravnateljica OŠ Tabor Logatec Miša Stržinar, ki je nagovorila tudi starše: »Zagotavljam vam, da ste svoje otroke vpisali v kakovostno, zdravo in kulturno šolo.« Predstavila je svoje sodelavke in sodelavce ter učiteljice prvih razredov, v katere so prvošolčki zrli s široko odprtimi očmi in ki bodo do konca junija prihodnje leto na nek način njihove »druge mame«. Na OŠ Tabor Logatec so letos sprejeli 54 prvošolčkov, kar je podobno število kot lani, podžupan Boris Hodnik pa jim je zaželel predvsem varno pot v šolo, staršem pa obilo potrpljenja in razumevanja. Prvarjem je razdelil simbolična darila občine, knjižico Fej, odpadki in slovensko zastavo. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 9 HAKTUALNO OŠ ROVTE: ZVONEC KLIČE Ne bi si mogli želeti lepšega dneva, kot je bil letošnji 1. september, meteorološko že jesenski, a vremensko še povsem poleten. Vrvež je bil na ulicah, cestah in seveda pred in v šolskih stavbah. Začel se je namreč pouk. Počitnic je konec, glave spočite in učenci ter njihovi učitelji polni domislic in načrtov, kako narediti leto čim bolj uspešno, razgibano, radovedno in na koncu poplačano v obliki lepih ocen. Letos je šola v Rov-tah pokazala lepšo in svetlejšo podobo. Med počitnicami je nastalo kar nekaj sprememb, šolska avla je sedaj prostornejša, svetlejša in bo lahko služila svojemu namenu, stene v telovadnici tudi kažejo lep, novejši obraz. A šola, še tako lepa, ne more biti šola, če v njej ni učencev. Vsako leto se nekaj deveto-šolcev poslovi in se podajo v srednje šole, male klopi v prvem razredu pa zasedejo najmlajši. Letos jih je bilo spet kar lepo število, triindvajset nadebudnežev bosta učiteljici Petra Jenko Lukan in Jasmina Buh popeljali v svet učenosti in novih spoznanj. Lepo je preštevati vsako leto tako polne razrede otrok. To nam da vedeti, da še ne bomo kar tako izumrli ... Pogumno so sedli v šolske klopi, kjer so jih pozdravili predstavniki občine z županom Bertom Menardom na čelu ter seveda ravnatelj šole Mitja Turk, ki sta vsak po svoje zaželela vsem otrokom, njihovim staršem in seveda učiteljicama, da bi leto bilo prijetno, ukaželjno in da bi morebitne težave strpno in z dialogom re- ševali. Sledile so še sladkosti v obliki torte, pa seveda pozdrav sončka, zaščitnega znaka OŠ Rovte, ter fotografiranje za spomin na enkraten dogodek. Drugošolčki so s svojo prijetno igrico dokazali, da se tudi v veliki skupini lahko učimo, smo ustvarjalni in aplavz, ki so ga bili deležni, je bil zanje lepa nagrada. Metka Bogataj PRVI ŠOLSKI DAN V HOTEDRŠICI Osem prvošolcev se je v spremstvu staršev zbralo pred podružnično OŠ Hotedršica, kjer so nestrpno čakali, da se odprejo šolska vrata. Pred šolo sta otroke najprej pozdravili učiteljica Andreja Rovšek in vzgojiteljica Anita Čretnik ter jih prijazno povabili v šolske prostore. V šolski avli se je prvošolcem in njihovim staršem predstavila še Zarja Trček, vodja podružnične šole ter učiteljica 3. in 4. razreda. Prvošolcem je zaželela čim lepši prvi šolski dan, starši pa so izvedeli še nekaj podrobnosti v zvezi z jutranjim varstvom, podaljšanim bivanjem in potekom dela na šoli. Nato so starejši otroci prvarčke prijeli za roke in jih odpeljali v krog. Tu so se najprej vsi predstavili, nato pa s pesmijo začeli prvi šolski dan. Besedilo in foto: Nina Jerina 10 LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 DOGODKU ZA DANES IN JUTRI IZ SPOMINOV NA USTANOVITEV LOGAŠKEGA BATALJONA IN OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE »Logatčanka« v Zapolju je komaj zmogla dovolj velik prostor za vse, ki so se 11. septembra letos odzvali vabilu logaškega Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja k pomenljivi slovesnosti. Z razgibanim kulturnim dogajanjem so želeli počastiti 73-letnico, odkar so se logaški fantje združili v Logaški bataljon in se tako svobodoljubno pridružili partizanskemu gibanju, ter 25-letnico, kar se je Slovenija plebiscitarno in bojno osamosvojila. Pod znamenjem treh zastav - evropske, slovenske in občinske - je predsednica Združenja Vesna Jerina v svojem pozdravnem nagovoru namenila všečen in zgovoren poudarek spominom na pretekle osvobajajoče dogodke. Tudi iz spominov je izžarevala tista moč, ki naj bi pomagala Sloveniji strniti vrste za obetavnejšo prihodnost nas vseh. Osrednji govornik Branko Rupnik je na kratko, a kleno, zbrano in pretehtano spregovoril o volji logaških fantov, da so se po kapitulaciji Italije pridružili boju za svobodo z vero v drugačne čase, v take namreč, ki naj bi postali naši domovini prijaznejši z bolj človeško podobo. Obe recitatorki sta izbrano in tenkočutno prilili slovesnosti rodoljubno-domoljubni spev: Magda Lipovec z Gregorčičem in Pavčkom, Vanda Lavrič pa z Borom in Fritzem. Pevovodja Matija Logar pa je z Ženskim zborom Društva invalidov in upokojencev iz Logatca posvetil svoj nastop partizanskim in ljudskim pesemskim izročilom. Med gosti prireditve sta še posebej odmevala pozdrava, ki sta ga slovesnosti namenila podžupan Boris Hodnik v imenu Občine Logatec in Nataša Škrk, predsednica tržaške sekcije v imenu Združenja partizanov Italije. Organizator slovesnosti je po počastitveni žalni minuti s posebno delegacijo namenil cvetje k spomeniku padlim v Črnem Vrhu, kjer sta pokopana tudi logaška partizana Jože Tollazzi in Zdenko Gregorič; k Batičevemu spomeniku pa je po slovesnosti položila spominsko cvetje delegacija iz pobratenega Repentabra. Celotno prireditev so uokvirili društveni praporščaki. Peter Črni-logar pa je s svojo harmoniko proslavitveno razpoloženje pospremil s priložnostnimi partizanskimi motivi. Marcel Štefančič LEDVIČNI BOLNIKI V GRCAREVCU ZDRUZILI KORISTNO Z ZABAVNIM Člani društva ledvičnih bolnikov Ljubljana so prvo septembrsko soboto pripravili poučno srečanje in piknik ob koči »na ovinku« v Grča-revcu, kjer so se tokrat sešli že tretjič. Pokroviteljstvo srečanja je prevzel župan Berto Menard. Na celodnevnem dogodku so sodelovali bolniki iz Logatca, Cerknice, Idrije, z Vrhnike in širšega območja ljubljanske regije. Kot nam je povedala Blanka Penca, pod- porna članica Društva ledvičnih bolnikov Ljubljana in ena najaktivnejših v njem, društvo združuje 700 članov, med njimi je 500 dializnih bolnikov, transplantiranih in ledvičnih, po prvem srečanju v Ljubljani in drugem na Pokljuki pa so se tokrat že tretjič srečali v Grčarevcu. Društvo se financira iz sredstev Fundacije invalidskih humanitarnih organizacij (FIHO), donacij, sponzorstev in članarin. »Imamo tudi svojo revijo, Ledvica, urednica Mojca Loren-čič je tudi sama dializna bolnica,« dodaja sogovornica. »Za boljše spopadanje s sladkorno boleznijo je ob izobraževanju bolnikov pomembno tudi izobraževanje svojcev. V društvu se tega dobro zavedamo.« Udeleženci srečanja so dopoldne prisluhnili Jožetu Lavrincu, kliničnemu dietetiku, in Janji Wahel, dr. med., kirurginji iz ljubljanskega kliničnega centra, ki sta vsak s svojega področja spregovorila o sladkorni bolezni, ki greni življenje vsaki tretji osebi, ne glede na starost, seznanili pa so se tudi z novostmi na temo pomena samokontrole sladkorne bolezni in zdravljenju zapletov pri obravnavi diabetičnega stopala. Strokovni del srečanja se je v popoldanskih urah nadaljeval s športno-rekreativni-mi dejavnostmi, kot so odbojka, balinanje, nogomet in šah, in dan se je kar prehitro prevesil v večer, ko je prišel čas slovesa. Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 11 KTUALNO POTEP PO KULTURNI DEDIŠČINI KS NAKLO Na potep smo se po zamisli Jelke Lorenčič Kožman in pod pokroviteljstvom župana odpravili v tednu mobilnosti, 22. septembra 2016, ob 17.00. Vodila nas je lokalna turistična vodnica in vodnica za Zeleni Kras, Saša Musec Čuk. Pred začetkom se je pred Spominsko kapelo padlim v 1. svetovni vojni zbralo 30 ljudi, ki so prejeli popotniško malico in priložnostno zgibanko. Najprej smo spoznali, od kod izvira ime Logatec, naredili zgodovinski prelet našega kraja, izvedeli, zakaj poimenovanje Cankarjeva cesta in kdaj se je pojavilo, si ogledali notranjost spominske kapele. Seznanili smo se tudi z Jožetom Plečnikom in njegovim delovanjem v Logatcu. Mnogi so bili prvič v kapeli. Nato smo se odpravili po Cankarjevi ulici, kjer smo spoznali stare hiše, kot so pri Kunc, čitalnica pr' Vovk , Miklavčeva kaša itd. Za Javornikovo hišo je bila nekoč ledenica, v naslednji hiši, kjer je danes trgovina Štiri tačke, pa mlekarna. V hiši, ki se imenuje Balantin, je lepo ohranjena klet, v kateri so hranili sode z vinom. Na koncu ulice je blagovnica Brus. Na Cankarjevi ulici je še 200 let stara gostilna Korenčan. Pot nas je nato zapeljala pred spomenik Stojana Batiča, ki so ga logaški veljaki posvetili logaškim padlim in ubitim žrtvam NOB, in velja za prvi modernistični spomenik v Sloveniji. Preko ceste smo si ogledali drevored Napoleonovih lip, osvetlili obdobje Francozov v Logatcu s hotelom Kramar, ki ga je pred dvema stoletjema zaznamovalo predvsem furmanstvo. Ustavili smo se pri pri vodnjaku in zavili na Čevce, kjer smo si ogledali eno najstarejših ohranjenih hiš v Logatcu, se napotili proti Tolazzijevi štirni in vmes omenili gostilno Krpan, kjer je bil včasih hlev za konje, na nasprotni strani pa gostišče. Pri Tollazijevi štirni smo se seznanili z zgodovino in kulturno dediščino Čevice, tudi s tem, da tu že 30 let na kresni večer poteka etnološko-kulturni dogodek, na nasprotni strani pa s hišo, ki je bila nekoč šolski internat. Zavili smo na Tržaško cesto in si ogledali kapelico Pr' Matjon, ki je orientalske arhitekture. Nadaljevali smo proti kapelici na Brodu, kjer smo izvedeli tudi marsikaj zanimivega o sami vasi in nekdanjem vplivnem županu Gabrijelu Oblaku ter njegovem bratu Cirilu Oblaku, ki je deloval pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Na Petrovovi domačiji smo si ogledali zanimivo razstavo, nato pa po Krpanovi prišli na Notranjsko cesto 14, kjer je bila nekdaj občina. Pred cerkvijo Sv. Nikolaja smo izvedeli nekaj o njej, o trgu, župnišču in Dojšajnovi hiši. Na koncu smo slišali še nekaj zanimivosti o našem občanu dr. Andreju Gosarju ter tako zaključili potep. Zelo zadovoljni udeleženci si tudi v prihodnje želijo še česa podobnega, odlično pa se je odrezala tudi naša vodnica. Se vidimo v decembru! Jelka Lorenčič Kožman Občina Logatec Spoštovane občanke, spoštovani občani, vljudno vas vabim, da se udeležite osredtfjekomeffioracije ob dnevuspomina na mrtve, m ^B V lil n j ki bo . v petek, 28. oktobra 2016, ob 14. uri j pred Spominsko kapelo padlim v 1. svetovni vojni. V kulturnem programu bodo nastopali učenci Osnovne šole 8 talcev Logatec. Berto Menard župan 12 LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 LOVSKA, LOVSKA JE TA let je že od tedaj, ko se je na pobudo Antona Artača, Antona Mala-vašiča, Matevža Lukančiča, Franca Kopača in še nekaterih drugih krajanov leta 1946 v Rovtah pričelo organizirano lovstvo. Na proslavi ob obletnici, 10. septembra 2016, je predsednik LD Rovte Anton Treven orisal nastanek in delo društva v preteklosti in danes. Začetek sega v čas, ko je LD Rovte od okrajnega odbora Rakek dobilo v zakup 3850 ha lovišč, sedaj ta meri že 3900 ha. Glavna vrsta živali v lovišču je srnjad, najde se tudi gams, povečuje se število divjih zajcev, navadni jelen je prisoten kar po celem lovišču. Lovci omenjajo tudi prisotnost medveda, vidre in seveda lisice, kune in drugega življa. Kdo smo in kaj delamo? V vrstah lovcev LD Rovte je nekako med 30 in 40 članov. Po besedah predsednika se članstvo kar dobro dopolnjuje, pa tudi izobraževanje mladih je na zavidljivi ravni, kajti nove naloge, nov pogled na varstvo narave in prav gotovo tudi nov pogled na lik lovca zahtevajo tovrstno znanje. Lahko se pohvalijo, da imajo v svojih vrstah dva lovska mojstra in sedem lovskih čuvajev ter celo mednarodnega kinološkega sodnika. Letno lovci opravijo preko 1800 delovnih ur. Tudi problem z lastništvom lovske koče, ki je nastal z denacionalizacijo, se je z velikimi prizadevanji požrtvovalnih posameznikov rešil lovcem v prid in zdaj je lična koča pri Češirku lepo in prijetno zatočišče in zbirališče lovcev in mimoidočih sprehajalcev. Prava družina Na slovesnosti pa lovci niso mogli mimo tega, kar jih poleg skrbi za živali in naravo prav gotovo najbolj druži. To je izjemno prijateljstvo med člani. Pravijo, da so res kot ena velika družina, kjer vlada razumevanje, prijateljstvo in medsebojna pomoč, če je kdo v težavah. Prireditev so lovci ob obletnici nadgradili z lepo razstavo v Domu krajanov Rovte. Na proslavi je sodeloval pevski zbor Ra-skovec, ženski duo Mir, slavnostni govornik starešina Anton Treven, podpredsednik LZ Slovenije mag. Aleš Klemenc, župan Berto Menard in nekateri povabljeni člani drugih društev. Podeljena pa so bila tudi priznanja za delo na različnih področjih lovstva. Metka Bogataj JAPONSKO POPOLDNE V LOGATCU Prvo septembrsko nedeljo smo lahko v Logatcu doživeli malo drugačen utrip - utrip daljne Japonske. Aikido klub Logatec je namreč že tretje leto zapored pod pokroviteljstvom Občine Logatec in japonskega veleposlaništva pripravil Japonsko popoldne. Namen prireditve je promocija in predstavitev borilne veščine aikido, ki jo v Logatcu poučuje Daniel Krivec, 3. Dan. Poleg predstavitve tehnik odraslih članov so z veseljem delali prevale, salte in druge tehnike otroci, ki jih je zadnje leto v klubu kar lepo število. Dogajanje so popestrili s svojimi delavnicami, predavanji, prikazi in izdelki tudi številni gostje iz vse Slovenije. Obiskovalci so si ogledali razstavo bonsaiev Slovenskega bonsai kluba in Edija Mekine, ikebane je postavljal Miroslav Gavran iz Kopra. Po navodilih Nataše Brumec so nastajali origamiji, mini koncert na glasbilo koto je izvedla Moritoki Nagisa Škof. Najmlajši so prisluhnili pravljicam na način kamishibaia, ki sta jih predstavili Simona Kavčič in Maruša Tekavčič. Že tretje leto je pokušino sushijev pripravil Mojsushi iz Ljubljane. Eno prvih miselnih iger na svetu sta predstavila člana Društva GO iz Ljubljane. Go je veliko bolj zapletena igra kakor šah. Računalniški program je pred 19-imi leti človeka prvič premagal v šahu, šele v lanskem letu pa je umetna inteligenca prvič premagala človeka - evropskega prvaka v go-ju. S prepričljivimi nastopi je obiskovalce zelo pritegnil Boris Kocen iz Ljubljane s svojo učenko. Predstavila sta streljanje z japonskim lokom kyudo in borilno veščino iaido. Predavanje o zanimivostih in posebnostih Japonske je pripravila turistična agencija Nasmeh. Zelo močna je bila ekipa učiteljev in učencev masaže schiatsu. Posebna zahvala jim gre, ker ¡■E* ¿s so celo prestavili svoje šolanje tako, da so uspeli priti na Japonsko popoldne. Predvsem so razveselili obiskovalca iz Postojne, ki po masaži učitelja iz Anglije po več letih po poškodbi prvič ni več čutil bolečin. Reiki je predstavila mojstrica Barbara Novak. Veliko dela je imela Maja Pešelj, ki je obiskovalcem pokazala, kako se piše kaligrafijo. Sicer je Pešljeva vodja Genki centra v Ljubljani, kjer poučujejo japonski jezik in organizirajo različne dogodke v zvezi z Japonsko. Predstavili so se tudi oblikovalci keramike in prodajalci različnih japonskih izdelkov. Bilo je zanimivo in poučno. Organizatorji so bili zadovoljni z obiskom in odzivi obiskovalcev. Pod črto pa ugotavljajo, da s prireditvami, kjer ni vstopnine, ves težko zbrani denar donatorjev poberejo oglaševalci. In kolikor je denarja, toliko si organizator lahko privošči reklame! Anda Ovsec 13 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KTUALNO SREČANJE VETERANOV GASILSKE ZVEZE LOGATEC V- 1 -. r 4 i u s I V petek, 2. septembra 2016, je v gasilskem domu v Žibršah potekalo tradicionalno vsakoletno srečanje veterank in veteranov Gasilske zveze Logatec. Dobrodošlico jim je skupaj z gosti, članom UO GZS Vinkom Keršmancem, županom Bertom Menardom in predsednikom Gasilske zveze Logatec Antonom Čukom, izrekel predsednik PGD Gorenji Logatec Alojz Molk, čigar društvo je tudi skupaj z GZ Logatec pripravilo srečanje. Kot je v nagovoru povedal predsednik GZ Anton Čuk, je namen srečanja izkazati pozornost gasilcem, ki so v svojem času ak- tivnega obdobja opravljali pomembne zadolžitve na nivoju gasilskih društev in GZ. Prav je, da se nekdanji voditelji društev in drugi člani društev srečujejo, obujajo spomine in izmenjujejo svoje izkušnje kot starejši gasilci ter primerjajo delo gasilcev nekoč in danes. Gasilke in gasilce veterane je pozdravil tudi župan Berto Menard in se jim zahvalil za vse, kar so v preteklosti storili, pa tudi za vse, kar storijo za gasilstvo v naši občini. Prisotne je nagovoril tudi član UO GZS Vinko Keršmanec. Program srečanja je vodila Mateja Jemec Tomazin, za kulturno točko pa je poskrbel Klemen Tomazin s harmoniko. Srečanje je popestrila Marinka Cempre Turk, ki zbira različne gasilske eksponate od znamk, razglednic, našitkov do malih gasilskih avtomobilčkov. Na koncu sta predsednik GZ Anton Čuk in predsednik komisije za veterane pri GZ Stanislav Šen podelila darila vsem veterankam in veteranom, ki imajo v letu 2016 okrogli jubilej. Še posebej smo bili ponosni, da je bil med prisotnimi tudi Dominik Vavken, ki je juliju praznoval 95. rojstni dan. Sledila je pogostitev in druženje. Ob slovesu je bilo slišati mnogo prijetnih besed in zahval organizatorjem, z željo po ponovnem snidenju. A.