.»Primorski Liit“
izhaja vsaki 1., lO., iu 20,, dan v mesecu. Cena. za celo leto I gl. 50 n., za pol letu 75 n.
Posamezne številke se dobivajo vtabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
T
ORSKI LIST
£oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja.!
Urcdništro in iprmiitn
mu j* V Gtrici, Ifmmtlk* ulioe it. io. — Nefram-kovana pisma h« »prejemajo. Rokopisi s* ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi
r
X
T
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij ^Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Gorici.
Slovensko ljudstvo na Primorskem bije težak boj za obstanek. Kamor se ozira, od nikoder pomoči! Premožniki, ki prebivajo med nami, ne našega rodu, se nikjer ne naslanjajo na ljudstvo, nikjer mu ne siužijo v podporo, v izpodbujo in izgled. Ti imajo v rokah nakopičenega imetja, pridobljenega s trgovino in obrtjo med našim ljudstvom. Imajo v svojih rokah vse izobraževalne zavode za trgovstvo in obrtnost. Stoji in čuje nad nami vsa javna oblast.
Najboljše gospodarske moči zajema naše naravno središče — mesto Gorica. Tj e se steka vsa trgovina slovenskih pokrajin, tam se vzdržuje skoro vsa obrt. Vso to trgovino in obrt, vir vsega bogastva v deželi, zahtevajo sodeželanje laške narodnosti za-se, in z vsemi sredstvi izključujejo naše ljudi od dobička in iz boljših premoženjskih položajev. Tarejo in zatirajo našega šti priprostega trgovca in obrtnika, ako ostane zvest svojemu rodu, svojemu materinemu jeziku.
Žalostno stanje domače trgovine in obi‘ti dokazuje, da dela vsak, ki ni našega rodu in mišljenja, na našo gospodarsko in vsled nje na narodno propast. Sami srno, vsako izboljšavo gospodarskega stanja našega slovenskega ljudstva moramo si trdo prislužiti in priboriti z žrtvami — sami.
Naše kmečko in obrino prebivalstvo peša iu peša, ker oddaje pravi in veliki dobiček podeželanom druge narodnosti, utr«<[r!in7fr*R1 odvisno od tujih. Osvoboditev od t,e odvisnosti zahteva ogromnih žrtev, boj za gospodarski obstoj in napredek je za nepoučeno slovensko ljudstvo nevaren, skoro obupen, tako, da ne omaguje pri delu le oni, kogar vodi čista in vroča ljubezen do njega. In s tako ljubeznijo nadahnjeni so ustanovili goriški rodoljubi, s pritrjevanjem prebivalstva vseli slovenskih [ o kraj in, zavod, ki ima kot prvi namen pomagati trgovskemu in obrtnemu stanu do samostojnosti in povzdige. Ta zavod je Trgovsko-obrtna registrovana zadruga v Gorici z neomejenim jamstvom, potrjena in vpisana z odlokom c. kr. okrožnega sodišča od 31. julija 1897. št. 2274.
Snovalni odbor je v svoji okrožnici od 14. maja 1897. na kratko obrazložil namen in pomen tega zavoda. Nabira naj veliko glavnico z malimi doneski od vseh pokrajini in jo obrača v prid narodni trgovini in obrti. Združi naj v svoji sredi ves obrtni in trgovski stan, da se njega členi med seboj »poznajo in si vzajemno pomagajo. Pristopen naj bode vsakomur, ki je varčen iu pošten, udeleži naj se ga tudi prosti delavec.
Vsak deležnik pristopi za pet let. Vsi deležniki, ki so pristopili v teku enega leta, t. j. od 1. novembra do dru-zega 1. novembra tvorijo tno dražbo en odsek. Vsak odsek upravlja se za-se, deli zgubo in dobiček za-se. Delež znaša 130 (sto trideset) gld., ki se vplača ali naenkrat, ali v tedenskih obrokih po 50 krajcarjev, ali štirinajstdnevnih obrokih po goldinarju, ali štirideuskih obrokih po 2 goldinarja za naprej. Na vsak delež izplača se koncem petega leta 150 gld. in poleg tega. čisci dobiček, koji odloči občni zbor deležnikov. Zadruga dovoljuje na vsak podpisan delež 150 gld. posojila ali predujma, seveda proti primernemu poroštvu: na vrednostne papirje, pred-znambo na plačo, na knjižne terjatve trgovcev in obrtnikov tildi brez tega. Kolikor deležev po 150 gld. kedo podpiše, tolikokrat p0 150 gld se mu sme dovoliti Predujma. Predujem se vrača s tem, da se vplačarajo tedenski obroki po 50 kr. na delež, p0 21 na obrestih in deležnini tak6, da plačuje vsak predujemnik po 71 kr. na teden za vsakih 150 gld. predujma.
V	teku petih let je povrnil predujem z vplačanim deležem in dobi čistega dobička, kolikor deležniki, ki niso potrebovali predujma.
Zadružniki, ki stanujejo v Gorici, morejo plačevati v uradnih urah pri zadrugi. Semeniška ulica št. 1, pred škofijo, v prvem nadstropju. Zunanji zadružniki plačujejo svoje doneske ali ondukaj, ali po želji dobe poštne položne liste ter plačujejo pri svojem poštnem uradu, ali po želji tudi pri zadružnih pooblaščencih, kateri se imenujejo po potrebi v različnih občinah in razglase v društvenih časopisih „Soča“ in »Primorski List“. Iz tega se vidi, da je trgovsko-obrtua zadruga pristopna vsakomur po celi deželi, posebno malemu obrtniku iu delavcu. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge od vsakogar, tudi nedeležnika, pa isti poti ter obrestuje vloge za sedaj po 4 72%.
„Prva in neobhodna podlaga raz-„voju trgovine iu obrti je varčnost iu „mejsebojno zaupanje. Na tej podlagi se „je ustanovila trgovsko-obrtna zadruga v „Gorici ter storil pr' i korak k gospodarski samostojnosti. uspeha te zadruge „izvidi se. ali je goriški trgovec in obrt-,.nik razvit in unet dovolj. da se prestopi „k ustanovitvi večjih trgovskih in obrtnih podjetij.“
Z ustanovitvijo in razvojem teh šele postanemo gospodarski samosvoji.
Kličemo torej vse prave rodoljube na narodno-gospodarsko delo! Družimo svoje denarne moči! Z močnim denarnim zavodom v svoji sredi zmagamo v kratkem vse gospodarske ovire! Poučujmo neuke rojake, dramimo nebrižnike! Ni novec ne sme odpasti od nas brez koristi za nas! Razumniki, duhovniki, učitelji, občinski zastopniki : na delo za narodno gospodarski prospeh! Vodite ljudstvo v domače zavode svarite je pred najetimi priganjači, ki je tolikanj nadlegujejo in zapeljujejo v ptuja društva, v oderuške roke ! Od tani prihaja le škoda zapeljancu in celi slovenski deželi, ne pade ni novec plodno na domača tla.
Trgovsko-obrtna zadruga je ljudski zavod ; plod, ki ga obrodi, je namenjen ljudstvu, ki ga je ustanovilo ! V blagor iu prospeh domačega ljudstva in obrtništva naj se vrši vse njeno delovanje, obrača ves čisti dobiček!
