cena 80 dinarjev številka 31 (835)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
___
titovo velenje, 7. avgusta 1986
Zaskrbljujoči poslovni rezultati
Rokave moramo bolj zavihati
Rezultati velenjskega gospodarstva so že nekaj časa skromni. Ugotavljamo, da je potrebno kaj ukreniti, prejeti ukrepe za izboljšanje stanja. Vse pa kaže, da ostaja predvsem pri besedah, da je dejanj bolj malo, saj iz nastale krize ne moremo in ne moremo izplavati. Še slabše. Če smo še ob koncu letošnjega tromeseč-ja lahko rekli, da so rezultati skromni, vendar še nekako zadovoljivi (seveda, če smo odmislili velike probleme rudarstva in energetike), moramo biti nad doseženim v letošnjem prvem polletju že močno zaskrbljeni.
Precej se je sicer zmanjšalo število organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo. Ob polletju smo imeli v občini le še 11 takšnih tozdov in to predvsem s področja rudarstva in energetike. V tem delu gospodarstva beležijo skoraj 97 odstotkov občinskih izgub. Teh je bilo v občini Velenje ob koncu junija za 10 milijard 600 milijonov dinarjev.
Močno zaskrbljuje podatek o gibanju industrijske proizvodnje. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je namreč ta nižja za dobrih 10 odstotkov. Spomnimo pa se, da že lani z njenim gibanjem nismo bili zadovoljni. Ce primerjamo doseženo industrijsko proizvodnjo letošnjega junija z istim mesecem "lanskega leta, ugotovimo, da smo letos ustvarili kar za 22,4 odstotka manj. To pa je podatek nad katerim si nikakor ne bomo smeli zatiskati oči.
Že v majski analizi, ki smo jo v občini Velenje izdelali z namenom, da opozorimo na slabosti v našem gospodarjenju ter pravočasno poskrbimo za njihovo od-pravoje bil ugotovljen negativni
trend gibanja izvoza v letošnjem letu. Ob koncu šestih mesecev je bil ta za dobrih 5 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lanskega leta. Stanje na tem področju pa je še nekoliko slabše kot zgleda na prvi pogled. Konvertibilni izvoz je namreč v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nižji za slabih 14 odstotkov, klirinškega pa smo povečali za dobrih 65 odstotkov. Precej smo v tem obdobju zmanjšali uvoz, tako da kljub vsèmu še dosegamo dokaj ugodno pokritost uvoza z izvozom in sicer z indeksom 119, za konvertibilno tržišče pa znaša ta indeks 116.
Kljub neugodnim gospodarskim rezultatom, smo namenili v občini Velenje v letošnjem letu za osebne dohodke dokaj velik delež ustvarjenega dohodka. Po statističnih podatkih je znašal v mesecu maju poprečni osebni dohodek v gospodarstvu naše občine 113.350 dinarjev kar je kar 89 odstotkov več, kot je znašalo to poprečje v letu 1985. To pomeni, da se je poprečni osebni dohodek realno povečal za več kot 20 odstotkov (življenjski stroški so namreč narasli za 86,6 odstotkov).
Analize o gibanju osebnih dohodkov v celem letošnjem prvem polletju še ni. Po oceni pa so ti v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višji za 126,7 odstotka oziroma v primerjavi s poprečjem lanskega leta za 75 odstotkov. Prav gotovo pa se bodo ta gibanja nekoliko umirila, v nekaterih delovnih okoljih tudi znižala, saj nas bo k temu prisilil zvezni zakon. Žalostno je sicer, da so potrebni za to zakoni, da sami v svojih delovnih okoljih nismo znali preceniti, koliko lahko namenimo za osebno porabo in koliko za nadaljnji razvoj.
Mira Zakošek
PRVA JABOLKA V ZABOJIH — Čeprav smo sredi poletja, kmetijcem ne manjka dela. Sem sodi tudi obiranje zgodnjih vrst jabolk. V ponedeljek so namreč delavci TOK Kmetijstva Šoštanj, oziroma delovne enote na Turnu v Titovem Velenju, pričeli z obiranjem zgodnjih vrst jabolk discover, james grieve in tydeman. Kot je povedal namestnik vodje delovne enote Franc Lemež, bodo zgodnja jabolka obrali v nekaj dneh, če bo vreme še naprej tako ugodno. Vsa zgodnja jabolka, ki bodo letos prav tako kakovostna kot lani, bodo te dni že v Erinih trgovinah z živili.
(b. m.)
Gorenje in intervencijski uvoz
Da — če je v skladu s stabilizacijo
Zvezni izvršni svet je, kot so poročala sredstva javnega obveščanja, odobril uvoz bele tehnike, televizorjev, športne opreme, avtomobilov in delov za avtomobile, motorjev, drobnih gospodinjskih aparatov, tkanin in drugega blaga za široko porabo. Določen je seznam 44 vrst teh izdelkov.
Prve pošiljke je mogoče pričakovati že konec prihodnjega meseca, kar bo
Atletika
Romeo Živko dvakratni državni prvak
62. državno prvenstvo za člane in članice v Beogradu je prineslo lepe uspehe tudi velenjskim atletom in atletinjam.
Tako kot celo letošnjo sezono so namreč ti znova dokazali, da so resnično v dobri formi. Med vsemi Velenjčani se je znova močno izkazal Romeo Živko, ki je pritekel kar dvakrat prvi na cilj. Najboljši je bil v teku na 1500 metrov in 5000 metrov in s tem dokazal, da je daleč najboljši tekač na srednje in dolge proge v Jugoslaviji. S tema dvema uspehoma si je Romeo Živko zagotovil mesto v reprezentanci za Balkanske igre, ki bodo v Ljubljani 6. in 7. septembra. Družbo med reprezentancami mu bo delal še en Velenjčan, in sicer Milan Hudournik, ki je z drugim mestom v teku na 3000 metrov z zaprekami dosegel svoj osebni rekord.
Prav tako niso zanemarljivi rezultatih ostalih članov atletskega kluba Velenje, ki so nastopili prejšnjo soboto in nedeljo v Beo-
gradu. Veteran Boris Režek je s 3. mestom v skoku v daljino dokazal, da mu mladi slovenski skakalci še vedno niso kos. Odličen uspeh sta dosegli tudi obe štafeti velenjskega atletskega kluba. Štafeta 4 x 100 metrov je osvojila 3. mesto in s tem bronasto odličje, štafeta 4 x 400 metrov pa je bila druga. »Kar šest kolajn pomeni za naš klub izreden uspeh. Znova smo bili najboljša ekipa iz Slovenije,« pravi predsednik sekretariata atletskega kluba Velenje Tine Štajner.
Poleg omenjenih uspešnih nastopov se Velenjčani ponašajo še z več finalnimi uvrstitvami. Po-petru je v teku na 800 metrov dosegel letošnji najboljši rezultat v Sloveniji, mladi Matjaž je zelo dobro skočil v daljino in v finalni uvrstitvi znova skočil blizu 7 metrov, Malokolinič je v metu kladiva osvojil 4. mesto, skratka, ekipa, ki je sodelovala na državnem prvenstvu za člane in članice v Beogradu je pokazala, da je pred drugim delom tekmovanja — jesenskim — v dobri formi. Rezultati pa so tudi sami po sebi dovolj zgovorni in povedo, da v
TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN letne konfekcije od 20 do 50 % od 1. 8. 1986 dalje v trgovinah Modnega salona v Titovem Velenju, salonu M in industrijski prodajalni.
Ne zamndite ugodne priložnosti!
atletskem klubu Velenje dobro delajo. Sploh, če ugotavljamo, da so rezultate dosegli vsi — os »preverjenih« atletov do tistih mladih, ki se v jugoslovanski atletiki šele uvaljavljajo.
Sezona za atlete se pravzaprav šele začenja. Po državnem prvenstvu je največje letošnje tekmovanje Evropsko prvenstvo v Sttutgartu. Romeo Živko bo poskušal na mednarodnem mitingu v Budimpešti »uloviti« normo za sodelovanje na tem prvenstvu. Ostali velenjski atleti pa se bodo v tem času marljivo pripravljali za ekipna tekmovanja in balka-niado. »Z dobrim delom in seveda tudi rezultati želimo dokazati, da sodimo v prvo atletsko ligo. Naša velika želja je v njej ostati. Poleg tega si v klubu želimo, da bi tudi na takšnih igrah, kot so Balkanske, naši tekmovalci in tekmovalke osvajali odličja.«
odvisno od tega, kdaj in kakšni sporazumi s tujimi partnerji bodo sklenjeni. Izdelki, ki bodo odkupljeni v tujini, morajo biti po cenah, kakovosti in izbiri konkurenčni na domačem trgu. Z odobritvijo uvoza poskuša Zvezni izvršni svet, kot je bilo zapisano v sredstvih javnega obveščanja, preprečiti monopolno ravnanje domačih proizvajalcev in zaustaviti ali zavreti rast cen blaga široke porabe.
Za mnenje o potrebnosti in umestnosti intervencijskega uvoza proizvodov bele tehnike smo se pozanimali v Gorenju. Predsednik poslovodnega odbora Gorenje Commerce, Joško Vučemilo, je povedal naslednje:
»Gorenje ne nasprotuje intervencijskemu uvozu bele tehnike, televizorjev in malih gospodinjskih aparatov, če je le-ta v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije.
Zvezni izvršni svet je to odločitev sprejel zaradi monopolnega obnašanja proizvajalcev teh proizvodov, kar najostreje zavračamo, saj nas do danes še nihče ni obdolžil, v skladu z zakonom o blagovnem prometu, da se monopolno vedemo.
V Jugoslaviji imamo pet proizvajalcev teh proizvodov, vezani so pretežno na drage domače surovine in reprodukcijski material in, kot je nekdo
MODERNO JE IZ ELKROJA JE
zapisal, »iz drage moke ni poceni kruha!« Rešitev cenejših proizvodov ni mogoče iskati izključno pri končnem proizvajalcu.
Pri tem naj poudarim še to, da Gorenje izvaža čez 60% fizične proizvodnje bele tehnike na zahodna tržišča. Upravičeno lahko pričakujemo, kar bi tudi bilo skladno s politiko, ki jo je objavil Zvezni izvršni svet, ustvarjanje takih pogojev gospodarjenja izvoznikom, ki jih bodo stimulirali za povečanje ižvoza.
Ne vemo pa, če ta ukrep to je?«
V nedeljo znova
Lučki dan
Prebivalci krajevne skupnosti Luče so ob svojem marljivem delu že kar navajeni na številne »NAJ«. Ob nekajkratnem priznanju za najlepše urejen turistični kraj v Sloveniji, so bili lani izbrani za najboljšo vaško krajevno skupnost na področju športa in rekreacije v republiki, njihov »Lučki dan« pa je bil lani ocenjen za najboljšo turistično prireditev v Sloveniji. Vsega ostalega ne kaže naštevati.
Zapišemo pa lahko, da bo ta »Lučki dan« znova na vrsti že to nedeljo in tako nadaljeval niz narodopisnih in turističnih prireditev v Gornji Savinjski dolini, ki jih bodo sklenili konec tega meseca. Vendar je »Lučki dan« nekaj posebnega in si svojega lanskega laskavega naslova ni prislužil zaman. Zanimivo je, da prireditev pravzaprav »nima programa«, je pa prav zaradi tega še bolj bogata, pestra in zanimiva.
Domačini so jo imenovali »od štanta do štanta«. To pomeni, da si lahko obiskovalci od 9. ure dalje ogledujejo »štante« po vsej tej prelepi vasi. Štanti seveda niso šanki, čeprav tudi za te poksr-bijo, ampak mesta, na katerih si lahko na izviren način in »v živo« ogledate vsa nekdanja kmečka, delovna in rokodelska opravila, ki bi sicer že zdavnaj utonila v pozabo. To so mizarjenje po starem, pletenje košev, izdelava lesenih cevi in lesenih korit, predstavljajo pe perice in predice, pa pletenje štrikov, preja lanu, kovaška opravila, kuhanje žganja, gozdarjenje po starem, razrez lesa na »matrah« in še bi lahko naštevali. Tu so še različne razstave, na voljo so kmečke jedi in sveži »izdelki« iz pekarne, ci-traši... Saj bo dovolj, vendar premalo, če si tega ne ogledate in ne doživite.
»HO-RUK« - Na Ljubnem ob Savinji so v nedeljo spravili pod streho že 26. po vrsti »Flosarski bal«. Nemara uspešneje, kot kdajkoli doslej, vsaj finančno, pa drugače, mogoče tudi. sicer pa to najbrž ni najpomembnejše, veliko j» vredno predvsem to, da bodo bogato izročilo flosarije zagotovo nadaljevali in ga še popestrili. Pomembno je torej, da mladi »flosarji« po lepi in bistri Savinji krmarijo še lepšim časom naproti. Več o balu na 3. strani.
r r
Plavanje je del pismenosti
Vroče je. Če je le mogoče hladimo svoja razgreta telesa v vodi. Nekateri v morski, drugi pač kje drugje. Žalostno pa je, da je število tistih, ki v vodi ne morejo početi kaj drugega, kot da hladijo svoja telesa, veliko. Preveliko. Na plažah je mogoče srečati še ogromno neplavalcev. Plavanje pa je del pismenosti in pogosto pravimo, da se pismenost nekega naroda meri tudi po številu plavalcev.
Plavanju torej očitno na-
menjamo v naši družbi mnogo premalo pozornosti. Pozabljamo, da je to telesna aktivnost, ki celovito stimulira vsestranski in skladen razvoj človeka. Kdor se enkrat nauči plavati tega znanja ne pozabi in zato mu vse življenje koristi. Začuda pa naše šole ne polagajo nikakršne posebne pozornosti tej izobrazbi. Našim športnim pedagogom so očitno pomembnejši rezultati, ki jih otroci dosegajo pri skoku v
višino ali daljino, s plezanjem po drogu ali vrvi...
Kaj malo pa jim je mar, če so neplavalci.
Vsekakor bi bilo prav, če bi ob igrah z žogo, tekih, skokih ... naučili otroke tudi kaj tako življenjsko pomembnega in nujnega, kot plavanje nedvomno je.
Prav gotovo pa bi na tem
področju morali veliko več narediti tudi plavalni klubi in organizatorji rekreacije po organizacijah združenega dela. Pred leti smo lahko pogosto pisali o uspelih plavalnih tečajih, ki so jih organizirali, tovrstne aktivnosti pa so nekako potonile v pozabo.