Č. SREČANJE BOLNIH, INVALIDOV IN STAREJŠIH V ROVTAH Na angelsko nedeljo in na veliki dan v katoliški cerkvi, ko smo dobili novo svetnico, mater Terezijo, smo karitasovi sodelavci v Rovtah pripravili srečanje za bolne in starejše farane. Začeli smo s sveto mašo v domači cerkvi Sv. Mihaela, ki jo je vodil mag. Božo Rustja, prepeval pa domači mešani zbor. Dotaknile so se nas njegove besede: če bomo povezani z Bogom, gre naše življenje gotovo v pravo smer. V težkih situacijah nam samo Bog kaže pravo pot. S svojim sodelovanjem so sveto mašo popestrili starejši, za ubrano petje pa so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora župnije Rovte. Po sveti maši smo se zadržali ob prigrizku, ki so ga darovali fa-rani, pripravili pa člani Župnijske karitas Rovte. V veselem razpoloženju in pesmi je popoldne prehitro minilo. Lepo je gledati zadovoljne obraze starejših, ko se po dolgem času zopet srečajo. Besedilo in foto: Mojca Skvarča 14 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 V SREDISCUI OB OBČINSKEM PRAZNIKU PODELJENA NAJVIŠJA OBČINSKA PRIZNANJA Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Logatec je župan Berto Menard v Narodnem domu podelil spominske plakete z znakom Občine Logatec in listino Občine Logatec. Najvišje občinsko priznanje so letos prejeli trije zaslužni posamezniki, in sicer Hieronim Kavčič, dr. Milan Trobič in Raul Semenič, listina pa je pripadla Jožetu Leskovcu. Spominsko plaketo z znakom se podeli za izjemne uspehe in dosežke in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Prejmejo jo lahko posamezniki, skupine občanov, društva, pravne osebe oziroma organizacije. Hieronim Kavčič - pionir karitativnega dela na Logaškem Na predlog KS Rovte je občinsko priznanje Spominsko plaketo z znakom prejel Hieronim Kavčič za njegovo pobudo pri ustanovitvi Karitasa Rovte ter dolgoletno delovanje v njem. Hieronim Kavčič je tajnik župnijske Karitas Rovte že od njene ustanovitve pred 22 leti. Bil je pobudnik Karitasa v Rovtah in je skupaj s svojimi somišljeniki začel karitativno delo. Pod njegovim vodstvom je Karitas Rovte dobila precej novih aktivnih članov in tudi vidno vlogo v župniji in kraju. Njegova odlika je vztrajnost, ki se kaže tudi v tem, da se že 20 let pod njegovim organizacijskim vodstvom vsako leto izvede dobrodelni koncert. Logatec, je Milan Trobič živel v Planini. Prihod v Logatec ga je zaznamoval za vse življenje, saj ga je začelo zanimati izročilo teh krajev - predvsem ustno izročilo, šege in navade. Tako je bil že od rane mladosti raziskovalec na tem področju. Kot strokovnjak in doktor znanosti s področja etnologije obuja in zbira vse zgodovinsko in etnološko gradivo z logaškega območja in bližnje okolice. S svojim več desetletnim raziskovalnim in strokovnim delom skrbi, da so občani Logatca in okolice seznanjeni z etnološkimi posebnostmi tega območja. S svojim zavzetim delom in raziskovanjem je marsikatera skrivnost iz sveta etnologije iztrgana pozabi. Raul Semenič prispeval k mednarodni prepoznavnosti Logatca Na predlog Sally Cooney in Gvida Komarja je najvišje občinsko priznanje prejel tudi Raul Semenič za vse aktivnosti, povezane z raziskovanjem strmoglavljenega bombnika B-24H-5-CF Liberator - Double Trouble 41 - 29244, s postavitvijo obeležja ter z izdajo monografije, ki razkriva zgodovino tega trenutka. Z doseženim je tudi pomembno prispeval k mednarodni prepoznavnosti Logatca. Raul Semenič je pred približno 12 leti je začel poglobljeno raziskovati dejstva okrog Liberatorja ameriškega bombnika 41-29244 z imenom Double Trouble, ki je strmoglavil 25. februarja 1944 v Kotlicah v Blekovskih gmajnah blizu Logatca. Poleg zbiranja informacij in podatkov iz literature in virih v arhivih, je navezal stik s številnimi ljudmi, vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, predvsem pa v ZDA. Vzpostavil je prijateljske stike z najvišjimi političnimi in vojaškimi predstavniki ZDA v Sloveniji ter s sorodniki letalcev. S pomočjo Branka Rupnika je odkril točno lokacijo padca letala. Iz spoštovanja do preminulih ameriških letalcev, ki so se borili proti okupatorju naše domovine, je bil na tem mestu postavljen spomenik. Vso zbrano dokumentacijo o tej temi je strnil v dveh knjigah, dopolnjena izdaja knjige 41-29244 pa čaka na svoj prevod tudi v angleščino, saj je v tujini precejšnje zanimanje zanjo. Prav tako z njegovo pomočjo v domači cerkvi vsako leto pripravijo srečanje s sveto mašo za ostarele in bolne ter romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Hieronim je v karitativnem delu našel smisel svojega življenja in k temu spodbuja tudi svoje sodelavce. Skupaj najdejo način, da nudijo materialno, finančno ali duhovno pomoč ljudem v stiski. Številnim družinam s šoloobveznimi otroki tako pomagajo pri nakupu šolskih potrebščin ali plačilu prispevka za letovanje. Dr. Milan Trobič - etnološko izročilo ohranil tudi za nove rodove Občinsko priznanje Spominska plaketa z znakom je na predlog Jelke Lorenčič Kožman za dolgoletne izjemne strokovne dosežke na področju etnologije v Logatcu in širši okolici prejel dr. Milan Trobič. Od svojega drugega leta pa do 1973., ko se je preselil v § i 'M LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 15 SREDIŠČU Jože Leskovec z akademijo v spomin rojaku Hladniku Jože Leskovec je prejel Listino Občine Logatec. Slednjo se podeli za posebne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem ali drugem področju ustvarjalnosti in dela, kar ima poseben pomen za razvoj in napredek Občine Logatec. Leskovec je aktivni član in predsednik Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve v občini Logatec, sicer pa uspešen obrtnik, ki zaposluje več delavcev in kot sokrajan vedno pripravljen pomagati. Zanima ga zgodovina domačega kraja in njegove okolice po drugi svetovni vojni. Pri vseh domoljubnih manifestacijah v Rovtah v zadnjem času je aktivno sodeloval in bil eden izmed glavnih organizatorjev. 13. februarja 2016 smo se spomnili rojaka duhovnika Janeza Hladnika, ki je bi rojen na Petkovcu leta 1902 in umrl v Argentini 1965. Ob 50-letnici njegove smrti so krajani Hieronim Kavčič, Peter Hla-dnik in Jože Leskovec pripravili akademijo, da bi delo in zasluge Janeza Hladnika ponovno pokazali domačinom in širši javnosti. Jože Leskovec je imel pri tem pomembno vlogo, saj je Hladnikovo življenje v kulturnem programu, ki je sledil sveti maši, predstavil zanimivo in realno. Skozi njegovo življenjsko zgodbo je bilo čutiti ljubezen do domačega kraja in domovine. Blanka Markovič Kocen DAN MOBILNOSTI V LOGATCU -RAZIGRANO OTROŠKO DOPOLDNE Na dan mobilnosti sedaj že tradicionalno Občina Logatec v sodelovanju z drugimi ustanovami organizira dan trajajočo prireditev na tedaj zaprti Cankarjevi ulici v Dolnjem Logatcu. Dopoldanski program je namenjen predvsem otrokom, ki na prireditev pridejo z logaških šol in vrtcev. Tokrat pa so logaški dan mobilnosti obiskali tudi šolarji iz pobratene občine Repentabor, ki jih je dopoldne pozdravil in skupaj z njimi zapel logaški župan Berto Menard. Pred cerkvijo Sv. Nikolaja so se otroci lahko usedli na avtobus LPP-ja, na stojnici poleg avtobusa pa so nam prijazno zaupali, da lahko kmalu pričakujemo avtobuse s prikolicami za kolesa. Na začetku Cankarjeve ulice so otroke pričakali policisti Policijske postaje Logatec s konji, na nasprotni strani ceste pa so se lahko povzpeli na napihljivi grad, ki ga je pripeljalo društvo Dlan na dlan. Najmlajši obiskovalci so se lahko preizkusili na gibalnem poligonu, ki so ga pripravili v Vrtcu Kurirček. S kredami so otroci cesto spreminjali v travnik in si vsi skupaj ob deseti uri ogledali predstavo s Piko nogavičko - Cesta NI igrišče. Po predstavi so se odpravili na ustvarjalne delavnice s Kaluno, spet drugi pa so si ogledali reševalno vozilo ZD Logatec in gasilski avto PGD Dolnji Logatec. Cankarjeva ulica je tako dopoldne zaživela, kot se zgodi le malokdaj. Učenci prve triade Osnovne šole Tabor Logatec so na predlog učiteljice Milojke Rupnik dan brez avtomobila, 22. septembra, zaznamovali povsem na svoj način. Tako so na igrišču-parkirišču pred šolo ta dan zapovedali »neparkira-nje«. Ta prostor namreč služi dvema vzgojno-izobraževal-nima ustanovama (vrtcu in šoli) kot parkirni prostor, na evropski dan brez avtomobila pa so vsi zaposleni parkirali drugje ali prišli v službo kako drugače. Učiteljice in učenci 1. triade so na ta dan likovno ustvarjali s kredami na asfaltni površini in se igrali gibalne igre na temo promet. Urška Orešnik, Blanka Markovič Kocen 16 LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 V SREDIŠČU PREDSTAVILE SO SE ENOTE LOGAŠKE CIVILNE ZAŠČITE Sistem Civilne zaščite Občine Logatec sestavljajo prostovoljci različnih enot, ki tako ali drugače sodelujejo pri različnih reševalnih akcijah. Z namenom predstaviti svoje enote in njihovo delovanje vsem prebivalcem Občine Logatec so se pripadniki civilne zaščite zadnjo septembrsko soboto zbrali v Grajskem parku Vitez. Tehnične novosti in novinci med reševalci V zadnjih dveh letih se v CZ Občine Logatec zelo trudijo, da bi odpravili vse pomanjkljivosti, ki jih je pokazal žled. Veliko vlagajo v posodabljanje opreme kot tudi na usposobljenost svojih enot, ki jih stalno pošiljajo na razna izobraževanja. Med tehničnimi novostmi smo poleg dveh novih gasilskih vozil videli tudi nov reševalni čoln za intervencije na vodi. Ker je poplavna ogroženost največja v Lazah, je čoln namenjen predvsem lažanskim gasilcem, ki pa se morajo skupaj z potapljači-reševalci najprej izuriti v tehničnem reševanju na vodi. Prav potapljači reševalci so novinci, ki so se civilni zaščiti priključili letos spomladi. Ekipo potapljačev sestavlja šest reševalcev, med njimi dva glavna akterja, Gorazd Bošnjak in Dejan Novak. Sicer sta oba stara mačka v reševanju, saj sta že vrsto let prostovoljna gasilca, jamarja reševalca in bolničarja pri Rdečem križu, polna izkušenj, ki jih bosta prenesla na svoje mlajše kolege. Potapljači se zaenkrat še niso udeležili nobenih izobraževanj, sta pa dva izmed njih sodelovala na mednarodnih vajah, ki so septembra potekale v Izoli. Poleg potapljačev in vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev so svoje delovanje v CZ Logatec predstavili še jamarji, kinologi, bolničarji, Nujna medicinska pomoč, taborniki, skavti in študentje. Med najzanimivejšimi člani civilne zaščite je Društvo za raziskovanje vremena in podnebja. V njegovem okviru v Logatcu delujejo in na splet pošiljajo svoje podatke kar štiri vremenske postaje. S spremljanjem lokalnega vremena in zbiranjem informacij pa logaško civilno zaščito obveščajo o morebitnih vremenskih motnjah, ki se bližajo naši občini. »S tem želimo še izboljšati sistem pripravljenosti in obveščanja prebivalstva o morebitnih vremenskih ujmah. Sistem civilne zaščite se sicer ravna po napovedih Agencije RS za okolje, vendar pa so lahko lokalne napovedi precej bolj točne,« nam pove Damjan Barut, namestnik poveljnika pri Civilni zaščiti Logatec. »V primeru žleda bi lahko občane veliko prej opozorili, da se oskrbijo z hrano, plinom, baterijami in drugimi potrebščinami in bi bili bolje pripravljeni,« še doda. Podarili gasilne aparate CZ Logatec je letos spomladi izvedla izvirno akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, kjer je skozi gledališko igro gledalce opozarjala, kako se bolje pripraviti na naravne nesreče. V okviru tega dogodka je potekala tudi nagradna igra, v kateri so podarili štiri gasilne aparate. Srečni nagrajenci so naprave prejeli v Grajskem parku, izročila pa sta jih Boštjan Rupnik, poveljnik Civilne zaščite Logatec, in Damjan Barut, pobudnik akcije. Besedilo in foto: Nina Jerina DAN NA DVEH KOLESIH V okviru evropskega tedna mobilnosti ima dan brez avtomobila prav posebno mesto. V Logatcu so na ta dan, točneje, na to dopoldne, ulice in ceste zasedli mladi kolesarji v spremstvu izkušenejših. Opaziti jih je bilo praktično vsepovsod, osrednji prizorišči pa sta bili dve: na Cankarjevi cesti in pred Narodnim domom v Logatcu. Učenci šestih razredov osnovnih šol 8 talcev in Tabor Logatec, ki se že lahko pohvalijo s kolesarskimi izpiti, so se že v jutranjih urah zbrali pred šolama in skupaj s predstavniki občinskega redarstva in ZŠAM skrbno pregledali svoja kolesa, si nadeli čelade in zavrteli pedala ... Najprej jih je pot vodila v Zapolje, od tod pa na Cankarjevo cesto, kjer jih je čakalo pravo prometno doživetje. Ker je bilo volje in moči še dovolj, so mladi kolesarji krenili po Sekirico ter pot sklenili pred Narodnim domom. Tu so izmenjali vtise, pokramljali s spremljevalci in med seboj ter družabno zaključili kolesarski izlet. Blanka Markovič Kocen LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 17 HV SREDIŠČU W BRV ČEZ LOGAŠČICO BO POVEZALA STARI IN NOVI DEL MESTA V okviru prireditev ob evropskem tednu mobilnosti je na dan brez avtomobila, 22. septembra, ob izteku Krpanove ulice proti Sončnemu Logu potekala predstavitev zaključne naloge študentske delavnice šestih študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani s pop-art razstavo Brv čez Logaščico. Na pobudo Občine Logatec je bila letos spomladi organizirana arhitekturna delavnica študentov 3. letnika krajinske arhitekture pod mentorstvom dekana prof. mag. Petra Gabrijelčiča in doc. dr. Špele Hudnik, ki je obravnavala problem danes nezadostne povezave med Centrom Logatca in območjem ob trgovini Hofer. V okviru naloge je bilo treba poiskati primerno peš-kolesarsko pot med vogalom Potoške ceste in Krpanove ulice s potekom prek novega mostu čez potok Logaščico do Ulice talcev. Naloga je obsegala umestitev nove poti v prostor ter predlog novega mostnega objekta s spremljajočim parkovnim programom. »Problematiko oziroma željo po povezavi med starim in novim delom mesta smo predstavili študentom, ti pa so ponudili šest različnih možnosti mostu. Vse so upoštevale t. i. poplavno linijo, to je, da most nikoli ne bi bil poplavljen, in naravne danosti,« je povedala mag. Katja Žagar, vodja Oddelka za okolje in prostor Občine Logatec. Njihove zamisli prečkanja Logaščice ob izteku Krpanove ulice proti Sončnemu Logu in trgovini Hofer so navdušile tudi občane, ki so si prišli razstavo ogledat. Občina Logatec bi želela projekt čimprej uresničiti, vendar bo treba prej razrešiti težave glede odkupa zemljišča. »Verjamemo, da bi v dveh letih le lahko prišli do projektne dokumentacije, s katero bi lahko pričeli z gradnjo,« dodaja Žagaijeva. Po besedah župana Berta Menarda bodo z mostom skrajšali pot in povečali varnost pešcev, predvsem šolarjev, s tem pa zadostili tudi evropskim usmeritvam o trajnostni mobilnosti. »Ta most bi lahko bil most miru in sprave, obenem pa morda spomenik naši mladi državi Sloveniji,« je še dejal župan. Študentje so pokazali veliko inovativnosti in tehničnega znanja ter spoštovanja prostora, v katerega se most umešča. Le-ta pa bi obenem dobil košček sodobne arhitekture, ki bi bila Logatčanom v ponos. Predstavitve so se poleg zainteresirane javnosti in vodstva občine udeležili tudi študentje in dekan fakultete za arhitekturo prof. mag. Peter Gabrijelčič. Blanka Markovič Kocen SPOZNALI SKRIVNOSTI ČISTILNE NAPRAVE V okviru projekta Čista Ljubljanica je novembra lani končno začela delovati nova čistilna naprava ter prebivalce na Jački in Tovarniški ulici odrešila smradu, ki se je valil po zraku. Po dobrem letu obratovanja smo v njeno notranjost smeli pokukati tudi občani. Po objektu nas je popeljala Rezka Mlakar iz oddelka za razvoj in tekoče projekte pri Komunalnem podjetju Logatec in nam prijazno razložila, kako vse skupaj deluje. V Občini Logatec v zadnjih letih veliko vlagamo v kanalizacijsko in