Podpisano ravnateljstvo zanaša se na Vaše blagorodje, da podpirate ravnateljstvo s tem, da vabite deželane k pristopu in podpisu deležev in prijave naznanite zadružnemu uradu, da dajate ravnateljstvu na prošnjo potrebna pojasnila in poročila in da konečno zastavite svoj upliv in delate na to, da trgovsko-obrtna zadruga v najkrajši dobi dospfe do onega razvoja, kateri odgovarja potrebam in naravnim razmeram.
Soi sitom v Trsti.
Zadnjič smo dobili poročilo iz Trsta. G. poročevalec je navduševal tržaške rodoljube svetnega in duhovskega stanu na odpor, vstrajen in odločen odpor proti navalu socijalne demokracije.
K temu, dostavljamo mi danes, je pa najpred treba socijalnega razuma, treba je marljivih študij. Brez temeljitih študij proti demokraciji nič ne opravimo. S par -„frazami“ ne bodemo nikdar mogli paralizovati uspehov govorov socijalno-demokratičnih voditeljev, naj bi bili njih govori tudi samo „napiflani“ na pamet in prevedeni v suženjsko slovenščino bojda iz kakega dunajskega ali berolin-skega nemškega izvirnika Ne, ne dajmo se slepiti! socijalno-demokratični načrt, ni nič manj, kakor po svoje globoko -premišljen, smotren — načrt, umotvor, seveda „svoje“ vrste.
On ima sicer marsikatere nedoslednosti, a te je zakrivil njegov oče liberalni kapitalizem: vendar pa socijalna demokracija prav logično in skrajno dosledno izvaja vse premise, katere mu je dal ta liberalni oče in jih vcepil v človeško družbo.
Treba se je torej učiti. Da se delavski voditelji ozir. manj in bolj mastno plačani agitatorji uče v strokovnem govorništvu, in da govori precej dobro seveda za svoje namene, moramo priznati.
Nil, in kaj menite, gospoda, da bodo taki govori ostali brez uspeha, brez sadil, po tem, ko že tako vsa bistvena načela demokracije ugajajo človeškim strastem ? Mi smo tega mnenja, da tam, kjer govori samo socijalni demokrat iu ni nobenega, da bi stvarno pobil njegove trditve, da tam je zmagal demokrat, ne pa tisti ki je sicer morda vmes sem ter tje prigovarjal z raznimi duhovitimi ali pa tudi vsakdanjimi dovtipi, jo pa popihal ozir. omolknil, kedar je prišla vrsta nanj....
Slučajno sem dobil „Delavca“ z dne 16. oktobra t. m. Bral sem v njem, da so bili dne 10. oktobra istega m. kar trije demokratični shodi v Trstu.
Pri sv. Ivanu je v »narodnem domu1* govoril sodrug Kristan ; v Skednju v narodni gostilni sodrua: Kopač; v Rojanu zopet v narodni krčmi sodruga Za-vrtnik in Učekar. prvi slovenski, drugi pa italijanski. Zvedavo sem prebral do-tični člančič in še enkrat sem ga prelistal in obračal..., da bi kaj zvedel ali vsaj mej vrsticami razbral, kako so narodni Tržačani sprejeli demokratične misijonarje Menim pa, da so govorniki izvrstno vršili in izvršili svojo nalogo, zakaj ni kdo, prav nikdo se jim ni upal u-govarjati v odločnem stvarno-dostojnem govoru.
To je jako žafostno !
Kaj vse si pač vnanji utegnejo misliti o tržaški narodni iu socijalni organizaciji. Kaj si mislijo in kako sodijo, za enkrat zamolčimo.... To pa pribijemo: da narodni katekizem in narodnostni de-kalogi, kakor so jih jeli izdavati nekateri narodni Mojzesi ne bodo kos — katekizmu socijalne demokracije.
Nasproti demokratom treba druzega orožja; zakaj oni preko narodnosti stopajo na dnevni red. In kar ni bila vstani vre-sničiti italijansko-katoliška ideja tržaških kršč. socijalcev, da bi iskali zaveznikov vsaj pri kat. slov. duhovščini in ž njo nastopili proti skupnemu sovražniku demokratu, to je oživotvorila ideja demokra-tiška — družeč vkljub najstrašnišim narodnostnim bojem v Trstu, demokrate Slovence z demokrati Italijani.
In slov. demokrati se ne boje, da bi jim vsled tega utegnilo zmanjkati tal v Trstu, marveč z Italijani vred prirejajo shode v „narodnihu okoličanskih krčmah. To je dejanje, katero se razvija na Primorskem, žal, vgodrio za demokrate.
Mi pa, ko to žalnim očesom motrimo, ne vemo kaj druzega, kakor da prav prijateljski in iz goreče ljubezni do našega milega, vernega ljudstva vsem rodoljubom na Primorskem zlasti pa duhovnim razumnikom v Trstu priporočamo temeljito proučevanje socijalne demokracije.
Kdor se hoče dobro poučiti in si nabaviti orožja za boj z uma svitlim mečem proti demokraciji naj si le vkupi socijalne spise ali „Cathrein-a, H. Pesch a dr. E. Jager-a, Hitze-ja, dr. J. Bieder-lack-a (Inomost 1895), Ratzinger-ja (Her-der), Meyer R. itd.“ Seveda ni dovelj, da ima kdo socijalne knjige, ampak jih mora tudi brati in brati iu razmišljati ter po domače v ličui slovenščini izraziti njih vsebino. Kakor kaže „Pr. L.4' izza zadnjih mesecev so se tudi možje okrog njega z navdušenjem oprijeli socijalnega vprašanja. Menim pa, da je „Pr. List“ ravno stem veliko pridobil. Gotovo je »Pr. L.“ za enkrat jedini načelno in skozi in skozi .katoliško-socijalni list na Primorskem, torej tudi izvestno najzdatniši o-rožje proti listom socijalne demokracije. Kristus namreč, ki še zmerom živi — v katoliški cerkvi — jedino je in tudi bo kos socijalni demokraciji.
Širite tedaj „Pr. List!“ Podpirajte ga gmotno ! Pomagajte mu tudi duševno; vsaj za izvirna in stvarna poročila o so-| cijalno demokratičnem gibanju v Trstu in v okolici se prav lepo priporočamo.
Navdušujmo se torej mejsebojno, da ne omagamo, pa organizujmo se! „Pr. List1* bodi kot jedini no čelno-katoliški list na Primorskem, duševno središče vse naše katoliško-socijalue organizacije!
V	to naj Bog živi najpred one, ki so že na socijaluem bojišču: Bog živi vse tržaške rodoljube, ki so z nami vred. katoliško-socijalue volje !
—	Na delo! —
Socijalno vprašanje pa cerkev, papež in katoličani.
Premnog bi se vtegnil, potem kar je bral o socijalcih v „Pr. L.“ nehot6 vprašati : Kaj res nimajo socijalisti nikjer in v ničemer prav ? Saj se godi vendar toliko krivic na svetu! Niso-li delavski sloji večkrat zatirani ? Kaj naj bi se človek res mirno udal vsakemu tri-uoštvu, in naj bi bil velik del človeštva res rob nekaternikov ? Naj bi se res ne mogla m iščevati na svetu vsaj prekri-vična dejstva ?...
