List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vreti in v fiorici tlonm poslan: za celo leto 3 golti., za pol leta 1 golti. 50 s., za četrt leta 80 solil.— Ktlor sani po-nj pošilja, placa 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva ..Gorica- je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in M»vrcdnikn Antonu Lakner-ju, v gosposke ulice h. štev. 158. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila »e sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
■ airi-——' !■■■■■ — —nmi—r~—:-----
Vabilo.
Odbor slov. narodno - polit, društva »Gorica“ vabi vse p. n. gg. društvenike k izrednemu občnemu zboru za čelerkk 20. tek. meseca februarja ob 10 ]/2 uri zjutraj. Zbor bo v Gorici v čitalnični dvorani v u-lici sv. Antona.
Na dnevni red pride:
1.	Peticija do ministerstva zoper predlog postave dež. zbora goriškega, vsled kterega bi se imela cela poknežena Grolija Goriška in Gradiščanska razdeliti v 32 velikih županij.
2.	Peticija do ministerstva, da bi ustanovilo v Gorici slovensko dekliško šolo in izobraževališče za slovenske učiteljice.
3.	Peticija do ministerstva, da bi se o-kolica goriška ločila od mestno-pooblaščene sodnije in ustanovila za njo posebna o-krajna sodnija v Gorici.
Vabilni list je ob enem vstopnica k zborovanju, zatoraj naj ga vsak seboj prinese.
Ker so vse tri točke jako važne, nadejamo se, da pridejo čč. gg. društveniki v obilnem številu k posvetu.
V Gorici 12. februarja 1874.
ODBOR.
Značaj naših nasprotnikov v domačem
téboru.
v Gorici 11. feb.
Politično društvo »Soča" je imelo 29. p. m. svoj občni zbor. Pri tej priložnosti se je jasno pokazalo, da narod obsojuje »Sočino" politiko, da je spoznal puhlost in lažnjivost liberalnih načel. Dvakrat so vabila poslali svojim prikimovalcem ; prvi-
A
Valentina Staniča
mladost in študentovska leta.
(Dalje in konec).
Vprašali so ga, ko se je vrnil z vrha, kaj mu je v glavo padlo, da je to storil. Z odgovorom ni bil v zadregi. Zdaj lahko porečem, seže jim v besedo, da sem bil nad Zvonarjem in da ni bil nobeden, kar vas je til tako visoko ko jaz.
Knez Salm je bil čez mero vesel, ko je videl, da so vse tako vredili, kakor je želel. Dobro vedóc, da se »gospod" kmetu najlože prikupi in zahvali, če mu lepo besedo dà in se kaj »za prigrizniti" ponudi, dal je napravili tesarjem, ki so Staniča na vrh spremljali, tako kosilo, da se je samo
krat ni prišlo toliko udov, da bi bili mogli zborovati (pravila jih zahtevajo 20); drugikrat se je sešlo k predsednikovi vo-litvi celih 27 udov, pozneje so prilezli še 4.
Za zgodovino brezverske »Sočine" politike je važno tajnikovo poročilo; v njem je napredujaški duh živo izražen, ta pa je krivičnost in aroganca (napihnjenost, do-mišljivost). Nasprotnike dolži sebičnih namenov in jih imenuje „nevarne elemente", svojcem pa prilastuje »domoljubje, intelli-genco, neodvisnost, zrelost". Dahi se »Soča" kedaj potrudila sfoje nesramne trditve o sebi in o drugih dokazati, tega ne sme nihče tirjati. »Rekla je" in — zadostuje; njeni kalini morajo verovati, akoravno nasprotno vidijo.
„S.“ je imela od nekdaj navado i-meuovati svoje privržence brez razločka »neodvisne, zrele, svobodomiselne domoljube". Tajnikovo poročilo nam pravi, da tako zaznamovanje ni bilo pravično; govori namreč o »pravih in inteligentnih Sočanih", iz česar dosledno gre sklepati, da ima tudi nepravih in ne inteligentnih Sočanov. Mi smo to že davno vedeli, ali zdaj je to tudi društvo samo po svojem tajniku potrdilo. Hvala za odkritosrčnost. Vani pa dober tek uborni Sočini pri-kimovalci, ki se daste rabiti liberalnemu društvu ; zdaj vidite, kaka je svoboda, kako je svobodno prepričanje, o kterein vam toliko pridigajo. Dokler prikimujete Sočinim kolovodjem, ste »zreli, neodvisni, inteligentni" ; ko pa začnete z lastno glavo misliti, že nimate nobene dobre dlake več na sebi.
»S." sicer trdi, da se neče vtikati v cerkvene zadeve, vendar včasih celo sv. Pavla navaja. Dajmo ji enak odgovor in recimo: Sv. pismo uči,..da po njih sadu
jedlo. Vrh tega jim je še nekaj okroglega tje vrgel.
Proti večeru tega dneva so začeli v Salinovi hišici pospravljati. 30. julija so se poslovili. Razšli so se na vse štiri vetrove, vsak na svoje mesto. Stanič in prof. Schiegg sta šla, kar se samo ob sebe umé, v Sol-nograd.
S tem je bilo potovanje po Zvonarju pri kraji.