vodovodno infrastrukturo. Lani je začela delovati nova membranska čistilna naprava za 15.000 populacijskih enot, letos so se na kanalizacijki sistem priključile Kalce in Martinj Hrib, gradita pa se tudi nov vodohran na Sekirici in povezovalni cevovod. Na celoten sistem kanalizacije, ki meri 63 km, je priključenih nekaj čez 9.000 populacijskih enot, vse odpadne vode pa se stekajo v čistilno napravo. Delovanje čistilne naprave Ogled čistilne naprave se je začel na dvorišču, kjer poteka 1. faza oziroma mehansko čiščenje vode. Komunalna in padavinska odpadna voda dotekata preko grobih mehanskih grabelj na vstopno črpališče ter razbremenilni bazen za meteorne vode, nato se odpadna voda črpa preko naprave za odstranjevanje maščob in peska na biološko čiščenje. Nastale odpadke, ki se odstranijo iz vode na mehanskem delu čistilne naprave, se odda prevzemniku le--teh, ta jih nato preda v predelavo ali odstranjevanje. Biološko čiščenje poteka s pomočjo mikroorganizmov in je namenjeno odstranjevanju organskih snovi ter dušikovih in fosforjevih spojin. Iz bioloških bazenov se voda preliva v štiri bazene za filtracijo z membranami, kjer se biološko očiščena odpadna voda filtrira s pomočjo podtlaka. Ogledali smo si tudi prostore, kjer poteka proces čiščenja zraka. Ker je bil v preteklosti smrad velik problem, so se pri izgradnji čistilne naprave odločili za dodatni proces kemičnega čiščenja zraka. »Celoten proces poteka samodejno, pri čemer se zrak spira z bazičnimi oziroma kislimi kemikalijami, odvisno od vhodnega zraka,« razloži Mlakarjeva med ogledom. »Tudi pritožb glede smradu letos poletni ni bilo, kar potrjuje, da zadeva deluje in se je dodatna naložba v čiščenje zraka obrestovala,« še doda. Ogled čistilne naprave se je zaključil v nadzorni sobi, kjer poteka računalniško vodenje delovanja celotne naprave. Sodoben računalniški sistem omogoča polni nadzor nad delovanjem vseh naprav, pretoka vode in dru-■ gih podatkov, ki jih spremljajo zaposleni. »Naprava po slabem letu deluje brez večjih težav, kar dokazujejo tudi vzorci, ki jih pošiljamo v analizo,« nam ob koncu ogleda pove Mlakarjeva. Vzorce namreč mesečno analizira pooblaščeni laboratorij v NLZOH Novo mesto, analizni izvidi potrjujejo ustreznost očiščene odpadne vode za iztok v potok Logaščico. Besedilo in foto: Nina Jerina 18 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH SEDEM DESETLETIJ BRALNIH DOŽIVETIJ V KNJIŽNICI LOGATEC Knjižnica Logatec je junija 2016 uradno dopolnila 70 let, ob tej priložnosti so v knjižnici izdali tudi zbornik. Čeprav knjižnična dejavnost v občini Logatec sega v začetke 20. stoletja, pa je bila knjižnica uradno ustanovljena 9. junija 1946. Ob častitljivi obletnici je logaška knjižnica z izdatno finančno podporo Občine Logatec izdala zbornik z naslovom Sedem desetletij bralnih doživetij, ki so ga med drugim predstavili na prireditvi v četrtek, 15. septembra, v okviru prireditev logaškega občinskega praznika. Pomembnost knjižnice in knjige je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil župan Berto Menard ter povedal, da je knjižnica v vseh svojih letih delovanja za kulturno življenje v Logatcu naredila ogromno. Spomnil pa je tudi na pomembnost gradnje oz. projekta nove knjižnice oz. kulturnega centra - da bi lahko knjižnica svoje delo kakovostno opravljala tudi v prihodnje. Na pomembnost knjižnic nasploh za človeštvo kot za neko lokalno skupnost je opozoril direktor knjižnice Gregor Eija-vec, ki je poudaril, da je knjižnica edina brezplačna kulturna ustanova, v kateri so dobrodošli prav vsi uporabniki, ne glede na rasno, ekonomsko ali kakšno drugo pripadnost. V zborniku o zgodovini, zbirki, dejavnosti in pogledu naprej Na prireditvi, ki jo je s svojim humornim pristopom povezoval Miha Brajnik, je o zgodovini knjižnice spregovoril soavtor zbornika Gvido Komar, ki je povedal marsikaj zanimivega, tako o razvoju splošnih knjižnic v svetovnem oz. evropskem merilu kot o domači, logaški knjižnici. Zbornik je sicer sestavljen iz več delov, v uvodnem z naslovom Spomin me vodi med police ... so predstavljeni spomini (nekdanjih) vodij knjižnice. Sledi poglavje Iz malega zraste veliko ... zgodovina Knjižnice Logatec in njenih enot, ki jo je vestno popisal Gvido Komar. V razdelku Knjižnica je kot mravljišče ... v njej se vedno nekaj dogaja so Urška Ore-šnik, Marija Maja Gregorič in Gregor Erjavec predstavili zbirko in dejavnosti knjižnice. V zaključnem delu zbornika pa so se s prispevki v prihodnost zazrli direktor Gregor Erjavec ter arhitekti studia Arrea s predstavitvijo projekta novega kulturnega centra v Logatcu. Zbornik je obogaten z bogatim fotografskim gradivom, za lično grafično podobo pa je poskrbel Igor Resnik. Knjižnice danes, knjižnice jutri O stanju knjižničarstva na Slovenskem in o pogledu v prihodnost je na prireditvi spregovorila predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen. Povedala je, da imamo v Sloveniji izredno dobro razvito knjižnično mrežo in da smo na to lahko ponosni, da pa se država s skromnim financiranjem do knjižnic obnaša zelo mačehovsko. O knjižnicah prihodnosti pa je poudarila predvsem njihovo socialno vlogo, torej da knjižnice postanejo središča druženja, srečevanja. Knjižnico je s svojim obiskom počastil indijski veleposlanik v Sloveniji, njegova ekselenca Sarvajit Chakravarti, prireditev pa je obiskalo tudi lepo število prijateljev knjižnice. Vedremu tonu prireditve je prispevala vokalna zasedba Rozalije, veselo pa je bilo tudi druženje po prireditvi. Urška Orešnik 19 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH CANTABILE: ZA NASO IN VASO DUŠO OB PETI OBLETNICI »Čestitke vsem izvajalcem in hvala vsem, ki ste z nami praznovali. Za nas je bil to izjemen koncert, ki ga ne bomo nikoli pozabili,« po končanem koncertu ni skrival navdušenja dirigent Marjan Grdadolnik. In res so nam glasbeniki Simfoničnega orkestra Cantabile skupaj z gosti v soboto, 8. oktobra, v Večnamenski dvorani Logatec pripravili čudovit večer. Po odlično izvedeni Dvorakovi Simfoniji št. 9 se je z Verdijevo Merce, dilette ami-che predstavila mlada operna pevka Mojca Bitenc, ki se je med medicino (je tik pred koncem študija na medicinski fakulteti) in glasbo odločila za petje. Naslednji je prišel na oder operni pevec Janez Lotrič, ki ga poznajo po vsem svetu, a je pred kratkim povedal: »Bolj ko vidiš velike dežele in mesta sveta, bolj ceniš to našo deželico in bolj si želiš domov.« Doma se počuti tudi med Logatčani, ki jih je do stoječih ova-cij pripravil s Puccinijevo Nessun dorma. Skupaj z Bitenčevo pa sta pozneje gledalce dvignila na noge z arijo Lippen schweigen iz operete Vesele vdove F. Leharja. Naslednja gosta sta bila stara znanca orkestra Gal in Severa Gjurin, ki sodelujeta z njim že od leta 2013. Poleg znanih pesmi, ki sta nam jih predstavila, katerih avtor je Gal, naj omenim, da je napisal tudi Fužinski blues, ki je bil na sporedu po rednem delu koncerta. A pred tem je oder skoraj postal premajhen. Glasbenikom so se pridružili člani štirih mešanih pevskih zborov: Ado-ramus Logatec, Stanko Premrl Podnanos, Brezovica in Dr. Frančišek Lampe Črni vrh. Aleluja in O, fortuna sta bili veličasten zaključek uradnega dela programa, ki sta mu sledila še dodatka, pred koncem pa še zahvale, čestitke, rože ... in portret Marjana Grdadolnika avtorice Nine Pečar Pejd, ki so mu ga podarili člani orkestra ob 5. obletnici za profesionalno in dobrovoljno delo z njimi. Cantabile: Pet uspešnih let V Logatcu imata glasba in petje že dolgo tradicijo: tu živi in dela veliko dobrih glasbenikov, ki sodelujejo v različnih glasbenih sestavih, zato je bilo pred petimi leti vprašanje samo, kdo jih bo pridobil za igranje v simfoničnem orkestru. In kdo naj bi bil bolj primeren za to kot profesor Marjan Grdadolnik, ki je vrsto let vodil tudi Simfonični orkester Glasbene šole Logatec? Prvi nastop Simfoničnega orkestra Cantabile je bil spomladi leta 2011. Glas o novem orkestru s sodobnimi metodami dela in ustvarjanja skupne glasbe se je hitro širil med glasbeniki in ljubitelji glasbe. Prvi zasedbi so se kmalu pridružili novi člani. V njihovem programu najdemo tako skladbe klasičnih mojstrov vseh slogovnih obdobij kot tudi glasbo za film, balet in druge zvrsti umetnosti. Z orkestrom sodelujejo tudi priznani glasbeni ustvarjalci: tako je v letu 2013 orkester prvič sodeloval na vseslovenski turneji z Galom Gjurinom, letos spomladi z makedonskimi jazz glasbeniki Tavitjan Brothers ... Glas o njih je šel tudi prek meja domovine, nastopili so v sosednjih državah, pa tudi na mednarodnem festivalu Des Anches D'azur v Franciji. Že leta 2012 se je Logatčanom predstavil z Božično-novole-tnim koncertom, leto kasneje pa je z njim prišel na oder Cankarjevega doma, kjer postaja stalnica. Za konec še enkrat dirigent Marjan Grdadolnik: »Orkestru so se odprla vrata najštevilnejših odrov - letos imamo kar štiri nastope v Cankarjevem domu. To je pravi čudež, pred petimi leti si niti v sanjah nisem predstavljal, da bo tako.« Besedilo in foto: Brane Pevec 20 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH LOGAŠKI IN VRHNIŠKI LIKOVNIKI RAZMIŠLJALI O VODI Logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je 13. septembra v Galeriji Hiša sonca pripravila tematsko območno razstavo na temo Oblak-voda--zvok-kristal, ki se je je udeležilo deset avtorjev iz Logatca in z Vrhnike. Organizator je odrasle likovne ustvarjalce z razpisom povabil, da razmišljajo o tem, kar je na prvi pogled samoumevno in nas obdaja v vseh življenjskih ciklih -vodi, svoja videnja pa podajo v različnih likovnih tehnikah. Tovrstne razstave so ob pomoči strokovnih spremljevalcev tudi priložnost za poglabljanje znanja in deljenje izkušenj z drugimi. Izhodišče za razmišljanje letošnjega likovnega razpisa so bile lahko upodobitve iz umetnostne zgodovine, simbolika vodnih božanstev v različnih kulturah in mitologijah, metafizično religiozni poudarki kot tudi povsem življenjski in geografski vidiki, ki se nanašajo na varstvo okolja in varovanje vodnih virov. Z razpisano temo so se po besedah Tanje-Pine Škufca, vodje logaške izpostave JSKD, želeli navezati tudi na naziv, ki ga nosi Ljubljana v letu 2016 - Zelena prestolnica Evrope. Na razpis so se odzvali pretežno logaški likovniki - Mira in Martin Kreč, Darinka Lapajne, Franc Musec, Ljuba Mikolič, Blanka Masle, Mitja Milavec, Vesna Stra-žišar, Janez Ovsec in Romana Pirnar, ki so svoj pogled na zastavljeno tematiko podali predvsem v tehniki akrila, olja, akvarela in fotografije, na ogled pa je bilo tudi eno kiparsko delo. Na odprtju razstave je v kulturnem programu sodeloval učiteljski oktet Pa kol'k'r tol'k' z umetniškim vodjem Primožem Sarkom. Na regijsko razstavo deli Darinke Lapajne in Ljube Mikolič Likovna dela si je 30. septembra ogledala strokovna spremljevalka Ana Sluga, magistra umetnosti, in pripravila izbor za regijsko razstavo Koordinacije osrednje Slovenije, ki bo11. novembra v Zagorju ob Savi. »Izobraževanje je namenjeno konkretni podpori in spodbudi avtorjem za nadaljnje likovno izražanje. Ana Sluga je v debati z likovniki komentirala vsako delo posebej. Vsakemu je povedala, kaj konkretno je v njegovem likovnem delu dobro, kaj 'stoji' in kateri deli se ne skladajo s celoto. Razložila je, kje so pomanjkljivosti, kaj na sliki, kipu bi lahko popravil, da bi likovno delo bolj prepričljivo izražalo njegov namen. Vsakega posebej je tudi konkretno spod- budila za nadaljnje likovno izražanje,« je o pozitivnih učinkih tovrstnega izobraževanja povedala Škufca. Sluga je izbrala dve deli, in sicer kip Darinke Lapajne Življenje je nastalo v vodi ter sliko Ljube Mikolič Kapljica vode. Razstavljena dela bodo na ogled do 30. novembra, na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, pa jih bodo prenesli in razstavo vnovič odprli v KULT-U 3000 v Ljubljani. Po trenutni oceni Sluge, ki bo končno mnenje podala po vseh ogledih območnih razstav, je bila letošnja raven prispelih likovnih del na splošno precej nižja od lanske. Odziv ustvarjalcev bi lahko bil večji Po besedah Škufčeve je bil odziv na območni likovni razpis sicer pričakovan, zaradi velikega števila ustvarjalcev na tem območju pa bi lahko bil tudi večji, a kaj, ko niso vsi pripravljeni javno deliti svojih del z drugimi in biti pri tem deležni kritike: »Običajno sodelujejo tisti, ki se upajo izpostaviti, ki so dovolj odprti in sprejemljivi za realno kritiko, pripravljeni sprejemati spodbude, novo znanje, se učiti,« razmišlja Škufčeva in dodaja, da JSKD prek tematskih razpisov in razstav ponuja to možnost vsakemu, ki jo želi izkoristiti. Vsem pa, ki imajo željo po učenju in napredku, ponujajo tudi možnost daljšega izobraževanja v obliki delavnic in tečajev. Besedilo in foto: Saša Musec Čuk 21 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 IKULTURA USPESNO GOSTOVANJE ADORAMUSA V DALMACIJI Zadnji vikend septembra je bil za mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca zelo pester, saj so bili gostje na zaključnem koncertu jubilejnega 10. Festivala Epidaurus v Cavtatu. S tem so se odzvali vabilu umetniške direktorice festivala, pianistke Ivane Marije Vidovic, ki je študirala v Ljubljani in večer tudi povezovala. Za večerni koncert na prostem v prijetnem morskem vzdušju je zbor pod vodstvom Marjana Grdadolnika pripravil program Marijinih pesmi ter nekaj ljudskih in zabavnih. Zboru se je pridružil baritonist SNG Maribor Marko Mandir, in sicer s solom v Bieblovi Angelus Domini. V zaključnem festivalskem večeru z naslovom Va Pensiero se je kot prvi predstavil tudi številčni dubrovniški mešani pevski zbor Libertas, združena zbora pa sta zapela znano skladbo zbora sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco. Uspešno sodelovanje je zbudilo še željo po nadaljnjem povezovanju. Sicer pa Adoramus nadaljuje pester uvod v sezono, ki so jo pričeli že 11. septembra s koncertom v domači Cerkvi Svetega Nikolaja in nadaljevali 17. septembra na Sveti gori ob krstni izvedbi simfonične pesnitve Barve zelenega smaragda Avgusta Ipavca. Ob stoletnici začetka bojev v prvi svetovni vojni je na koncertu sodeloval Simfonični orkester RTV Slovenija, plesalci s Konser-vatorija za glasbo in balet ter znani dramski igralci. Prepletali so se glasba, beseda in ples ter opominjali na lepoto pokrajine na eni ter grozote vojne na drugi strani. Prireditev je režiral priznani režiser in ko-reograf Henrik Neubauer, orkester je vodil Marjan Grdadolnik, zbor pa je za namen tega koncerta prevzel Primož Malavašič. Koncert je odmeval še preko meja Slovenije, saj čestitke niso prihajale le naše države, ampak tudi iz sosednje Hrvaške, posnela pa ga je tudi Televizija Slovenija. Pred vrati so že novi projekti in koncerti, saj prihodnje leto Adoramus praznuje 30. obletnico delovanja. E.G. LOGASKI PEVCI KMALU MED ROJAKI V ARGENTINI Po obiskih Slovencev po vsej nekdanji skupni domovini - na Reki, v Ši-beniku, Splitu, Sarajevu, Beogradu, Skopju ... - pa tudi v Nemčiji in Avstriji se je v logaškem pevskem društvu porajala zamisel, da bi se odpravili na gostovanje tudi med argentinske Slovence. »Po naključju smo navezali stike s Slovenskim mešanim pevskim zborom iz San Justa v Buenos Airesu, ki nas je povabil, da bi ob priliki, če bo mogoče, prišli k njim na gostovanje. Medtem se je napletlo še nekaj vezi prek Logatčanov, ki žive v Argentini,« je povedal Janez Ovsec, član izvršnega odbora društva. »Tako smo bili povabljeni tudi v Hladnikov dom. In že smo stali pred odločitvijo, da se čisto zares odpravimo čez lužo k našim rojakom.« V Argentino bodo pevci odpotovali v četrtek, 27. oktobra, vrnili pa se bodo 9. novembra. Zbor šteje 45 pevcev in pevk, v celotni odpravi pa bo po Ovšče-vih besedah 50 popotnikov. Urnik v Argentini bo pester, saj bodo imeli v soboto, 29. oktobra, koncert v Hladnikovem domu, naslednji dan pa mašo in koncert v slovenski skupnosti v San Justu v Buenos Airesu. 