Pa je ob obilici vodnih površin v naši občini in v celotni Jugoslaviji, velika plavalna nepismenost vendarle precejšnja ironija, ki pa se za marsikaterega neplavalca tragično konča.
Boris Zakošek
2. stran ★ fiaS C8S_ OD ČETRTKA DO ČETRTKA ____Titovo Velenje ★ 7 avgust 1986
»Ne dam!«
Toliko je bilo zadnje tedne govora o kruhu, cene dol pa spet cene gor ...
Tudi jaz bom napisala nekaj o tem našem ljubem kruhu.
Ker stanujem zraven Erine poslovne enote Tržnica sem njena vsakodnevna stranka. Toda takšen slab odnos prodajalcev do svo-jih strank, ki ga imajo v tej poslovni enoti, ne najdeš v nobeni drugi trgovini. V sredo, 23. julija, dan po prazniku, sem šla zjutraj kupiti kruh. Bil je lepo svež in kupila sem 80 dkg štruco istrskega kruha. Čez nekaj časa sem šla še enkrat v Tržnico, ker sem morala kupiti še sladkor in druge stvari. Hotela sem kupiti še eno štruco istrskega kruha, ker je bil svež. Toda tovarišica, ki je stregla pri kruhu, mi je tokrat v vrečko dala star kruh, še mrzel iz hladilnice, kjer ga po vsej verjetnosti hranijo čez praznike in nedelje.
»Ta kruh ni svež,« sem rekla, »dajte mi tistega, ki je na polici!« »Ves kruh je isti,« je odgovorila. »Dajte mi prosim kruh, ki je na polici!«
»Ne, tistega kruha vam ne dam!«
In ker sem zahtevala kruh s police, je še kakšnih dvakrat ponovila: »Ne dam!« Kako lahko prodajalec, ki naj bi se trudil, da čim več proda, reče: »Tega pa ne dam?!« Kakšen odnos je to?
Že dvajset let sem stalna stranka Tržnice, ves denar za hrano nosim k njim, pa vendar sem vedno bolj razočarana nad njihovim obnašanjem.	K. P.
Gorenje Servis
Znanje je pogoj za uspešno delo in napredek
Gorenje Servis je največja tovrstna delovna organizacija v Jugoslaviji, ki ima 80 servisnih enot in z njimi pokriva celotno področje naše domovine. Njena odlika pa ni samo velikost, ampak tudi pozornost, ki jo namenjajo izobraževanju serviserjev in vseh ostalih zaposlenih, kar so opredelili tudi v srednjeročnem načrtu izobraževanja. Rezultati in izkušnje iz preteklih let pri usposabljanju serviserjev so potrdili, kako pomembno je za opravljanje delovnih nalog nenehno in neprekinjeno strokovno izobraževanje prav vseh zaposlenih.
Na sedežu delovne organizacije v Titovem Velenju so že leta 1974 naredili dve učilnici, in sicer za belo tehniko in elektroniko ter delovna kabineta. Te prostore uporablja za svoje delo tudi Izobraževalni center DS Splošni posli Gorenja, s katerim Gorenje Servis intenzivno sodeluje pri načrtnem izobraževanju delavcev. Novozaposleni delavci se usposabljajo na osnovnih tečajih za začetek opravljanja del pri popravljanju in vzdrževanju posameznih izdelkov Gorenja. Vsaka sprememba v izdelku, nova tehnologija in programska novost narekuje, da budno spremljajo novosti ter delavce na tem področju z njimi po najhitrejši poti seznanijo v prostorih v Titovem Velenju in po servisnih enotah.
Gorenje Servis pa ne nudi samo servisne storitve, temveč tudi sisteme za pripravo tople vode s pomočjo alternativnih virov energije (sonce, toplote okolice itd.), montažo antenskih naprav in kuhinj ter opravlja strokovni priklop proizvodov Gorenja. Hkrati projektira sisteme za pripravo tople vode in antenske naprave.
Kar tretjina serviserjev se je letos že udeležila izobraževanja. Seminarjev je bilo osemindvajset, kar je zàvidljiva številka. Poudariti pa moramo, da servi-
serji na koncu opravijo preizkus znanja. Izobraževanje pomeni serviserjem del delovnih nalog, če hočejo uspešno opravljati dela, s katerimi se srečujejo vsak dan.
Lansko leto so začeli z izobraževanjem prav vseh zaposlenih. Tako so organizirali seminar za skladiščne delavce servisnih enot. Del programa je obsegal tudi računalništvo, kajti v prihodnosti bodo skladišča v servisnih enotah računalniško obdelovala podatke in bodo preko telekomunikacijske mreže povezana z glavnim računalnikom Gorenja Servis v Titovem Velenju.
Nadalje so se izobraževali referenti pri sprejemu reklamacij. Seminarja se je udeležilo 43 delavcev, ki so se seznanili s celotnim programom proizvodnje Gorenja. Veliko pozornost so namenili stikom s strankami. Za konec seminarja pa so pripravili zanimivo novost: predavatelji so nastopili kot zahtevne stranke. Udeleženci so morali pokazati vse svoje sposobnosti in na seminarju pridobljeno znanje pri ugotavljanju ali je potreben servisni poseg ali ne, za katero vrsto izdelka gre, kakšna je okvara in podobno.
Dva seminarja so imeli vodje montaž. Spoznavali so delo na računalniku Dialog, Gorenja Procesna oprema. V Gorenju Servis se zavedajo, da je pomembno seznanjanje z računalništvom, kajti »kot ni vseeno, kdaj se naučiš brati, prav tako ni vseeno, kdaj se naučiš uporabljat in programirat računalnik! Sicer bomo posledice čutili vsi«. Tako je v opozorilo vsem zapisal prevajalec knjige »čudoviti svet računalnikov«, Matjaž Gams.
Ugotavljati je torej mogoče, da je izobraževanje v Gorenju Servis dobilo pomembno mesto v vsakdanjem delu prav vseh zaposlenih. Zavedajo se, da se bodo vložena sredstva v izobraževanje bogato obrestovala. Najpomembnejše pa je spoznanje, da brez znanja ni mogoče dvigniti raven kakovosti storitev in popestriti ponudbo. Jože Piano
Vlaganja v osnovna sredstva
Organizacije združenega dela občine Velenje so namenile v obdobju od januarja do junija za investicijsko izgradnjo 11 milijard 422 milijonov dinarjev, kar je 171 odstotkov več, kot v enakem obdobju lanskega leta. Na to imata največji vpliv rudarstvo in industrija, kjer so povečali ta vlaganja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za skoraj 300 odstotkov.
Od vseh sredstev namenjenih za investicije v občini Velenje v letošnjem prvem polletju odpade na industrijo in rudarstvo 78,52 odstotka, kmetijstvo 0,97 odstotka, gradbeništvo 1,46 odstotka, v promet in zveze 0,66, v trgovino 4,01 odstotek, gostinstvo ln turizem 0,03 in v obrt 4,46 odstotkov.
Za stanovanja in komunalno dejavnost smo namenili v tem obdobju 293 milijonov dinarjev, kar je le 2,56 odstotka vseh izplačil za investicije v občini Velenje.	(mz)
Gornja Savinjska dolina
Odpadkov ni, črnih odlagališč pa vse več
Skrb za varstvo okolja končno tudi pri nas prodira v zavest večine in postaja vse bolj pomembna v našem vsakdanjiku, saj sami sebe vsekakor ne moremo brezbrižno uničiti. Vsega tega se zavedajo tudi v Gornji Savinjski dolini, čeprav tam večjih onesnaževalcev okolja ne poznajo. Ob tem, da jim umirajo gozdovi, začetek in pogoj njihovega obstoja in razvoja (za kar sami v celoti niso krivi, pa so največji »sovražniki« lepega okolja vendarle prebivalci sami. Ne vsi, pa vendarle. Z vse hitrejšim razvojem pred leti in ob pomanjkanju primerne zavesti, so se v preteklosti soočali z resnično nemarnim odnosom do okolja. Smeti in odpadki so ležali vsepovsod v prelepi naravi, v gozdovih, na travnikih, ob rekah in potokih ... Nekatere je vendarle bolelo srce in do danes so marsikaj ukrenili, na bolje seveda.
Predvsem je občinska skupščina leta 1983 sprejela odlok o obveznem odvažanjuin odlaganju smeti in odpadkov. S tem odlokom je bilo za organiziran odvoz smeti in odpadkov določeno današnje Komunalno podjetje Mozirje, določbe odloka pa seveda predvsem zavezujejo vse občane. Določbe so več ali manj jasne, težav pa ob tem nikakor ne zmanjka. Odlok predvideva tri načine skrbi za odpadke. Odvoz v tipskih posodah, odvoz s kontejnerji in zakopavanje smeti in odpadkov, kjer odvoz resnično ni mogoč.
Skupščina komunalne interesne skupnosti je s tem v zvezi imenovala posebno komisijo, v njej so sodelovali predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, ki je določila meje za posamezne načine odvoza in shranjevanja odpadkov. Žal vsi krajani teh mej ne poznajo, ali jih nočejo, s tem v zvezi pa se pojavljajo največje težave. Zlasti na nekaterih
kmetijskih področjih krajani nimajo tipskih posod, čeprav so jih po odloku obvezni kupiti, vse z izgovorom, da odpadkov nimajo.
Da jih porabijo za gnojila, kurivo in podobno. Nemogoče je seveda trditi, da v današnjem času odpadkov ni. Dokaz za to so številna nova črna odlagališča, zlasti na področjih, kjer se krajani upirajo odvozu. Ob tem ne smemo pozabiti, da so po krajevnih skupnostih z najrazličnejšimi akcijami v preteklih letih večino prej znanih črnih odlagališč očistili.
V skladu z odlokom je izvajalec dolžan odvažati smeti tudi na teh področjih. Tipskih posod ni in posebno vozilo tod vozi prazno, stroški pa seveda zato niso nič kaj manjši. Tu nastaja nov razkorak med izvajalcem in uporabniki. Izvajalec namreč mora, in po odloku tudi lahko, zahteva plačilo storitev,čeprav teh ne opravlja. Vse primere nespoštovanja odloka je obravnaval sodnik za prekrške in temu ustrezno odločil, da morajo vsi zavezanci spoštovati odlok in kupiti tipske posode. Skupina krajanov se je pritožila na republiški senat za prekrške, ki je vsem naporom za varstvo okolja navkjub, odločbe razveljavil in jih vrnil v ponovno odločanje občinskemu sodniku za prekrške. Krajani si sedaj napačno razlagajo, da so oproščeni obveznosti. To seveda ni res, saj bo sodnik za prekrške izdal nove odločbe, podkrepljene z mnenji pristojnih občinskih inšpektorjev.
Težav, nalog in problemov torej ne bo zmanjkalo. Žal. Jasno je, da bodo morali občani spoštovati določila skupno sprejetega odloka, krajevne skupnosti in drugi očistiti črna odlagališča, potruditi pa se bo moral tudi izvajalec, saj tudi pri njem ne manjka pomanjkljivosti, ki vplivajo na razpoloženje krajanov.
Dejstvo tudi je, da po vseh večjih središčih, kjer so. se ljudje navadili na redno odvažanje smeti in odpadkov, odvoz poteka brez problemov in tudi kraji so bolj čisti. Res pa je tudi, da skupine
krajanov na omenjenih kritičnih področjih preprečujejo posameznikom, ki tipske posode imajo,
da bi vanje odlagali smeti in skrbeli za lepše okolje. Tudi takšni smo, zato je takšno še okolje.

" -
Fotografija je dovolj zgovorna in ne potrebuje kaltSnega komentarja. Na sliki sta srečnik Jože Kepe iz Kardeljevega trga 5 v Titovem Velenju, in nekoliko manj »srečen« beli amur.
Kot nam je povedal Jože, se s takimi ribami »srečuje« skoraj vsako leto. Letošnji ulov je dosej njegov največji. Tistih rib, ki tehtajo manj kot 10 kilogramov, namreč ne uvršča med trofeje.
105 centimetrov dolgega in kar 13 kilogramov težkega belega amurja je ujel v Skalskem jezeru pred dobrimi desetimi dnevi na 0,40 milimetrsko vrvico. Da ga je povlekel na suho, je potreboval le 10 minut
Beli amur bo sedaj krasil Jožetovo stanovanje, sam pa si bo še naprej preganjal dolgčas z ribičijo. Če se mu bo znova nasmehnila sreča, se bo v našem uredništvu zagotovo spet oglasil.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
CSŠ TOZD EKŠ CSŠ TOZD EKŠ CSŠ TOZD EKŠ CSŠ TOZD EKŠ CSŠ TOZD EKŠ
CSŠ TOZD EKŠ
VEGRAD TOZD PROJEKTIVNI BIRO
VEGRAD TOZD DSSS VEGRAD TOZD DSSS VEGRAD TOZD DSSS VEGRAD TOZD DSSS VEGRAD TOZD PROJEKTIVNI BIRO
DSSP GORENJE SOZD GORENJE ELEKTRONIKA ŠP DSSP GORENJE SOZD
GORENJE ELEKTRONIKA ŠP DSSP GORENJE SOZD DSSP GORENJE SOZD DSSP GORENJE SOZD DSSP GORENJE SOZD DSSP GORENJE SOZD CSŠ TOZD EKŠ
CSŠ TOZD EKŠ
DSSP GORENJE SOZD
DSSP GORENJE SOZD
DSSP GORENJE SOZD
DSSP GORENJE SOZD
VEKOS TOZD STAN. OSKRBA
LEGENDA: DI » delovne izkušnje, NČ
profesor matematike profesor za obramboslovje profesor nem. jezika (pol. del profesor slov. jezika (pol. del. čas) dipl. inž. el. šibki tok
dipl. inž. strojništva
dipl. inž. strojništva
dipl. inž. gradbeništva dipl. inž. grad. ali ekonom, dipl. inž. gradbeništva dipl. ekonomist dipl. inž. elektro
profesor ang. jezika dipl. inž. elektro
dipl. inž. elektro ali inž. elektrotehnike
dipl. inž. elektro ali inž. strojništva
dipl. inž strojništva
dipl. inž. strojništva
dipl. inž. elektro
inž. elektro ali elektroteh.
inž. elektro ali elektroteh.
inž. elektrotehnike
kemijski tehnik ekonomski tehnik varnostnik II varnostnik I NK delavec snažilka
nedoločen čas, DČ = določen čas,
PROSTA DELA IN NALOGE	DI	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. del
učitelj matematike	X	nč	8	119.000	1
učitelj za obrambo in zaščito	X	nč	8	119.000	1
i učitelj nem. in fran. jezika	X	nč	8	59.000	T
učitelj slovenskega jezika	X	nč	8	59.000	1
učitelj strok, teoretičnih predmetov v					
el. usmeritvi	X	nč	8	119.000	1
učitelj strok, teoretičnih predmetov v					
kovinarski usmeritvi	X	nč	8	119.000	1
sam. proj. zahtevnih projektov elektro					
instalacij	3	nč	8	150.000	1
vodja službe teh. komercialne priprave	5	nč	8	150.000	1
samostojna raziskava trga	4	nč	8	130.000	1
najzahtevnejše raziskovalne nal.	3	nč	8	130.000	1
najzahtevnejše planiranje	X	nč	8	130.000	1
samostojno projektiranje strojnih insta-					
lacij	X	dč	8	150.000	1
prevajalec angl. jezika	X	dč	8	89.000	1
inž. kakovosti in zanesljivosti	4	nč	8	120.000	1
standardizer asistent	X	nč	8	67.000	1
višji razvojni konstruktor	3-4	nč	8	114.000	1
višji standardizer	4	nč	8	114.000	1
samostojni dokumentalist	4	nč	8	114.000	1
samostojni dokumentalist	4	nč	8	114.000	1
samostojni standardizer	4	nč	8	108.000	1
samostojni šifrer	4	nč	8	100.000	1
org. proizvodnega dela in delavne prak-					
se	X	nč	8	108.000	1
laborant za kemijo	X	nč	8	83.000	1
stroškovni knjigovodja	1	nč	8	66.500	1
katerakoli poklicna šola	X	nč	8	66.500	1
NK delavec	1-2	nč	8	60.300	1
čistilec prostorov	X	nč	8	41.000	1
snažilka	X	dč	8	57.000	1
ROK P = rok prijave, OD - osebni dohodek, ŠT. DEL			» število delavcev		
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo; Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za
individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.