Na vsa ta vprašanja odgovarjamo: socijalisti nimajo vedno in povsod ue-prav, — na svetu se više mnoge krivice, — delavci so večkrat zatirani. Ni pa treba, da bi se človek udal v vsak še tako neznosen položaj ; lahko se maščujejo krivična dejstva, ne da bi človek pri tem tvegal duše in neba, se ve, samo dovoljenimi, poštenimi in postavnimi sredstvi.
Zato je sv. cerkev vedno skrbela, da opomore ubogim in zatiranim, in ozua-nujoč pokorščino napram višjim obla-stvoin in potrpežljivost v vseh naporih življenja, je stala vedno krepko na strani slabotnim in trpinom. Podlo je torej ono obrekovanje, da je sv. cerkev krepka obran bogatinov napram ubogim,..obrekovanje pravim, katero odločno zavrača Lev XIII. Sv. cerkev ne skrbi samo in ediuo-le za iz veli Čanje duš, ampak ona hoče in se trudi, da se delavski sloji povzdignejo iz sedanjega tnžnega stanja, in da jim kar najhitreje zasine zor boljše bodočnosti. To pa hoče doseči posredno 8 tem, da navaja ljudi k. čednosti. Kri-stjanske čednosti so vir in povod ua-zemskega blagostanja: one nam pridobivajo blagoslov nebeškega očeta, ki je začetek in vir vse dobrote ; one nam brzdajo strasti in poželenja do nasladtio-stij, ki tvorijo človeka nesrečnim i v največjem izobilju. I)i\, delovanje svete cerkve gre še dalje : ona. skrbi i neposredno za blaginjo ubozega ljudstva, z najrazličnejšimi ustanovami, zavodi in drugimi pomočki lajša in slajša delavcem težo njihovega stanja.
Povse neznana je tedaj zgodovina onemu, ki ne ve, da je bila cerkev veduo močna obran slabotnih napram močnim. Kdo je odpravil robstvo ? Kdo je govoril svoj odločni „non licet“ in „non possumus“ velikašem in mogotcem tega sveta ? Kdo je vedno in vedno obsojal oderuštvo in druge družabne krivice? Kdo je ustanovil toliko z ivodov v pomoč siromakov, toliko bolnišnic, pribežališč slaboumnim, osirotelim in najdenčkom ? Kdo je ustanovil šole v*ake vrste, posojilnice, bivališča za gluhoneme, in druge take prepotrebne zgradbe ? Cerkev, duhovščina, katoličani'. In kakor je delovala sv. cerkev nekdaj tako nadaljuje svoje blagodejno delo i dandanes, dasi oropana, obubožana, preganjana in zatirana po nebrojnih navalih zakletih protivnikov. Rimski papeži so vedno branili in zagovarjali tudi časni blagor ljudski, kakor lahko razvidimo iz listov gospodarsko-socijalnega zadržaja Urbana 111., Klementa V., Gregorija IX., Benedikta XIV., Pija V., Kaliksta III. in drugih. Lev XIII. pa, katerega lahko imenujemo o-četa delavcev, se je bavil že izza svoje mladosti b socijalnim vprašanjem. V osmih okrožnicah razpravlja to velevažno vprašanje, in sicer v okrožnicah : Inscru-tabili (1878), Quod Apostolici muneris (1878), Diuturnutn (1881), Et, si nos (1882), Immortale Dei (1882), Sapientiae christianae(1890), Rerum norarum (1891), in v apostolskem pismu vladarjem in uarodom vsega sveta iz 1. 1894.
Naj vam v krstkih odstavkih označim vsebino okrožnice aRerum nova-
rum“ ! Ta je vzor-delo učenosti in gospodarsko socijalne znanosti.
Sv. oče nam govori o važnosti so-cijalnega vprašanja, kot na j večjega na svetu, in imenuje svoje prejšnje okrožnice, v katerih razpravlja že o-tem predmetu. To vprašanje naj bi se kar najhi-tieje rešilo. Dolgo se nadalje mudi pri socijalistih in njihovem zistemu. ter dokazuje, da je uresničenje poslednjega nemogoče. Zagovarja pravo do privatne lasti in zameta skupnost imetja ali kolektivizem, s katerim bi se škodilo največ onim, katerim se misli pomoči. Kolektivizem žali tudi naravno pravo slednjega človeka in kali splošni mir. Zato treba zagovarjati in zagotoviti obstanek pravu do privatne lasti. Urejenje družabnih zadev je nemogoče, ako se ne zatečemo k sv. veri in sv. cerkvi. Oba stanova, i bogatinov i ubožcev, sta potrebna, kajti „niti je mogoč kapital brez dela, niti delo brez kapitalaOmenja pravice in dolžnosti gospodarjev in delavcev, ter opominja, da naše življenje tu doli ni pravo, aftipak d* je le prehod k večnosti. Pravice in dolžnosti vseh so začrtane v evangeliju. Cerkev je skrbela in skrbi še vedno za delavske stanove. Da se ljudstvo v gospodarskem oziru povzdigne, treba dveh stvarij: prvič dobrih lastnosti] ali čednostij; drugič, da pomorejo v to vsi oni, katerih se tiče to vprašanje, in država. Ta mora z dobrimi postavami braniti pravice in pravične zahteve delavcev. Vsi morajo imeti toliko, kolikor potrebujejo v lastno ohranjanje. Se ve, da se mora ohraniti i javni red, da se mora čuvati i vera. Zabraniti se mora, da bi bila pri delih zdiužena oba spola, in skrbeti, da se upošteva i delavčeva starost. Nedo jski in p'aznišl;i počitek je potreben, ali ta poč>tek bodi posvečen veri in božjemu nauku. V uadaljni razpravi govori sv. oče o urah, katere predelaj delavec v svoji obrti, o delu in službi žena in otrok, o plačilu, o zavarovanju življenja delavcev v tovarui itd. Spodbuja k ustanovljevanju delavskih podpornih društev, zavarovalnic za življenje, patronatov in dingih enakih pre-koristnih zadrug. Hvali katoličane, ki delujejo v rešitev delavskega vprašanja, hvali katoliške delavce, in obljubljajoč pomoč sv. cerkve končuje z glasnim opominom na vse države in kapitaliste, gospodarje iu delavce, bogate in uboge, naj iščejo rešitve socijalnega vprašania v veri
To je kratka vsebina veleslavne okrožnice sv. Oč ta.
In delo umskega prvomestnika sv. katoliške cerkve ni bilo brezvspešno 0-gromna četa katoličanov celega sveta se je probudila po tem orjaškem klicu »v. očeta in začela proučevati socijalno vprašanje. Vstopimo tudi mi v kolo teh hrabrih borilcev, zaženimo s« v boj tudi mi glasnim klicem : -vojna, dosmrtna vojna
L I S T K K
Politiško-narodnc cence.
Obljubil sem Vam, g. urednik, da bodem v Vašem listu še nadalje čenčal. Obljuba pa dela dolg. Jaz sem pa velik sovražnik dolga, dolžan ne moram biti nikomur ničesa in tudi Vam ne. Zatoraj hočem svojo obljubo izpolniti, in pričnem z
.11.