5. novembra bodo imeli koncert in srečanje z rojaki v Bariločah, 6. novembra koncert v Slomškovem domu, v 7. novembra pa mašo in krajši koncert v Domu, na Pristavi v Buenos Airesu. Načrtujejo še srečanje na konzularnem predstavništvu, pa tudi ogled veličastnih slapov v Igvazu. Gostitelje bodo seveda povabili, naj jih obiščejo v Logatcu in na Vrhniki, da jim razkažejo domače zanimivosti in Notranjsko. Blanka Markovič Kocen 22 LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ST. 10 KULTURAH PREMIŠLJENI SVET BARV PREGLEDNA RAZSTAVA DEL LJUDMILE DOLENEC Društvo likovnikov Logatec skrbi za redno predstavitev del svojih članov, gostov in povabljencev. Člani niso le Logatčani, gostje niso le ljubiteljski likovniki in povabljenci niso le Slovenci. Ta »širina« daje možnost soočanja in primerjave dojemanja sveta, kar pestrost likovnega dogodka povzdigne na vznemirljivo raven. Tokrat nam je Društvo ponudilo na ogled pregledno razstavo del Ljudmile Dolenec iz Horjula, ki je s tem pregledom pokazala, da se je sprva lotila ustvarjanja plašno in previdno, dokler ni dosegla raven, ki ji omogoča raznolikost motivov, v nekaterih primerih celo ponuja abstraktnost. Kot je menila likovna kritičarka Anama-rija Stibilj Šajn, so njena dela »rezultat odgovornega, študijsko poglobljenega in osebno-raziskovalnega likovnega delovanja«. Pregledna razstava nam je ponudila figuraliko, krajino in tihožitja, ki so vsak v svoji »vsebini« tudi umetniško raznolika. Če je krajina še »všečna«, torej barvno in oblikovno prijetna, so »portreti« živali že ekspresionistični in barvno bolj ustrezajo karakterju živali. Tihožitja so osebnoizpo-vedna in v akvarelu dosegajo dovršenost v izrazu. Seveda ne vsa, zagotovo so najučinkovitejša v akvarelni tehniki. Avtorica je deset let obiskovala slikarsko šolo Skenderja Bajrovica, od leta 2008 naprej pa je napredovala v akvarelu pri Petru Lazarevicu, Logatcu že znanem »učitelju« in mentorju. Kot je menila Anamarija Stibilj Šajn je avtoportret, ki ga objavljamo ob zapisu, izraz komunikacije med objekti opazovanja in slikanja, likovnim delom in gledalcem. iS ¡g Odprtje sta spremljala kontrabasist Gregor Rus in na klavirju Natalija Rus z »barvno« ¿s prav tako ustreznim sporedom popularnih g skladb. I KRAS STO LET IDRIJSKE ŽELEZNICE Med 1. in 20. septembrom leta 1916 so zgradili 12 kilometrov dolg odsek ozkotirne železniške proge od Godoviča do Idrije. Na tej razdalji se je proga spustila za skoraj 300 višinskih metrov. Od že obstoječe ozkotirne železnice proti Črnemu vrhu se je idrijski krak odcepil v Cestni-kovi rajdi, to je takoj za predorom na cesti Godovič - Črni vrh. Prve tri kilometre so bili tiri položeni kar po t. i. »Francoski cesti«, naprej pa je bila napravljena nova trasa, ki se je nad Zalo polagoma spuščala preko številnih nasipov in usekov do vrha Ključev nad Podrotejo oziroma Divjim jezerom. Tu je obstoječo cesto prečkala preko mostu in zavila proti Idrijski Beli. Sledi razmeroma nezahteven teren, potem pa je bilo treba zgraditi 25 metrov dolg predor in takoj nato podobno dolgo galerijo. jirfTBH f ■ ^ ■ ■ ¿¿MM Severni portal predora normalnotirne železnice pod Čevci sredi Logatca. Severno od tu je bila velika vojaška pretovorna železniška postaja. Predor je bil zgrajen pred stotimi leti. Še danes je prehoden, le nekoliko zanemarjen. Nad Strugom je bil prvotno t. i. »veksel« - vodoraven, nekaj deset metrov dolg odsek, kjer so vlakci spremenili smer vožnje. Kasneje, tik pred »Čudežem pri Kobaridu«, so tu napravili pol-krožen lesen most in s tem znatno povečali prepustnost proge. Sledi verjetno najbolj slikovit odsek proge, kjer je ta vsekana v mestoma navpične stene nad Idrijco. Cesto med Idrijsko Belo in Idrijo je dosegla dober kilometer nad Divjim jezerom. Od tu naprej do mesta je bila zopet položena kar po cesti. Do Spodnje Trebuše je bila železnica podaljšana čez leto dni. Pri gradnji je sodelovalo več tisoč pretežno ruskih ujetnikov in prav toliko konj. Proga je bila kmalu po prvi svetovni vojni opuščena. Traso proge se še danes lepo sledi, nekaj težav pa je povzročil zadnji žled. Edini nekoliko težje prehodni del je pod podrto oziroma neobstoječo galerijo, kjer je potrebnih nekaj plezalnih spretnosti; neprehodnih je le nekaj sto metrov trase nad mestom, kjer se je proga spustila na cesto ob Idrijci pod Pevcem. A. Lajovic 23 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH IZ DROBCEV LAHKO NASTANE VELIKA ZGODBA Logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je letošnjo delavnico za mlade literate zastavila nekoliko drugače. Tokrat so v svojo sredo povabili Lelo B. Nja-tin, pisateljico in članico Društva slovenskih pisateljev, ki že več let izvaja program Povabimo besedo. Znotraj njega so z osnovnošolci vseh treh logaških šol in njihovimi mentoricami izpeljali delavnico Vse veliko je sestavljeno iz majhnega. Druženje s pisateljico se je v Galeriji Hiša sonca odvijalo 6. septembra, namenjeno pa je bilo učencem zadnje triade. »Rdečo nit delavnice smo potegnili iz Leline knjige Zakaj je babica jezna, ki jo je pisateljica tudi kratko predstavila. Govori o demenci, o izgubi spomina in o občutjih, ki so povezana s to boleznijo, pa tudi s spremljajočimi težavami, s katerimi se srečujejo vsi vpleteni,« je povedala Tanja-Pina Škufca, vodja logaške izpostave JSKD. Iz medosebnih odnosov je bila izpeljana tema razpisa, pri čemer je v ospredju obnavljanje drobcev, ostankov spomina, kar je bilo v delavnici motivacijska podlaga za sestavljanje novih zgodb. Po tem ko je Njatinova predstavila svoj poklic in svoje pisateljsko delo, je udeležence ob spominjanju na njihove počitnice uvedla v temo. Poudarila je ključne dejavnike, ki vplivajo na naše doživljanje in spominjanje - potovanja, počutje, okolje, predmeti. Sodelujoči so zapisali prvo besedo, ki jim je prišla na misel ob spominu na počitnice. Tej so dodali še tri pomembne besede, ki poudarijo spomin na njihov dogodek. Ob prebiranju zapisanega so skupaj ugotavljali, da lahko iz teh besed vsak razbere drugačen vtis, dogodek, kot se je v resnici zgodil avtorju zapisanih besed, otroke pa je uvedla tudi v razumevanje tega, kako deluje naš spomin in kako iz drobcev, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju, nastaja večja celota, kako iz majhnega zraste veliko. V decembru bo izšel literarni zbornik z najboljšimi prispevki Tako kot prejšnja leta je delavnica tudi tokrat povezana z literarnim natečajem, ki se je zaključil 29. septembra: »Sprva smo delavnico pripravljali ob zaključku razpisa, potem ko smo že prejeli prispevke učencev, kasneje pa smo jo namenoma prestavili na začetek, kot uvodno motivacijo za pisanje. Ta način se nam je pokazal bolj smiseln, saj tako učenci in mentorice dobijo boljšo motivacijo in več idej, kako se lotiti dela, posledično pa dobimo tudi kvalitetnejše prispevke,« je še povedala Škufčeva. Do konca oktobra bo znano, katere prispevke je Njatinova izbrala za objavo v literarnem zborniku, ki bo v sodelovanju s Knjižnico Logatec predstavljen 2. decembra, na predvečer kulturnega praznika »Ta veseli dan kulture«. Škufčeva je prepričana, da je tako obliko sodelovanja šol v literarnih razpisih in delavnicah vredno ohranjati. Poleg tega so na skladu odprti za mnenja in pobude po vključevanju še drugih partnerjev, povezovanju in izboljševanju izkušnje sodelovanja, z veseljem pa bodo sprejeli tudi vsa mnenja, povratne informacije, predloge in nove ideje. Saša Musec Čuk POVABILO k sodelovanju pri nastanku zadnje različice knjige o ameriškem bombniku 41-29244, ki je 1944 strmoglavil v Blekovskih gmajnah Pred zaključkom zadnje različice knjige o ameriškem bombniku Liberator B-24 s št. 41-29244, ki je strmoglavil v Blekovskih gmajnah, vabim k sodelovanju vse občane, ki bi radi v tej knjigi objavili fotografije večjih kosov, naprav ali delov tega letala. Vašo željo po objavi fotografije mi, prosim, sporočite do najpozneje 30. oktobra 2016 na naslov raulsemenic@yahoo.com ali na 051 353 916. Raul Semenič OBLIKOVANJE - SITOTISK - TAMPOTISK mob.: 041 717 640 mob.: 031 795 438 info@embalazar.si www.embalazar.si OBLIKOVANJE IN TISK Vse na enem mestu! / / •/ / # / # Hitro in ugodno! ^ 4° i # ^ A* FOTOKOPIRANJE 24 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH JAVNI SPOMENIKI NA LOGAŠKEM (1. DEL) Namen spomenikov je ohranjanje spomina na pomembne osebe ali dogodke, javni spomeniki pa so načeloma tisti, ki so postavljeni na vsakomur dostopnih javnih površinah, na primer na trgu, polju ali travniku, sredi vasi, v gozdu, na pokopališču itd., in sicer s privoljenjem oblasti, saj se nasprotnikom le-te spomenikov ne postavlja, že obstoječe se večkrat odstranjuje ali uničuje, kar poznamo tako iz daljne kot polpretekle zgodovine. Javni spomeniki so lahko arhitektonski (piramida, obelisk, steber, stela, slop, slavolok itd.) ali kiparski, npr. stoječa ali sedeča figura, skupina figur, portretno po-prsje, herma, konjenik, abstraktne forme ... Pomembna je seveda tudi njihova urbanistična umestitev, nenazadnje pa njihovo redno vzdrževanje, kjer se večkrat zalomi; ko mine začetno navdušenje ob odkrivanju ali praznovanju obletnic, jih prav hitro lahko zaznamuje v oči bodeča zanemarjenost. Obrobno področje so spominske plošče, vzidane na arhitekturo (hišo, cerkev, itd.). Spomeniki - od vladarjev do znanstvenikov Vse do poznega 18. stoletja so bili spomeniki domena vladajočega sloja, v 19. stoletju pa se je z družbenimi spremembami in prebujajočo se narodno zavestjo pojem v Evropi, po svetu in pri nas demokrati-ziral, kar je sprožilo poplavo javnih spomenikov, v naši deželi seveda s časovnim zamikom in v skromnejšem obsegu. Niso bili več vezani le na dinastične, knežje in cerkvene dostojanstvenike, temveč so bili postavljeni tudi v čast znanstvenikom, umetnikom in drugim pomembnim osebam, poleg teh so nastajali tudi nacionalni historistični spomeniki. Prvi javni figuralni spomenik enega svojih pomembnih mož smo Slovenci dobili leta 1889 v Ljubljani, posvečen je pesniku Valentinu Vodniku in je delo kiparja Alojza Gangla. Na nekdanjem trgu Franca Jožefa na Če-vicah (zdaj park pri križišču Tržaške in Rovtarske ceste ter Tovarniške ulice) so po končani napeljavi logaškega vodovoda konec 19. stoletja postavili litoželezen vodnjak s kipom nimfe na vrhu. Vodnjak ima spominski pomen, daroval ga je izvajalec del, dunajsko podjetje Wagenführer. Povsem identičen je vodnjaku v parku v Šmarjeških Toplicah. Piramidast podstavek kvadratnega tlorisa ima v spodnjem delu dve dekorativni konzoli z ovalnima školjkama, v kateri je skozi pipi v gobcih levjih glav tekla voda. Levje glave se ponovijo na vseh štirih straneh z bogato cvetlično in listno orna-mentiko okrašenega podstavka, ki ga kronajo volutasti zatrepi z akantovjem. Na vrhu stoji na nizkem okroglem podstavku kip nimfe v kontrapostu, posnetek antične skulpture. Železni vodnjaki, tudi logaški, z Blanskega na Češkem Zbirateljstvo replik starogrških in rimskih kipov, kamnitih ali odlitih v kovino, je bilo v 19. stoletju v velikih mestih in med bogatimi ljudmi izredno priljubljeno. Mladenka ima roki dvignjeni visoko nad glavo in z njima drži amforo, ki jo nosi na desni rami. Razvihrana draperija njene tunike je prepasana tik pod prsmi in se v »mokrih« gubah lepi na telo ter ga tako bolj razkriva kakor zakriva, leva dojka je povsem odkrita, predel dimelj pa pokriva večji vozel. Zaradi takega »nespodobnega« videza je bil sedanji šmarješki vodnjak odstranjen s svoje prvotne lokacije na novomeški tržnici in presta- 25 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 vljen v zdravilišče. Enaka kipa srečamo še na vodnjakih na Vrhniki in na dvorišču gradu v Črnomlju v Beli krajini, le da je skulptura pri obeh postavljena na drugačen podstavek: spodnji del je kvadrast (pri črnomaljskem prav tako s polkrožno skodelo), zgornji s pipo pa je zvonasto oblikovan, sledi čaša, ki služi kot podstavek za banjasto skodelo. Doslej je veljalo, da so bili ti vodnjaki uliti v neki avstrijski livarni. Vendar pregled gradiva pokaže, da so v Avstriji litoželezni vodnjaki razmeroma redki (oz. da njihov proizvajalec ni bil iz domačih krajev), nasprotno pa je z njimi bogata Češka. Eno od mest, ki so se v livarstvu najbolj proslavila, je Blansko (nem. Blanz) ob reki Svitavi na Moravskem, nekaj kilometrov severno od Brna. Blansko ima bogato zgodovino, tesno povezano z železom in produkcijo umetniških odlitkov, ki so jih izvažali po celotni habsburški monarhiji. Obsežna proizvodnja se je začela konec 17. stoletja na pobudo plemiške družine Gellhorn in dosegla zenit v 19. stoletju s prihodom odličnega kemika in metalurga Karla von Reichenbacha iz Stuttgarta, ki je mesto postavil na zemljevid evropskega železarstva, kvantiteta in kvaliteta figuralnih železnih odlitkov iz Blanskega pa sta bili brez konkurence v avstrijskem imperiju. V renesančni grajski stavbi v Blanskem domuje muzej s stalno zbirko umetniških odlitkov, sredi grajskega dvorišča pa stoji vodnjak s kipom nimfe, identičen vrhniškemu in podoben črnomaljskemu. KULTURAH Na glavnem mestnem trgu (Wanklovo namesti), ki je ves okrašen s skulpturami (odlitki) iz 19. stoletja, prav tako stoji kip nimfe z amforo, enak nimfi na logaškem vodnjaku ali pač vsem omenjenim primerkom. Železni vodnjaki v Logatcu, Šmarjeških Toplicah, Črnomlju in na Vrhniki so bili uliti v Salmovi livarni v Blanskem v 2. polovici 19. stoletja, tako kot veliko drugih (ponekod ohranjeni fragmentarno), ki še danes krasijo mesta in kraje na Češkem (Uherske Hradište, Moravska Ostrava, Perna), Poljskem (Myslenice, t. i. Fontanna Tereska), Madarskem (Ki-skunfelegyhaza), v Bolgariji (Razgrad, t i. Momina Chesma) in drugje.1 Spomeniki padlim V poznih dvajsetih letih minulega stoletja so po vsej Sloveniji začeli postavljati spomenike padlim v 1. svetovni vojni. Na Logaškem so imele njihovo vlogo kapelice. V Dolnjem Logatcu je bila kapelica zaprtega tipa iz leta 1922, posvečena sv. Jožefu, na željo župana Gabrijela Oblaka (*1895, f1961) leta 1928 preoblikovana v spominsko kapelo padlim domačinom, njegov sin Ciril je pod Plečnikovim mentorstvom naredil načrt za povečavo v obliki arkadnega hodnika in pitnik z napisom »Ne pozabite!« na podstavku, kipar in medaljer Stane Dremelj (*1906, f1992) pa je za fasadni zatrep izdelal medaljon z reliefom sv. Boštjana (1931). V to skupino sodita še modernistični kapelici v Rovtarskih Žibršah (začetek gradnje 1940, dokončana 1944; od 1993 posvečena tudi žrtvam 2. svetovne vojne) in v Rovtah. Slednja je posvečena žrtvam 1. in 2. svetovne vojne. Zgrajena je bila leta 1944 po načrtih likovno nadarjenega duhovnika Jožefa Kapusa, ki je bil 1943 imenovan za župnijskega upravitelja v Godoviču in je prebival v Hotedršici, v začetku maja 1945 pa se je umaknil na Koroško in nato odšel v Kansas v ZDA, kjer je 1962. umrl. Na 1. svetovno vojno se navezuje še spomenik Na Vodicah na Kalcah, posvečen ruskim vojnim ujetnikom; postavljen je bil 1 Gl. Sebastian Wojcik-Jackowski, Tereska jest czeska (http://www.gazeta.myslenice.pl/serwis/ archiwum/2012/31/Tereska-jest-czeska.html, stanje oktober 2016); Franci Horvat, Sto vodnjakov na Slovenskem, Ljubljana 2005. Za prijazno posredovanje fotografij in gradiva iz kataloga Muzeum Blanenska se zahvaljujem kustosu muzeja v Blanskem Milanu Koudelki. leta 1982 po načrtu arh. Jožeta Koščaka in sledi tradicionalni piramidalni shemi. Posebno mesto pripada kvalitetni plastiki nekaterih nagrobnih spomenikov iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, vendar le-ti kljub javnosti pokopališkega prostora seveda nimajo javnega značaja. Na pokopališču v Gornjem Logatcu izpostavimo spomenika družine Gostiša, v Dolnjem pa spomenik družine De Gleria, za katerega je Stane Dremelj leta 1937 iz peščenjaka izklesal kip Device Marije (sig. in dat.), na spomeniku družine Jenčič-Hammerlitz-Erker pa je njegov bakren medaljon z avtoportretom (1940); na Vrhniki rojeni Dremelj je bil poročen z Logatčanko Milico Hammerlitz in je takrat občasno živel v Logatcu, kjer je tudi pokopan. Arhitekturne plastike, ki po definiciji poleg dekorativnosti izraža ter poudarja pomen in namen stavbe, na Logaškem ni; včasih je pročelje Narodnega doma (prvotni sokolski dom, zgrajen 1923) krasil velik betonski kip sokola, odlit v Oblakovi tovarni, vendar je bil ob italijanski zasedbi Logatca odstranjen. Simona Kermavnar Fotografsko gradivo Blansko, Wanklovo namesti, Nimfa (fragment nekdanjega vodnjaka) 26 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 KULTURAH ZGODOVINA OS TABOR LOGATEC PO 2. SVETOVNI VOJNI V prvem desetletju po 2. svetovni vojni so bili šolski koncepti najprej pod močnim vplivom sovjetske pedagogike, pozneje je postalo šolstvo del prizadevanj za razvoj socialističnega samoupravnega sistema. Glavni namen mnogih šolskih reform in novosti sta bila uveljavitev enotne osemrazredne obvezne šole (1958) in poudarjanje produkcijske vloge šole. 11. junija 1946 je v Jugoslaviji začel veljati prvi zakon, imenovan Temeljni zakon o sedemletnem obveznem šolanju. Predvideval je, da