7. avgust 1986
Mala anketa
* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
* stran 3
pogrešate?
Le kam so šli vsi ti ljudje? Tudi Titovemu Velenju se pozna, da je nastopil čas dopustov, počitnic. Nič več tistega običajnega vrveža. Pa tisti, ki so v mestu ostali, ki so že prišli z dopusta, ali ki še sploh niso šli, ali pa sploh ne bodo šli? Kaj lahko v teh prvih avgustovskih dneh počnejo v Titovem Velenju? Kam lahko gredo? Kje se lahko zabavajo, predvsem pa kaj pogrešajo, kaj si želijo? To so bila vprašanja, ki smo jih povsem mimogrede postavili nekaterim »sopotnikom« skozi dopoldansko mesto. Kaj so povedali?
Stjepan Pavič :
»Kam grem, kaj počnem, me sprašujete? V Šoštanj bom že šel na tombolo. Zaidem pa tudi v disko, pa v kino v Titovem Velenju. Meni se mesto tudi v tem času ne zdi prazno. Vedno se mi zdi enako. Sicer pa tukaj še nisem dolgo, šele enajst mesecev, toliko časa tudi delam in ko bom dobil dopust — v avgustu — bom šel domov. Drugače pa, nič ne pogrešam tudi v teh poletnih dneh.«
Slavica Bur-kelc: »Zelo pogrešam predvsem to, da se v Titovem Velenju v poletju skoraj ne moreš vsesti na kakšen vrt, zunaj, v senco.
Pred KSC-jem je prijetno, pa še tega zaprejo ob ponedeljkih. Tudi zvečer, ko je ura devet, ne moreš nikamor, kjer bi lahko kaj pojedel. Pogrešam skratka več miz zunaj. To še posebno ob nedeljah. Gledam tega, ki pri stavbi DPO prodaja sladoled1. Veliko jih pride predvsem ob nedeljah. Drugi pa kot kaže, tega ne znajo izkoristiti. Škoda, ker bi imeli korist mi in oni.«
Erika Potočnik: »Doma sem v Zavod-njah, ampak velikokrat pridem v Titovo Velenje. Grem v knjižnico, na kakšno prireditev v kulturni dom, ampak v teh dneh je bolj mirno. Bilo bi pa prijetno, ko bi bilo več prireditev na nros'sm zunaj, pa glasba na kakšnem vrtu. No tudi v Zavodnjah se v tem času ne dogaja nič posebnega. Sicer pa sem ob sobotah in nedeljah tako boli malo doma. Pojem v ansamblu Šaleški fantje in imamo v tem času precej nastopov.
Sandi Idrizovič:
»Če je toplo, grem s prijatelji na bazen. Sicer pa 3. avg;usta odhajam v Sa-vudrijo, že prej sem taboriil v Ribnem. Rad pa bi, da bii tudi čez poltetje kdo organiziral kakšen ples za mlade, mogoče v kakšni šoli, ;ali pa kar na Titovem trgu. Ali pa i če bi za nas osnovnošolce tudi ] poleti kdo pripravil kak izlet. Jaiz bi se ga z veseljem udeležil. Re:cimo na Uršljo goro ali pa na Kcozjak.«
ooo ac- .
Katja Dolinšek:
»Nisem iz Titovega Velenja, ampak iz Raven na Koroškem. Sem sem prišla z očetom, pripeljala sva televizor v popravilo. Mesto bolj malo pooznam, zdi pa se mi živahnejše kkot so Ravne. Kadar pridem v TTitovo Velenje grem malo po trggovinah, šla bom tudi danes. Najpprej v Namo. Mislim pa, da bi s se v Titovo Velenje splačalo prititi na kakšen izlet, saj menim, da ibi si tukaj lahko ljudje marsikajtj ogledali. Jaz sem že bila na Jezeeru, kjer je res lepo.«
(mkp, M. Z.)
Flourskega bala na Ljubnem ob Savinji ni treba posebej predstavljati. Šestindvajset zaporednih let te narodopisne, turistične in tudi zabavne prireditve, seveda samo po sebi veliko pove. V tem obdobju je raven prireditve nihala, vendar so Ljubenci vedno znova poprijeti za delo in se svojemu balu ne mislijo odreči. To so dokazali v zadnjih letih, ko so zadnje julijske in prve avgustovske dni obogatili z novimi prireditvami in flosarski bal resnično osvežili.
Tudi letos je bilo tako. Že v četrtek zvečer so se na prijetnem prostoru ob Savinji z narodnimi pesmimi predstavile članice domačega pevskega zbora. Vzdušje je bilo zares enkratno, ljubitelji domače pesmi so terjali vedno nove in nove pesmi, vse skupaj pa se je končalo s skupnim prepevanjem, pravim ljudskim, kar daje temu nastopu poseben čar in pomen.
Prav tako kot pevke so se dan kasneje izkazali domači pevci z večerom podoknic. Lepe pesmi so prepevali od hiše do hiše, po vsem trgu, zelo mladim in malo manj mladim dekletom in ženam. Vse so bile počaščene in srečne, v zares prijetnem in veselem vzdušju pa so uživali vsi, žene, pevci, sosedje in prava množica poslušalcev, ki je pevce spremljala po vsem Ljubnem v pozni večer.
Tudi na šport niso pozabili. V četrtek so se v namiznem tenisu pomerili paraplegiki iz vse Slovenije, v soboto so ves dan merili moči odbojkarice in odbojkarji iz številnih klubov, seveda pa je bila na vrsti tudi nogometna tekma za flosarski pokal. Sobotni lep in prijeten večer ob Savinji so pričeli člani domače folklorne skupine, nato pa se je pričelo zares množično rajanje, ki je za številne trajalo do jutra, za nekatere pa še dlje. Najmanj tri tisoč ljudi se je veselilo pozno v noč,
Povorka skozi Ljubno je vsako leto uvod v zanimivo nedeljsko popoldne
ob številki, koliko so zapravili, pa se človeku zavrti v glavi. Flosarski bal ima torej zares svojo moč, kaže pa tudi, da smo v teh časih še kako potrebni sprostitve in razvedrila. Je pač tako.
Nedelja je bila seveda višek prireditve, ki ji novosti tudi ni manjkalo. Namesto prave budnice z dobrimi godbeniki, so tokrat prireditelji povabili ljudske godce z Ljubnega in predvsem okolice, ki so dopoldne z igranjem domačih viž po Ljubnem in v njegovem središču, zares prijetno oživili mrtvilo po neprespani noči. Ta zamisel je zares vredna pohvale. Takšno »budnico« so pripravili prvič in zagotovo ne zadnjič. Ob njenih naslednjih ponovitvah jo bodo še obogatili in tako flosarskemu balu dodali novo privlačnost. In prav je tako.
Popoldne je skozi trg krenila vsakoletna povorka, ki je prikazala nekdanji in sedanji utrip kraja, za njo pa so bili seveda na vrsti flosarji. Do prireditvenega prostora in množice
Ivan Klemenčič je postal fissar z dobrimi desetimi leti. Nada Devic pa že 30 let preživlja oddih na Ljubnem
obiskovalcev so se na enem flosu pripeljali flosarji, ki so jih sprejele žene in dekleta, na drugem, nekoliko manjšem pa so prikazali, kako so nekoč pripravljali hrano. Okusen golaž po programu seje vsem še kako pfile-gel, pa »osvežitev« v Savinji tudi.
V skladu z izročilom so tudi tokrat v osrednji točki prikazali šege in navade, ki so spremljale trdo garanje nekdanjih flosarjev, pri čemer pa zanimivih in šaljivih dogodivščin ni manjkalo. Nekatere so obudili in nasmejali obiskovalce, ob tem pa seveda opravili še krst, s katerim so v svoje vrste sprejeli novega flosarja. To je bil tokrat Nado Naraločnik, ki je preizkušnjo dobro prestal in v skladu z navado tudi dobro žalil, zunaj in znotraj. Zlasti pri slednjem je bil deležen znatne oomoči starejših tovarišev.
Vsako leto obdarijo tudi najstarejšega še živečega flosarja, ki ob tem obudi spomine na zanimive dogodke iz življenja in dela flosarjev. Tokrat je bil to Ivan Klemenčič z Ljubnega, ki je s flosarijo pričel, ko mu je bilo komaj pol leta več, kot deset let. Njegova pripoved o »ta pravi« flosariji je bila zanimiva in za »sedanje« flosarje tudi poučna, prav tako pa so bili poučni in zanimivi vtisi in napotki Nade Devic iz Zagreba, ki Ljubno obiskuje že celih 30 let. Priznanje za to je bilo simbolično darilo, ki ga je vsako leto deležen gost, ki največ let zapored obiskuje Ljubno. Spominsko darilo je prejel tudi boter letošnjega »novega« flosarja, ki je bil tokrat direktor Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, Lojze Plaznik.
Prijetno, sproščeno in veselo vzdušje se je s tem nadaljevalo, in trajalo še dolgo. K uspešni izvedbi, že 26. flosarskega bala, je veliko pripomoglo zares lepo vreme, seveda pa ne smemo pozabiti marljivih organizatorjev in številnih Ljubencev, ki v dneh okrog svojega flosarskega bala zares živijo za svojo prireditev. Flo-sarske in organizacijske izkušnje starejših ter zagnanost in nove zamisli mladih, so porok, da bo »Flosarski bal« na Ljubnem v bodoče še boljši.
Sproščeno vzdušje in okusna malica mladih flosarjev po opravljeni »nalogi« na letošnjem balu
Letošnji »jud«, Nado Naraločnik, je bil zares moker, znotraj in zunaj, vode pa po flosarski šegi ne sme piti
ESO v Resavici
S samohodnim hidravličnim podporjem do rekordov
V torek 5. avgusta so se vsi prebivalci RESAVICE rudarskega kraja v srednji Srbiji počutili še posebej slavnostno.
Slavnostno že zaradi tega, ker 6. avgusta slavijo svoj rudarski praznik rudarji REM-BAS-a (resavsko-moravskega premogovnega bazena najstarejšega nahajališča rjavega premoga v Srbiji in enega najstarejših v Jugoslaviji. Prva nahajališča so odkrita že na polovici prejšnjega stoletja); še posebej pomemben občutek pa jim je dajalo to, da so se tega dne uradno vpisali v družbo rudnikov s sodobno tehnologijo odkopavanja.
Tega dne so namreč svečano prevzeli prvo čelo samohodnega hidravličnega podporja ESO-MHW, ki gaje dobavila Elektrostrojna oprema iz Titovega Velenja ESO. To je uspešen primer sinteze znanja in izkušenj v uporabi sodobne tehnologije dveh velikih rudarskih kolektivov iz Slovenije in Srbije in primer uspešnega sodelovanja, ki ne pozna republiških mej.
To čelo samohodnega hidravličnega podporja — SHP — je za jamo Jelovac rudnika Vodna v sestavu REMBAS-a pomenilo uspešen prehod na redno proizvodnjo premoga s hidravličnim
podpiranjem.
• Pri tem najsodobnejšem načinu pridobivanja se odkopna fronta podpira z jeklenimi sekcijami, podprtimi s hidravličnimi stojkami upravljanimi s hidravliko pod pritiskom 300 barov.
Cela vrsta takšnih sekcij, ki sestavlja odkopno fronto na kateri močan (spet hidravlični) odkop-ni stroj koplje premog namesto cele čete rudarjev je v Rembasu začela svoje delo že aprila 1986.
Prvi tedni so bili namenjeni priučevanju domačih rudarjev, saj upravljanje teh hidravličnih velikanov zahteva nove prijeme v tehnologiji odkopavanja.
Uvajanje rudarjev sta vodila strokovnjaka iz Rudnika lignita Velenje tov. CEVZAR in ČE-PIN.
Že v maju so na novem čelu dosegli rekordno proizvodnjo. Na 80-metrskem čelu z SHP dela povprečno 12 rudarjev, ki dnevno v treh izmenah izkopljejo 856 ton premoga. To je v odnosu na klasično nemehanizirano odkopavanje povečanje delovnega učinka za 234 %, oziroma povečanje proizvodnje jame Jelovac za 50 % (v odnosu na vsa klasična čela).
Stisk roke ob primopredaji (mimogrede, čestitala sta si direktor rudnikov Rembas Cedo Dordevič in direktor DO ESO Viljem Jelen) je bil v znaku osvojenih rekordov in predvsem v znaku potrditve pričakovanj so-
dobno mislečih strokovnjakov rudnikov Rembas.