čenčo, kateri dam ime obstrukcija drža-nili poslanr-v v državni zbornici
Kaj tudi drž. poslanci čenčajo, boste uprašali ?
In kako še, in sicer na narodni podlagi!
Narod jih je poslal na Dunaj, da bi mu priskrbeli dobrih in hasnovitih postav, da bi pospeševali gospodarske koristi i. t. d. A poslanci kaj delajo ? Preteklo je vže 38 dni, kar so otvorili jesensko zasedanje državnega zbora in poslanci niso za ubogi narod čisto nič storili, razuu, da so vladino predlogo radi pomoči onim krajem, ki trpe bedo vsled letošnjih nezgod, izročili proračunskemu odseku, kateri jo je te dni tudi ugodno rešil (čast mu). Kedaj jo pa zbornica sprejme, to ve sam Bog. Čakaj narod in trpi lakoto, tako ti kličejo tvoji zastopniki, kajti mi imamo važnejše opravke. Mi se moramo prepirati, nasprotnike psovati, jih žuliti na vse mogoče načine in vsako pametno posvetovanje zaprečiti. Ti pa, narod, plačuj to škandalozno komedijo.
Veste li pa, dragi davkoplačevalci, koliko stane ta komedija vsaki dan.
V	drž. zboru je 426 poslancev. Vsak dobiva na dan 10 gld. kar znaša 4260 gld. na dan. V 38 dueli so dobili toraj poslanci skupaj 161.880 gld. ne u-števši plače državno-zborskih uradnikov, in vse to za nič in prazen nič, samo da
proti brezverskemu socijalizmu! Rekel sem
— vojna proti socijalizmu, nikar pa proti
— socijalistom ; iu rekel sem s premislekom. Mi se ne bojujemo z osebami, ampak z načeli; s kristijansko ljubeznijo se oklepamo onih, ki so v zmotah, odločno pa se bojujemo in pobijamo zmote. „ Diligite hominis, interficite errores“. „Ljubite ljudi, pobijajte zmote11, je dejal sv. Auguštin, in te besede so nam temelj našega delovanja. — I mi katoličani pri-poznavamo socijalno bedo, pripozuavamo tudi, da ni ogorčenje socijalistov večkrat povse krivično iu neutemeljeno. Enako kakor socijalisti se zanimamo tudi mi katoličani za delavsko vprašanje in si želimo, da bi se odločno in jasno rešilo. Toda mi hočemo, da se reši na temelju sv. vere, kristijanstva, evangelija ; hočemo da se reši na način, ki nam ga narekuje zv. oče! Tudi mi hočemo, da bi bilo naše stanje na zemlji — kolikor je namreč tukaj mogoče — boljše in srečnejše, ali mi se ne zadovoljujemo samo s to borno zemljo, ampak hočemo tudi — nebo! Da bi socijalisti, naši bratje, dasi zaslepljeni in zapeljani, mislili na nebo, vzdihovali po nebu, oh, kako nič ne bi se jim zdele vse radosti tega sveta, kako minljive vse njegove krasote, za katerimi se s takim ognjem iu takim navdušenjem pode vse življenje!
Naša stremljenja so tedaj povse različna od stremljenj socijalistov, da, še več, naša stremljenja so si povse nasprotna. Kaj je temu posledica? Boj, strašen boj Kdo bo zmagal ? Odgovor leži v božjih rokah. Toda ako je res, da biva jeden Bog; ako govori resnico sv. evangelij; ako ni prazna iluzija devet-najststoletni obstanek Kristusove vere ; ako so resnične besede, da bosta prešla nebo in zemlja, ali božje besede ne bodo prešle, tedaj zmagajo katoličani, tedaj zmagamo mi!
Govori se in ponavlja od vseh, da se boriti sedaj dve stranki za prihod-njost:	katoličani in socijalisti. Res,
da so v poslednjem času jako vzrastli socijalistom grebeni, ali oni vživajo to navidezno moč samo en časek, kateri mora hitro prominoti. Bode li prihodnjost naša ? Kantu pravi : „Resnica se da sicer zakopati, ali umreti ne more“. In resnica je na naši straui. Naša bode torej zmaga, naša mora biti zmaga !
Da pa pridemo čim preje do zmage, treba, da se združimo k skupnemu delovanju vsi, treba, da se oklenemo vsi naših voditeljev iu prvoboriteljev v tem svetem boju papeža in škofov ! Utihnejo naj vsa nasprotja, padejo naj vsa sovraštva, ki so It velika ovira vsakemu napredku. Socijalno ali delavsko vprašanje ne zanima za mo posamuikov, ampak zanima tudi njih družine, zanima celo človeštvo; zanima sedanjost iu prihodnjost, zanima začasnost in večnost. Stojmo bok ob boku v bran našim nasprotni-
se kregajo in prepirajo. Ali niso vredni, da bi kdo vzel bič ali gorjačo v roke in jih i/.bičal iz zbornice, kakor je svoje dni naš božji Izveličar izgnal iz tem-peljna jeruzalemske trgovce.
Na čast našim in sploh slovanskim ter nekaterih nemškim krščanskim poslancem pa bodi rečeno, da oni niso krivi teh škandalov.
Naši poslanci bi radi delali za bla gor naroda in dežele, katero zastopajo, radi bi videli, da bi kmalu prišla na dnevni red posebno predloga bohinjsko soške železnice, katero ima vlada že pripravljeno, a zaman. Ne morejo piiti do tega, da bi se kaj resnega in koristnega ukrenilo.
Vsa krivda pade le na tiemške židovske liberalce, kateri n« privoščijo Slovanom ravnopravnosti in gmotnega blagostanja. Ker nimajo več pametnih dokazov na razpolago, poslužujejo se razgrajanja, metauja tintnikov po dvorani nabivanja s pestmi in deskami po mizi, ropotanja z nogami itd. Ko je poseglo nekaj slovanskih poslancev vmes, da preprečijo take divjaške prizore, tedaj je prišlo tako daleč, da so se člani najodličnejšega zastopstva sprijeli dejanski, da so si dajali celo zaušnice.
O	blažena, toliko hvalisana nemška kultura, kje si? Tvoji lastni sinovi te z nogami teptajo in ti sramoto delajo.
12.
Tako se godi v državnem zboru na Dunaju. Kako je pa v naših deželnih zborih t. j. v onih, kodar Slovenci prebivajo in posebej v goriški deželni zbornici? Povsod strankarsko nasprotovanje in inerzenje jedne narodnosti nasproti drugi. Kjer imajo Nemci ali Italijani večino, kakor na Koroškem, Štajerskem, v Trstu in Istri, tam s Slovenci oziroma Hrvati tako ravnajo, kakor da bi jih ne
kom, kajti sedanji čas je čas resnega delovanj, i. krepkega borenja, čas boja na prostranem polju. Pade naj slednja bojazen, padejo naj vsi človeški oziri! Hodimo odkriti katoličani v mišljenju in delovanju ; ne sramujmo se Jezusa Kristusa, očeta vseh delavcev; sledimo sv. oč-tu, rimskemu papežu, in. napočil nam bode dan sijajne zmage!