Kot študent je Stanič redko kedaj domov pogledal. V Solnem gradu mu ni bilo krivice. Jesti je imel za potrebo, tovaršije mu ni manjkalo, človeka je tudi imel, ki mu je vse, kar se je donni godilo poročal. Dekan Sovič je bil ta mož. Enkrat, pravijo, je bil prišel v tem času v Bodrež po opravkih. Doma so imeli nekaj med seboj, česar si niso upali brez njega opraviti. Pri tej priložnosti je pokazal, da je usnii-
jih hote spoznali. Tora j kak sad je rodita »S."? — Tajnik odgovarja: »iz naše liberalne (že tako ne velike) stranke se je izcimila še neka posebna stranka na Tominškom; ta stranka namreč v prvo vrsto stav-lja materijalna vprašanja". Tu se tedaj ne govori več o zedinjeni Sloveniji, o napredku, omiki in svobodi, ampak o materiji, o denaru, o dobičku. Te so one »vzvišene i-deje", do kterih je liberalizem Tomince privel; in »S.“ ne nahaja na tem nič spod-tikljivega, temuč še praša, »kedo bi zameril Tomincem", če za se skrbé, ne giedé na druge brate Slovence. Mi pa uprašamo: Kedo ne vidi iz tega, da »S." odobruje na svoji strani sebičnost, ktero »klerikalcem" tako rada očita i
‘Liberalizem je krivičen, podtika svojim nasprotnikom slabe namene, k t e re si sam izmišljuje, sebi pa prideva lastnosti in čednosti, o kterih še nikoli sanjal ni. Liberalizem je lažnjiv, laž pa ima kratke noge, prej ali poznej, pride resnica na dan. Lažnjivost »Sovinega" liberalizma je obče ziia-* S * na, temu je priča zadnji »Sočini" zbor h kteremu so z največo težavo in silo zbobnali — 27 in — 4 ude.
J3opi^i.
Iz Renč 10. febr. — (Domača veselica Renskih rodoljubov; davljeni potepuhi). — O raznih veselicah slovenskih čitalnic v tem Kurentovem (pustnem) času nam po-gostoma časniki sporočajo. Da pa razne slov. čitalnice ne napredujejo, marveč čedalje bolj hirajo in umirajo, vtegue se najti vzrok v tem, da ne spol n ujejo svojega prvotnega namena, zarad kterega so usta- ♦ novljeue. Prerado se namreč čitalnice ie preveč v igralnice in plesalniee obračajo,
Ijenega sreà in da znà za kar si bodi prijeti. Ker se ljudje tega dogodka še spominjajo in ker ga tudi Slomšek omenja *), povem ga še jaz.
V sosednjih Lo zèli je gorelo. Ljudje zaženejo krik. Rok niso križem držali, pa pomagati si niso znali. Stanič zasede konja in zdrči ž njim proti gorišču. Kar trideset rok ali pa še več ni opravilo, opravil je' Stanič sam. Kakor blisk švigne na slarn-| nato streho. Enemu reče : Ti bodi tù, drugemu : ti pojdi tje, vpre se v streho, raz-
*) Rajni Stanič so imeli od mladih dni kervave oči, očitno znamenje njihove serene Ijulvzm do bližni-ga. Gorela ie namreč njih dni kiuetiška hiša, in oni *e niso nobene nevaršine vst rasili, kedar je bilo koinn ■& pomagati. Ter tim ogni so re>o dobili, katero so vse svoje žive dni voljno nosili : ino ljudje so jih po tim nar ložej imenovali rekoč : Kanonik z mulečimi očmi.M — Gl. Drobtinice 1. 18-18 str. IH). — Gorelo je, če se prav spominjam, pri Štefčevih (Jericio) h. št. rudere oči je dobil pa že prej. Padel je bil namreč še kot. otrok na ognj.šči v ogenj. -- Pis.
mesto da bila ognjišča narodne omike. Tudi pri Renčaucih se je euaka želja, namreč kako bralno društvo ali Čitalnico ustanoviti, že davno gojila; z novim letom sc je pa ta žel.a v živ plamen vnčia, o čemur nam jasno pričuje privatna domača veselica 8. febr. ravno ob petindvajsetletnici Preširnove smrti. Zbrali so se Lenčki domoljubi, (24) da pokažejo svetu, da so tudi oni sinove velike mcjke fh&ve. V ta namen so napravili domačo veselico, kfcsre bi se nobena „beseda* slov. čitalnic ne sramovala, kakor kaže ta priloženi program: 1. Pozdrav predsednika veselice (g. A. Bajc); — 2. Naglo bratje (pje zbor); —
3.	Deklamacija: Orest, (g. A. Aiiiderčič) ;
4.	Mili kraj (poje zbor) ; — 5. Šaloigra:
— s, r wdo-
rìoo X-,.' -luti
UiiCj
Detelja" (od Iti. Vilharja); -stno potovanje, »poje zbor); — podoba: „Sokrat pri Lijogenu." (is „ZTona" 1870, spisal Boris Kirni:). — Ker je-prva domača veselica to baše v Renčah, ne zameri, dragi čitatelj, da ti jo tu če s par besedicamih omenim. G. predsednik, vodja veselice, g. A. B. učitelj, je pozdravil zbrane domače iu ptuje goste v primernem govoru ter povdarjal potrebo te veselica, ki naj bi polagoma po prigovoru: „v združenji je moč,“ bila kvas za ustanovljen je, v srcu Renških domoljubov že dolgo gojsne želje po čitalnici, v kteri naj bi se vnémala srca za narodno omiko, ktere tako zlo za dragimi narodi zaostali Slovenci potrébujemo. Kratek pa krepek pozdrav so vsi pričujoči s pleskanjem odobrili. *) G. predsednik je pa tudi za to veselico samo domače pevce prav dobro v petju izuril, kakor smo se prepričali iz njih v veselico uvrstenega petja.