Nedvomno je uvajanje sodobne tehnologije odkopavanja premoga edina možna pot do takojšnega povečanja količine energije, ki jo naša dežela še kako potrebuje, energije, ki sicer tudi ni najbolj čista, vendar ne grozi z radioaktivnostjo in jedrskimi odpadki, tehnološko je izvedljiva takoj (ob vseh jugo-raz-mišljanjih o izkoriščanju sekundarnih virov energije) in na koncu — tudi ta energija prihaja od sonca — pred tisočletji.
Vlaganja so seveda precejšnja. Toliko bolj je umestno vprašanje, kakšno tehnologijo, katero pod-porje, vpreči v čim učinkovitejše pridobivanje premoga. Največ izkušenj (več kot petnajst let) ima Rudnik lignita Velenje, ki se ponaša z nedvomnimi uspehi pri modernizaciji odkopavanja od povojnih časov dalje in z lastno zelo uspešno tovarno rudarske opreme, ki je SOZD-u v tridesetih letih dela prihranila prenekateri devizni dinar.
Izkušenj v proizvodnji rudarske opreme si ne more pridobiti
proizvajalec opreme — lahko si jih pridobijo samo rudniki. To je seveda sporna trditev, ki pa se nenehno praktično dokazuje v prid rudnikov.
Najlepše to dokazuje sodelovanje strokovnjakov ESO in RLV. Za katerega bi lahko rekli, da pomeni sintezo interesov, ki skozi nenehni proces inoviranja (tudi tujega znanja) daje najboljše mogoče rezultate.
Proizvodni program ESO je v osnovi kreiran na inovacijah velenjskih rudarjev, ki vedo kaj potrebujejo in nadgrajen z interesi ostalih jugoslovanskih rudnikov, ki bodo, s svojo prebujajočo se zavestjo o nujnosti modernizacije, zagotovo vedno več prispevali v zakladnico izkušenj o sodobnem rudarstvu.
6. avgusta 1986 za Rembas torej ne pomeni običajnega praznika rudarjev, pomeni vstop v novo epoho tehnoloških dosežkov, visoke produktivnosti, povečanja dohodka in — kar je za socialistično družbo še kako pomembno — uvajanj načina dela, ki zmanjšuje fizično angažiranje rudarja, zahteva pa od njega veliko več znanja. Da so tudi temu kos, so rudarji v Rembasu v teh mesecih že dokazali, nadaljnje sodelovanje z ESO-om iz Titovega Velenja pa bo, tako je upati po dosedanjih rezultatih, prineslo še marsikaj novega, uspešnega.
4. stran *
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *
7. avgust 1986
TUDI POČASI SE DALEČ PRIDE - In še več se vidi, bi lahko dodali. Tako so prepričani tudi tile iz Zvezne republike Nemčije, ki so se odločili, da peš prehodijo Jugoslavijo, tako dokažejo svoje sposobnosti in doživijo veliko lepega. V objektiv smo jih ujeli v Titovem Velenju, preden so krenili najprej na dolgo pot. (b.m.)
Krajevna skupnost Konovo
V jeseni precej več dela
V poletnem času, med dopusti, se le redkokje kaj dogaja. Še največji živ-žav je na otroških igriščih, zelenicah, pred bloki.
Tudi v krajevni skupnosti Konovo, o kateri smo lani kar precej pisali, »vlada« mrtvilo. Ampak Konovčani pravijo, da je to zatišje pred neurjem. No, čisto povsem letos niso mirovali. Lotili so se reševanja predvsem vprašanj s komunalnega področja. Tako so z malo referendumskega dinarja in veliko pomočjo samoupravne komunalne interesne skupnosti posodobili Linhartovo ulico in del Konovske ceste. Lani niso uspeli urediti vseh zemeljskih del pri toplovodu. Tako
Milena Stropnik
»Tu lahko pokažeš kaj znaš«
Pet let smo jo srečevali, seveda tisti, ki smo večkrat stopili v Standard, na oddelku kozmetike. Vedno prijazno, ustrežljivo. Lani septembra se je Milena Stropnik odločila za samostojno pot, pot obrtnice, dejavnost — kozmetika—pedikura.
Močna želja, da bi vendarle delala to, za kar si je dve leti nabirala znanje o negi obraza in pedikuri na šoli v Miinchnu in to, kar si je želela od mladih nog, jo je naposled le privedla do te odločitve. »Zadovoljna sem. Končno delam to, kar sem hotela. Za samostojno delo sem se odločila pravzaprav pozno. Malo mi je manjkalo poguma, češ, saj ne bo šlo, drugič mi tega niso dopuščale finance. Toda, volja je bila na koncu le močnejša. Malo je treba stisniti pesti, pa kar gre,« pravi.
Delo, ki ga opravlja sedaj, se le malo loči od prejšnjega poklica. Že prej je imela »opravka« z ljudmi, med katerimi je rada, s to in ono kremo,. ..
»Zaenkrat sem zadovoljna. Končno delam tisto, kar sem si želela vse od mladih nog«, pravi Milena Stropnik.
Nekatere prednosti sedaj vendarle ima.
Kozmetičarstvo in pedikura sta zelo razgibani dejavnosti, zanimivi, bolj osebni. Več naporov in truda je že res treba vložiti, da so stranke zadovoljne. To niso le ženske. Tu in
tam se najde tudi kakšen pogumen moški, ki bi si rad polepšal obraz. Res pa je, da ti prihajajo tako, da jih vidi čim-manj ljudi.«
Za trgovskim pultom po njenem mnenju ne moreš razvijati svojih sposobnosti. Obrtnik pa — pokaži kaj znaš. Zlasti rada Milena »obdeluje« problematično kožo. Takrat se vsaj pozna njen trud. O zadovoljstvu stranke in seveda Milene same pa gotovo ni vredno izgubljati besed. »Ni še vse tako urejeno kot bi moralo biti. Tolažim se, saj bo že. Pozna se padec življenjske ravni, nenehne podražitve, kozmetika danes ni zastonj, sem kljub vsemu vsaj zaenkrat zadovoljna. Če bo šlo tako naprej, bom na samostojni poti ostala. »Edino težavo, katero je omenila mimogrede, ji povzročajo nedisciplinirane stranke. »Naročijo se, dogovorjene ure pa se potem ne drže.«
Mileni načrtov ne manjka. Oh, to in to bi še rada uredila. In ker ji tudi volje ne manjka, ker je zadovoljna, bo načrte z vztrajnostjo in marljivostjo gotovo uresničila.
so uredili še te. Zlasti mladinci so bili marljivi pri urejanju večnamenskega športnega igrišča. Z udarniškim delom in nekaj sredstvi občinske telesnokulturne skupnosti so opravili večino potrebnih del. Sedaj imajo tako tudi Konovčani lepe možnosti za še večji razmah rekreativno športne dejavnosti.
Kako pa družbenopolitične organizacije in društva v kraju? Še najbolj so v tem času vestni člani društva prijateljev mladine, ki so za najmlajše krajane pripravili počitniške dejavnosti pri tamkajšnjem domu krajanov. Člani kulturno umetniškega društva Lipa so na »dopustu«, zadnjič so se predstavili pevci na pevskem taboru v Šentvidu. Omeniti velja še člane tamkajšnje borčevske organizacije. Ti so namreč ob dnevu vstaje organizirali tovariško srečanje.
»Neurje«, ki se približuje, bodo krajani krajevne skupnosti Konovo, vsaj tako pravijo, pričakali pripravljeni. Do konca leta jim je ostalo namreč še nekaj neuresničenih nalog. Med njimi
posodobitev ceste v Deberce in vzdrževanje preostalih krajevnih cest. Če bodo našli kakšna premostitvena sredstva se bodo vključili v program kabelske televizije, urediti pa nameravajo še avtobusno postajališče, del Ma-darjeve ulice ter vodovodne poti v Šembricu. Potrebno dokumentacijo za uresničitev te naloee že
mm
m
imajo, imenovali so tudi gradbeni odbor. Sklenili so, da se bodo tokrat znova izkazali z udarniškim delom in tako pocenili »vso stvar«.
Na horuk v dopustniškem času se pripravljajo še tamkajšnje družbenopolitične organizacije. Pred njimi so namreč volitve v organe krajevne skupnosti . . .
V prvem polletju letos so poskušali rešiti kar največ komunalnih vprašanj
Krajevna skupnost Mozirje
Gradijo vežico pokopališče
in urejajo
V zadnjem obdobju se je Mozirje močno razširilo. Z vse večjim številom novih prebivalcev se je močno okrepila stanovanjska izgradnja in z njo seveda tudi izgradnja stanovanjskih blokov. Z vsem tem se je razumljivo pojavil tudi problem mrliške vežice, ki je v Mozirju niso imeli in je v tem trenutku tudi še nimajo.
S programom samoprispevka so se v mozirski krajevni skupnosti leta 1983 odločili tudi za gradnjo mrliške vežice in se dela takoj lotili. Pri tem jim težav ni manjkalo. Kot je pri nas v navadi, so jim največje probleme pov-
Krajevna skupnost Dolič
Posodobljena cesta
V slovenjgraški krajevni skupnosti Doiič tudi v ičfii času uresničujejo referendumski program za obdobje 1982-1987. Vanj sodijo tudi obnove in posodobitve nekaterih krajevnih cest. In ena od njih je tudi cesta Potoški jarek, katere obnova in razširitev je več kot nujna.
Prav na njej pa je te dni izvajalec Lesna Slovenj Gradec tozd Gradnje pričel z deli. Čeprav je teren precej kamnit in hribovit se delavci Lesne na vso moč trudijo, da bi vsa potrebna dela opravili v roku.
Ko smo obiskali Dolič, nam je predsednik skupščine krajevne skupnosti o tej cesti dejal: »Cesta Potoški jarek sodi med tiste krajevne ceste, ki so potrebne temeljite obnove. Čeprav je vrednost naložbe precej višja od načrtovane, pa smo kljub temu uspeli zbrati potrebna sredstva. Tako bo cesta posodobljena v načrtovani dolžini. S tem bo naša krajevna skupnost bogatejša za približno kilometer makauam-
ske ceste, od tega pa bo del tudi asfaltiran. Za uresničitev načrta so s svojimi aktivnostmi veliko prispevali tudi Komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja Skupščine občine Slovenj Gradec, samoupravna komunalna skupnost, prav tako pa gradbeni odbor za izgradnjo ceste, ki je v pripravljalnem obdobju zbral potrebne odstopne izjave. Tudi sami krajani so se izkazali. Opravili so nekaj udarniškega dela in prispevali denar za asfaltno prevleko. Po končani obnovi pa bodo tudi sami uredili banki-ne. Izvajalec se trudi, da bi dela opravil kar najkvalitetnejše, čeprav je teren zelo neugoden. Na cesti bo v času obnove le delno moten promet, cesta ne bo zaprta. Prepričan sem, da bodo ljudje, ki jim je ta cesta življenjskega pomena, to z razumevanjem sprejeli. Poudarim naj, da je obnova in razširitev te ceste več kot nujna, saj bo po končanem delu po njej lažji, zlasti pa varnejši dostop do zaselkov na Kozjak in prevoz kmetijskih proizvodov v dolino.«	B. Mugerle
Knjižni kotiček
Zaradi neugodnega terena si izvajalec pomaga s potrebnimi sredstvi in stroji.
■/ ■■¥ ■ W a	a »V ■ ■
Knjižničarke v knjižnici
Knjižničarke v knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika ne morejo trditi, da so počitnice oziroma dopusti. O živahnem Utrip" med knjižnimi Dolicami smo se lahko prepričali sami, saj so komaj našle nekaj prostih minut za nas in našo radovednost.
Oddelek za odrasle je v mesecu juliju obiskalo 1288 bralcev, od tega 685 odraslih. Knjižne police pa so »razbremenili« za težo 3464 knjig. Med njimi je bilo največ knjig za lahkotno branje. Tako so bile v prejšnjem mesecu znova najbolj iskana dela Konsali-ka, Simmelna, Holtove, pa razne kriminalke. Znova je bila »na delu televizija« oziroma nadaljevanka Vse reke tečejo, saj so si bralci tega oddelka izposodili vse izvode, kolikor jih pač imajo. Delo Igorja Torkarja Umiranje na obroke, Noč do jutra Branka Hofma-na ter Prišleki Lojzeta Kovačiča so bile najbolj iskana knjiga domačih avtorjev. Javna tribuna o varstvu okolja, pa razne razprave na to temo so bili glavni »krivci« za veliko povpraševanje po delu Za ekološki svetlejši jutri.
Sicer pa so se na odelku za odrasle knjižničarke pohvalile z nekaterimi novimi knjižnimi deli in jih seveda takoj uvrstile na seznam »priporočamo«, Ljubezenski roman uspešne avtorice Utte Danella Divja plima bo kot nalašč za prijeten spanec ali lenobno popoldne. Tisti, ki se bolj navdušujejo za vojne teme, bodo gotovo segli po delu I. B. Singerja Radovina Muškat. Kot piše v spremni besedi, je to sijajen sodoben roman o rodovini, ki je izginila v plinskih celicah v drugi svetovni vojni. Na to temo je pisan tudi Garpov svet. Erich Segal se je v svoji knjigi z naslovom Moški, ženska, otrok lotil odnosa žene do moža in očeta do nezakonskega sina — svojevrstna ljubezenska zgodba, ki bo navdušila tako tiste, ki se odpravljajo na dopust kot tudi tiste, ki so se že vrnili na svoja delovna mesta.
Statistični podatki, ki so jih zbrale knjižničarke na pionirskem oddelku, povedo, da naša mladež rada bere in si tako bogati svoj besedni zaklad. Delo Vrtana Mala Poletje v školjki si že nekaj časa ni moč enostavno izposoditi, ampak moraš imeti veliko srečo. Tudi Najstnica, Oh ta babica in Najstnica Tina so bila zelo iskana knjižna dela med mladimi bralci v mesecu juliju. Spisek najbolj iskanih pa dopolnjujejo še štiri dela Walterja Disneya.
Sicer pa sta ta oddelek v mesecu juliju obiskala 1902 bralca, na novo se jih je vpisalo 47, sposodili so si kar 3590 knjig. Od tega je bilo poučnih le 201.
Mladinska knjiga
Padec življenske ravni, pravijo v Mladinski knjigi v Titovem Velenju, se močno pozna tudi pri njih. Vse manj imajo občani denarja za nakup literarnih del, priročnikov. Ce pa že kaj kupijo, je to običajno za darilo.