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor stane vsaki dan 6—7000 gld., a stori se nič. Čas se trati s glasovanji po imenih, vriščem in razsajanjem. Po 5 — 7 ur se. zatrati s samim glasovanjem. Dne 20. oktobra so nemški poslanci ob 1. uri čez polnoč začeli kričati in razsajati. Prišlo bi bilo kmalu do tepežke. ker je češki poslanec Krumbholz uzel nacijonalcu Turk-u deščici, s katerima je razbijal ob klop. — Obravnavalo se je jedino le o zatožbah ministerstva. Posl. dr. Herold je imenitno posvetil nemškim liberalcem. Prešlo se je ob obeh zatožnicali na dnevni red. Da se je dovršila razprava o zatožnicali sklenil je predsednik dr. Kathrein z nemškimi miheljni dvodnevno premirje. S tem pa mnogi poslanci niso zadovoljni.
Položaj je še popolnoma nejasen. ! Nagodbeni provizorij bode vlada težko spravila Naša „zveza“ je stavila kot pogoj, da vlada zadovolji najnujnišim zahtevani, ki so jih stavili zaupniki. Sploh pa je nevoljnost v večini vedno večja. Vlada tirja, da jo reši, a ničesar noče storiti. Isto se tudi vezi, ki so vezala večino, trgajo in kmalu zvemo nove vesti.
Predsednik dr. Kathrein se je
odpovedal časti zborničnega predsednika. Vzrok je menda, ker so Poljaki proti Dipavlijevimu jezikovnemu predlogu.
Svobodno zvezo v državnem zboru je osnoval posl. Šuklje, ki je i/stopil iz krščansko-narodne zveze. V tej zvezi so poslanci, ki dosedaj niso pripadali nobenemu klubu. Tako postane Šuklje saj klubov predsednik, da zadosti svoji užaljeni časti.
Kaj je vse mogoče na Hrvat-skem! Župan občine Virje na Hrvat-t kem je moral izdati sledeči oglas:
»Zvedelo se je da tn!i ženske na javnih prostorih v večji družbi rade govore o volitvah. Ker so pa taki razgovori, zlasti če jih provzročajo ženske, lahko v povod, da se motita javna varnost in red in ker se zenske tudi kažejo agitatorka, zato se opozarjajo prebivalci, da se vzdrže takih pogovorov sploh, posebno pa še med ženskami. Opozarjajo se posebno oni, ki nimajo volilne pravice, da se kar nič ne razgovarjajo o takih stvareh, ker bi se sicer moralo proti
bilo. Po mnenju (ne prepričanju) Nemcev in Italijanov Slovenci in Hrvati v onih pokrajinah niti ne bivajo, dasi tvorijo tretjino ali celo večino vseh Stanovnikov. Zastonj so vse njihove prošnje in predlogi za priznanje enakopravnosti v šoli, uradu iu upravi. Njih poslanci se zasmehujejo, psujejo in podijo iz deželnih zbor nic. Razglasujejo se, kakor v srednjem veku klativitezi, za „vogelfrei“.
V	našem goriškem dež. zboru nas naši ljubeznjivi sodeželani sicer priznajo, a nas vendar smatrajo kot „razza infe-riore“. Dokler so oni zvonec nosili, dokler so oni vse ukazovali, dokler je šlo vse po njih volji, so molčali. A kakor hitro so se Slovenci začeli gibati in zahtevati, da se tudi zanje kaj koristnega ukrene na šolskem, narodnem, obrtnem iii gospodarskem polju, takrat je nastal ogenj v strehi. Ne, so kričali iu še kričijo, ne, Slovenci se ne smejo povspeti do višje omike, do večjega blagostanja in gospodarske neodvisnosti.
Da bi nasprotnike prisilili k vsaj nekoliki naklonjenosti nasproti našemu narodu, so se naši poslanci poprijeli skrajnega sredstva, namreč tako imenovanega „štrajka“. Zapustili so deželno zbornico in jo naredili nesklepčno. Kaj pride iz tega ne vemo. Pač pa vemo, da oni nesrečni „štrajk-‘ je tudi našega pokojnega nadškofa, blagega spomina, zapletel proti njegovi volji v jako težaven in mučen položaj, iz katerega ga je sam Bog rešil. Vemo tudi, da preblagi naš vladika gori v sv. nebesih moli tudi za tiste, ki so zakrivili, da je on toliko bridkih ur užil radi one njemu usiljene politike.
13.
Kar se godi v velikem v državnem in deželnem zboru, vidimo v manjši meri se vršiti tudi v občinskih zborih, bodisi v mestih ali na deželi,.
njim nastopiti z največo strogostjo'1.
Kaznovan bode najhitreje i oni, ki se bode smejal radi vsebine tega oglasa.
Vnanje države.
Novo srbsko ministerstvo je sestavil dr. Vlada Gjorgjevič, kije bil dosedaj poslanec v Carjemgradu.
Boj proti cerkvi v Italiji se vedno lepše razcvita. Sedaj se še prepovedujejo strogo cerkvene slovesnosti. Katoliške stranke min. predsednik prišteva rovarskim strankam. No vedno lepše.
Poljake v Nemčiji, ki se vkljub pritisku nočejo dati ponemčiti, hoče vlada ponemčiti s naseljevanjem nemških kmetov. Samo da se ti ne popoljačijo, kar se dogaja že sedaj.
Grške izgube v zadnji grško-turSki vojski. Padlo je 283 pešcev, ranjenih je pa bilo 1082, pri gorskih četah znaša število padlih 60 in ranjenih 239. Izmed .konjenikov, topničarjev itd. je. padlo 52, ranjenih je pa bilo 293 voja-
I	kov. Garibaldincev je bilo ubitih 13, ranjenih pa 48. Skupno' so torej Turki u-bili 408, ranili pa 1604 vojakov.
O izgubah v epirski armadi se še ne ve gotovo.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Piesvilli cesar je odlikoval kranjskega župana g. Karola Savnika z naslovom cesarskega svetnika.
— V Šmihelu ob Nadanjem selu so obhajali sv. misijon. — Vitežki križ F»anc-Jožefovega reda je dobil Fr. Reismuller nadzornik posestev kneza AVindischgratza v Planini. — V Brusnicah so tatovi 63 gld. odnesli posestnici Lumpert. — Na Ježici pri Ljubljani je pogorelo Pibrovo gospodarsko poslopje. — Gg. dr. Ivan Jan in nadučitelj Jož. Žirovnik iz Gorij sta priredila sadno razstavo v Ljubljani.
— V Rudniku je pogorela lesena hiša. Ljudje, ki so ravno večerjali so se rešili.
— Okrožnim zdravnikom v Planini je imenovan dr. K. Wisinger. — V Idriji razsaja bolezen med otroci. — V Sorici je treščilo v zvonik. — V Lešetinci nad Idrijo je padel raz streho 80-letni krovec ter se ubil. — V Za potoku, sodraške fare, je udarila strela v neko hišo ter ubila domačega dekla. — V Ratečah na Go-
1 ranjskem je skočil pod vlak 71-lofrni’jH-kob Eri ah. — V KrSkem se je ustrelil
sedlar Pongratz.