Deklamacija : Orest, ker jo je s pato-som deklamoval g. A. Žnidarčič šestošoiec, (iz Renč'1 * *, je vsim nazočim vrlo depadia. Šaloigro M. Vilharja: „Deteijo“, so pa d mači diletantje, (kterih pred še ni bil nihče kedaj na odru)) tako izvrstno predstavljali da so se ptuji gostje, ki so ridili že enake čitalniške igre predstavljati, zlo čudili. Tako lahko in nepresiljeno ter gladko jim je beseda tekla, kakor da so že domači n
*) Dolio je k tej veselici, ker je bila privatna in brez vabil, \endar mnogo gostov iz Bilj, Dornberga, tudi nekaj iz Gorice, Merna in Prvačine, tako daje bila veselična soba polna. Hs.
odru. Oče Klanec, g. Soban, (šestošolec iz V.; on je bil edini ne-domačin), seje tako izvrstno odrezoval in govoril kakor kak »kraujsko-slovenski posetnik"; (pridjal je izvirni igri tudi marsikaj smešnega). Metko j3 igrala Jožefa Lasič-eva, Cilko pa Mal-ka Lasič-eva, (hčeri velikih posestnikov) prav dobro. Oče Gaber (Franjo Pahcr, sin Eenškega župana), se je v domači obleki tudi odlikoval. Ravno tako sta tudi dobro igrala Jožeta in Stefeta, zaročenca Metke in Cilke; prvega je predstavljal g. A. Žnideršič, drugega pa Jak. Lasič (oba šesto-šolca iz Ranč). Grgo Erezojepa predstavljal Peter Eozetič, posestnikov sin, tudi njemu ja tekla beseda prav gladko. Klasične podobo : Cokrat pri Diogenu sta predstavljala gg. Fr. Pahor in Jakob Lasič (že pred omenjena} tako izvrstno, da srno strmeli.— Vsi nazoči so s popolno zadcvolj-t.ostjo kraj veselice, hi se je v hiši našega župana vršila, zapustil. Oder za igro je sii cd domačega mojstra prav vkusuo napravljen in okinčan. Veselka ce je pričela zvečer ob G. uri iu je končala ob 8. Peten: je bila skupna prosta večerja in na vse zadnje se je mladi svet sukal. Evala piv gre delalnim Renčancem, da pri njih veselicah ni bilo še nikdar o kakem pretepu in poboji slišati, kakor se o tem drugod sliši. Pri skupni večerji je napil spominu Preširen-cve petindvajsetletnice g. F. Pe-rezoi ; domači kaplan (g. 11. V.) je pa pozdravil ptuje goste ter povdarjal potrebo in dolžnost, narodno se omiko vati (pa na verski podlagi) in dejansko ljubezen do naroda gojiti, kar je ravno namen sleherne čitalnice, iu k čemur nas tudi vera spoa-buj-a po 4. božji zapovedi, ktera nam veleva svojo domovino ljubiti in vse dolžnosti do uje spolnovati. Kratek egovor in napitnice so domači in ptuji gostje z veseljem sprejeli. — Dobro zrasinje. — Ra-orej na nege Renči d domoljubi, prvi korak je že storjen, kvas jo postavljen, v o veliki noči pa naj se odpre žarke pravo (versko-n aro dne) omike nesoča čitalnica.
S. t. m. so nad Renčami mn stari francoski cesti zopet S tatove (take) vjsli, M so hoteli neki deklini krušnarioi, ko ja sla ir Kostanjevice domu, za, Ruk dobljeni denar vr sti, pa se jim je srečno iz rek rgnla. To se je godilo pri belem dneva,
ko je še megla (zjutroj) kraško goro pokrivala. Tudi pri obhodu na stražo (patroli) 4. t. m. so vjeli tù v Renčah, Prvačini in Dornbergu 7 raznih potepuhov, ktere so orožniki (žendarmi) v Gorico odpeljali. To zapoved „patr ohranja" hvalijo vsi, ker že ni bilo več prestajati pred raznimi potepuhi iu nepotrebnimi lenuhi — berači! Kaši pogumni Renčanci se svojim županom na čelu, so res pravi angleški ^kouštabler-ji“, ker slehernega tatù, ki se drzne skoz Renče iti, kmali vjamejo. Prav tako, le na prste potepuhom: Sodnije naj bi pa bolj strogo s takimi potepuhi in hudodelniki postopale, iu pošteni ljudje bi bili manj od njih nadlegovalk. — Fiat!
Ogled.
Avstrijk. Naj pred nekaj starin, kajti naš list, kakor vsi tedniki, včasih teško šepa v politiki.