so šoloobvezni otroci zajeti v štiri razrede osnovne šole in tri razrede višje osnovne šole ali nižje gimnazije. Takoj po osvoboditvi maja 1945 je bila šola v Gornjem Logatcu nekaj časa namenjena za vojaške potrebe, jeseni 1945 pa se je tudi v njej začel pouk. Šola je bila štiriletna, nastanjena je bila v stari stavbi. V šolskem letu 1945/46 je šola postala petrazrednica. Velik udarec je doživela leta 1947, ko je iz ministrstva za prosveto prišel odlok o oddelkih na osnovnih šolah. Šola je iz petrazrednice spet postala štirirazre-dnica, zaradi česar je bil ukinjen en oddelek. (Matičič, 2004) V naslednjih letih je potekalo aktivno pogozdovanje na Taboru in Velikih Bukvah. Učiteljica Zalka Korenč je drugi in tretji razred začela poučevati leta 1954. Dopoldne je poučevala 17 učencev iz 3., popoldne pa 22 učencev iz 2. razreda. Na začetku ni bilo lahko. V tem obdobju so ji najbolj ostali v spominu učenci sami. Bili so izredno mirni in spoštljivi. Vsi so govorili tiho, z njo vred, kot da bi se bali drug drugega. Malice so bile skromne, najpogosteje je bilo mleko v prahu, marmelada, sir v konzervah, vendar se učenci niso nikoli pritoževali. Generacije otrok, ki so obiskovale pouk nekaj let po vojni, so bile za marsikaj prikrajšane. Primanjkovalo je vsega, od hrane do oblek in čevljev. Podaljšanega bivanja ni bilo v takšni obliki kot danes. Učenci so po pouku odšli domov. Učila so bila skromna, pa vendarle so imeli na razpolago kar precej stenskih slik domačih živali, veliko stoječe računalo in geometrijsko orodje. Vsak dan je bilo treba pripraviti veliko učnega materiala, da pouk ni bil dolgočasen in suhoparen. Pri matematiki so si učitelji pomagali z različnimi, doma narejenimi ponazorili, kot so paličice, kartončki, škatlice. Berilo in računica sta bila edina učbenika. Velik poudarek je bil na lepopisju. Razrede so ogrevali z drvmi. V vsaki učilnici je bila peč, poleg pa je bil nameščen zaboj za drva. Pozimi je morala snažilka prihajati zelo zgodaj v šolo, da je zakurila peči in je bilo že toplo, ko se je pričel pouk. V učilnicah, kjer je potekal pouk še popoldne, pa se skorajda ni več kurilo, zato jih je proti koncu pouka že pošteno zeblo. V celodnevni šoli se učiteljica Korenčeva ni počutila najbolje. Dnevi so ji bili dolgi, bilo je zelo utrudljivo tako za učence kot zanjo. Misli, da je dandanes veliko težje vzdrževati disciplino in motivirati učence pri pouku. Da je učitelj res lahko kos tem zahtevam, mora biti strokovnjak na svojem področju, biti mora dober pedagog, imeti veliko mero potrpežljivosti in predvsem mora imeti otroke rad. Mag. Zarja Trček Ob zaključku šolskega leta 1951, 3. razred (Last: M. Vidmar) V tem letu je na šoli delovala tudi mlečna kuhinja, za obrok so dobili mleko in namazan kruh. 27 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 IPOLITIKA OBČINSKI SVET: O SOFINANCIRANJU MLADINSKIH PROJEKTOV NOVEMBRA Logaški svetniki so na oktobrski seji med drugim obravnavali predlog Pravilnika o sofinanciranju mladinskih projektov, ki so v občini v javnem interesu, vendar so odločitev o tem preložili na naslednjo sejo. Prav tako bodo vnovič pretehtali predlog resolucije o programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sprejeli pa so spremembe in dopolnitve odloka o prometni ureditvi ter se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna za letošnje prvo polletje. Svetniki so se uvodoma seznanili z odstopom Mirana Obreze, Naša Notranjska, in za nadomestno svetnico potrdili Jerco Korče, obenem tudi predsednico novoustanovljenega oziroma vnovič obujenega Mladinskega sveta. Gre za kolegijski organ, ki predstavlja krovno organizacijo mladine v občini in za katerega je velik interes tudi med starši in učitelji. Ker je lokalna skupnost zakonsko dolžna vključevati mladinski vidik v svoje strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade, ter izvajati finančno podporo mladinskim programom in programom za mlade, so svetniki sicer obravnavali predlog pravilnika o financiranju mladinskih projektov, zaradi številnih pomislekov pa so se odločili, da ga bodo dopolnili in o njem odločali na prihodnji seji. So pa svetniki v prvi obravnavi sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o prometni ureditvi v občini, s katerim naj bi predvsem racionalizirali in povečali učinkovitost postopkov v zvezi s prometnimi ureditvami v občini. Po besedah občinskega inšpektorja www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com | ZDRAVO izbrano iz kataloga ugodnosti fVobjem jesenskim radostim. Jureta Plečnika naj bi z odlokom skrajšali administrativne postopke, omogočili sprejemanje strokovnih odločitev in možnost hitrega odziva na napačne odločitve. Čeprav so nekateri svetniki predlogu očitali, da zapostavlja mnenje krajevnih skupnosti, so ga na koncu v prvi obravnavi sprejeli, s čimer so - tako podžupan Boris Hodnik - izkazali zaupanje v občinsko upravo. Nič nas ne sme presenetiti S predlogom resolucije o programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Logatec do leta 2022 naj bi v naslednjem šestletnem obdobju usmerili delo, vlaganja in politiko k trajnostnemu razvoju, da bodo občani pripravljeni na morebitne naravne in druge večje nesreče. Po besedah Damjana Baruta, višjega svetovalca za civilno zaščito, ki je obsežen dokument pripravil, je namreč pripravljenost v zadnjem času na najnižji stopnji od osamosvojitve. Logaški občinski svet se je ob koncu seznanil še s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju, iz katerega je med drugim razvidno, da Občina Logatec nima zapadlih obveznosti do dobaviteljev, realiziranih je 36 odstotkov prihodkov in 32 odstotkov odhodkov, proračunski primanjkljaj znaša 1,4 milijona, tekoči presežek pa 1,8 milijona evrov. Občina je v polletnem obdobju zaključila nekaj večjih investicij, in sicer izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Lazah ter vodovoda na Vrhu Sv. treh Kraljev, hodnik za pešce na Martinj Hribu, postavitev obeležja Vojna za Slovenijo leto 1991 in obnovo OŠ Rovte. Blanka Markovič Kocen EKO PROPOLIS PRŠILO ZA OTROKE, LEKARNA LJUBLJANA 20 ml redna cena: 6,45 € cena s Kartico zvestobe 5,16 € + Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. OMEGA 3 1000 MG, LEKARNA LJUBLJANA 60 mehkih kapsul redna cena: 14,26 € cena s Kartico zvestobe 11,41 € + Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. EUCERIN Q10 ACTIVE DNEVNA KREMA 50 ml redna cena 20,48 € cena s Kartico zvestobe 16,38 + ALTO POU, LOSJON PROTI UŠEM IN GNIDAM 100 ml redna cena 10,90 € cena s Kartico zvestobe Ei [ä Ä 8,18 e 4 Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na 080 71 17! Cene s popustom iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 8. 9. do 7. 11. 2016 oziroma do prodaje zalog. lNeebbIB 28 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 MED NAMII ČE ŽELIMO VEDETI, KAM GREMO, MORAMO NAJPREJ UGOTOVITI, KJE SMO V Logatcu je vnovič začel aktivno delovati Mladinski svet, ki v naši občini zastopa interese mladih. 19. avgusta so na letnem zboru predstavniki organizacij članic za svojo novo predsednico izvolili Jerco Korče. Ker bo poleg vodenja MS prevzela tudi mesto občinskega svetnika Mirana Obreze, ki je odstopil, sem ji postavila nekaj vprašanj, na katera mi je z veseljem odgovorila. Jerca, si nova predsednica Mladinskega sveta, vendar pa to ni tvoja prva funkcija. V preteklosti si že bila predsednica Kluba logaških študentov, zato dobro poznaš področje mladih in njihovo problematiko. Zanima me, kaj mladi v Logatcu najbolj potrebujejo oziroma česa si najbolj želijo? Osebno nisem in ne želim biti tista, ki bi govorila v imenu množice mladih v Logatcu, zato je občina pripravila anketo, ki bo prvi pokazatelj tega, kje smo. V naslednji fazi pa si želim priprave več analiz stanja. Če želimo ugotoviti, kam gremo, je treba najprej vedeti, kje smo. Želim si, da mi čez eno leto postavite enako vprašanje in bom nanj lahko odgovorila konkretno. Če se postavim v vlogo nekdanje predsednice KLŠ-ja, lahko rečem, daje velik problem v Logatcu pomanjkanje primernih prostorov za izvajanje prireditev (koncertov, kulturnih prireditev, izobraževanj ... ). Vendar je KLŠ le en segment mladine. Mladinski svet pa je organ, ki pokriva vse mlade do 29 let in se ukvaija z vsemi osnovnimi nivoji njihove problematike: stanovanja, zaposlovanje, informiranje, participacija... Kako poteka delo v Mladinskem svetu in kaj bodo tvoje prednostne naloge pri opravljanju funkcije predsednice? Prioritete v prvem letu delovanja so predvsem birokratske narave. Najprej je treba pravno vzpostaviti MS, določiti pravilnike delovanja, pregledati nacionalne dokumente ter dokumente EU za področje mladine. Zavedam se, da bomo čez leto dni težko govorili o izvedenih projektih in učinkih ustanovitve MS Logatec. Prvo leto bo namenjeno predvsem postavitvi temeljev za delovanje MS. Želja pa je čimprej preiti k uresničevanju konkretnih zadev. Občina pripravlja novo strategijo na področju dela z mladimi. Kakšne spremembe se pripravljajo? Priprava dolgoročnega dokumenta za področje mladine je nujna. Želim si, da bo to dokument, ki ga bomo pripravili mladi za mlade v sodelovanju s strokovno podporo občine ter politično podporo občinskega sveta in župana. Znotraj MS-ja niti ne govorimo o spremembah, ampak bolj o vizijah, idejah ter konkretnih ukrepih za izboljšanje položaja mladih v lokalni skupnosti ter za zagotavljanje spodbudnega okolja za mlade na vseh ključnih nivojih: izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjska problematika, mobilnost, zdravje, prosti čas, druž-benokulturne dejavnosti ter mladinsko organiziranje, informiranje mladih ter povečana participacija mladih znotraj lokalne skupnosti. •' osebni arhiv V času, ko si bila predsednica KLŠ-ja, je potekal referendum o ustanovitvi Javnega zavoda za šport, kulturo, mladino in turizem Logatec. Zakaj ste študentje takrat tako močno nasprotovali ustanovitvi Javnega zavoda? Nasprotovali smo predvsem obliki, načinu in namenu oblikovanja zavoda. V argumentih smo vedno poudarjali, da javni zavod ni slaba zadeva, vendar nikakor ne v taki obliki kot so jo predlagali. Klub logaških študentov je v tistem času podajal vprašanja, predloge in pripombe, ki so nažalost naletele na zaprta vrata. Ignoranca pa je vedno bila in bo sprožitelj upora med mladimi. V času referenduma si se kot predsednica študentov močno izpostavila. Ali si imela kdaj kasneje zaradi tega težave? Prej kot težave sem pridobila izkušnje. Izkušnje v tem smislu, da sem v obdobju priprave referenduma prebrala veliko gradiva o dobrih ureditvah, da sem se priučila veščin argumentacije, spoznala ogromno od-prtili in zanimivih ljudi, da sem se pričela aktivno zanimati za politiko in razmišljati o družbenih spremembah. Predvsem pa sem ponotranjila pomen širšega dialoga in ugotovila kako zelo je pomembno, da se znamo poslušati, pogovarjati in iskati rešitve, ki bodo v prid vsem. Si tudi nova svetnica v občinskem svetu, saj si nadomestila svetnika Mirana Obrezo, ki je odstopil. Kakšno politiko boš zagovarjala v občinskem svetu in kateri so po tvojem mnenju prednostni projekti v občini? Miran Obreza je bil po mojem mnenju glas dobre konstruktivne opozicije, ki argumentirano opozaija na probleme in pomanjkljivosti. Osebno si želim nadaljevati njegovo konstruktivno in argumentirano držo. Želela bi, da bi se v občini začeli premiki v smer vsebine in ne samo v smer infrastrukture. Kar se tiče prednostnih projektov, pa so stvar koalicijskega programa Naša Notranjska (katere svetnica sem) pa sedi v opozicijskih klopeh. V zadnjem času so po vsej Evropi postale zelo močne civilne iniciative, ki nasprotujejo TIPP in CETA sporazumu. Lokalne oblasti so že v 2036 mestih in občinah (med njimi so tudi Barcelona, Dunaj, od naših pa Celje in Maribor) razglasili TIPP FREE ZONE oziroma območja, kjer omenjeni sporazumi ne veljajo. Je to tematika, ki se tiče mladih? Ali bi kot svetnica podprla takšno pobudo v naši občini? Vsekakor je to in še marsikaj drugega tematika, ki se še kako tiče mladih. V globalizirani Evropi se moramo do tovrstnih zadev opredeljevati na državni ravni. Je pa res, da lahko lokalne skupnosti izvajamo določen pritisk na višje ravni. Na deklerativni in simbolni ravni podpiram, da se tudi občine uprejo vsem škodljivim sporazumom znotraj EU. Nina Jerina LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 29 IMED NAMI JA, KJE SEM ŽE OSTALA!? Komaj bi človek pomislil, da je - odkar so se odprla vrata v logaški Dom starejših v Grapovč-niku - preteklo reci in piši polnih 15 let. Kolikero varovancev, kolikero usod, ko-likero razpoloženj, kolikero občutij se je zvrstilo v Domu. Vsem varovancem pa so stregli ljudje z obiljem znanja, vedenja in požrtvovalne občutljivosti. O vsem tem in o skrbi, ki jo za dostojanstvenost varovancev Doma namenjajo odprta srca skozi petnajstletje, sta 5. oktobra v svojih nastopih pred polno dvorano Narodnega doma spregovorila direktorica Doma starejših Helena Primc Kalan in logaški župan Berto Menard. Nagovora sta veljala osrednjemu dogodku ob petnajstletnici Doma starejših in vsega bitja in žitja v njem, skratka, veljala sta za uvodni pozdrav gledališki predstavi Kje sem ostala. Gre za predstavo z izjemno nazorno interpretacijo, umeščeno v učinkovito scensko realizacijo, ki na poseben način nagovarja gledalce za razumevajoče spoznavanje demence in njene umestitve v resnični svet. Tako se scenarij, dialogi in dramaturgija pretehtano izigravajo od začetne scene, v kateri zaslutimo materin miselni zdrs, prek stopnjevanih dramatičnih in naravno pretresljivih premis, ki se ne dotikajo le obeh izvrstnih interpretov, pač pa sežejo do srčnosti gledalstva. Temeljna upodobitev predstave slika demenco matere, vdove Jule (Marinka Štern), za katero skrbi sin Peter (Iztok Drabik Jug) vse naporneje, kolikor bolj napreduje materina starostna demenca. Jula se srečuje s spomini v vse bolj bledeči vsakdanjosti. Zgodbe iz preteklosti začenja živo razpredati, a jih nikoli ne dokonča. Bolj ko prepričuje sebe in sina, kako je z njo vse v redu in kako se je vse zarotilo zoper njo, toliko bolj Mama Jula se pripravlja na »potrebo« mimo WC školjke. se izgublja v svoji umski nemoči. Videnje vsakdanjosti presega njene razpoznavnostne zmožnosti, zato ne zna skuhati kave, podzavestno zaklepa sina pred vhodnimi vrati, straniščne potrebe opravlja mimo školjke na fotelju, kliče moža, ki je že zdavnaj pokojni, sina ne prepoznava ali pa ga prepričuje, da je mrtva ... Absurdnim situacijam, ki se tako rekoč nadrealistično vrstijo od dramatičnosti prek zaskrbljenosti in komičnosti do grotesknosti, kar še posebej podpira domiselna medijska medigra, sledi gledalec z vznemirjenostjo, zaskrbljenostjo, pretresljivostjo -vse do najgloblje čutečega usmiljenja. Tako se pred gledalci razkriva zgodba o odnosu, ki ostaja, in spominu, ki odhaja, kot pravijo ustvarjalci te gledališko izjemno vznemirljive predstave. Namreč, realnost se skozi bolezenska stanja spreminja v iracionalnost, prekriva se podoba stvarstva v zrcalnost videnja z domiselno zastavljenimi projekcijami, ki pomagajo k intenzivnosti in pretresljivosti dogajanja med razumnostjo sina, ki ostaja v odnosu, in v materinem spominjanju, ki odhaja v zmedeno pozabo in se stopnjuje iz sekvence v sekvenco do norostne onemoglosti. V vsem tem svet ostaja, le podobe se v materini demenci spreobračajo in prevzemajo podobo drugega sveta. In kaj reči o ustvarjalcih predstave? Najprej o obeh igralcih: bila sta do nadrobnosti uigrana, prepričljiva v še tako prefinjenih ali bravuro-znih situacijah. Igra je bila čista in psihološko preudarna brez cenene teatralike. Rahlo prednost pa si je priigrala igralka Šternova tudi z jasno dikcijo. Uprizoritev je izšla iz ustvarjalnega koncepta režiserke Nine Šorak in drama-turginje Urše Adamič; obe sta skupaj z interpretoma dramskega besedila zasnovali nadvse domiselne, zgovorne in učinkovite dialoge s silno dramatično napetostjo in dinamično izpeljano mizansceno. Predstavo so sugesti-bilno dopolnili še: z video projekcijami Pila Rusjan, s scenografijo Aleksander Vujovič, z lučjo Janko Oven, s strokovno pomočjo Vid V. Vodušek, z oblikovanjem pa Nina Arko. Gledališkim ustvarjalcem je s predstavo Kje sem ostala nedvomno uspelo umestiti gledalce v gledljivo raziskavo demence, te neprijetne bolezni, ki je nerazdružljivo in neozdravljivo vraščena v življenje, ki je najbolj naše. Marcel Štefančič ZDRAVICA JE VELJALA ČASTITLJI V cerkvi