Na Štajerskem. V Celju se je u-strelil deželni' brambovec Emil Schlumpf. ■— V celjski okolici je vinski pridelek glede množine mnogo zaostal za lanskim tem boljši pa je letošnji mošt. — V Polzeli je kočar Parfaut preganjal tatu, ki je hotel vlomiti v Sajeovo gostilno. Tat pa je ustrelil dvakrat na preganjalca, ter ga zadel med rebra zelo nevarno. —
Nagajanja, vkljubo vanja, prepiri iu nasprotovanja so. povsod na dnevnem redu.
Mestna občina goriška n. pr. iz same nagajivosti in mrzenja do Slovencev podaja utok za utokom proti ustanovitvi slov. ljudske šole v Gorici na primernem kraju.
Isto tako delajo tudi druga mesta, kakor Celje in Trst.
Zgledi vlečejo. Naše občine na deželi, nekdaj tako mirne in pohlevne, so tudi postale torišča vednih bojev iu prepirov. Ne tekmovanje v pospeševanju občnega blagra je vzrok teh nasprotstev, ampak le stremljenje po nadvladi jedne stranke uad drugo, da bi ložje dosegle svoje sebične namene.
14.
Predzadnja „Soča“ se loj;, premil, seveda na narodni podlagi, da utegne krški škof gosp. dr. Mahnič postati goriški nadškof.
Od kod pa vedo „Sočini“ Sitatelji, da je dr. Mahnič škof ? „Soča“ jim tega nikdar ni povedala.
Kolikor se spominjamo, je lansko leto, ko je bil dr. Mahnič škofom imenovan, „Soča“ svojim naročnikom ono vest tako-le naznanila: „ Govorica gre po mestu, da dr. Mahnič ni postal nič manj in nič več, kakor krški škof/ Kasneje ni »Soča* o dr. Mahniču niti črhnila, ne ko je bil posvečen, ne ko se je od Gorice poslavljal, ne o darovih, katere mu je goriška iu kranjska duhovščina poklonila. Iu zdaj naenkrat pove, da dr. Mahnič je škof in da utegne kot tak priti v Gorico. Ne vemo, kaj bi k temu rekli. Menimo pa, da bi bilo najbolje za „Sočo“, da, ker je prej dr. Mahniča prezirala, tudi zdaj o njem molči. Ako in kadar bi hoteli merodajni krogi dr. Mahniča pozvati na goriško nadškofijsko stolico, gotovo ne bodo vprašali jeli to „Soči.“ vgaja ali ne.	Resen.
•Gorelo je pri sv. Tomažu in pri sv. Petru, šmarijskega okraja. --.Na Zidanem mostu je tovorni vlak povozil konduk-terja Martona, ki je bil pri priči mrtev.
—	Pri Radgoni je zgorel parni mlin. — G. dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradcu je odlikovan, s zlatim zaslužnim križcem s krono.
Na Koroškem. V Kazazali je umrl č. g. župnik Fr. Rup, kije mnogo pisal za Mohorjevo družbo. — Na sv. Višarjili je bilo 21.000 obhajenih, sv. maš darovanih 498. — V, smrt na vislicah je obsodilo celovško sodišče 46-letnega Stale-karja zaradi umora. — Pogorela je vas Kamerling na zg. Koroškem. — Okrajnim živinozdravnikom v Železni Kaplji je imenovani gosp. J. Zanoškar, rodom iz Kranjske gore.
m ® ¥ 2 <3 8.
Gorica.
Biserna maša sv. Očeta. Dne 1.
januvarja bode 60 let, ko so papež Leon XIII, darovali prvo sv. mašo. Ta dan se bode slovesno praznoval po vseh cerkvah katoliškega sveta.
Posl. <lr. Gregorčič je v proračunskem pododseku toplo priporočal, da naj vlada podeli primerno podporo po-gorelcem v Ravnah in naj uspešno pomaga ubogim Istranom.
Župnijsko poskušnjo so napravili čč. gg. Jožef Kosec kurat, v Novakah, Frančišek Šmid, kurat v Marija-Celji ; Ivan Vidmar, župni upravitelj v Bre-ginju.^
Železnica čez Ture in Bohinj.
Kakor poročajo najuovejša poročila, se vladna predloga glede železnice čez Ture in nje podaljšanja skozi Bohinj predloži še v tekočeiii zasedanju državnega /.bora. Ako poslancev ne pošljejo na počitnice?
Sadjarsko in vinarsko društvo za Brda bo imelo j utre ob 3. popoliulne v Šmartnem redni občni zbor
Rogajo se nam in prav imajo! Pod tem naslovom je goriški slovenski tednik objavil članek, kije večinoma resničen. Res kako naj nas nasprotniki spoštujejo, ko sami sebe ne spoštujemo. V tem nas potrjuje istega tednika notica o mil. škofu dr. Mahniču. Da bi le spoznali in pripoznali lastne napake, in potem še-le druge učili!
Iz srca mu je govoril. Znani Wolf, kateri je ostrelil Badenija, govoril je te dni v drž. zboru med burnim odobravanjem pristašev. Izpraznil je svoje srce, katero že davno tiči v Berolinu. Javno je pokazal svoje prusaško, proti-avst,rijsko mišljenje in stremljenje. In goriški „šmok:‘ katerega srce bije za kraljestvo polente s zadoščenjem prinaša doslovno dotične odstavke. Zakaj? Brata sta se najdla, samo čitaj mesto „nemški“
. »italijanski'1. '
Da res krasna dvojica : prusak, bojeviti Wolf in neodrešeni „Corriere“. In naša vlada? Uboga. Avstrija.
Gospa Karolina, katera ne pozna avstrijskih slavnosti in junakov žaluje na grobu velikega sina velike domovine „Ca-valletta“. Govor kraljevega nainestovalca ob grobu objavlja doslovno. — Res izvrstno priliva m!adi iredenti na naših tleli. Kmalu bomo '/.reli.
Goriški „Corriere“ se je spravil v dopisu iz okolice (?) z vso židovsko brezobzirnostjo na vse, kar je sploh narodno. posebno pa na našo duhovščino. Nič novega. Žid ostane žid.
Za slovenske Salezijance. Društvo za gradbo zvvetišča in vzgojevali-šča v Ljubljani ustanovilo je efektno loterijo. Dobitkov je 1500 v skupni vrednosti 500o gi,i_ Glavni dobitek je 1500 gld. Žreba se 31. dec. t. 1. Srečke so po 25 uvč. Udobivajo se pri upravništvu našega lista, katero prosi zlasti „salezijanske 80trudnike“, da mu jih pomagajo razpečati in tako podpirati blag namen ponižnih mladinoljubov, kateri hranijo za Salezijance, ki prevzamejo vodstvo zavoda, do sedaj kakih 23 tisoč gld. in so ža časa poslali v glaven sal. izobraževalen zavod v Turin 22 dečkov, od kojih se vrne marsikdo v domovino, da se po vzgledu in načrtu slavnega Don Boška žrtvuje za narod in mu vzgoji pošteno, o,mikano krščanskega imena zavedajočo se mladino. Ko prestopijo Salezijanci slov. mejo, bi gotovo tudi naše dično društvo „šolski dom“ laglje uresničilo y*aj del svojega prepotrebnega namena izročivši jjm deco, katero zanemarjajo v svojo veliko škodo duševno in gmotno •ubogi goriški Slovenci nižjega staj!u. Kaj se da tudi iz klateža poštenega napraviti, razumi izborno Salezijanec izobražu-joč ne samo učitelje, ampak tudi raznovrstne obrtnike, celo kmete kakor n. pr.
v	severni Ameriki, kjer so njih kmetijske šole od države potrjene in pohvalno priznane.