Police v tej prodajalni se v tem času predvsem šibijo pod težo raanih učbenikov, delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin. V kotičku »Ideje za prosti čas« še vedno pritegnejo največ pozornosti drobne knjižnice dr. Oetkerja Meso, Solate, Drobno pecivo, od pripomočkov Nega sobnih rastlin, med literarnimi deli pa je šlo najbolj v prodajo delo Nancy Cati Vse reke tečejo. Zanjo je treba odšteti 6800 dinarjev.
Če vam bo po dopustu in nakupu šolskih potrebščin morda ostalo kaj denarja, v Mladinski knjigi v Titovem Velenju priporočajo za odraščajoča dekleta delo Najstnica — dobite jo za 1750 dinarjev, ter Aforizme Žarka Petana (1900 dinarjev).
zročala potrebna dovoljenja in papirnata vojna v zvezi z njimi. Zagotoviti so si jih morali kakšnih sedemnajst in na vsakega med njimi več ali manj dolgo čakati. Tako so z gradnjo vežice pričeli v lanskem letu, težav pa zopet ni zmanjkalo. Pri izbiri izvajalca niso imeli prave sreče, opravljena dela so bila slaba, kasnila so, pa še z najrazličnejšimi podražitvami so se nenehno spopadali. Zato so prekinili pogodbo, dela je prevzelo domače Komunalno podjetje s svojo gradbeno skupino in v kratkem bodo že pričeli z notranjimi zaključnimi deli in postavljanjem opreme.
K problemu mrliške vežice je treba dodati še premajhno in doslej dokaj neurejeno pokopališče, njegove širitve in celovitega urejanja. Zato se je krajevna skupnost lotila popisa grobov in določanja parcelnih številk, kar
so po drugih krajevnih skupnostih večinoma že opravili. Uporabnikom so poslali pogodbe, ki predvidevajo tudi plačilo najemnine za prostor. Povedati velja, da bodo najemnino porabili izključno za urejanje pokopališča, saj so sredstva za vežico drugače zagotovljena. Posamezni krajani seveda negodujejo in si novo ureditev različno razlagajo, vedeti pa je treba, da kraj Mozirje zares potrebuje urejeno pokopališče. S to akcijo želijo rešiti dvoje. Najprej delno razrešiti prostorsko stisko z izkoristkom opuščenih grobov, za daljši čas pa zagotoviti prostor za nove grobove z zemljišči ob sedanjem pokopališču, pri čemer pa se soočajo s težavami v zvezi z zasebno lastjo. Načrti za zunanjo ureditev so narejeni in pripravljeni, zato v krajevni skupnosti upajo, da bodo uspeli, saj konec koncev tudi morajo.
Pismo bralca
Komunaia
Turizem smo ljudje, pogosto beremo v časopisih. Kaj pa smo mi, potrošniki? Smo tudi ljudje ali samo objekti?
Ali molzna krava za komunalo, ki nam pošilja položnice?
Odgovorim pri popravljanju dotrajanih vodovodnih cevi in podobnega, se ne zdi potrebno, da bi nas stanovalce na Goricah v Šoštanju vsaj
predhodno obvestili, da bi si posode napolnili z vodo.
Ventile preprosto zaprejo,
mi pä ostanemo brez vode za
kuho in sanitarije. Kako takrat naredijo pri sosedovih, kjer imajo poln hlev živine opremljen z napajalniki, mi ni znano.
To se je letos zgodilo že tri ali štirikrat in se bo gotovo še. Zato v imenu vseh prizadetih prosim za malo bolj razumevajoč odnos do nas, uporabnikov tovrstnih storitev.
Matko Jonko, Gorice 13 Šoštanj
' fp!
REDEK PRIMER — Siamski dvojčki so redek primer, v govedoreji pa še posebej. Pred nedavnim se je to zgodilo pri Antonu Brinjovcu z Brezja pri Mozirju. Takšni dvojni spački nastanejo že v ranem razvoju ploda in so posledica dedne napake, zato njihove vzroke ugotavljajo s posebno genetsko analizo. Telički, zrasli v prsih in trebuhu, seveda nista bili sposobni za samostojno življenje. Zadušili sta se že med težko telitvijo, ki ni šla po naravni poti. S carskimn rezom sta jo opravila veterinarja Anton Resnik in Peter Šribar, oba pa upata, da bo zelo dobra krava, sicer stara 4 leta, kljub težki telitvi še plodna.
7. avgust 1986 ★ Titovo Velenje
OD TU IN TAM
nas cas * stran 5
Vtisi s filmskega festivala v Pulju
33 let je obdobje, ki navadno zagotavlja, da bodo dogajanja tekla po utečenih poteh, brez zapletov. Toda Pulj in njegovi festivali nas presenečajo iz leta v leto.
Tokrat se je začel z boksom na novinarski konferenci, z uradnim protestom fo-toreporterjev na nemogoče pogoje dela in s pokvarjenim ognjemetom na otvoritvi. Kot nekoč na tem mestu krvi željno občinstvo smo mi čakali na to parado razkošja. Ropotanje in pokanje, a brez slike (raket nismo videli, slišali pa), je bila kaj slaba napoved za osem festivalskih dni. Na srečo je kasneje vse steklo bolje, urejeno in prepričljivo.
Nočne projekcije do 2. ure zjutraj so bile za nas, ki se v festivalskih dneh vrtimo okoli filma že od osme ure zjutraj, saq-mo podaljšanje delovnega dne. Za druge, za 5000 ljudi, ki v Areno prihajajo kar tako iz čistega veselja, zaradi domačega filma, prijetnega vzdušja, ustvarjalcev filma, ki se po vsaki projekciji predstavijo hvaležnemu in potrpežljivemu občinstvu, pa je to nekaj več, nekaj nevsakdanjega. Arena se je zavila v temo in ljudje so se po-greznili v sanje, poistovetili z junaki na platnu in s svojimi
reakcijami ustvarili poseben ambijent. Ne morem mimo spoznanja; Arena je zaradi jugoslovanskega filma in le ta zaradi Arene. Državna in festivalska zastava skladno plapolata v vetru, na zidovih osvetljenega dela Arene. Ob šankih se radovedne glave ozirajo za Smoki-jem, Serbedžijo, privlačnimi igralkami in popularnimi režiserji, ki postopajo med ljudmi nevsiljeno, preprosto. In ljudje so zadovoljni. Njihove želje o slavi se razblinijo in zjutraj, na delovnih mestih, se pogovori spet vrtijo okoli novic, ki bodo jutri že stare.
Festivalski center — Doma JLA je v času festivala za filmske delavce in službeno osebje alfa in omega vsega festivalskega dogajanja. Tu so novinarske konference, distributerji tukaj prodajajo svoje filme, prikazo-valci kolnejo nad ponujenim za prihodnje leto, igralci za šankom čakajo na slučajna srečanja z režiserji in producenti, ki bi jih pripeljala do naslednje vloge, novinarji iščejo priložnosti za intervjuje, fleši se ble-
ščijo in tu se navsezadnje obračajo miljarde. V Pulju so nekateri igralci še posebno popularni. Bata Živojinovič se obvezno predstavi občinstvu v kavboj-kah, Ljubiša Samardžič pa v belem ali črnem smokingu.
Pulj je zame svojevrstno doživetje, toda ne boste verjeli, strašno naporno. Za barvo in morje ni bilo časa, toda spoznala sem veliko prijaznih ljudi. Presenetili so me puljski miličniki s tolerantnostjo in razumevanjem, s pripravljenostjo pomagati. V vsakem dobrem je nekaj zla in obratno. Tako me je nepravilno parkiranje pripeljalo do tega, da sem spoznala dva simpatična miličnika, ki sta mi zelo pomagala pri dvigu avtomobila v skladišču, pa tudi do stanjšanja denarnice za 3.000 din. V hotelih razen festivalskih ljudi kraljujejo tujci.
Veselo se nastavljajo soncu in namakajo v morski vodici, v nočnih lokalih sproščajo od sonca zaspano energijo in sploh se odlično počutijo.
Moji festivalski vtisi se pred-
NAGRADE: Žirija v sestavi Boro Draškovič, predsednik, Aleksander Saša Petrovič in Ljubiša Georgijevski, člana, je odločitev o nagradah sprejela soglasno. Velika zlata arena za najboljši film festivala je bila podeljena Stole-tu Popovu za film Srečna nova '49 v proizvodnji Var-dar filma iz Skopja. Zlata arena za režijo pa je bila podeljena Lordanu Zafranovi-ču za film Večerni zvonovi v proizvodnji Jadran filma iz Zagreba. Zlata arena za najboljšo žensko vlogo je bila tokrat podeljena Miri Furlan, zlata arena za moško vlogo pa Radu Šerbedži-j'-
Letošnji zmagovalec — Srečna nova '49
vsem nagibajo k igralskim dosežkom. Na prvem mestu me je prevzela Olivera Markovič z navidez tako nepomembno, stransko vlogo v Bulajičevem filmu OBLJUBLJENA DEŽELA, ki pa je nadvse pretresljiva in resnično nepozabna. Zelo neposreden in prepričljiv je Rade Šerbedžija v filmih VEČERNI ZVONOVI in SANJE O ROŽI. Mislim, da je njegova igra nekaj popolnega. Neverjetno presenečenje so bili zame do sedaj, v teh letih dokaj dolgočasni slovenski filmi, letos pa pravo odkritje tudi za občinstvo in kritike. Kormoran in Christiphoros sta med najboljšimi filmi festivala. Posebno sta izstopala Boris Cavazza z glavno vlogo v Kormoranu in mladi režiser-debitant Andrej Mlakar s pogumnim filmom Christophoros. Milena Zupančič je še enkrat ostala brez Zlate Arene čeprav jo je zaslužila.
Letošnje filme bomo predstavili malo kasneje kot običajno. V vseh slovenskih mestih kjer tečeta kulturna manifestacija se bo Pulj po Pulju začel 25. avgusta in končal 5. septembra. O filmih in o poteku akcije Pulj po Pulju pa v naslednjih številkah.
Milena Djordjevič
To in ono o sladoledu
Šaleški jamarski klub Topolšica
Ob 10-letnici
Slovenski svet med Triglavom, Jadranom in Kolpo skri-TS ? vsskdsniim prebivalcem in obiskovalcem nevidno podzemno kraljestvo — nepregleden labirint brezen, jam, podzemnih rovov in vodotokov. Tisočletja je ta podzemski svet opozarjal nase ljudi, ki so živeli nad njim, in skoraj toliko je prirojen strah pred temo in neznanimi globinami človeka odvračal od njega. Le redki posamezniki so zbrali v sebi dovolj moči, da so prekoračili meje skrivnostnega in neznanega podzemlja.
Ni čudmo, da so njihova odkritja v podzemlju našega krasa pritegnila toilikšno pozornost in zanimanje v/sega sveta, saj so poleg neslutenilh lepot, ki so se izoblikovale v imilijonih let veličastnega miru, iizpričala novo področje zmage človeka nad naravo. Luka Čeč, ki je: pred 160 leti odkril pot v notranjji del Postojnske jame, ni samo sprožil milijonske reke radovedmih obiskovalcev, ki iz vsega sve;ta prihajajo občudovat ta izbranii primer veličastne igre narave, rrazpihal je tudi vedno tleči ogermj človeške želje po odkrivanju in iskanju neznanega. Bolj ali manj slučajna iskanja pogumnilh posameznikov so vse bolj dobiivala organizirano obliko ir. znaanstveno podlago, iz prvih orgamiziranih skupin entuzia-stov, ki sso s svojo opremo in s svojimi akkcijami še zbujali predvsem obččudovanje okolice, se je razvila šinroko organizirana znanstveno tebhnična in športna dejavnost slovvenske jamarske organizacije.
Današrinje jamarstvo pomeni brez dvonma eno najzahtevnejših zvrsti čltlovekovega udejstvova-
nja. Poleg vsestranske fizične in psihične pripravljenosti in izjemnih osebnostnih kvalitet terja tudi temeliito znanje o naravi, s kakršno se sreča človek pod zemljo, v najtežjih okoliščinah: terja obvladovanje številnih veščin in spretnosti' ter upravljanje zahtevne tehnične opreme. Naša javnost žal vse premalo pozna to zahtevno, požrtvovalno in obsežno delo in njegove mnogovrstne rezultate. Jamarji nismo prispevali le atraktivnih dosežkov pri odkrivanju našega podzemskega sveta, prispevali smo tudi neprecenljiv delež k znanju o naši domovini in poznavanju življenja in življenjskih pogojev.
S svojo dejavnostjo se jamarji vključujemo v reševanje vodnogospodarskih in drugih problemov na krasu. Naša' prizadevanja niso le podlaga znanstvenemu delu speleologov, ampak tudi opozorila zgodovinarjem, arheologom in biologom za delo.
S svojim delom pomagamo pri iskanju odgovorov na vprašanja človeštva o svojem izvoru, o pri-rodi in družbi. Prav to spodbuja tudi mlade, da se vključujejo v jamarsko organizacijo. Pri delu v tej organizaciji ne potešijo le ve-doželjnosti, ampak razvijajo odnos do narave in čuvanja naravnega okolja, tovarištvo, vztrajnost, pogum, skratka osebnostne lastnosti, ki jih je mogoče pridobiti le z lastno aktivnostjo.
Tako kot vsa društva tudi jamarji na svoj poseben način izpolnjujejo življenje naših delovnih ljudi. Prek društev je mogoče izraziti različnost interesov in jih povezati znotraj SZDL kot enotne fronte organiziranih socialističnih sil. Tako socialistična zveza skozi društva zagotavlja svoje množično politično delovanje in uresničitev možnosti za nepo-
sredno demokratično delo. Šele prihodnost bo lahko realno ocenila pomembnost in težo prispevka jamarskih društev. Tako kot so v NOB znali naši poznavalci podzemlja presenetiti sovražnika ob znani diverzantski akciji v Postojnski jami v trenutku, ko se je počutil popolnoma varnega, tako bi biii znanje ili podatki, ki so jih z dolgoletnim raziskovalnim delom nakopičili slovenski jamarji, lahko neprecenljive vrednosti za splošno ljudsko obrambo kadarkoli v prihodnosti. Seveda pa rezultati jamarskega dela nimajo samo tega pomena, saj v sodobnih pogojih dobivajo tudi najširši znanstveni in gospodarski pomen. Naravne znamenitosti naše domovine, dejavnosti njenih raziskovalcev in kvaliteta njihovih dosežkov so nam ustvarili tudi pomembno vlogo v mednarodni speleološki znanosti. Po njihovi zaslugi smo v njej enakovredno zastopani, kar je hkrati tudi pomemben prispevek k afirmaciji naše deželle v svetu in v njenih prizadevanjih za uveljavljanje novih mednarodnih odnosov, ki sta jim podlaga medsebojno poznavanje in enakopravnost. Seveda pa ne kaže spregledati pomena, ki ga ima njihovo (naše) delo za razvoj turistične dejavnosti. Tako se vse bolj povečuje število ljudi, ki ne želijo svojega prostega časa izrabiti le za počitek in zabavo, ampak si vse bolj želijo sodelovati v spoznavanju neznanega, odkrivati posebnosti narave in kulture v deželah, ki jih obiskujejo. Lahko pričakujemo, da bodo lepote in zanimivosti našega podzemnega sveta vsak dan privlačnejši magnet za obiskovalce naše dežele. Za vsem tem kar se površnim občudovalcem zdi morda le zanimivo in koristno, pa stoji velikansko delo izbrane čete, zaradi svoje skromnosti bolj ali manj neznanih jamarskih delavcev. Jamar ne more uživati v senzacijah, njegov delež je odkrivanje neznanega sveta, tihih in nepo-
znanih lepot. Jamar je alpinist, geometer, geograf, kopač in potapljač, predvsem pa skrajno odgovoren tovariš v svoji jamarski skupini.