Iz državnega zbora, oziroma, njegovih odrčkov imamo še nekaj «starih pobirkov. Naš jako pogumni poslanec g. baron Tacco je podal o. t. in. ministru za finance prav piaktično interpellacijo : poprašal je, namreč, kedaj misli vlada predložiti zboru načrt postave zadevajoče odpust davkov v tistih krajih, ktere je zadela kaka nesreča. — Gnano je, da je nekdanjega ministra in mogočnega moža dr. Giskra-e slava že precej oteanela —- tako da se je o času volitev dvomilo, ali ga bodo še kje volili ali ne. Volili so ga, pa ne ^ prejšnji njegovi časti tel ji. Ta mož sedi zdaj v tistem državno-zbornem odseku, ki pretresa državni proračun. V državnem proračunu so zapo-padani tudi stroški za bogoslovsko učilišče v Insprukn, na kterem učč Jesuitje. Ta pa jo že ste ra, da so ti očetje sploh in e osebno profesorji v laspruKu lihe- ( urinim kričačem trn v peti. Giskra je tedaj dobro vedsl, cte. zgrbljeno slavo au&v dober kup nazaj dobi, če ir.ah-ne po Jezuitih in njihovi begosl fakulteti v Resor, Razen Lisiibackoija je nagovoijftl
istei Gtre-
jozuitovske profesorje tudi 1 ivapr rekoč, dr so ravno tako pviscgii,
I kakor vsi drugi profesorju da se n: tevej bati, da bi. kaj počeli, kar bi bile zoper avstrijske postave itd. dkijrib pjasnriom ministrovim, vkljub temu,- da je drugim. tudi rekel, d9- jo v begosh učiusči v Itespr. naj več .poslušalcev (okc.i SCGpred niimi veliko vnanjih Neavstivjaucev), in da is to nrav taka Multe t, feboNue želijo novoc.obniki, namreč srez „cenereste* (boj, joj i 1 — prekrižajte se! — Raj .so ne . spominjate, kaj je pisal o wsemeniščih*’, ni i davno,"v klasični slcverščfei gospod ^profesor" is „Mejsta* na RoIjcnokeinN; — vklj ub vsem u temu je o ds okova večina (z vsemi zoper o glase) skicnii.a, da naj se onreijeno bogosl. učilišče v Ir.spr. opusti ali Jdzuitom vzamo. Kar se pa nam y tej reč: vežno zdi, je to, da je dr. Giskra n; ave uk (moralo) jszvkcvsko . napadal . on, na kfceroga leti suri, da ja Olenhaim-ov tovanišl! (Eil je namreč G. ud uprava. !TrnvnVn-^rnrivičke ./'.oiomcol. Fa to ni
ir	^ .:v .	•. .t
UT?- /•»
trga z rokami, kar se d&, drugo opravi pa z orodjem. Da ni bilo njega — rekel mi je starček, ki ima dobrih očem križev na hrbtu — pogorel bi bil ves zadnji konec vasi. Ložani so se njegovi spretnosti čudili, pa niso pomislili, da dobro orodje delo prikrajša. Stari ljudje vedó še zdaj pripovedovati, kako je švigal sèni ter fcjà po strehi in kako so mu odletavali škrici zelene suknje.
Po dovršenih šolah se ie odločil za duhovski stan. Posvetil ga je solnograški knez in nadškof grof Colloredo na sev. Tren Kraljev dan 1. i802. Na to se jo poslovil od zuancev in prijateljev, cd priNdNjorik mu krajev okoli solnograškega meste in od belih goril, na kterih jc teli: o vesolja vžil, pa hajd peš proti Kanalu in lepi kanalski. cerkvi, v kteri je bilo z?, uovo ma So že vse pripravljeno.
Da se je tega veselil, ni dvomiti. Ra
S7et je že tak, da ni nobenemu dano 'popolnoma zadovoljnemu biti. N vedel je v Ročinj i, da ou je oče umrl in da co r:u ga ravno dan poprej pegmebii Pobitega srca je korakal proti Kanalu. Prva njegova pet je bila v farovž, kjei ga je dekan Čovič radostno sprejel. Pogovorila sta ce zastran nove maše. Čovič jo ja nar.ranil duhovščini svojo dekanije in ob enem trdi ljudstvu v posebni kratki pa prav lepi okrožnici *).
*) iTajleš jo v kanalskem farnGr>: arhivu. Pisana je italijanski. Glasi se tako: ..Lom&ni cito giorni, eie r.o.rk >. C omerica Orninenr.r’esi’n.:« ii i., D. Valj-:.Uno
sarà Ir. Ocmenioa Quincir.£2si’:iw, u L. I). Vabntlno Cùnij nella p?,roskiaIe di &:z?'d ola sua urina
s. klooca alk Eterno Padre, e rinar.veià r-e). i’àw'ào cé
allegi-enai. cpiritucùe, cko tei:; e 5à c’ci-a lU^gre^e, c
della quale per molti a : :’ re r.ir-- e C'Jcù'. .'ìlùiò V.