Shod zastopnikov avstrijskih Iteifeisnovih posojilnic se je dne 24.
in 25. t. m. vršil na Dunaju. Kmečkih posojilnic je v Avstriji že 1500, ki imajo 18 milijonov vloženih. O kranjskih posojilnicah je poročal dr. Šušteršič.
Visoka čast je doletela slovenski pešpolk št. 17. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je namreč imenovan stotnikom I verste pri istem polku.
Zastavljavnica in hranilnica v Gorici nam je poslala naslednje : Slavno uredništvo je naprošeno v cenj. listu naznaniti, da piača zavod na lastne stroške s 1. januvarjem 1898 vsled postave z dne 25. oktobra 1896 na hranilne vloge upe-Ijani dohodninski davek l1/* %• ter da ostanejo doseda.jne obresti nespremenjene po 4 oziroma 3V2 %• Ravnateljstvo.
„Odbor slov. kat. društva: Ranica" na Dunaju sestavil se je za zimski tečaj 1897—98 sledeče: jur. IjVal. Levičnik, predsednik —. fil. Anton Vadnal, podpredsednik, — fil. Radoslav Bergant, tajnik, — fil. Bogumil Remec, blagajnik, -- jur. Ivan Šinkovec, knjižničar. med. Ivan Hubad, arhivar.
Sedem laških otroških vrtov na mestne stroške bode sedaj v Gorici. Za te ima občina goriška denar, za slovensko šolo pa ne!
Kako smo malenkostni, otročji, pravi v uvodnem članku predzadnja „Soča“ ter navaja sledeče:	„V	nekem
slovenskem listu je bilo te dni govorjenje o ljubljanskem županu, velezaslu-ženem g. Ivanu Hribarju, in o neznatni osebici nekega izvozčeka : vendar je dobil izvozček naslov gospod, župan stolnega mesta Ljubljane pa lie. Tako se dela namenoma! Kako smo malenkostni, kako' otročji!"‘
Res smešno malenkostni so, ki s takimi otročarijami vdarjajo po nasprotniku. Seveda. „Soča“ sme naslavljati mil. msgr. Mahniča samo škof Malmič, nič „gospod\ Kako bomo še le mašili uvodne članke 2 ali 3 na teden ! !
Soča vzneseno poroča seveda po „87. N.“ o Dr. Tavčarja agitaciji na Vipavskem.
„Vladalo je navdušenje m soglasje/ Kaj ne „Šoča“, to delaš v imenu narodne sloge I — Mi pa rečemo :
Sloga pod Tavčarjevim okriljem je nemogoča!!! —
Tomajska posojilnica priboriti si bode morala, ‘ kakor šeinpeterska, parlamentarnim potom potrjenje. Posl. dr. Šušteršič je radi postopanja namestništva proti tornajski posojilnici interpeloval ministra Badenija. Da, v tržaški rumeni palači niso prijazni kmetskim posojilnicam, ki hočejo osvoboditi slovenskega kmeta. Zakaj ?
Hranilnica in posojilnica v Solkanu je pričela poslovati. Obrestuje po 47.%, izposoj uje pa po 57s.
Unelo se je v nedeljo večer v podstrešju posestnika Jan. Makuca v Solkanu. K sreči so ljudje ogenj hitro opazili in ga zadušili. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Poštni voz vozeč iz Kanala v Gorico se je prevrnil na cesti. Dva poto-valca in poštni hlapec so se nekoliko pobili. Druge nesreče ni bilo.
Pretep je nastal v nedeljo v Št. Florijanu. Miha Miserit je dobil nič manj nego 20 ran. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zašili.
Pri c. kr. poštnem uradu v Mirnu se otvori 1. januvarija 1898. tudi brzojavna postaja.
Deželnim poslancem za Červinjan-Tržič-Gradež je bii izvoljen conte Evgen Valentinis.
Razpošiljanje knjig družbe sv. Mohorja. Letošnje knjige družbe sv. Mohorja so se začele razpošiljati dn6 18 oktobra. Škofije in kraji jih dobijo po tej vrsti : Razni kraji, poreška, senjška, zagrebška, somboteljska, sekovska, krška škofija, Amerika in Afrika, lavantinska, ljubljanska, goriška, tržaška škofija. Vse častite gospode poverjenike, ki dobivajo knjige po železnici, prijazno prosimo, naj takoj bo sprejemu naznanila („aviso“) pošljejo po knjige na dotično železniško postajo, da ne bode mnogih nepotrebnih reklamacij in pisarij. — One čast. g. poverjenike, ki prejemajo knjige v tiskarni družbe sv. Mohorja, nujno prosimo, naj blagovolijo takoj poslati po knjige, da zavoji prej ko mogoče pridejo s pota.
Odbor
V	Renčah so ustanovili hranilnico in posojilnico po Reifeisnovein načinu. Zato gre največa zasluga domačemu g. župuiku, g. nadučitelju in g. županu ter preč. g. dr. Faiduttiju, ki jim je kaj poljudno razjasnil pomen posojilnic in zavarovalnic za živino. Pristopilo jih je nad 50 udov. V odboru so župnik, župan in-nadučitelj.-G. župan je predsednik. Tako
je prav. Ako županstvo, cerkev in šola složno delujejo, se da pač marsikaj koristnega ukreniti in izvesti. Žal, da tega iz raznih vzrokov ne nahajamo povsodi. Renčanom pa slava in čast v tem oziru ! Bog živi njih mlad denarni zavod! — Dornberg, Rihemberg, Prvačina in drugi ? Kaj pa pri vas ? —
Hranilnici in posojilnici v Šempetru poslalo je sl. c. kr. okrajno glavarstvo glasom odloka velesi. c. kr. namestništva z dne 7. vinotoka 1897. štev. 21019 nalog ozir. naročilo, da mu v osmih dneh predloži bilanco in sporočilo o računu za leto 1896. Kaj ne ta je pa že lepa ! Bilanco tirjajo za leto 1896, posojilnica pa je jela poslovati še le meseca januarja t. I. Pa, kdo je kriv, da nismo predložili in sploh nimamo nobenega računa za leto 1896. Kdor nam je zaviral skoraj pol leta vpis naše zadruge v zadružni zapisnik, da leta 1896 niti poslovati nismo smeli, če izvzameš zadnje štirinajst dnij meseca grudna. Obžalujemo, a vendar je tako!
Ravnateljstvo trgovsko-obrtne zadruge sklenilo je, da sprejema hranilne uloge v vsakem Kiiesku nad jedno krono, ter jih obrestuje po 47» % proste vsake davščine posebno pa prihodnine IV* % po novem davčnem zakonu.