Obveščamo vse krajane, da bomo ob 10-letnici kluba pripravili manjšo slovesnost z räzVitjciii prä-porja 20. septembra, predvidoma v hotelu Vesna tukaj v Topolšici.
Vabimo tudi zainteresirane, da se nam pridružite. Včlanite se lahko vsako drugo soboto ob 20. uri na sestankih v gasilskem domu v Topolšici. Termini sestankov: 27. 6. 9. 8., 23. 8., 6. 9., 20. 9. ob 20. uri.
Pravijo, da ima med sladicami sladoled skoraj najmanj kalorij. Med drugim smo slišali tudi to, da si s prav »ohlajenim« sladoledom in kavo lahko preženete glavobol. Če pa ližete premrzlega, ga lahko »staknete«.
Včasih so sladoled delali iz mleka in medu. Nad njim so se prav tako navduševali kot se danes mi. Sladoled je prevzel že Marco Polo, Bismark ga je menda skrivaj ogromno polizal. Elvis Presley naj bi ga jedel že za zajtrk, za kosilo in večerjo. Znano je, da so Američani še danes največji ljubitelji te sladice — več kot 20 litrov na leto ga poje vsak državljan,...
Včasih so gospodinje med dolgo mešale v mleku, gosto maso nato postavile pred vrata in počakale, da je zima naredila svoje. Hraniti pa ledene in osvežujoče dobrote še niso znale, dokler ni kitajskemu filozofu Konfuciju prišlo na misel, da je po zimi velel napolniti klet s snegom in je lahko še spomladi mešal snežne kristale s sadnimi sokovi. Iz tega se je menda rodil današnji šer-bet. Tudi stari Rimljani so bili strokovnjaki za zamrznjene sladice celo hiše so opremljali še s posebnimi »snežnimi skladišči«. Prvi, ki naj bi izdal recept za sladoledno kremo, imenovano »gurgeo«, je bil menda upokojeni general Quintus Maximus. Marco Polo je iz Pekinga v Benetke pritovoril ogromen zaboj z ledenimi dobrotami ... Leta 1530 pa so se na Siciliji spomnili, da bi začeli sladice namesto s snegom zamrzovati s solitrom in tako podaljšali njihovo trajnost.
Od tedaj so se začeli »sladole-darji« širiti kot gobe po dežju. Kljub temu pa je veljal sladoled še vedno za tako drago in izjemno poslastico kot na primer kavi-
ar: nekoliko bolj dostopen za
preostale žepe je postal šele, ko so odkrili pesni sladkor. Zlati časi za sladoled so se začeli leta 1835 v Ameriki, ko so izumili prvi sladoledni stroj. Še prej kot čez dvajset let so Američani odprli tudi že prve tovarne za izdelovanje sladoleda.
Vse to smo prebrali, kar pa bomo zapisali v naslednjih vrsticah, smo zvedeli pri naših slaščičarjih. Ne moremo trditi, da imamo teh v Titovem Velenju malo, prav nasprotno. Tudi ne, da prodajajo slab sladoled.
Vsepovsod so nam povedali, da jim »posel« cvete zlasti ob vročih dneh, sobotah in nedeljah. Torej, Velenjčani se radi posladkamo in se »ohladimo« s prikupnimi kepicami različnih barv in seveda tudi okusov. V slaščičarnah, ki smo jih obiskali, teh pa ni bilo malo, smo zvedeli, da velenjskim ljubiteljem sladoleda še najbolj prijata okus vani-lije in borovnice, v slaščičarni pri zgornji Nami pa so k tema dvema dodali še čokolado. V vseh slaščičarnah imajo dokaj pestro izbiro, še največ vrst sladoleda pa smo »našli« v slaščičarni pri Erini trgovini Center. Poleg običajnih (punč, lešnik, banana, limona, breskev, jagoda,) si lahko »privoščite« tu in tam še pomarančnega, mareličnega . ..
Če boste prebrali ta članek in vas bodo »spreleteii skomini« po tej sladici, poskusite tale recept za domačo sladoledno poslastico: potrebujete lonček sladke smetane, tri lončke jogurta, dva lončka zmletega sladkorja, štiri lončke zmiksanega ali prepasiranega sadja. Sestavine premešate in postavite v zamrzovalnik. To je vse. Ob vročih poletnih popoldnevih, v času kolektivnih dopustov tudi v dopoidnevih, vas bo morda ta preprosto pripravljen sladoled navdušil.
Mozirska koča
Bilo je pred 90 leti
Slovenski planinci bodo
SVSj !ct0Š"ji d™" nroslaviji 14, septembra na Mozirskih planinah, kjer jih bodo gostili člani mozirskega planinskega društva. Domači planinci bodo slavje dopolnili z otvoritvijo prenovljene planinske postojanke in z njeno 90-letnico.
Prvo kočo je namreč savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva na tej planini odprla 5. oktobra 1896. Morda ob tem ne bo odveč kratek sprehod v zgodovino in prebrati
Planinci
Kondicijski izlet
Čas teče nezadržno naprej in tako smo letos izvedli, brez sekcij, že 13 izletov z 840 udeleženci. Pri tem smo se štirikrat povzpeli nad 1500 metrov (Rogla, Uršlja gora, Travnik, Golica) in na Triglav, ki je še precej višje. S Kepe se nismo razgledali. Žal je bilo premalo prijav, precej manj kot lani za Peč. Upamo, da bomo ta izlet opravili kdaj drugič.
Ker je pred nami še en težji izlet, smo se po priročilih športnih delavcev (Stane Urek, Drago Ulaga) dolžni še malo kondicijsko pri-' praviti. Ni najbolj modro iti enkrat do dvakrat letno za dva dni v visokogorje, prej pa se bolj malo gibati. Zato za interesente izleta v italijanske gore, kot tudi druge, organiziramo pohod iz Žekovca čez hribe v Bele vode.
Kot je znano, so javne prometne zveze z občino Mozirje ob nedeljah bolj slabokrvne, Zato smo naročili kombibus — avtobus pri APS. Na mehkih planinskih poteh pa bo dovolj prostora. Zakaj bi se na Golteh vsi drenjali samo za dan planincev, ko jih pričakujemo okoli 9 tisoč? Tudi oskrbniki imajo rajši bolj zmerno delo. Pri Savi-neku so seznanjeni. Ker bomo obiskali več točk transverzal, bo možno tudi odtisniti nekaj žigov.
Na kondicijski izlet bomo odšli v nedeljo, 10. avgusta, ob 6.30 zjutraj, izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju, vrnili pa se bomo ' okoli 19. ure. Cena prevoza je 600 dinarjev, nekaj pa bo prispevalo Planinsko društvo. Prijavite se lahko še danes. Na svidenje na izletu!	M. Ž.
delčke poročila, ki gaje leta 1896 objavil Planinski vestnik pod naslovom »Slavnostna OtVOHtCV Mozirske koče na Golčki planini«.
Najprej opisuje planino in vse možne dostope do koče, nato pa je na vrsti pozdravni govor načelnika savinjske podružnice Frana Kocbeka: »Častita družba! Zbrali smo se danes, da slovesno otvorimo drugo planinsko kočo »Savinske podružnice« in šesto vsega »Slov. plan. društva«, namreč, Mozirsko kočo, imenovano po narodnem trgu Mozirje. Naša koča sicer ne stoji v bližini smelih in v nebo dviga-jočih se orjakov, ne v obližju ble-stečih se ledenikov, stoji pa na najprimernejšem kraju Golčke planine, od koder je ljubek pogled po krasni zgornji in spodnji Savinski dolini, z bližnjih vrhov Medvedjaka in Boskovca pa še razsežnejši razgled po naših div-nih Savinskih planinah in dalje na okrog . ..«
»Otvarjajoč Mozirsko kočo želim, da bi v njej uživali vsi turisti prijetne ure neizkaljene radosti, in prosim Boga, da bi ji prizane-sel z vremenskimi nezgodami. Prepričan sem, da bode naš novi planinski dom povzdignil turisti-ko v nas in gotovo privabil tudi marsikaterega letoviščnika iz Mozirja, da se bode divil lepoti Savinskega ozemlja.«
Prof. dr. Johaness Frischauf se otvoritve ni mogel udeležiti, z Dunaja pa je poslal pozdravno pismo v katerem znova opeva vse lepote Savinjskih planin, pomen otvoritve te nove koče in daje priznanje Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva.
6. stran ★ ngjS C9S
ŠPORT, VAŠ OBVEŠČEVALEC
Titovo Velenje *
7. avgust 1986
Nogometni klub Rudar
Bo nova uprava ta prava?
»Razkošno« življenje Rudarja v drugi ligi je pustilo v delu kluba dolge sence. Ob vsaki novi prvenstveni sezoni se je klub srečeval s kopico težav in vsa leta doslej je le životaril. Zadnjo pomlad je celo kazalo, da ga bodo morali razpustiti, saj je v upravi ostala le še peščica posameznikov, ki sicer niso obupali, niso pa tudi odločno prišli z zahtevo na dan, kaj storiti. Lanska prvenstvena sezona je za njimi in sedaj seveda že razmišljajo o novem prvenstvu, na leto, ko bo klub slavil 40-letnico obstoja.
»Smo resnično v takšnih finančnih zagatah, da ne bi mogli Rudarja znova postaviti na noge, ali med nami res ni posameznikov, ki bi bili vendarle pripravljeni vsaj nekaj prostega časa potrošiti za delo v klubu,« tako so se verjetno spraševali preostali člani številne nekdanje Rudarjeve uprave po končanem prvenstvu v mesecu juniju. Tokrat so naredili korak naprej. V upravo so pritegnili nekaj novih članov in kot kaže, imeli so srečno roko. Ob Acu Todoroviču, ki je menda sedaj najpomembnejši mož Rudarjeve uprave, so tu še nekateri novi, med njimi Miro Sitar, Roman Terglav, Ratko Radoranovič itd.
»Lahko obljubimo, da bodo igralci disciplinirano in odgovorno trenirali, da se bomo čim bolje pripravili na novo prvenstveno sezono, ne moremo pa kluba financirati iz lastnega žepa. Torej brez podpore združenega dela tudi mi ne bomo mogli veliko napraviti, »pravi Aco Todorovič. Kot smo slišali jim tega le ne bo treba, saj naj bi jim v novi tekmovalni sezoni še občutneje finančno pomagal kolektiv Rudnika lignita Velenje. Za klub in sploh vse ljubitelje nogometa bo nova sezona zelo pomembna, saj bodo v prihodnjem letu slavili 40-letnico
Nogometni klub Elkroj
ustanovitve. »Najlepše darilo nam in ljubiteljem nogometa bi bila seveda uvrstitev v novo ustanovljeno republiško ligo,« pravijo v Rudarju.
Pri tem se zavedajo, da bo ta želja težko uresničljiva, saj bo konkurenca v novi tekmovalni sezoni v slovenski ligi resnično zelo velika. Verjetno že dolgo ni bila tako močna, kot bo tokrat. Tu so igralci Olimpije, ki želijo Ljubljani vrniti ligaša, lanski drugoli-gaš Koper bo gotovo želel dokazati, da njihovega izpada niso bile krive le slabe igre, gotovo od naslednjega prvenstva pričakujeta veliko tudi Slovan in trboveljski Rudar, pozabiti pa ne smemo novinca Elkroj in celjskega Kladivarja, ki sta se prav tako zelo okrepila. Prav zaradi vsega tega so se igralci Rudarja pod vodstvom novih mož zelo resno lotili priprav. Po letu dni je Aco Krivošej zapustil klub, njegovo mesto pa je prevzel nekdanji vratar Djuriča (branil je tudi v Mariboru, nazadnje pa treniral v Sremski Mitrovici) in treninge začel že 17. julija. Igralci so na njih zelo zavzeti, trenirajo vsak dan, trenutno ima na voljo približno 20 igralcev. Tu so že zna-
ni: Jalušič, Ojsterc, Buškovič, Novak, Kaligaro, Jug, Gabrič, Oblak, Džurič, Žižek, Salija, Rajkovič (znova je začel trenirati), mladinski vratar Imširovič, nove okrepitve so: vratarja Pusovnik in Jozič ter igralci Fadil, Brdžanovič, Pranjič, Miladinovič, iz Elkroja se je vrnil Mišetič, znova pa je oblekel Rudarjev dres Oruš — igralec, ki je bil v Rudarju, ko je nastopal v drugi ligi. Podobno kot pred lansko sezono še vedno ne trenira odlični Hudarin, v Rudarju pa za sedaj še tudi ne vedo kaj je s Celičem, Stjepanovičem in Toskičem, klub pa so zapustili: Tasič (branil bo v Šmartnem), Marinšek se je vrnil h Kladivarju, Skrbinek je odšel v Elkroj, Cerič se je vrnil v domači kraj, Frangeš pa bo igral za šilinge v Avstriji. V klubu menijo, da še morajo dobiti dobrega srednjega napadalca in krilnega igralca. »Enako pozornost kot prvemu moštvu bomo seveda namenjali tudi treningom ostalih selekcij, saj moramo v naslednjih letih vzgojiti čim več igralcev doma,« pov-darja Aco Todorovič.