S. si compiacerà 01 pr.l.Bearla co~ ara ; e:.4 S. * * * oc;: ..lo ccn.-
sclfa. si e e nel m&cccn .o te—p^. o r.o. .e..	...l&
tata i.O. irtervenirna con c'ler.4:-a..e i, •— per tempo a.
n. I,fessa. - Cenale li 5-0. Fsbr.:o lCO?.tt — Itako m.
kratkem pa kako lepo je tù vse pcveaaac! — S is.
sveta» lvovsko-čniovišhe železnico). Pa to ni šs vse. Tisti čas, ko so bili Jozuitjo razpisali veliko darilo tistemu, ki bi, jim dokazal, da je njihov nravouk napačen, n: bilo mar učenemu Giskra-i, poganjati
se za-uje; zdaj pa je našel v pravilih družbe ' Jezusove neko točko, ktero je v slavnem odseku bral in občno senzacijo zbudil. — In to je, za rad česar smo vso to razpravo semkaj zapisali. — Zdi se nam, da ga vidimo g. dohtarja, kako pri-siljeno-resno je citai dotično točko pravil glasečo se: »Kdor ne zna očeta in mater črtiti, ni dober Jezuit". (Tako so vsaj časniki to senzacionalno potico navajali). Mi ne poznamo Giskra-ve točke, mislimo pa, da se je ubogemu dohtarju nekaj tacega pripetilo, kakor paganskim Rimljanom, v prvih časih krščanstva. Razneslo se je nekaj med njimi, kakor da bi kristjani pri svoji tajni službi božji (o času preganjanja) pili kri zaklanega otroka. Vsak izvedenec pa ve, kaj in kako je bilo. Tako je tudi z Gislrra-vim stavkom. V evangeliji se bere tako-le: »Slo je... veliko ljudstva za njim (Jezusom), in se je ozrl in jim rekel: „Ako pride kdo k moni, in ne sovraži svojega očeta in matere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec" (Luk. XIV. 25—26.) Komentar k tem besedam naj si išče dr. G. sam. *)
Odsek za cerkveno-politiške reči, v čegar rokah so znani 4 miuisterski predlogi, ni dolgo vedel, kaj bi počel; in, ker se je morebiti marsikaj neumnega sprožilo med razgovori, sklenil je — tajnosti Le toliko tedaj bodo časniki izvedavali iz njega, kolikor sam- uradno priobči. Za zdaj vemo že to, da je izbral izsred sebe dva pododseka. Prvi pododsek, sedmerih udov, bo pretresal in popravljal ministrove predloge; drugi, peterih mož — ima nalogo, da izdela načrte za prenarodbo zakonskega postavo daj st va, to Je (po domače), da pripravlja postavo zastran civilnega zakona. — V občnih sejah je posl. zbornica pretekle dni marsikr ; cbravnak. Nas časnih,rj3, pa tudi bralce mora mil .ati to, da je ali bo odpravljena štempljh— c d iiiccrc .tev to je, naznanil v časnikih?) Kdor bo hotel od 1. julija L L naprej — doti kaj n?.“n?niti v kakem, časniku, ne bo več treba plačati mu vsakrat SC soldov za davkarijo, ampak plačati bo imo! le, kar mu zar&jta administracija doticnogj časnika za tisk.)
O sonili smo že, da je na Dunaji strašno velike ddalcsv brez dela in da se je bilo bati nevronih lioinatij. Dno TO. t. m. so pedali zastopniki dclah-sv (oziroma, njih društva „Vollistimms*) državnemu zboru prošnjo, v kfceri zahtevajo pomoči. Razlo-živši, kako jih lakot tare (sosebno na P eniškem, LToravskem. in v Clesiji)-in kako da že lakoti p o mira j o — prosijo za te-le pravice: a.) 3u-akcpravnost politiško; občne, enake, direktne volitve, (to je, vsak, naj plačuje kaj davka, ali ne, naj bi imel pravico v deželni in * državni zastop voliti) ; b.) povsod kjer so Irupčijske in obrtnijske zbornice, naj bi se napravile tudi zbornice za delalce; t*.), postava zastran društev in shodov (taborov) naj bi se popravila; d.) kavcija za izdajanje časnikov naj so odpravi in naj bodo pripuščeno časnike po ulicah prodajati. (Tako — mislijo delaici — bi jim bilo lože eè svojim glasom predreti.) Čudno prillarsi smo zapazili v li-
*) Omenjeni cUrek iz pravil jezuitovskib je čital Sues, govorii. o mor&ii pa dr. G.
beralnih časnikih in vladinih organili gledó omenjene spomenice delaiske. hali so se tako močno delalske vstaje, da so jim je zdaj kamen od srca odvalil, ko vidno, da so ubogi delalci trezni in zmerni, in da niso zapustili postavne poti. C h, kako jih ljubeznjivo zdaj šulijo in božajo omenjeni časniki. Vmes pa tudi vsako tolike po 5/feu-dalcih" in „ultraraontancih" mahnejo, češ, da so oni delalce ščuvali proti meščan sirim stanovom in proti sedanji ustavi in vladi.