sv. Mihaela v Rovtah sta se 8. oktobra 1950 drug drugemu življenjsko zaobljubila Gabr la-Jelka in Karel-Korl - Žejnova »raz« Tral Namreč - usoda jima je bila pred 66. leti nenavadno in naklonjeno prijazna: najprej jima je dodelila skupno službo v Kmetijski zadrugi Trate, kjer se jima je vžgala ljubezen, da sta krenila na skupno življenjsko pot, na kateri se jima je porodilo četvero otrok: tri dekleta in en fant; od njih pa se je srečnima Žejnovima narodilo osem vnukov in ROČNEMU JUBILEJU i devet pravnukov. Dnevi so podajali roko dnevom, ti me-em in letom, da se jih je Žejnovima nabralo skupnih 66 z raznoterimi preizkušnjami. Vse pa je kronala zvestoba, ki je Jelko in Korla bogatila z neugasljivo ljubeznijo do današnjih dni. Kdo bi jima ne zaželel v družbi njunih najdražjih še lepa in zdrava pa srečna skupna doživetja! - Kajpak! Do sedemdesetletnega jubileja pa ni več tako dolgo ... m MaŠ 30 LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 MED NAMII OSEM LET Z LOGAŠKIMI NOVICAMI - V LAZAH VEDNO DOBRODOŠLI! LOGAŠKI DNEVNIK BRANETA PEVCA Planinsko polje je lepo v vseh letnih časih, tudi kadar je jezero. Pred leti sem s pokopališča opazoval naraščajočo Unico. Ker sem videl, da so avtomobili še vozili iz Laz proti Planini, sem se mirne duše odpeljal. Most pred Lazami je že zalivala voda, a sem vseeno zapeljal čezenj. Takrat je pričelo avto zanašati proti robu ceste. Tako trdno še nikoli nisem držal volana, hkrati pritiskal na plin ter nekako pripeljal na drugo stran. Seveda pa ta moja izkušnja ni nič v primerjavi s tem, kar ljudje ob robu Planinskega polja doživljajo vedno bolj pogosto. In takrat so gasilci prvi, ki priskočijo na pomoč. Gasilke in gasilci, ki jim predseduje Karmen Laznik, poleg osnovnega dela sodelujejo na raznih prireditvah v vasi, poskrbijo tudi, da je vsako poletje vse nared za tradicionalno srečanje in tekmovanje gasilk.Tam sem bil običajno tudi jaz in moj mali fotoaparat. Seveda nisva manjkala na prireditvah oz. slovesnosti, ki jih v maju ter zadnje mesece v letu organizirajo člani Združenja borcev za vrednote NOB KO Laze (tudi njih vodi ženska: Nada Čamernik), katerih kulturni del pogosto popestrijo mladi: Natalija, Ana, Eva, Eva Neža, Julija Lucija, Zala ... Ogledal sem si tudi spečo lepotico Lekanovo domačijo, ki še čaka, da znova zaživi, zato pa sem večkrat bil v Keramični delavnici, muzeju in galeriji Laze, nad katero že vrsto let bedita Nataša in Joerg. V »prostem času« pa organizirata še kakšno razstavo. Na eni od njih sem spoznal Milana Jerana, ki nima zaman vzdevka »fotograf Planinskega polja«. Po drugi strani pa Tone Tajip Hasani Planinsko polje gleda z očmi »likovnika«; z veseljem pogledam njegove slike s polja, da o nežnejšem spolu, ki nam ga zna tako lepo pričarati, ne govorim. Seveda moram omeniti še nekoga, čigar slike so živ spomin in opomin na čase druge svetovne vojne, ki je fotoaparat je poleg orožja vedno nosil s seboj, Lažana, prvoborca Jožeta Simšiča - Jelena. Turistično društvo Lanski vrh je skupaj s Planinskim društvom Logatec ter domačimi gasilci v maju vrsto let organiziralo Pohod po Planinskem polju. Žal pa ima pri tem pomembno besedo tudi vreme, ki pohodom zadnji dve leti ni bilo naklonjeno in posledično je bila udeležba manjša: najbrž tudi zato letos pohoda ni bilo. Seveda v Lazah pripravljajo še mnoge prireditve ob kulturnem prazniku, dnevu žena, decembra jih obišče tudi dedek Mraz. Sedaj naj govorijo slike! Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 31 IMED NAMI ŽIVI KORAK: MED PLESOM IN DUHOVNOSTJO ■mmmrn ■ ■ 1 ■tur 1 Kulturno društvo Živi korak Logatec so, kot je v pogovoru za Logaške novice povedala predsednica Tia Anna Paynič, ustanovili z namenom prebuditi predvsem žensko populacijo. Na delavnicah Zasij v svoji ženskosti in obrazni pilates jim pomagajo pri osebni rasti, obenem pa ohranjajo tradicijo plesa ter mu dodajajo duhovno noto globine. Zakaj ljudje po vašem mnenju potrebujemo ples? Pomembno je, da se na plesišču počutimo samozavestno in lahko zaplešemo na vsaki zabavi ali prireditvi. Ples je tudi vadba za celoten organizem, saj spodbuja hormon sreče in uravnava telesno težo ter trenira vse mišice v telesu. Po čem se razlikujete od drugih sorodnih društev in plesnih šol? Za razliko od drugih smo združili nivo duhovne rasti skozi razvojne stopnje družabnega plesa. Vpeljali smo nove delavnice, in sicer Zasij v svoji ženskosti, kjer se naučimo raziskati svojo žensko energijo, se povezati s svojim telesom, ga spoštovati in pravilno, ljubeče negovati. S pomočjo energetskih vaj in meditacij udeleženke vodimo do boljšega zdravja, odličnega počutja, večje vitalnosti in plodnosti. Ponujamo tudi nasvete za bolj izpolnjujoče par- tnerske odnose in medsebojno sodelovanje med žensko in moškim. Druga delavnica, Obrazni pilates in meditacija, je vadba, ki s pomočjo pritiskov na določene točke obraza trenira obrazne mišice in s tem gladi gube ter pomlajuje obraz. S takšno tehniko in meditacijo obnavljamo telo, žleze in notranje organe. Gre za globljo obnovo notranjosti in preoblikovanje zunanjosti. Delavnica Družabni plesi in meditacija pa daje plesu novo energijo: v svoje telo se poglobimo, začutimo glasbo in se prepustimo toku s svojim osnovnim znanjem valčka, foxtrota, disco swinga, hustla, ba-chate, rumbe, sambe, cha-chaja ... Sledi ohlajanje in meditacija, ki ta čarobni notranji občutek podaljša v spanec in mirno noč. Čemu dajete prednost: gibu ali duhovnosti? Gibanje in duhovnost se dopolnjujeta. Vsak zase je unikaten in z vsakim našim srečanjem ju nadgrajujemo, dodajamo nove razsežnosti in vpoglede vase. Pomembna sta rast in začrtana pot, ki nas vodi v življenju. To tehniko skušamo približati vsakemu in mu pomagati na njegovi osebni poti. Kako skozi svojo dejavnost vodite otroke oziroma kako jo slednji dojemajo? Otroci so duhovna bitja oziroma čista bitja sodobnega časa, najbolj povezana s prvin-skostjo in duhovnostjo. Skozi gibanje dojemajo ples v vseh njegovih razsežnostih in ga tudi čutijo globlje kot odrasli, ki smo obremenjeni z vsakdanom. Ples je igra melodije, gibov in srca. Otroci ga čutijo in pokažejo vsak zase unikatno ter posebno. Koliko članic oz. članov imate in kako pogosto se srečujete? Društvo ima več kot 30 članic in članov, srečujemo se vsak dan z drugo skupino. Ob ponedeljkih ob 20.00 je v Narodnem domu skupina družabnih plesov, ob sredah popoldne so v Kulturnem domu otroške delavnice. Ob petkih ob 19.30 v Narodnem domu potekajo delavnice obraznega pila-tesa, ob 21:00 pa delavnice Zasij v svoji ženskosti. Kako se financirate? Financiramo se iz organizacij prireditev in nastopov, kjer sodelujejo še druga podjetja. Na različnih srečanjih se povezujemo z drugimi društvi in kot vsa imamo članarino. ... in načrti v prihodnje? Čimbolj se želimo približati vsakemu človeku in mu skozi duhovne delavnice in ples pomagati najti sebe. Blanka Markovič Kocen 32 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 POSLOVNE STRANII ODLOČIL SEM SE: ODPRL BOM S. P. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Registracija s. p. je preprosta in zahteva le vodenje osnovnih računovodskih evidenc. Ustanovitveni kapital ni potreben. Samostojni podjetnik ni pravna oseba, zato lahko obdrži ves dobiček, mora pa seveda plačevati davke in zase plačevati prispevke za socialno varnost (enako tudi za zaposlene, če jih ima). Za obveznosti iz poslovanja odgovarja s celotnim premoženjem, tudi z osebnim. Na logaški točki VEM se povprečno letno na novo registrira sto samostojnih podjetnikov. Postopek ustanovitve Ustanovitev samostojnega podjetja je preprost in hiter postopek. Zaključite ga lahko v enem dnevu oziroma natančneje v 15 minutah. Postopek lahko opravite od doma z oddajo vloge na portalu e-VEM ali na točki VEM - v obeh primerih brezplačno. Za izvedbo postopka preko portala e-VEM potrebujete digitalno potrdilo, lahko pa vam pri registraciji pomaga strokovnjak na eni od točk VEM. Bodočim logaškim podjetnikom je najbližja VEM točka na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec (Tržaška c. 11). Če se boste tu oglasili, morate imeti s seboj osebni dokument ter vedeti svojo davčno številko. Samostojni podjetnik pri poslovanju uporablja svojo osebno davčno številko. Poslovni naslov s. p. Določiti boste morali tudi poslovni naslov (sedež) - kraj, ulico in hišno številko, kjer boste opravljali dejavnost oziroma kjer boste pretežno vodili posle. Za poslovni naslov se lahko določi kraj, v katerem boste opravljali dejavnost, ali kraj, kjer boste v glavnem vodili posle podjetja, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. Če niste lastnik objekta na poslovnem naslovu, ki ga želite registrirati, morate prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da vam dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Izjavo lahko overite brezplačno na točki VEM. Na poslovnem naslovu mora podjetnik ali podjetje sprejemati uradne poštne pošiljke. Pozorni pa morate biti, ali ima objekt, ki ga boste ob ustanovitvi navedli kot poslovni naslov, vsa dovoljenja, da lahko v njem opravljate svojo dejavnost (npr. avtoserviserske dejavnosti praviloma ne morete opravljati v stanovanjskem bloku). Ime podjetja Določiti morate ime oziroma firmo (izraz za ime podjetja). Obvezno je daljše oziroma t.i. popolno ime, ki vključuje tudi dejavnost, s katero se boste primarno ukvarjali (lahko jih je v imenu več; npr. Prevozi, gostinstvo in trgovina Janez Novak s.p. Lahko pa registrirate tudi skrajšano ime (npr. Janez Novak s.p.). Ime mora biti v slovenskem jeziku. Popolno ime (firma) mora vsebovati ime in priimek podjetnika, oznako, ki nakazuje na dejavnost, in označbo s. p. Lahko pa vsebuje tudi dodatne sestavine (npr. fantazijsko ime). Skrajšano ime ali skrajšana firma mora vsebovati vsaj ime in priimek podjetnika ter označbo s. p. Primer imena podjetja (firme) Popolno ime: Frizerstvo Marija Novak s.p. Skrajšano ime: Marija Novak s.p. Primer imena oz firme s fantazijskim imenom Popolno ime: Salon Mary, frizerstvo, Marija Novak s.p. Skrajšano ime: Salon Mary, Marija Novak s.p. ali Marija Novak s.p. Datum ustanovitve Datum ustanovitve s. p. lahko predlagate sami. Torej datum, ko želite biti vpisani v Poslovni register Slovenije (PRS). Datum vpisa je lahko za en dan vnaprej in največ tri mesece vnaprej (datum ustanovitve s. p. za nazaj pa ni možen). Najpogosteje se (bodoči) podjetniki odločijo, da je ustanovitev s prvim v mesecu (prihajajočem mesecu). Zakoniti zastopniki Samostojni podjetnik posameznik je hkrati zakoniti zastopnik. Lahko pa imenuje tudi (dodatne) zakonite zastopnike oziroma t.i. prokuriste ter jih ob registraciji (ali kasneje) vpiše v PRS. Izbira lahko dve vrsti zastopnikov: (1) prokurist ali (2) zastopnik za primer smrti. Priložiti pa mora njegovo pisno soglasje. Prokurist lahko nato brez posebnega dodatnega pooblastila samostojnega podjetnika opravlja vse postopke v zvezi z vpisom sprememb podatkov v PRS razen izbrisa. Prokura ne preneha s smrtjo samostojnega podjetnika. Zastopnik za primer smrti je v primeru smrti samostojnega podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki sodijo v redno poslovanje. Seznam (šifrant dejavnosti) je dostopen na povezavi www.ajpes.si/Regi-stri/Drugo/SKD. Dejavnosti podjetja Iz šifranta Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD) izberete dejavnosti, ki jih boste dejansko opravljali oziroma bodo vaš glavni del prihodkov. Izbrane dejavnosti se nato ob ustanovitvi vpišejo v PRS. Nekatere dejavnosti so neregulirane, kar pomeni, da jih lahko opravljate brez izpolnjevanja posebnih pogojev (npr. 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje). Pri drugih dejavnostih morate pred začetkom njihovega opravljanja izpolniti vstopne pogoje - pridobiti dovoljenja ali zagotoviti sodelovanje z osebo, ki izpolnjuje zahtevane poklicne kvalifikacije (npr. 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil). Morebitne vstopne pogoje za posamezne dejavnosti lahko preverite v seznamu reguliranih dejavnosti oziroma vam jih bodo predstavili na točki VEM. Spremembe podatkov Vsako spremembo podatkov o podjetju, ki so vpisane v PRS, lahko kadarkoli in brezplačno uredite na VEM točki oziroma prek portala e-VEM. Pravzaprav ste jo celo dolžni sporočiti v 15 dneh po nastanku spremembe (npr. nov poslovni naslov, nova dejavnost, sprememba priimka). Dejan Šraml LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 33 IPOSLOVNE STRANI JESENSKA IZOBRAŽEVANJA V LOGATCU Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec v naslednjih tednih organizira niz strokovnih seminarjev, namenjenih (bodočim) podjetnikom, zaposlenim v gospodarstvu in javni upravi, iskalcem zaposlitve ... Predstavljene so osnovne informacije o seminarjih, dodatne pa najdete na spletni strani ooz-logatec.si ali po telefonu 051 651 538, 01 750 90 80 in e-pošti info@ooz-logatec.si. Na vse dogodke je obvezna predhodna prijava. VODENJE IN MOTIVACIJA ZAPOSLENIH torek, 8. november 2016, ob 17.00 | OOZ Logatec Kako lahko kot vodja, direktor ali lastnik pri svojih sodelavcih spodbudite potrebno motivacijo za delo? Imate odlične produkte, storitve, znanje in pogoje, vendar ni tistega pravega želenega uspeha ali odličnega vzdušja. Nenehno morate sami »riniti voz«, se ukvarjati z motivacijo sodelavcev in razmišljati o novih idejah. Vemo, da se s človeškim pristopom najbolje vodi sodelavce. Slovenci imamo globoke pregovore: Lepa beseda lepo mesto najde. Najsi bo to graja ali hvala. Izvedeli boste: kako dosežem, da me bodo sodelavci spoštovali in cenili? Kako lahko vaše vodenje podpira/razdira uspeh sodelavcev in podjetja? Katera so tri glavna orodja odličnega vodje? Kako prenašam cilje in odgovornosti, dobro delegiram in ciljno vodim sodelavce? Kako razvijete sodelavce, da bodo navdušeni za delo in da bodo navduševali tudi vaše stranke? Predavanje vam bo odprlo oči, kako lahko naredite nekaj drugače, kako lahko pritegnete sodelavce v aktivno soustvarjanje vašega in njihovega uspeha. Nudimo vam: • Odkup lesa na panju ali kamionski cesti • Klasično in strojno sečnjo • Žičničarsko spravilo Predavatelj: Andrej Plevnik, u.d.i.s., je NLP Master Coach in lastnik izobraževalne franšize NEWAYS. Več kot desetletne bogate praktične izkušnje je pridobil v mednarodnem podjetju HILTI, kjer je prehodil pot od prodajnega svetovalca, produktnega vodje, vodje prodaje, prokurista. Izkušnje iz vodenja, prodaje nadgrajuje s tehnikami pozitivne psihologije, NLP, TA in z znanjem o različnih osebnostih z licencami za SDI, DISC, MBTI. OBRAČUN DOHODKOV FIZIČNIH OSEB IN OBRAČUN POTNIH NALOGOV torek, 22. november 2016, ob 8.30 | OOZ Logatec Na seminarju vas bomo seznanili z davčnimi in računovodskimi posebnostmi obračunov potnih nalogov, ki so povezani z službenimi potovanji tako doma kot v tujini. Predstavili vam bomo obračun najrazličnejših stroškov, ki so določeni v uredbah - za povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Pogledali bomo najrazličnejše vrste bonitet, njihov obračun ter davčni vidik, tako z vidika zaposlenih kot delodajalcev. Spoznali boste računovodske in davčne posebnosti pri obračunu bonitet pri poslovanju samostojnega podjetnika ter možnosti in oblike zakonsko dovoljenega blagajniškega poslovanja. Dobili boste odgovore na vprašanja: Ali se lahko potni stroški izplačujejo v gotovini? Kako in v kakšni vrednosti se lahko povrnejo materialni stroški? Katere so davčne omejitve pri obračunu jubilejnih nagrad, odpravnin in solidarnostnih pomoči? Kako je z bonitetami, kot so darila, vinjete, obleke, obutev, avtomobili? Zagotavljamo konkurenčne cene ter plačilo po dogovoru. info: TAKSUS V^ TAKSUS, gozdarski inženiring, d .0.0. V ReSka cesta 21,6258 Prestranek (g) 030 329 527 Predavateljica: dr. Lidija Robnik je dolgoletna direktorica in svetovalka s področja financ in računovodstva, strokovnjakinja ter samostojna podjetnica in višja predavateljica s področja financ, računovodstva in davkov na višjih in visokih strokovnih šolah ter fakultetah. Je izvajalka strokovnih seminarjev in delavnic ter pripravlja najrazličnejše strokovne in znanstvene članke in je urednica raznih strokovnih publikacij. Dejan Šraml 34 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 SPORI SD BARON PRAZNUJE 10. OBLETNICO Društvo upokojencev Logatec je leta 2006 ustanovilo športno društvo in ga poimenovalo Baron. Danes društvo združuje številne upokojence v športno-rekreativnih dejavnostih. Člani društva se lahko ljubiteljsko ali tekmovalno ukvarjajo z naslednjimi športnimi dejavnostmi: balinanjem, pikadom, prstometom, šahom, kegljanjem na vrvici, pohodništvom in kolesarstvom. Poleg omenjenih izpostavljam novejšo športno dejavnost »prstomet«, ki smo jo v društvu začeli gojiti v letu 2015. Naša moška in ženska ekipa sta s posebnim povabilom organizatorjev že sodelovali na nekaj tekmovanjih na Gorenjskem. Sicer pa imamo v ŠD Baron v vseh disciplinah uspešne ženske in moške ekipe. Tu moram izpostaviti še posebej uspešne ekipe v balinanju, pikadu in kegljanju na vrvici. ŠD Baron je član Športne zveze Logatec. V počastitev občinskega praznika, 70. obletnice DU Logatec in 10. obletnice ŠD Baron Logatec smo pripravili vrsto tekmovanj, ki jih je zaznamovala dobra udeležba. Tekmovanje v prstometu (moške in ženske dvojice) in kegljanju na vrvici (posame-zniki/ce) smo izvedli v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje - Logatec (nekdanja vojašnica), udeležilo pa se ga je šest moških in ženskih ekip in po 12 posameznikov in posameznic. Povabili smo tudi favorizirani ekipi iz Kranja. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju in po podelitvi medalj in pokalov v prijetnem druženju z željo, da postane tradicionalno. Tekmovanja v balinanju se je udeležilo deset moških in devet ženskih ekip. Zaradi številčne udeležbe so bile tekme na balinišču Raskovec in na balinišču Balinčka, kjer so potekali tudi polfinali in finali. Tekmovalce je nagovoril in jim zaželel veliko tekmovalnih uspehov predsednik DU Logatec Vladislav Puc. Tekmovanje v pikadu za moške in ženske ekipe smo izvedli v kletnih prostorih DU Logatec, udeležilo se ga je sedem moških in šest ženskih ekip. S svojim obiskom in nagovorom nas je počastil tudi župan Berto Menard, ki je med drugim poudaril pomembnost takih druženj za upokojence, zaželel dober met in prijetno druženje. Za širok krog članov društva smo izvedli rekreativno kolesarjenje, ki je zaradi zagotovitve varnosti kolesarjev po ustaljenih in varnih cestah okoli Logatca potekalo pod budnim očesom kolesarske sekcije. ŠD Baron je kljub težavam v odnosu do ustanovitelja uspešno društvo z mnogimi zagnanimi člani na področju tekmovalnih dosežkov, kakor tudi s članstvom, ki je brezpogojno predano društvu in s svojim prostovoljnim delom pomaga pri njegovem uspešnem delovanju. To nam potrjujejo tudi naši sponzorji, ki so prispevali k uspešni izvedbi tekmovanj. Vsem se zahvaljujem za sponzorska sredstva, članom društva pa za požrtvovalnost in prizadevnost. Besedilo in foto: Janko Repenšek URNIK TRENINGOV: OŠ "8 TALCEV" LOGATEC: OSNOVNOŠOLCI - ZAČETNIKI: PONEDELJEK: od 15.30 do 16.30 ure, SREDA: od 14.30 do 15.30 v MALI TELOVADNICI ŠPORTNE DVORANE PRI OŠ "8 TALCEV" - 1. nadstropje ODRASLI (SREDNJEŠOLCI, ŠTUDENTJE, ZAPOSLENI ... ): PONEDELJEK in SREDA: od 19.00 do 20.00 ure v MALI TELOVADNICI ŠPORTNE DVORANE PRI OŠ "8 TALCEV" - 1. nadstropje OŠ TABOR LOGATEC: OSNOVNOŠOLCI - ZAČETNIKI: PONEDELJEK: od 14.00 do 15.00 ure, SREDA: od 13.00 do 14.00 ure v ŠPORTNI DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI (vhod je skozi OŠ TABOR)! Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na naši spletni strani: www.karatelogatec.net, elektronski pošti: bpecek7@gmail. com ali na telefonu: GSM: 031/641-200 Karate klub Logatec VPIS V TEČAJE KARATEJA Karate klub Logatec vpisuje v začetni tečaj tradicionalnega Sho-tokan karateja. V našem klubu že več let trenira karate veliko število članov, od predšolskih otrok (od 5. leta starosti naprej) do osnovnošolcev in odraslih (dijakov, študentov, zaposlenih ... ). Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine, tako za fante kot dekleta (v zadnjih letih se zopet povečuje število deklet oziroma žensk v našem klubu, kar nas še posebej veseli, saj imamo s tem dokaz, da znamo borilne veščine približati tudi nežnejšemu spolu). Ker karate temelji na etičnih principih, je osnovni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma nea-gresivni uporabi tehnik, kjer s pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika) poskušamo predvsem premagovati lastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentracije, volje ... ) ter tako predstavlja odličen sistem vzgoje (kar je še posebej pomembno za otroke), razvoj motoričnih (moč, gibljivost, vzdržljivost ... ) in funkcionalnih sposobnosti (izboljšanje srč-nožilnega ter dihalnega sistema). Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster Shotokan karateja 4. Dan, ki že več kot 20 let poučuje karate v notranjski regiji. Naš cilj je nuditi vsakemu ljubitelju borilne veščine kvalitetne treninge, kjer ima vsak možnost treningov v rekreativni obliki. Treninge v sezoni 2016/2017 organiziramo na več lokacijah v Občini Logatec v naslednjih terminih: LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 35 ŠPORT U PO OLIMPIJADI IN PARAOLIMPIJADI V LOGATCU ŠE MINI OLIMPIJADA Z olimpijsko baklo in olimpijsko himno je po letnih olimpijskih igrah in paraolimpijadi v Logatcu septembra potekala tradicionalna, letos že četrta mini olimpijada, ki jo organizira Športna zveza Logatec z Olimpijskim komitejem-Zvezo športnih zvez. Udeležence sta pozdravila logaški župan Berto Menard in predsednik Športne zveze Logatec Dušan Jerina, ki sta med drugim izpostavila pošteno igro in zdravo tekmovalnost. Letos se je mini olimpijade udeležilo skoraj 350 otrok z vseh logaških šol razen z Vrha Svetih Treh Kraljev in Žibrš. Na igrišču pred športno dvorano so organizatorji postavili mini olimpijski stadion z osmimi poligoni, na katerih so se v spretnosti in hitrosti ter natančnosti pomerili mladi športniki. Letošnje mini olimpijade so se udeležili tudi otroci iz azilnega doma, ki so na prizorišče prišli v spremstvu staršev. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen LOGAŠKI STRELCI POMETLIS KONKURENCO NA FINALU Z M48 Prvo septembrsko soboto je na strelišču Mlake potekalo finale tekmovanja z vojaško puško M 48 za člane organizacij in društev, s katerimi ima Slovenska vojska sklenjene pogodbe o sodelovanju, ter za vse zainteresirane državljane Republike Slovenije iz omenjenih organizacij in društev. Tekmovanja se je udeležilo 30 strelcev iz desetih ekip območij Vzhod in Zahod, zmagala pa je ekipa Sever-Logatec v sestavi Dragan Petkovšek, Mitja Albreht in Robert Lukan (na fotografiji) pred drugouvrščeno OZVVS Celje II in tretjo Trbovlje I. Na letošnjih tekmovanjih je na območju Zahod skupaj s finalom sodelovalo 718 strelcev, ki so se pomerili v petih streljanjih, tri so potekala na strelišču Mlake in dve na strelišču Crngrob. Skupno je bilo podeljenih 15 pokalov. Robert Lukan, tajnik strelskega društva Center vojnih veteranov vojne za Slovenijo in član zmagovalne ekipe, je povedal, da so tekmovanje M48 z vojaško puško začeli že maja, finale pa je bilo 3. septembra. Kot je povedal Lukan, skupaj trenirajo že tri leta, in sicer praviloma enkrat na teden na zasebnem strelišču. Sogovornik dodaja, da so člani strelskega društva Center vojnih veteranov vojne za Slovenijo nastopili kot ekipa Sever-Logatec. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen 36 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 SPOR! DESETLETJE LOKOSTRELSKEGA DRUSTVA LOGATEC Pred desetimi leti je dozorela želja, da tudi Logatec dobi svoj lokostrelski klub. Tako se je pet lokostrelskih navdušencev konec avgusta 2006 zbralo v gostilni Baron in rodilo se je Lokostrelsko društvo Logatec. Ustanovitelji so bili: Franci Lukančič, Mežnar Stane, Jan Mihevc, Marko Vihar in Anda Ovsec. Marko Vihar je prevzel vlogo prvega predsednika za prvih pet let. Potem ga je zamenjal Jadran Lukančič, ki vodi društvo že drugi mandat. S papirji se vse od začetka spopada Anda Ovsec. Janez Podjed, dolgoletni učitelj telesne vzgoje v OŠ 8 talcev Logatec, se spominja, da se je pred skoraj tridesetimi leti srečal z lokostrelstvom, se nad njim navdušil in ga v okviru krožka približal številnim učencem. Pravi, da je želel med drugim tudi izboljšati držo učencev. Navdušenost se je prijela nekaterih njegovih učencev, ki so nadaljevali z lokostrelstvom pod okriljem LK MINS Postojna. In tako Lokostrelsko društvo Logatec letos praznuje svoj deseti rojstni dan! Za to posebno priložnost se je okoli 80 članov in povabljencev zbralo v brunarici na ovinku v Grčarevcu. Povabilu so se odzvali tudi člani iz sosednjih klubov: MINS Postojna, LK Kamnik, LD Budanje, DLLL Snežniška Diana, LK Paradoks. Seveda ni manjkal niti župan Berto Menard. Prvo leto so člani dvakrat tedensko trenirali v OŠ 8 talcev. Zaradi finančne stiske so leto za tem trenirali v skoraj nemogočih razmerah, in sicer v hodniku ene od hiš v bivši vojašnici, kjer je bilo komaj kaj svetlobe, pa zelo mraz. Ker se je 2008. pokazala možnost, da v zgornji stavbi bivše vojašnice uredijo dvorano, so z prostovoljnim delom opravili dobršen del gradbenih del in ustvarili odlične pogoje za zimske treninge. Urejeno imajo tudi lepo zunanje strelišče, prav tako v centru za zaščito in reševanje. Člani društva so kmalu po ustanovitvi zavihali rokave, v okviru finančnih sredstev so si priskrbeli tarče in vso potrebno opremo za treniranje in organizacijo lokostrelskih tekem. V Logatcu pripravijo najmanj eno tekmo na leto, bile pa so tudi že štiri. V vseh letih se je v društvu zvrstilo že mnogo članov. Trenutno jih je 41 vseh starosti. Trenirajo pod vodstvom Silva in Kristjana Bauerja, Jadrana Lukančiča in Klemena Stoševskega. Dosegajo lepe rezultate doma in v tujini. V preteklosti so bili posamezniki tudi člani državnih reprezentanc in so pobrali marsikatero kolajno na pomembnih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Ob jubileju so ugotavljali, da je zaskrbljujoče predvsem to, da je delovanje društva v preveliki meri odvisno od papirologije, ki mora podpirati vsaj tri vogale, pa od iznajdljivosti članov, šele potem pride na vrsto treniranje in tekmovanja. Seveda so si postavljali tudi najpomembnejše vprašanje: ali bodo lahko še naprej delovali in trenirali v prostorih, ki so jih sami pomagali urediti? Veliko lokostrelskih uspehov in še nekajkrat po deset let! Anda Ovsec JAKA MATKO NOVI DRŽAVNI PRVAK V KATEGORIJI MLADINCI DO 20 LET Na tekmi poletnega državnega prvenstva si je na pragu jeseni v Kranju za mladince do 20 let v klasični kombinaciji (100 m skakalnica in 7,5 km teka) naslov državnega prvaka priboril logaški »lovec na daljave« Jaka Matko (na sliki), ki je tudi član A reprezentance. Ta je na poletnem GP v nemškem Oberwiesenthalu z moštvenim kolegom Leonom Šarcem osvojil 19. mesto. S 6. mestom se je na istem državnem prvenstvu izkazal tudi drugi logaški kombinatorec Nik Knaus. Na mednarodnem prizorišču je v celinskem pokalu v češkem Frenstatu pod Radhostem nastopil Andraž Modic in osvojil 29. mesto. Kot je razvidno tako iz poletnih kot tudi iz jesenskih rezultatov, so mladinci v dobri formi, odlični pa so tudi dečki, ki se že lahko pohvalijo z nekaj zavidljivimi dosežki. Peter Petkovšek LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ST. 10 37 V Centru RS za zaščito in reševanje v Blekovi vasi je v okviru prireditve Letni dan športa potekal Logaški tek, ki šteje za točke Elgonova - Notranjski tekaški pokal. Bor Grdadolnik in Anja K. Žavbi, oba iz TSK Logatec, sta pometla s konkurenco in tako ubranila lanski zmagi. Deževje, ki so ga le občasno prekinili trenutki jasnine, ni bilo razlog, da se 550 tekačic in tekačev, od tega skoraj 500 otrok, kar je nov rekord v zgodovini pokala, ne bi podalo po tekaških progah v Ble-kovskih gmajnah. Logaški tek je sicer sedmi od skupno devetih v sklopu Notranjskega tekaškega pokala Elgonova in upravičeno velja za najzahtevnejšega. Udeležence in organizatorje je pozdravil župan Berto Menard, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril pomen športa in zdravega življenjskega sloga ter zlasti najmlajše opozoril pred preveliko tekmovalnostjo. Prireditev, ki je v Logatcu postala že tradicionalna in se je udeležujejo tekači in pohodniki iz vse regije in tudi širše, organizira Tekaški smučarski klub Logatec v sodelovanju s Skakalnim klubom Lovci na daljave Logatec, Društvom Tek je lek, Smučarskim klubom Logatec in Športno zvezo Logatec ter logaško občino. Tako pohod kot tek sta se začela ob 10.30 v Centru RS za zaščito in reševanje oz. nekdanjem centru vojnih veteranov, kjer je bil tudi cilj. Prvi so se na razdalje od 400 metrov do 2 kilometra, deloma še v sončnem vremenu, podali najmlajši v več kategorijah, v nalivu pa so jim sledile tekačice na 5,5-kilometrski, tekači pa na enajstkilo-metrski progi po Blekovskih gmajnah. Medtem ko so tekači iz posameznih kategorij premagovali kilometre in dež so se preostali pod streho okrepčali s testeninskim obrokom in pijačo, izvedbo načrtovanega promocijskega programa, ki naj bi se odvijal ob tekmi, pa je močno deževje preprečilo. Med moškimi na 11 km je v absolutni razvrstitvi zmagal Bor Grdadolnik, TSK Logatec, v ženski konkurenci pa je bila na 5,5 km absolutno najboljša Anja K. Žavbi, TSK Logatec, ki sta tudi letos dala vedeti, da sta najboljša. Drugo mesto je zasedla favoritka in sicer skoraj nepremagljiva Kristina Bele, AK Pivka. Kolajne so prejeli tudi najboljši v posameznih kategorijah, medtem ko so jih otrokom podelili v šoli. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen RK KRONOS V SLOVENSKI LIGI Letošnja rokometna sezona je za Rokometni klub Kronos iz Logatca še posebej pomembna. Članska ekipa namreč pričenja z igranjem v 2. državni rokometni ligi. Prvo, pokalno tekmo je ekipa fantov odigrala v športni dvorani v Murski Soboti, kjer so skoraj pripravili presenečenje, saj so po dobri igri tekmo izgubili le za gol razlike. Če jim je takrat sreča obrnila hrbet, pa je bila na njihovi strani v domači dvorani v soboto, 1. oktobra 2016, kjer so odigrali prvo tekmo v državnem prvenstvu. Domači igralci so goste iz Kočevja premagali kar za pet golov. Rezultat je bil 28 : 23 v korist domačih. Najboljša strelca logaških tekmovalcev sta bila Andraž Jereb z osmimi ter Anže Korošec s sedmimi goli. Ob lepi zmagi fantom veljajo čestitke. Ob tem pa igralci in vodstvo kluba vabijo gledalce, naj tekmovalce pridejo spodbujat na naslednje tekme, kajti navijači so s svojim navijanjem lahko dodatni motiv k dobri in zmagoviti igri. Torej, se videvamo na tekmah naših rokometašev. Metka Bogataj 38 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 SPOR! LOGAŠKI PLANINCI S TRIGLAVA: VETROVNO, A S ČUDOVITIM RAZGLEDOM /"V tradicionalni pohod Logatec - Triglav nas je 18 F planinskih pohodnikov začelo na megleno jutro S • v Logatcu ob 5. uri zjutraj. Prtljago smo zložili v spremljevalni kombi Mizarstva Rožmanec, ki ga je vozil vodja Janez Slabe. Prvi dan smo hodili z manjšimi postanki skozi KS Trate, kjer so nam postregli s »ta kratkim« in špehovko. Sonja je kot naš ekonom in blagajnik kupila domači kmečki kruh za skupne malice med potjo. V kraju Idršek smo imeli skupno malico, kosili pa smo na Sivki /1008 m/. Na Bevkovem vrhu /1051 m/ smo imeli kaj videti, saj nam je nudil lep razgled. Pot nas je nato vodila v Kladje /787 m/. Popoldne smo prišli v Cerkno /324 m/, zvečer pa v kraj Labinje /1005 m/, na najvišje ležečo kmetijo Obidovih, kjer smo večerjali in prespali na seniku. Drugi dan je potekal pohod čez Po-rezen /1630 m/ do Planinskega doma Petrovo Brdo /804 m/, kjer smo se okrepčali s toplo opoldansko malico. Na poti pod Lajnarjem proti Bohinjski Bistrici je pričelo deževati. V Studorju, kmečki vasi, ki leži tik ob vznožju kopaste gore Studor v Zgornji bohinjski dolini, smo prespali na seniku na kozolcu turistične kmetije. Štirje slavljenci, Viktor, Milan, Slavc in Andrej, so prispevali za skupno večerjo na žaru. Tretji dan smo po zajtrku šli do Srednje vasi, sredi dopoldneva pa smo od Planinske koče na Uskovni-ci /1138 m/ s planinskimi nahrbtniki začeli pravi pohod brez spremljevalnega kombija, ki nas je doslej razbremenil nošenja opreme. Tukaj nas je zaradi zobobola zapustil pohodnik. V sončnem vremenu smo po opoldnevu prišli do Vodnikovega doma na Velem polju /1817 m/ in pozno popoldne do Doma Planika pod Triglavom /2408 m/. V torek, četrti dan, smo okrog 7. ure planinsko opremljeni krenili na vrh Triglava /2864 m/, kjer je bil lep razgled in je močno pihalo. Po skupni fotografiji smo se čez Mali Triglav vrnili do Doma Planika in se srečevali s številnimi obiskovalci Triglava. Po krajšem postanku pri Vodnikovemu domu na Velem polju smo se napotili čez Studorski preval in dalje na Rudno polje na Pokljuki. V lepem sončnem popoldnevu smo se ustavili pri »Jurčku« na Rudnem polju. Vodja pohoda Janez Slabe je pohodni-kom vpisal datum pohoda v knjižico pohodov na Triglav ter razdelil spominske majice. Za peš vrnitev se je odločilo pet udeležencev pohoda. Donator-jem, sponzorjem in prijateljem smo poslali kartice z zahvalo in žigi vrhov, avtobus nas je odpeljal v Logatec. Za letošnji pohod na Triglav je bilo določeno število 25, a zaradi različnih vzrokov se ga nekaj prijavljenih ni moglo udeležiti. Prihodnje leto bo nova priložnost, saj bo 30. pohod Logatec -Triglav slavnostno obeležen. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek POPRAVEK Podpisani župnik župnije Rovte Janez Petrič prosim za popravek v Logaških novicah, september 2016, št. 9, na strani 40, v prispevku ge. Saše Musec Čuk pod naslovom Na krožni in razgledni poti po osrčju in obronkih Petkovca. V delu »Pot se zlagoma vzpenja ... ki nas pripelje do vznožja podružnične cerkve sv. Lovrenca oziroma sv. Hieronima ...«. Pod sliko cerkve je napis »Cerkev sv. Lovrenca«. V obeh primerih je to napačno. Cerkev na Petkovcu je posvečena sv. HIERONIMU. Mnoge zavede podatek, da je žegnanje na Petkovcu na Lovrenčevo nedeljo, zaradi česar mislijo, da je cerkev posvečena sv. Lovrencu. V glavnem oltarju je kip sv. Hieronima, medtem ko slike ali kipa sv. Lovrenca v cerkvi ni. Kip sv. Lovrenca je v župnijski cerkvi v Rovtah na desnem stranskem oltarju. Ob restavriranju oltarja sv. Hieronima je bil odkrit tudi napis Sanctus Hieronimus. Več o tej podružnični cerkvi najdete v knjigi Upravne enote Logatec - Umetnostna topografija Slovenije, izdani l. 2014, na strani 296. Janez Petrič, župnik LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 39 HAHVALE ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož in ata ANTON ANTONČIČ (1933 - 2016) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in za to, da sta ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dežurni ekipi Zdravstvenega doma Logatec za njihovo hitro odzivnost in trud. Vsi njegovi ZAHVALA Je čas rojstva in je čas smrti. Vmes pa je življenje, tisto neprecenljivo, enkratno, ustvarjeno iz ljubezni in za ljubezen. ANTON RUPNIK ML. 15. 10. 1960 - 9. 9. 2016 Hvala vsem, ki ste bili del Tonetove življenjske poti, se z njim smejali, ustvarjali, ga cenili in spoštovali, si bili dobri znanci, sodelavci, sosedje in prijatelji. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji življenjski poti in hvala vsem, katerim ostaja zapisan v srcu. Družina Rupnik ZAHVALA »Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.« Ob boleči izgubi našega dragega moža,brata in papa JAKOBA (RADOTA) MIHEVCA (16. 11. 1935 - 3. 9. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju ZD Logatec, patronažnim sestram, osebju doma Lazar, njegovima bratoma Lojzu in Janezu ter vsem, ki ste ga hodili obiskovat v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Janezu Komparetu za lep pogrebni obred, trobentaču, pevcem za ganljivo petje, komunalni službi Logatec in g. Gorazdu Bošnjaku za pomoč pri pripravi pogreba. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Včasih ne boš nikoli spoznal prave vrednosti trenutka, dokler ta ne postane spomin. Zapustil nas je FRANC GODINA (1952 - 2016) Svojci se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Logatec, predvsem dr. Ani Kermavnar Marinšek in sestram za pomoč ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Gornji Logatec, cvetličarni Vrtko, Komunalnemu podjetju Logatec, pevcem Grm in g. župniku Simonu Onušiču za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 40 LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 w w ZAHVALE / VASA POSTAI ZAHVALA Ne moti mu miru - ne joči več. Najhujše breme breme je življenja. (S. Makarovič) Prezgodaj nas je zapustil dragi soprog, oče, dedek in stric JANEZ PIVK IZ ROVT (31. 12. 1950 - 26. 8. 2016) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih tolažilno stali ob strani. Hvala tudi pogrebni službi Pečkaj in gospodu župniku Petriču za lepo opravljen pogrebni obred. Soproga Ljubica, sinova Tadej in Luka, vnukinja Gabi in vsi njegovi ZAHVALA Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) JOŽICA POPOVIC (1948 - 2016) Zapustila nas je draga Jožica. Iskreno se zahvaljujemo osebju DSO Logatec za nego in oskrbo ter osebju Zdravstvenega doma Logatec in dr. Andreji Turk Šverko za vso pomoč. Lepa hvala g. župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred in komunalnemu podjetju ter g. Gorazdu za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem svojcem, sosedom in prijateljem za podarjene sveče in cvetje in za to, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni ZAHVALA VAŠA POŠTA Srce je omagalo, Tvoj dih je zastal, A nate spomin Bo večno ostal. ANTONIJA SUHADOLNIK (19. 5. 1930 - 24. 9. 2016) V visoki starosti se je tiho poslovila naša mama in stara mama Tončka. Ob boleči izgubi swe iskreno zahvaljujem svojcem, sosedom, osebju Zdravstvenega doma Logatec, predvsem dr. Katarini Turk in partonažni sestri Eriki Turk, Gorazdu Bošnjaku s Komunalnega podjetja Logatec in g. župniku Rafaelu. Za pomoč in podporo se zahvaljujem vsem prijateljem, še posebej Ivanki Kunc, in vsem, ki ste Antonijo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se tudi sinu, ki mi je v težkih trenutkih stal ob strani. SAJ NI RES, PA JE! Pisalo se je leto 1946, ko je bilo ustanovljeno Društvo upokojencev Logatec (DUL). Tako bomo letos praznovali jubilejno 70. obletnico obstoja in delovanja društva, ki ima danes 1.200 članov. Le-ti lahko aktivno sodelujemo v športnih, kulturnih, humanitarnih, družabnih in prostovoljnih dejavnostih - Starejši za starejše, od leta 2006 pa tudi športnem društvu Baron (ŠDB),ki so ga ustanovili v Društvu upokojencev z namenom pridobivanja finančnih sredstev na občinskih razpisih za kulturne in športne dejavnosti Občine Logatec. Ker je namen tudi športno tekmovanje v okviru društev upokojencev Notranjske in Osrednjeslovenske regije, vsako dejavnost organizira določena sekcija. V letošnjem letu smo želeli proslaviti 70-letnico delovanja, ker pa podatki niso shranjeni, smo morali najprej poiskati osebo, ki bo popisala vse dogodke, ki so se z leti nabirali. To nalogo smo zaupali Marcelu Štefančiču in Janezu Gostiši. Po nekaj letih se je končno pokazalo veliko delo in splačalo se je. Zdaj je vse pripravljeno za tisk bogatega zgodovinskega zapisa, ki bo v pomoč iskalcem podatkov za morebitne strokovne ali arhivske potrebe. Finančna sredstva za izdajo publikacije Društva upokojencev Logatec 1946-2016 so se zbirala že od leta 2011, tudi na lanskem septembrskem srečanju upokojencev iz Osrednjeslovenske in Notranjske regije v Centru veteranov v Blekovi vasi. Sprašujemo se, kje so ta sredstva (okoli 6000 evrov se jih je nabralo, saj je bilo vendar posebej poudarjeno, da bodo v celoti namenjena za izdajo knjige. Pokrovitelji srečanja so bili NLB Logatec, Zavarovalnica Triglav in Zavarovalnica Grawe. Na letnem občnem zboru, 19. marca 2016, smo bili seznanjeni, da z izdajo knjige nebo nič, ker ni sredstev za ta namen. Kaj se dogaja v društvu, kdo komu laže ali skriva resnico, zakaj niti sklepi upravnega odbora niso zavezujoči, kršitve pa se nadaljujejo? Predsednik društva pa se ne ozira ne na pravne ne na etične pripombe, ampak samovoljno dela naprej. Društvo pa ni predsednik, ampak člani društva upokojencev Logatec! Ne upošteva se niti poziv pravne službe ZDUS-a, da je treba takoj razpisati nove volitve in spremeniti pravila, ki bodo skladna z zakonom o društvih. Seznanjeni so bili tudi vsi vabljeni gostje in župan Berto Menard, ki je prisostvoval občnemu zboru, Anka Tominšek iz ZDUS-a, predsednik evropskih upokojencev Marjan Sedmak. Nemoralo in neetično obnašanje do nas, članov društva upokojencev, je nesprejemljivo in žaljivo, zato se sprašujemo, ali bo kdo odgovarjal za to. Vinko Aleksander Lili 41 LOGAŠKE NOVICE - NOVEMBER 2016 - ŠT. 11 IKRIŽANKA PREPRIČANJE, DA JE KDO POŠTEN PLITKA KOTANJA, DNJAČA KRATKA, DEBELA CIGARA STOMATOLOGIJA PRVI ČLOVEŠKI PARPO BIBLIJI IZREK, AFORIZEM VDOLBINA V PLOČEVINI NAŠ DUHOVNIK IN PISATELJ (EVGEN) ZAMENJAVA ČEKA ZA DENAR VZDEVEK LADJARJA ONASSISA MITO TREFALT KRATEK, MOČEN GLAS ODKRFTELJ AMERIKE (KRIŠTOF) KROŽENJE OKOLI OSI ANDREJ ŠIFRER MENIČNO JAMSTVO PUSTOLOVŠČINA FORDOV MALČEK INDIJSKI VERSKI REFORMATOR NARODNI PARK NA KJUŠUJU POSODA ZA SMETI ROBERT PINTARIČ POMEMBNA EVROPSKA REKA JURE ROBIČ ŠP. MOTO- CIKLIST MARQUEZ ZIRAFA IMA DOLGEGA RAZPORED UR ZELEZOV OKSID NAŠ BALETNIK (MOJMIR) BOSANSKI POLFTIK GANIČ PERESCE (REDKO) ANTON LAJOVIC GRŠKI BOG VOJNE JUTRANJA ZARJA SPANSKA ENKLAVA V MAROKU PRVA POMOČ: ARENAS, SJENICA, TRABUKA PREDMESTJE LIEGA SIRARSKO MESTO V SRBIJI KRAVICA, TELICA IGRALKI BLYTH IN SHERIDAN PISATELJ MAL TON F, ZVIŠAN ZA POLTON VALENTIN STANIČ ANDRAŽ VEHOVAR LETOVIŠČE NA OTOKU KRKU ŠPORTNA PLEZALKA GARN-BRET INTERVAL V OBSEGU ŠESTIH DIATON. STOPENJ AVTOR: MARKO DREŠČEK LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZERU 42 LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ŠT. 10 NAPOVEDNIKM NAPOVEDNIK DOGODKOV PRIREDITVE 7. 10. - 27. 10. 2016, Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Logatec, likovna razstava Blanke Masle, Čarobni ples kozmičnih energij. Org. in info: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si Sobota, 22. 10. 2016, ob 19.00, Narodni dom Logatec, koncert Pihalnega orkestra Logatec, dirigent Vid Pupis. Org. in info: KD Pihalni orkester Logatec, info@godba-logatec.si Nedelja, 23. 10. 2016, 0b 15.00 dvorana POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev, V nedeljo popoldne bo luštno pri nas — prireditev z igro, skeči in petjem. Org. in info: KD MePZNotranjska, omepz@gmail.com ali 041 705 755 Petek, 4. 11. 2016, ob 19.00, Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Logatec, slikarska razstava in predstavitev pesniške zbirke Melite Garvas, Danes name dežuje svetloba. Org. in info: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si Ponedeljek, 7. 11. 2016, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Literarni večer Besedna dotikanja — predstavitev prispevkov odraslih avtorjev, sodelujočih na literarnem natečaju na temo odnosov med ljudmi. Org. in info: JSKD OI Logatec, oi.logatec@jskd.si, in Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Nedelja, 6. 11. 2016, Dom krajanov Rovte, 21. dobrodelni koncert z geslom V imenu dobrote. Org. in info: Župnijska karitas Rovte Torek, 22. 11. 2016, ob 19.00, Knjižnica Logatec, predstavitev dokumentarnega filma o dr. Andreju Gosarju. Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Četrtek, 24.11. 2016, ob 19.30, Alma Karlin — Predstavitev stripa / Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič. Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Torek, 29. 11. 2016, ob 19.00, Krajevna knjižnica Rovte, Češnje bele in rdeče / roman o spravi - Tanja Tuma. Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si PREDAVANJA Četrtek, 27.10. 2016, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Predavanje Kajakaška potovanja (Vis, Biševo, Kanalski otoki), Tone Simonič. Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Četrtek, 3.11. 2016, ob 18.00, Knjižnica Logatec, Predavanje Prepoznavanje demence in prvi znaki / ALZHEIMER CAFE. Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Četrtek, 10.11. 2016, ob 19.00, Knjižnica Logatec, predavanje Aromaterapija — Melani Kovač. Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Četrtek, 17.11. 2016, ob 19.00, Knjižnica Logatec, Dialogika, jezik odgovornosti / po Martinu Kojcu — Bojana F. H. Org. in info: Knjižnica Logatec, knjiznica.logatec@log.sik.si Vulkanizerstvo S Petrol KLUB kartico možnost plačila na obroke brez obresti. o V/ANOR Member of Nokian Tyres Industrijska cona Zapolje, Pod lipami 2, Logatec tel.: 01/750 98 43, e-pošta: sina@siol.net , www.sina-logatec.si Delovni čas: Ponedeljek - petek od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 O LOGAŠKE NOVICE - OKTOBER 2016 - ST. 10 43 DS SMITH SLOVENIJA: NAKLONJENI LOKALNEMU DELOVANJU K^J f t $ Logatčani smo prislovično nezaupljivi do vsega novega v svojem kraju, še posebej do tujcev. Kako boste upravičili svojo prisotnost? Povezujemo se z lokalno skupnostjo, predvsem z zaposlovanjem ali željo po zaposlovanju lokalnega prebivalstva. Zavedamo se potenciala ljudi, ki delajo in so motivirani ter prihajajo iz lokalnega okolja. Tudi naši lastniki spodbujajo lokalno delovanje ob globalni podpori investicij. Zakaj se je DS Smith odločil za investicijo v Sloveniji in kakšne konkurenčne prednosti prinašate? DS Smith svoje poslovanje širi z nakupi podjetij iz njegove osnovne dejavnosti, to je strateške embalaže predvsem iz papirja in tudi drugih materialov. V Sloveniji je svojo mrežo dopolnil s tremi proizvodnimi enotami, ki so že uveljavljene na trgu in so znotraj DS Smith skupine ene najuspešnej- Kdaj ste prevzeli vodenje enote v Logatcu? Formalno letos septembra, organizacijo podjetja pa smo pripravljali že od maja. Ste uvedli kake spremembe v poslovanju, morda v kadrovski strukturi? Zaradi zahtevnosti trga spremembe uvajamo sproti. Ekipo osvežujemo zaradi novih idej, novih znanj in tudi zaradi razmeroma visoke povprečne starosti zdajšnjih zaposlenih. Katere profile zaposlujete in jih verjetno še boste? V zadnjem času zaposlujemo višje izobražen kader. V letošnjem letu smo namreč modernizirali proizvodne linije, dve večji investiciji smo že izvedli, tretjo bomo do konca leta, zato potrebujemo bolj strokoven tehniški kader, predvsem iz papirniškega, grafičnega, strojnega in elektro področja. Kakšna so pričakovanja DS Smith glede poslovanja v Sloveniji? V Logatcu imamo embalažnega velikana, DS Smith. Bivši Valkarton je v svoji tranziciji lastništva prek skladov in Duropacka v lanskem letu postal član embalažnih strategov DS Smith. Ta mednarodna korporacija s sedežem v Londonu združuje prek 200 tovarn v 34 državah in več kot 25.000 sodelavcev. Kot potrditev zaupanja v razvojni potencial so investirali v oblikovno razvojni center PackRight na proizvodni lokaciji v Brestanici, ki je eden izmed štiridesetih tovrstnih centrov po svetu. Kako boste tri enote, na Rakeku, v Brestanici in Logatcu, povezali, kako bodo sodelovale? Pričakujete kakšne logistične težave? Te enote že zdaj sodelujejo med seboj, v prihodnje jih vidimo le kot strateške pozicije do naših strank, to pomeni čim bližje logistične poti do le-teh, sicer pa imamo centralno vodenje vseh skupnih procesov. Z logističnimi težavami se ne srečujemo, to je že danes naša prednost. Boste ostali pri kartonu ali boste razvijali še kakšne nove produkte? Pričakovanja so visoka. V ospredju je pridobivanje tržnega deleža. V Sloveniji imamo že več kot 60 % trga, kar je prednost, zato delamo predvsem na kakovosti in novih kreativno-inovativnih rešitvah na podlagi valovitega in polnega kartona. Koliko ljudi zaposlujete v Logatcu? Trenutni obseg zahteva 118 ljudi, od tega jih je slabih 90 v proizvodnji, preostali pa v režiji. Prednost logaške proizvodne enote pa je, da ima bistveno večji potencial širitve ob pridobivanju tržnega deleža. Embalažo iz valovitega kartona (corrugated) in polnega kartona (solid board), torej tri lokacije - Brestanico, Logatec in Rakek - so združili v enotni prodajni strategiji. O pričakovanjih, konkurenčnih prednostih in odnosu do lokalnega okolja smo se pogovarjali z Igorjem Hostnikom, ki je letos prevzel vodenje logaške proizvodne enote. Ostajamo pri kartonu, je pa res, da je tu še veliko neizkoriščenih priložnosti, zato smo z letošnjim letom odprli oblikovno-razvoj- Ste se z vodstvom občine že srečali? Letos žal še ne. V preteklosti je direktorica ni center, kjer razvijamo nove rešitve iz ali imela več stikov z županom. Sicer smo z lo- na podlagi valovitega ter polnega kartona. Portfelj pa smo že dopolnili s portfeljem in recikliranih plastičnih materialov, s katerimi se ukvarja del skupine DS Smith. kalnimi skupnostmi v rednih stikih, želimo pa si jih še več. Blanka Markovič Kocen DS Smith je vodilno evropsko embalažno podjetje, ki izdeluje embalažo po meri strank s poudarkom na najsodobnejši zasnovi embalaže in krajevnih storitvah v bližini strankinih obratov. Ponudba izdelkov vključuje prevozno embalažo, embalažo za končne stranke, promocijsko embalažo in razstavna stojala, zaščitno embalažo po meri ter industrijsko embalažo, tako da podjetje DS Smith pokriva vse zahteve trga