Za sedaj velika zavzetost na treningih pod vodstvom trenerja Djuriča, ki mu pomaga Zlodej.
i naj bodo 12. igralec
Po nekajletnih peripetijah, za naš nogomet še kako zna-
Bojan Prašnikar: »Predstaviti se v čim boljši luči«
čilnih, so v minuli tekmovalni sezoni nogometaši Elkroja le uresničili svoje načrte in izpolnili pričakovanja ljubiteljev nogometa.
V območni ligi so bili najboljši, z uvrstitvijo v slovensko nogometno ligo pa so se pojavile nove zahteve in potrebe na vseh področjih. Organizacijsko so klub utrdili na zadnjem območnem zboru. Z novimi ljudmi so prišle tudi nove zamisli in nove moči.
Seveda so bile potrebne okrepitve tudi na »igrišču«. V njihove vrste so prišli Savič in Knez iz Celja, Skrbinek iz Titovega Velenja, Baje iz Šmartnega in obetavni vratar Matavž iz Slovenj gradca, v priprave pa so vključili še nekatere mladince iz svoiifi vtsL Zai je klub zapustil Mišetič, ki je bil v zadnjem času nosilec Elkrojeve igre, to vrzel pa bodo seveda skušali nadoknaditi z novimi in mladimi močmi.
Pridobili so še enega trenerja, poleti uredili pomožno igrišče, zdaj ureju-
jejo še glavno igrišče, seveda pa se marljivo pripravljajo. Ta teden so odšli na tridnevne skupne priprave, do začetka prvenstva, ko bo 31. avgusta v prvem kolu v Mozirju gostovalo moštvo Teol Slovana, bodo odigrali še dve koli v pokalnem tekmovanju in več prijateljskih srečanj, predvsem z močnejšimi tekmeci.
Trener Bojan Prašnikar dodaja: »Zavedati se moramo, da je kakovostna razlika med obema ligama velika in da večina naših igralcev v slovenski ligi še ni igrala. Prej smo bili boljši od drugih, zdaj ne bomo. Morebitni »kiks« z boljšim nasprotnikom na domačem igrišču nam zato ne sme vzeti volje in moči, zlasti ne našim zvestim navijačem. Če se je doslej zbiralo ob igrišču 1.000 gledalcev, želimo in upa-Eiö, GS Sc jih oo posiej še več, da bodo resnično naš dvanajsti igralec. Pričakujemo dobro igro in enakovreden boj z moštvi iz druge polovice slovenske lige.«
Nogometni klub Šmartno ob Paki
Resno delo z vsemi selekcijami
Nogometaši Šmartnega ob Paki so sredi marljivih priprav na začetek jesenskega dela tekmovanja v območni članski ligi vzhod. Trenirajo vse od srede prejšnjega meseca štirikrat na teden.
Do sedaj so odigrali dve trening tekmi z ekipo Bačke Topole (prvo srečanje se je končalo z rezultatom 5:0 za goste, v Žalcu pa so zaigrali bolje, rezultat 1:1.)
V klubu je prišlo do nekaterih sprememb, in sicer so moštvo zapustili vratar Pusovnik, ki je oblekel Rudar-

'0
jev dres, Baje bo nadaljeval svojo nogometno pot v El-kroju, prenehal pa je Kodre. Novo ime v enajsterici Šmartnega je Marjanovič, ki je prišel iz Slovenj Gradca, barve tega nogometnega kluba pa bo v jesenskem delu tekmovanja nosil vratar Ta-šič. Poleg njih pa še Podvratnik. ki se je vrnil iz Kladivarja ter Omladič — prej je igral v Avstriji. Aktivno so začeli igrati tudi nekateri domači igralci Matko, Zacir-kovnik, iz JLA pa pričakujejo še Grobelška, Rudnika, Fajdiga in Žoharja. Trener Dobrivoj Stevanovič ima tako trenutno na voljo od 14 do 16 igralcev.
Fantje so zaenkrat zadovoljni, nekoliko manj pa funkcionarji kluba, saj se morajo in se bodo še morali ukvarjati z številnimi finan-
čnimi vprašanji. Poskušajo jih reševati z raznimi aktivnostmi, reklamami, prireditvami in prostovoljnimi prispevki.
»Za tekmovanje, v jesenskem delu si nismo zastavili visoko letečih in nedosegljivih ciljev«, pravi predsednik nogometnega kluba Šmartno Janko Vuzem.« Vso pozornost smo namenili resnemu načetnemu delu z vsemi selekcijami.«
Skrbne priprave na tekmovanje, resen odnos igralcev in kolikor toliko uspešno reševanje finančnih zagat naj bi se »poznalo« tüdi na lestvici. V klubu načrtujejo uvrstitev na peto mesto, ob koncu spomladanskega dela so bili šesti, s tem bi si ustvarili možnosti za uvrstitev v novo oblikovano slovensko ligo.
terme topolšica
Naravno zdravilišče — Topolšica Hotel »Vesna« — organizira: Zabavno jirireditev v naravi:
»VEČER V TOPOLŠICI«
v soboto, 9. 8. 1986 ob 17. uri Zabavali vas bodo.-
Ansambel ljubljanskih Mažoretk s šou programom, ansambel Slovenski muzikantje, ansambel Stari znanci, Edvin Fliser, kraljica jodlanja Ingrid Brügmann, slovenska »MA00NA«, plesna skupina »LA monette« in še in še program, tekmovanja, zabava, smeh,... Preživite prelep večer z nami!
Nasvidenje v Topolšici!
Harmonikarji izkoristite priložnost in se izkažite na tekmovanju za najboljšega harmonikarja na
»VEČERU V TOPOLŠICI '86«!
V soboto, 9. 8. 1986 ob 17. uri! Naj občinstvo ovekoveči priznanje za vaš trud!
Prijavite se na naslov: Naravno zdravilišče — Topolšica, Hotel »VESNA« (za animatorja), ali kličite na tel.: (063) 891-120.
Nasvidenje v Topolšici!
terme topolšica
rsA n oo Gu i i. uu zj
. avgusta 1986
POSEZONSKA
RAZPRODAJA
poletnih oblačil
do 40% ceneje
obiščite trgovine

7. avgust 1986 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
koledar
ČETRTEK, 7. avgusta — KAJETAN
, PETEK, 8. avgusta - DOMI-> NIK
SOBOTA, 9. avgusta - ROMAN
NEDELJA, 10. avgusta — LO-' VRENC PONEDELJEK, 11. avgusta -KLARA
TOREK, 12. avgusta - HILA-RIJA
SREDA, 13. avgusta — LILJA-NA
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
9. in 10. avgusta 1986 — dr.
Eta Rogan, Šalek 10, Titovo Velenje;
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 8. do 15. avgusta 1986 —
Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.
MAL! OGLAS!
IŠČEM PRIMEREN LOKAL ZA MIRNO OBRT na območju Šoštanj—Titovo Velenje. Telefon 853-545.
PRODAM HLADILNIK GORENJE 170 1 in šivalni stroj Danica z omarico. Telefon 831-844. PRODAM NOVI ČRNOBELI TV NA DALINJSKO UPRAVLJANJE. Telefon 856-610. KUPIM RABLJENO ŠPORTNO ŽENSKO KOLO. Telefon 856-610.
PRODAM OSEBNI AVTO »MINI« 1000, letnik 1971, obnovljen, potreben manjšega popravila in 4 rezervne gume zanj. Telefon 857-693
VIŠJI GRADBENI TEHNIK S
30 let delovne dobe, pretežno v projektivi išče primerno zaposlitev. Naslov se nahaja v upravi li-
UGODNO PRODAM GRAMOFON »FISHER« — MT -640 avto. Telefon 854-333. PRODAM ČRNOBELI TV GORENJE 106. Cena 7 M. Franc Kališnik, Gregorčičeva 30, Titovo Velenje.
PRODAM HLADILNIK-SKRI-NJO GORENJE, 50 litrov. Stanovanje Šišarica, Šaleška 18 C Titovo Velenje'.
TRAKTOR DOIC - 4506 S PRODAM. Opravljenih 1100 delovnih ur z lokom. Prodam pa tudi novo kabino zanj. Ivan Kotnik Bele vode 57 Šoštanj. PRODAM OSEBNI AVTO RENAULT —4. letnik 1978, registriran do konca avgusta 1986. Telefon popoldan 882-113.
AKVIZITERSKO DELO ZA PRODAJO KNJIG NA TERENU, nudimo pridnim fantom in dekletom z lastnim prevozom. Delo je tudi ob sobotah in nedeljah. Pisne ponudbe poljite na upravo lista Naš čas pod šifro »AVGUST«.
PRODAM GRADBENO PARCELO v izmeri 1200 m! na LEPI NJIVI. Oddaljenost iz Šoštanja 6 km, iz Mozirja 4 km. Pridobljeno gradbeno dovoljenje, elektrika, gradbena baraka in gradbeni material že na parceli. Prodam tudi BRAKO PRIKOLICO. Informacije po telefonu 856-904, od 20. do 21. ure. PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO za 18 MS. Telefon 854-162
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ata, dedek in
brat
Alojz Vrčkovnik
iz Metleč
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala za poslovilne besede govornikom in duhovniku za opravljen obred ter kolektivom DO TEŠ, DO Gorenje Elektronika, TOZD Bolnišnica Topolšica, posebno pa sosedom in sorodnikom.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI!
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
(Narodna)
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Mihaela Časa
iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje in ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi govornikom, rudarski godbi, pevcem in častni straži. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, Katica, Anica in Elica, sinova Jože in Ivo z družinami ter
ostalo sorodstvo.
Planine,
kdo bo zdaj vas ljubil?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedijä
Edija Mikliča
se iiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustevali z nami, darovali cvetje in ga pospremili k zasluženemu počitku. Hvtala rudarski godbi, častni straži, pevcem, govornikom in njegovim planinskim tovarišem za ganljive besede slovesa ter gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Ana, sinovi Silvo, Miran in Brane z družino.
PRODAM AVTO GUME SEM-PERIT 155-x 13. Telefon 853-932 dopoldan ali 857-211 popoldan.
PRODAM KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. Informacije po telefonu 857-676 po 20 uri. JEEP ARO letnik 1974 s cerado, v voznem stanju prodam. Šalek 20, Titovo Velenje ali po telefonu 857-558 zvečer. VESPO STAREJŠI LETNIK prodam. Telefon 856-785 PRODAM OMARO, MIZICO IN DVA FOTELJA za dnevno sobo. Informacije vsak dan po telefonu 882-367. PRODAM COMMODORE 64 s kasetofonom in palico. Informacije po telefonu 855-122 od 18. do 19. ure.
ZA 6 MESECEV IŠČEM SAMSKO ŽENSKO za 24 urno pomoč k nepokretni ženski v Pesju. Dobro plačam. Kličite 857-467. HI-FI STOLP SONY nov in družinski šotor z opremo prodam. Telefon 857-897. UGODNO PRODAM KITARSKI OJAČEVALEC 200 W, Ča-javec. Telefon 853-161 od 16. do 18. ure.
PRODAM PIANINO »RE-NISH« LUX. Informacije po telefonu 853-542 po 20 uri. UGODNI PRODAM TRISED IN FOTELJA. Trg Edvarda Kardelja 1, Stanovanje 21, telefon 853-018. Kličite med 15. in 16. uro.
ŠPEGEL MARIJA IZ MUTE
obvešča cenjene stranice, da bo pričela prodajati dva meseca stare piščance nesnice HISEX, 2 X cepljene, krmljene s koruznim šrotom. Dobite jih 9., 10. in 11. tega meseca komad je 700.— din. Nakup bo mogoč tudi kasneje, če bodo še na zalogi, a po višji ceni. Telefon 062-873-202.
Poletne kulturne prireditve
V okviru poletnih kulturnih prireditev bo v soboto, 9. avgusta, ob 21.30 letni kino na velenjskem gradu. Na sporedu bo francoska kri-minalka Naslednik.
KooR {j^joe
Gospodinje, obnovite si zalogo vloženega sadja in zelenjave! Nudimo vam vse, kar potrebujete za vlaganje, med drugim:
—	kozarci za vlaganje 720 gr, kom 67,— din
—	pokrovi za kozarce Saturnus, zav. 1.051,— din
—	kis za vlaganje — ročke PVC, 5 I Badel — ugodno, samo 980,— din
V živilskih trgovinah nudimo lepo izbiro sadja in zeleniave.
Pričakujemo vas v prodajalnah DO POTROŠNIK Celje!
Od 11. do 25. 8. 1986
POSEBNO ZNIŽANJE CEN TEKSTILNIH IZDELKOV
do 40 %
Pričakujemo vas v poslovalnicah: i — Blagovnica Gorica Titovo Velenje — Blagovnica Šoštanj
MIERX
POTROŠNIK
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
TOZD Naravno zdraviliiče Topoliica
Delavski svet TOZD Naravno zdravilišče Topolšica razpisuje po določilih statuta TOZD dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJA TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA
Kandidat za vodjo TOZD mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	najmanj višja strokovna izobrazba
—	znanje tujega jezika
—	5 let izkušenj na vodilnem položaju
—	da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnosti razvijanja samoupravnih, socialističnih odnosov
—	da predloži program dela. Kandidat bo izbran za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Razpisna komisija« v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD.
OD 11. DO 23. AVGUSTA 1986
V VELEBLAGOVNICAH POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN
nama
DO
-	ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE,
-	PLETENIN, SRAJC , BLUZ, MAJIC, KOPALK,,
i I k I i I n I 0 I [ m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 7. 8. ob 18. in 20. uri ZADNJA PRILOŽNOST - ameriški, komedija. V gl. vi.: John Travolta in Olivia Newton John.
Petek, 8. 8. ob 10. uri ORGIJE V CESARJEVI VASI - nemški, erotski. Petek, 8. 8. ob 18. in 20. uri ZOB ZA ZOB - ameriški, karate. V gl. vi.: Chuck Norris.
Sobota, 9. 8. in nedelja, 10. 8. ob 18. in 20. uri ORGIJE V CESARJEVI VASI — nemški, erotski.
Ponedeljek, 11. 8. ób 10., 18. in 20. uri MIMOIDOCA IZ ULICE SANS SOUCI - francoski. ZADNJI FILM IZJEMNE FRANCOSKE IGRALKE ROMY SCHNEIDER!
Torek, 12. 8. ob 10., 18. in 20. uri GENERACIJA 84 — ameriški. V glavni vlogi Peny King.
Sreda, 13. 8. ob 10., 18. in 20. uri PRVE ŽELJE - francoski, ljubezenski. Film, ki spominja na predhodne filme režiserja Hamiltona Bilitis in Ljubke so-rodnice v katerih prevladuje čudovita fotografija.