Veliko si časnikarji glavo lomijo zastran tega, da naš cesar zdaj v naj hujši zimi na Rusko potuje. Ce se jim reče, da gre samo zato, ker to uljudnost zahteva, ker je bil ruski car o času razstave na Dnnaji, ni jim zadosti. Pnabiti, da ima sedanje potovanje res politiche namene; in če jih ima, ne bi bili menda slabi. Skušnja uči, da, dokler smo bili z 'Rusom dobri, šlo je v Avstriji dobro. Dosledno bi se- moralo rusko-prusko prijateljstvo- potem zrahljati. Bo li pa cara Aleksandra nemškemu srcu to mogoče? — Sicer bode naš cesar jako sijajno sprejet in češčen. Odhod je bil 11. t. m.
Pred svojim odhodom v Petrograd je cesar v lastnoročnem pismu do min. preds. kn. Auersperga naročil, da naj se v tistih krajih, koder zarad slabe letine, kolere itd. ljudi uboštvo in revščina tlači, pomaga jim, kakor bodi n. pr. s tem, da se jim delo in zaslužek nakloni; ministri in razni za-stopi naj tudi za to skrbé.
Na Ogerskem še dolgo časa ne izležejo iz blata, finančnega in vsakošnega. — Deak je zdaj ne bolan.
Vn?Jtjo lir* VG. V Berlinu se je pričel 5. t. m. nemški državni zbor. Nazočih je bilo malo poslancev. Prestolni govor je bral Bismark; zanimivega ni nič v njem. Koufessionaluih zadev ni omenil.— Oudno so »izpade" (»Narodova" slovenščina!) volitve v Alzaciji in Lotaringiji (prej francoskih, zdaj nemških deželah), vsi poslanci so nasprotniki Bismarkovi ; nekteri še nemški govoriti ne znajo. Kar je pa zagrizenim Bi.smarkovcem najneljubše, je to, da je med 15 poslanci iz omenjenih provincij veliko duhovnov in celò en škof (iz Hetza.) — Kdor časnike pazljivo bere, zapazil je gotovo, kako pruska vlada zakriva svojo sramoto, da je dala nadškofa grofa Ledohov-ski-ga v ječo 'odpeljati. Smešno bi bilo, ko ne bi bilo žalibog preresno, to, kako naš (ob enem) avstrijsko-ministerski in prusaški organ (diligo »N. fr. Presse") vjetuištvo Ledohovski-vo opisuje. „N. fr. Pr." od 10. t. m. stvar tako zasukava, kakor da bi bil nadškof zaprt zavoljo — dolgov ! ! (ker je vladi veliko globe dolžan) in ne zavoljo verskih reči! Grof L. je zapert v mestu Gstrovo na vzhodni meji poznanjske dežele. Telegraf je hitel naznaujat, da je vjetniku pripuščeno — brati, luč imeti in za lastni denar — jesti!! — Kogar hoče Bog pogubiti, oslepi ga.
Tako se nam zdijo že oslepljeni Bis-markovci, kfceri nimajo družili razlogov več za to, kar počinjajo proti katoliški cerkvi, nego šli so iskat jih v francoski - časnik »Revuo des deus Mondes", kfceri je pisal, da vseli francoskih nesreč (11. 1870 in 71) je kriv »ultramontanizem" !
Italija. V ital. parlamentu je odgovo-
ril minister Visconti Venosta na Nicotera-vc interpollacijo zastran znane Lamarmo-ra-ve knjige, da sedanje (ital.) postave vladi ne pripuščajo, da bi klicala Lamarmora-o zavoljo priobčenih pisem na odgovor. Poklonil se je pa tudi Bismarku s tem, da je grajal priobčenje onih pisem. — Lamami. jo hotel vsled tega izstopiti iz parlamenta, da bi se bil dal vnovič voliti, ali zbor mu je dovolil samo 2 meseca odpusta in mu dal^ s tern zaupnico.
Na Spanjskern pritiskajo Karlisti hudo na Bilbao.
Na Francoskem je bilo nekaj dopolnitvenih volitev; zmogli so republikam:’. To je vlado vznemirilo. Mac-Mahon se čedalje holj resno opira na svoj »septennat* (sedemletno oblast) in sem ter tje legiti-miste osorno od sebe brcne.
Domače novice.
(Duhovska sprememba) — 0. g. Jak. Vi-sintin, vikar v Kostanjevici, gre za vikarja v Sovodnjah; č. g. Juri Mercina, vikar v Sovod-njah, pa v Kostanjevico.
Razne vesti.
*
— Profesor Šaklje, znani nekdajni sup-plent v Gorici, — je začel bobnati zoper katoliško cerkev. V »Narodu" je priobčil po liberalnih listih že stokrat pogrete fraze glede novih postav zop<-r cerkev in njene pravice, po kterih s težkim srcem čaka. Podpisal jih je s polnim imenom, tudi »profesor" ne sme manjkati, škoda da ni še dostavil »Majarončkov",
—	vendar katoliška cerkev še stoji.
— Tatvine brez konca. — V Gorici je pretečeno saboto od 4—125 ure popoldne ukradel tat v hiši velike trafike v drugem nadstropji več reči vrednosti čez 200 gold. Dan poprej je v Kanalu pri »Garbunki" znan potep pograbil skoraj vso mesnino. — V Solkanu so zasačili glasovitega tatu, ko je ravno ukradeno blago prodajal. — Kako silno potrebne so mehke ječe, kjer se potepi, tatje in tolovaji mastijo, borni kmet pa plačuje — za nje!
— Veliki gospodje — so si vmarsikteri reči enaki, časih tudi v bolezni. Rothschild, ki zdaj v Gorici biva, ima enako bolezen, kakor bivši francozki cesar Napoleon III.
— Postne pridige. — Kakor slišimo, i-mel bo v stolni cerkvi 4 krat na teden postne pridige jezuit iz Rima. Pri mestni fari sv. Ignacija bodo vsako nedeljo in praznik ob‘/*11 v nemškem, vsak petek ob 6. zjutraj v slovenskem jeziku postne pridige.
— Nesreča v Mirnem — V saboto, due 31. jan. je po nekej poroki pri skupnem obedu
—	kot je navada, akoravno prav nepotrebna — še pozno v noč z možnarji streljal nek ubog krojač J. Ferfolja. Revež hoče, menda za slovo, še enkrat z dvema možnarjema na enkrat v-sfcreliti, posuje smodnik po tleh, med tem pa še tretji, tudi nabit možuar pod roko na tleh drži. Zažge smodnik, možnarja počita, toda po nesreči vžge se še tretji, ter moža laido rani in mu roko do polovice vso osmodi. V strašnem trpljenji hiti domov, pa vendar še kakih 7 dni okoli hodi, poda se v saboto 7
febr. 3e v Gorieb, vrne so a ravno tisti dan še obleži tor v nedeljo 8. februarja v velieem trpljenji umrje. Zapustil jo revno udovo i trojo malih otročičev. Ko hi so kaj taeega pri kaki cerkveni svečanosti zgodilo, kaj hi dejala naša goriška „ehronique scandalose** ?
— S ]>rsi rit up zračena dvojčeka, pod imenom „Siameška brata**, povsem svetu znana zato. ker sta se po vseh mestih kazala, sta unidan umrla , drugi je za prvem umrl čez 2 uri.
— f Umrl je g. France Poljšak, župan in posestnik v Šamarjah, «k t. m. za mrtudom ]«o kratki tridnevni bolezni, star še le 50 let. Zguba tega moža, moža v polnem pomenu besede, je velika. — nedomestljiva. Kanj ki je bil kine cele ipavske doline, lahko rečemo cele gori ške grofije: — Udarec za žalujočo, družino in občino kterima ostane nepozabljiv, je toliko veci, ker je prišel nenadoma. — Bil je ranjki mož po božji ud ji, goreč kristjan, priden hišni gospodar, zgled pobožnosti in poštenosti družini. soseski, vsem. ki so ga poznali ; vesten in skrben župan: ni čuda, da je od svojega 24. leta skoraj nejretrgamo do smrti županoval, da bi vstregel prošnji in zaupanju svojih Ša-marjaneev: za čast božje veže vedno goreč cerkveni s hiraš in a, krajni šolski nadzornik, ud pri cenilni komisiji, c. k. poštar, — pri vsem tem tudi pravi rodoljub. — Pri tolikih opravilih in službah bil je natanjčen. da je pri smrti vse v redu zapustil, kakor bi bil vedel, tla ga Bog nenadoma pokliče. — Kaj je bil ranjki, pokazalo se je pri pogrebu. Od blizo in daleč so vreli ljudje vseh stanov, župani, duhovni, uradniki, bogati in ubogi, da bi „očetu Francetu" (tako ga je sploh ljudstvo imenovalo) zadnjo čast s kazali. Ko je domači g. faj-moster na grobu še besedo spregovoril o ranj-kem, ni nobeno oko solz se zdržati zamoglo.
—	Zapuščena družina ne da se sicer potolažiti tako lahko; ali to naj jej bo v tolažbo, da ranjki si je postavil sam večen spominek v srcu vseh, ki so ga poznali. (Deloma pesneto iz dopisa, kateri je uredništvu prepozno došel, da bi ga bili natisnili.)
Umrli v Gorici meseca januarja t I.:
Brankovič Marija, stara 50 1. za tuberkulozami, — Zirer Marija, 27 1, za prisadom,
—	Nardini Karolina, 62 1. za srčno bolznijo,
—	Porok Terezija, 71 1. za pljučnim mrtudom,
—	Terpin Jožefa, 84 1. za sušico, — Sniconig Marija, 22 1. za trganjem, — Sever France, 54 1. za Bright-ovo boleznijo, — Brelih Urša, 95 1. za sušico, — Dauencič Stefan, 81 1. za sušico. — Gregorič Terezija, 67 L, — Režen Urša. 69 1. za jetiko, — Schena Enrichetta, 10 1. za boleznijo v grlu, — Vicentin Andrej, 53 1. za jetiko, — Gentili Anna, 82 1. za po-ijučnim kataroin, — Suissi Jan. Nep., 65 1. za tuberkulozami, — Luviščik Janez, 64 1 za grižo, — Pertut Marija, 13 1. za srčno boleznijo, — Vidrig Angelika, 72 1. za tuberkulozami, — Decolle Eiizabetta, 79 1. za oteklino,
—	Bressan Terezija, 63 1. za naduho, — Kodermac Jakob, 571. za jetiko, — Bavcon Ana, 74 1. za naduho, — Chiaselotti Dominik, 36 1. za zvodenimi možgani, — Marušič Marija, 66 1. za mrtudom, — Kumar Magdalena, 42 1., — Brumat Marija, 19 L, — Musina Antonija, 55 1. za srčno boleznijo, — Kocijančič
Lovreneij, 74 l., — Anningher Janez, 69 l. za naduho, — Godeassi Marija, 46 l. za zvodenimi možgani, — Hrovatin Janez, — 67 l. za sušico, — Petrogalli Anton, 80 1. za sušico, — Kumar Štefan, 33 1. za hodom, — Jilek Sodja, 44 1., — Olivati Anton, 521. za organično boleznijo, — Gregorat Alojzija, 44 1., — Cerne Katarina, 44 1. za srčno boleznijo, — Blei-weiss Anna, 65 1. za sušico, — Gautner Marija, 38 1. za srčno boleznijo, — Bones Teodora, 29 1. za hodom. — Umrlih malih otrok število znaša 53. — Vseh skupaj je torej u-mrlo meseča jamivarija v Gorici 93.