Četrtek, 14. 8. ob 10. uri CINDY - ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Bonnie Bianco. Nova verzija PEPELKE narejena v stilu Rock-povesti. Tokrat je Pepelka mlada in lepa pevka Bonnie Bianco, njen princ pa je idol mladine Pierre Cosso. KINO DOM KULTURE
Četrtek, 7. 8. ob 20. uri ZOB ZA ZOB — ameriški, karate. V gl. vi.: Chuck Norris.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9. 8. ob 20. uri ZADNJA PRILOŽNOST - ameriški, komedija Nedelja, 10. 8. ob 18. in 20. uri ZOB ZA ZOB - ameriški, karate. Ponedeljek, 11. 8. ob 20. uri ORGIJE V CESARJEVI VASI - nemški, erotski.
Sreda, 13. 8. ob 20. uri MIMOIDOČA IZ ULICE SANS-SOUCI - francoski. V gl. vi.: ROMY SCHNEIDER. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. 8. ob 20. uri ZADNJA PRILOŽNOST - ameriški, komedija. Torek, 12. 8. ob 20. uri ZOB ZA ZOB - ameriški, karate. KINO BRASLOVČE
Nedelja, 10. 8. ob 19. uri ZADNJA PRILOŽNOST - ameriški, komedija. Sreda, 13. 8. ob 20. uri ZOB ZA ZOB - ameriški, karate.
Maraton v malem nogometu
Mladi iz krajevne skupnosti Skorno Florjan bodo letos spet pripravili tradicionalni maraton v malem nogometu. To tekmovanje bo tokrat že četrtič, pričelo pa se bo v petek, 15. avgusta ob 17. uri, ko se bosta pomerili nogometni ekipi z Desnega brega in Florjana, i 21. igralci. Na črnem asfaltu bodo nogometaši ostali celih 24. ur, kar bo zanimiva atrakcija za vse obiskovalce te priljubljene športne prireditve. Maraton v malem nogometu se bo končal naslednji dan, v soboto 16. avgusta, prav tako ob 17. uri. Takrat bodo podelili organizatorji, to je osnovna organizacija ZSMS Skorno — Florjan, pogumnim, žilavim in borbenim ter na koncu precej utrujenim nogometašem priznanja, zmagovalni ekipi pa pokal.
Po maratonu bo še zabavna prireditev s plesom.
Renata Vrčkovnik
TRADICIJA NA PLEVELOVEM JEZERU
Pasti vabljive modrine utrnile mlado življenje
ALPINISTIČNA ODPRAVA V PERUJSKE ANDE
MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIČNIKI
• . . . ' • • V---. * " '	::	'	'	.
Nevada Pisco 5800 m
Iz Huaraza se z avtobusom odpeljemo do mesteca Yungay.
Leta 1970 je to področje doletela huda katastrofa. Potres je sprožil ogromne gmote ledu in skal, s stene Huascharana ter pokopal pod seboj mestece Yungay in višje ležeče vasi. Bilo je okrog 20 tisoč žrtev. Med njimi tudi 13 članska češka alpinistična odprava. Vendar se domačini ne dajo, pa čeprav bodo sledi katastrofe še dolgo vidne.
Ko izstopimo, se že tare okrog nas polno prevoznikov s kolektivosi (poltovornimi avtomobili) in se ponujajo za prevoz v dolino Langanuco. Kar sami med seboj si zbijajo ceno, nekaj pripomoreta še Dani in Milan, ki odlično obvladata španščino. Med vožnjo ugotovimo, da smo plačali pol manj kot ostali tujci na kolektivosu.
Tabor postavimo pri Ljubljančanih, ki so sem prišli pred tednom dni. Poklepetamo o načrtih, vremenu in razmerah. Popoldne odidemo na krajši sprehod proti našemu cilju — Nevada Pisco. Ta gora je dobila ime po Francozih, ki so se potem, ko so kot prvi osvojili ta vrh, v dolini napili indijanske pijače, ki se imenuje Pisco. Ležim v šotoru in premišljujem, ali mi bo jutri uspelo, da pridem v enem dnevu iz doline na vrh in nazaj. Premagati moram skoraj 2000 višinskih metrov gor in še enkrat toliko dol. In to v enem samem dnevu. Danes sem prišel do višine okrog
5400 metrov, toda višje ni šlo in še vreme se je pokvarilo. Če bi vzel s sabo spalno vrečo, bi spal pod ledom tako kot Vid, Leon in Drejc, ki bodo jutri zagotovo videli vrh. Meni pa ostane še en poskus. V štirih urah pridem do ledu, kjer so spali prijatelji. Obujem dvojne težke višinske čevlje, zaprem dereze in vzamem cepin. S seboj imam še anorak, kamero in fotoaparat. Na sedlu me čaka Leonov nahrbtnik s smučarskimi čevlji in smučkami. Pri Ljubljančanih si je sposodil smučarsko opremo in jo zanesel na 5400 metrov. Vsaka mu čast. Že brez vsakršnega tovora so-piham kot nilski konj in si sploh ne upam pomisliti kaj bi šele bilo z menoj, če bi nosil 20 kilogramov. Telo ne gre in ne gre tako kot sem ga vajen v naših hribih. Po 10 korakih mi že divje ropota v prsih, moram počakati. Ko se nadiham kisika, sem zopet sposoben za 10 korakov.
Pod vrhom se srečamo. S kamero snemam, kako so stopali proti meni. Čestitam jim za vrh. Pol ure za njimi se tudi meni odpre pogled na vse strani. Tam zadaj je Alpamayo. Gora, za katero pravijo, da je najlepša na svetu.
Tu prepoznam Artesonraju, Ka-race in Piramide. Vrhovi, ki bodo naš naslednji cilj. Tam so drzni Hu-andoyi, pred njim Chacraraju in Huascharan, najvišji vrh Cordillere Blance. Vse je tako kot mnogokrat doma, ko listam po knjigi in občudujem čudovite.vrhove, le s to razliko, da res stojim na enem izmed takšnih vrhov.
Vsi štirje si danes izboljšamo vi-
šinski rekord in to za 1000 metrov. Na sedlu me počakajo. Vsi gibi v takšni višini so težki in kar nekaj časa traja, da se Leon pripravi za smučanje. Nato ga snemam in slikam, kako smuča med Seraki in le-

deniškimi razpokami. Ker me spalna vreča čaka v dolini, moram k njej, ostali pa še enkrat prespijo na višini 5000 metrov.
Rok Preložnik (Se nadaljuje)
tARAS
SfeUTA c(L«y
Cf»aft^ 31 feoiS
k	A A 0.Te SOMÖ.A JU
poliva ^
ß, vei/AOA Pi^to
VufJfeAV
G ^
Gmf
HUAßAl
Un A ito»*.*»
DVA VLOMA V OSEBNA AVTOMOBILA
V	Titovem Velenju so miličniki zabeležili prejšnji teden dva vloma v osebna avtomobila, v noči na 26. julij, je neznani storilec iz osebnega avtomobila parkiranega na Kardeljevem trgu, last A. P., odnesel avtoradio, seveda pa je poškodoval tudi ključavnico avtomobila. V noči na 27. julij pa je, prav tako neznani storilec, ukradel avtoradio iz avtomobila Z. K.
IZSILJEVAL JE PREDNOST
V	križišču Koroške ceste in ceste na jezero v Šoštanju se je pripetila 27. ju-, lija prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila PZ 235 — 89 Eleskurtaj Kaplan je izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Stanetu Korenu. Pri tem se je lažje telesno poškodoval sopotnik Maks Kvas.
KOLESAR LAŽJE TELESNO POŠKODOVAN
V	Ravnah pri Šoštanju je 27. julija, nekaj po 19. uri, trčil kolesar Edi Cigler v osebi avtomobil CE 106 — 818, ki gaje vozila Olga Plazi. Pri tem seje kolesar lažje telesno poškodoval.
UKRADLI AVTOMOBIL
V	noči na 29. julij je izginil osebni avtomobil Zastava 101 Franja P. iz Titovega Velenja. Avtomobil so konec'prejšnjega tedna našli v Šentilju in ga lastniku vrnili, vse pa kaže, da bo znan tudi storilec tega dejanja.
SPREGLEDAL RDEČO LUČ
Na Šaleški cesti v Titovem Velenju je voznik osebnega avtomobila Drago Javornik, 29. julija, okoli 16.30 spregledal rdečo luč na semaforju in trčil v avtomobil voznika Jožeta Čelika, pri čemer je nastala precejšnja materialna škoda.
VLOM V UTO
V	Skalah je neznani storilec vlomil, 31. julija, v leseno uto Radiše D. Odnesel je žganje, vino in star daljnogled.
OBJESNOST
Na Kardeljevem trgu so prejšnji teden miličniki zabeležili kar dva primera objestnosti. V noči na 2. avgust je neznani storilec, z ostrim predmetom, napravil več risov na osebni avtomobil, last Ivana S. v naslednji noči pa je bil ponovno poškodovan avtomobil last Jožeta T. V prvem primeru je nastalo za okoli 100 tisoč, v drugem pa za okoli 200 tisoč dinarjev škode. Nedvomno gre za izživljanje nekoga, ki mu je treba kar najhitreje stopiti na prste in mu ta nepremišljena dejanja tudi krepko zaračunati
UKRADEL DENARNICO
Silva V., ki je odložila torbico na pultu trgovine v Gorenju in odšla po nakupuje ostala brez denarnice v kateri je bilo okoli 50 tisoč dinarjev. Storilca -Načeta F. pa so kmalu izsledili. Denar so vrnili lastnici, storilca pa seveda čaka pot k sodniku za prekrške.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
V	Šmartnem ob Paki je, 2. avgusta, voznik osebnega avtomobila Mihael Je-lenko nepravilno prehiteval voznika avstrijske registracije in ga oplazil. Nastala je precejšnja materialna škoda.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V	Bifeju na velenjskem bazenu je 27. julija, popoldne razgrajal Dragan M. Posredovati so morali miličniki. Istega dne zvečer so morali miličniki posredovati še pri družinskem prepiru v Topolšici. Vojko S. je v stanovanju vinjen razgrajal in razbijal. Miličniki so ga prepeljali na Postajo milice. 3. avgusta pa je prišla v Zdravstveni dom iskat zdravniško pomoč Anica P., ki jo je pred tem pretepel mož Vinko.
V teh vročih pasjih dnevih je veliko tudi takšnih, ki si počitka in ohladitve niso poiskali na morju, temveč v bližnjih rekah in jezerih. Velenjčani in Šoštanjčani imajo srečo z letnima bazenoma, v teh vročih dneh pa je prijetna tudi osvežitev v Plevelovem jezeru. Slednjega iz leta v leto obiskuje vse več kopalcev, še posebej v zadnjem času, ko so del jezera uredili za kopanje. Lepo so uredili okolico in namestili tuše, zato je kopanje v tem delu jezera bolj prijetno in bolj varno. Seveda pa se tukaj kopate na lastno odgovornost, kot opozarjajo napisi. Odgovornost za varnost torej ni posebej opredeljena, ni re-
ševalca, niti redarja, ki bi skrbel za red in disciplino. Že večkrat je bilo zapisano in povedano, da je kopanje v preostalem delu jezera prepovedano, za to prepoved pa niso postavili nobene opozorilne table, čeprav večina ljudi to prepoved pozna. V tem delu jezera je namreč kopanje zaradi ugreznin, blata in pepela sila nevarno, že prenevarno. Toda zelenkasto modra barva poleg številnih deskarjev pritegne tudi kopalce, žal tudi takšne, ki plavanja niso vešči.
Prav zadnji primer, v sredo, 30. julija, to najbolj zgovorno potrjuje, saj je zaradi neprevidnosti in neznanja plavanja izgubila ži-
vljenje komaj 26-letna Hasiba Zahirovič, sicer doma iz vasi Ba-hiči v občini Gračanica, ki je bila te dni na obisku pri možu Him-zu, zaposlenem pri Vegradu in stanujočem v Titovem Velenju.
To sredo je bilo še posebej vroče, zato so se Himzo Zahirovič, žena Hasiba in njegova sestra Šerifa ; Sulejmanovič odpravili na kopa-| nje na Plevelovo jezero in to prav na tisti del, na katerem ko-| panje ni dovoljeno. Po kratkem j veselju in čofotanju po vodi, I predvsem pa »korajži«, je naen-: krat vsem trem pričelo zmanjko-! vati tal pod nogami. To je vse tri 1 neplavalce tako zmedlo, da so se I pričeli brezglavo reševati. Iz vo-I de se je rešil Himzo Zahirovič, j bil pa je nemočen, da bi rešil J ženski. Nedaleč stran je bil ta-
Rešena Šerifa Sulejmanovič; v sredini, z otrokom; negotovost in nemoč bližnjih kopalcev
Bojan Vučlna in Marjan Kretič sta potegnila iz vode utopljeno
Hasibo Zahirovič
Tudi takojšnja medicinska pomoč je bila prepozna
krat Peter Božič s Šercerjeve 15 iz Titovega Velenja. Brez razmišljanja je skočil v vodo in iz nje s precejšnjimi težavami rešil Šerifo Sulejmanovič. Žal kljub nadaljnjim prizadevanjem in pomoči bližnjih kopalcev Hasibi Zahirovič ni bilo več pomoči. Globina, blato in pepel so onemogočali vidljivost, preprečili nadaljnje iskanje in storili svoje. Njeno truplo sta kasneje, s približno štirih metrov globine in kakšnih deset metrov od obale, potegnila potapljača Bojan Vučina in Marjan Kretič, sicer člana velenjskega potapljaškega kluba. Tudi zdravstveno osebje, ki je po klicu takoj prihitelo na pomoč, Hasibe ni moglo več oživiti.
Ob tem dogodku pa še to. Kopalci s tistega dela jezera, kjer je
kopanje dovoljeno na lastno odgovornost, mimogrede — kakšna je sploh razlika med prepovedjo in kopanjem na lastno odgovornost, so se takoj lotili iskanja Hasibe. Toda brez ustrezne opreme, ali vsaj maske, je bilo njihovo prizadevanje zaman. Zato so se kopalci upravičeno spraševali, zakaj razen velenjskega potaplja-
škega kluba, nihče drug nima primerne opreme, ali pa je v nujnem primeru ni moč dobiti. Se zlasti zato, ker je v velenjski občini več jezer, ki vsako leto terjajo svoj davek, ki je nenadomestljiv, saj gre za človeška življenja.
B. Mugerle