Gospodarske stvari.
Le pametno, da si pri kužnih boleznih več ne škodujemo, kakor koristimo!
* Slišali so zvoniti, pa ne vedo, kje in kaj “ — tako se res sme dandanes reči od nekterili ljudi, ki si smradijo stanovanja s klorovim apnom ali karbolovo kislino — brez potrebe, mislé, da s tem smradom odženo koze, kolero in vsako drago kužno bolezen. Noč in dan živijo nekateri v tacili osumljenih izbah, da jih glava boli, smrad se jim na pljuča vlega itd., ali vse to trpijo — naj nam nikakor ne zamerijo, da naravnost rečemo — prav po nevednosti lastni ali nevednosti tistih, ki jim kaj taeega priporočajo.
Dolžnost nam je tedaj, jim to stvar razjasniti.
Noben zdravnik ne more tajiti velike moči karbolove kisline (kreosota premogovega, Steinkohlenkreosot), klora, klorovega apna, železnega vitri jota, žveplene kisline in še drugih kislin več do tega, da pokončajo kužnine, ki se narejajo pri nekaterih boleznih človeških in živinskih, in v-sak izveden zdravnik ve, da podnebni zrak, prav po kislicu (Sauerstoff) svojem, je prvi čistivec okuženih stvari, knteremu si le o-genj v svoji še veci moči primerjati more.
Al kedaj in kako so karbol, klor in druge kisline na pravem svojem mestu?— to je treba vedeti.
Naj zatega del to reč našim bralcem razložimo.
Kužnine so mnogovrstne, vendar se naposled delijo v dve vrsti. Ene so namreč take, ki so privezane na snovo (materijo), ki je kužna, in se ne širijo pa zraku dalje, ampak le po dotiki ž njo. Tako sifilitičen človek (ali po naše človek, ki ima francoze) ne bode okužil druzega, ki ž njim v isti izbi prebiva; tudi steklega psa se ni od blizo ali daleč bati, če le ne popade ali da kužnina steklinska ne pride s kako odrtino ali rano človekovo ali živalno v dotiko. — So pa kužnine druge, ki človeka ali [živina že okužijo, če se je tudi ne dotakne, ker po sapi (zraku) dobi kužnino v se, in okuži se tudi včasih, če je natura njegova podvržena taki bolezni, ako kužnino kak drug zdrav človek prinese na svoji obleki (volnati, svilni ali drugi) do njega; v to vrsto spada kužnina kóz in in nekaterih druzih kožnih izpuščajev, tifusa s petehijami, Turška človeška in goveja kuga itd.
(Dalje prih.) — („Nov.“)
Oznanilu ile.
davna Sušila vsa S sn!
Vsem prijatlem in znancem, domačim in pfcujim, čč. duhovnom, gospodom, županom, obč. odbornikom in starašinam, pevcem in vsem sosedom, ki so našega očeta k pogrebu spremili 5. t. m., zahvaljuje se areno za skazano ljubezen.
V Samarijah 8. febr. 1874.
žalujoča družina Poljšak ova.
Mesečni izkaz banke
99Mlovejiije6*
Požarni oddelek :
Stanje dne 31. decembra 1873: 16365 polic, 50,001.150 gl d. zavarovane istine, 503674 gld, 15 kr. premije.
31. jan. 1874: 17586 polic, 52.886.139 gld. zavarovane istine, 540.479 gl. 83 kr. premije.
Prirastek: 1221 polic, 2,884.989 gld. zavarovane istine, 36805 gld. 68 kr. premije.
«0STILNIC.4
v Solkanu se (laja v najem.
nožar,
dosedaj v nunskih ulicah h. št.. 381 preselil se je v hišo kat. društva št. 387 v tistih ulicah.
Obiskali smo novo gostilnico Blandi
(„Hotel Brandt")
in se prepričali, da je lastnik z velikimi stroški napravil take prostore, ki so kinč Goriškega mesta. — Kuhinja, prekosi, zdi se nam, vse druge goriških gostilnic, — spalnice so čedne prostorne in dobro u-redjene, — postrežba vse hvale vredna; zatorej jo priporočamo vsem, ki dohajajo po opravkih v mesto.
Več posestnikov in gospodov z dežele.