Za podporno društvo slov. viso-košolcev na Dunaju je nabral v Cirk-nem g. Zajec Jakob, pravnik na Dunaju,
13 gld. ; 52 kr.; katere so darovali: velč. g. Murovec Ivan, dekan v Cirknem 1 gld.; velč. Štibilj Kristjan, kaplan, Volče 50 kr.; velč. Rejec Jakob, župnik, Če-povan 50 kr.; velč. Cigoj Jos., kaplan, Tolmin 50 kr.; velč. Razpet Fr., vikarij, Orehek 2 gld. ; velč. Guggenberger Fr., kurat, Jagei še 50 kr. ; velč. Klopčič Fr. župnik 1 gld.; velč. Kosec Fr. kurat, Novake 1 gld.; velč. Fajfar Anton župnik, Leskovica 50 kr. ; velč. Šmid Fr. kaplan, Cirkno 1 gld. v52 kr.; velč. Valentinčič Ig. župnik, Št. Viška, gora 1 gld.; velč. Nemec Bog., vikar. Pečine 50 kr.; velč. Kokošar Jan., župnik, oebrelje 2 gld. ; velč. Neimenovan, Cirkno 1 gld.; Isti g. pravnik nabral drugič v Cirknem 15 gld. 80 kr., ktere so darovali : veleč. Remec Janez, vikar 1 gld.; veleč. Fasan Ji., c. kr. geometer Tolmin
2	gld.; veleč. Štrukelj Tomaž, trgovec Cirkno 50 kr.; veleč. g. Jurman Peter, gostilničar 50 kr ; Pri veselici, ktero je priredil g. dr. Regen pri Jurmanu 11 gld. 80 kr.
Trat-Istra.
Poročil se je v Trstu g. Kornelij Gorup, sin slovenskega mecena, z gospodično Albertino de Volpi. Poročal je državni poslanec preč. g. Spinčič.
Mestni zastop tržaški — pogorel Dižavno sodišče na Dunaju je zavrnilo pritožbo občine tržaške proti odredbi namestništva, s katero je isto uničilo razveljavljenje Nabergojeve izvolitve.
Nagrobni spominek Dragotinu Martelancu odkrijejo slovesno jutri v Barkovljah.
V Ivastvu je umrl župnik-dekan veleč. g. Anton Turak. Pokojnik je bil predsednik „bratovščine hrvatskih ljudij.“
llustrovane slovenske dopisnice s sliko g. Ivana vit. Nabergoja ter razgledom na Trst je priredila gosp. Marija Škrinjar v Trstu. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Nadejamo se, da slavno občinstvo pridno poseže po dopisnicah.
Shod pol. društva „Ediuost“ pri sv. Ivanu je bil zelo dobro obiskan. — Zbrani slovenski možje so navdušeno vsprejeli posamezne resolucije.
V mestnem svetu tržaškem so si progresivci v laseh. Lasajo se radi tehnika, ki naj bi izdelal načrt za novi vodovod. Svet. Spadoni je govoril, galerija mu pa ploskala, dokler ni župan govorniku odvzel besedo in galerijo ukazal izprazniti. Radi razburjenja so točko o vodovodu preložili. Tržačani pa bodo še čakali vodovoda.
Tržaški župan je na vprašanje svetovalca g. Iv. Goriupa odgovoril, da je imela občina v letu 1896. z okolico 151.167 gld. 45 kr. izgube. Kdo naj to veruje ?!
Natečaj za „narodne popevke1*.
Ravnateljstvo „Circolo Artistioo11 razpisuje tudi letos natečaj za italijanske ta-kozvane narodne popevke. Stališče glasbenega ukusa nas ne briga toliko, dasi so bile vse dosedanje .narodne" popevke pravi atentat na dobri glasbeni ukus. Toda to bi bilo maitje zlo. Veče zlo je ako presojamo te popevke s stališča morale in ljubega miru. Nekatere so v pravi zasmeh deviške sramožljivosti, druge pa so take, da uplivajo uprav pogubno na medsebojno razmerje obeh tu živečih glavnih narodnosti. Ako bodo tudi na taki višini letošnje popevke, potem
moramo le obžalovati v imenu morale in ljubega miru, da je „Circolo Artistico“ razpisal ta natečaj.	»Ed.“
Obesil seje 2K-letni trgovski agent Jož. Olivetti na vrtu svojega stanovanja. To je res črna kronika tržaškega mesca.
Konji so se splašili neki družbi, ki se je vozila iz Bazovice. Jeduega konja so ustavili, drugi pa se je ubil. Tudi ljudje so se več ali manj poškodovali.
Tatovi so vlomili v župno cerkev na Gročani v Istri ter odnesli skrinjico z miloščino.
Mačka ki bere „Piccolo“. Nemalo smeha je provzročila. poroča „Ed.“ pred-sinočnem slika v ulici San Cilino, ki vodi k sv. Ivanu. Oudi je ležal blizu svetilnik na cesti star list „Piccola“ in pred njim je čepela mačka. Dolgo je strmela žival v vrste časopisa, ne zmene se za ljudi, ki so postajali in smehom zrli na ta izredni prizor. Konečno je mačka neverjetno stresla z glavo in počasi se obrnila na odhod „Piccola!< pa je odnesel veter. Ker je pisec teh vrst tudi bil med gledalci, si je napravil sledeči zaključek : „ako je zmajevala z glavo nad listom neuma četirinožna žival, kako ne bi zmajeval z glavo razumni dvonožni človek?"
Da, še mački se gabi židovsko-fra-masouska gnojnica!
Narnovejši dunajski škandal. — Nič manj kakor 24 ur t. j. v četertek od 7. zvečer do 7. zvečer v petek je zboroval naš parlament „Le.cher“ je govoril sam 12 ur. Moj Bog! Koliko slame
— in nič zrnja !! —
Pri občinskih volitvah v Buzetu so v tretjem razredu zmagali Hrvatje; brez protivnih kandidatov.
Socijalna demokracija v službi
— j udov. Berolinsko glasilo demokratov „Vorwarts“ je nedavno priznalo, da so njegovi poročevailci bili naslednji ljudje:
V	Parizu jud Frankel, v Švici j ud Ja-coby, v Angliji jud Aveling in v Avstriji poznati jud Adler. V njegovem vredništvu imajo največi vpliv judje Schonlaub, Braun in drugovi. — Rudečkarji v Italiji so u-stanovili dnevnik „Avauti,“ kojega pokroviteljstvo sta prevzela juda Ferri in Lom-broso. Glavni poročevalci tega lista, so zopet naslednji judje : V Parizu jud La-fargue, v Angliji judiuja Marx, v Španiji jud Iglesias, v Avstriji zopet jud dr. Adler. Duša kaj hočeš še več!
Brez vere. Nek socijalni demokrat se je hvalil, da je po dolgoletnem trudu prišel tako daleč, da je svojo ženo pripravil ob vero. Poprej je bilo njeno uaj-večje veselje, da je hodila v cerkev in prejemala svete zakramente, sedaj pa je ravno nasprotno. Tovariši-sodrugi so ga hvalili in v zvezde kovaii in pozno v noč je meril cesto proti domu. Pred hišo je bila zbrana velika množica lj udi j. Ko stopi delavec v svojo sobo, vidi njo in njene tri otroke mrtve v postelji. Samomor je pretrgal nit življenja. Na listku pa je pustila žena te-le besede, s katerimi je opisala vzrok čveterega umora: ^Dokler sem verovala v Boga, sem imela dovolj moči za prenašanje vseh rev in nadlog. Odkar mi je pa mož vzel vero, sem nesrečna. Da moji otroci ne bodo ravno tako nesrečni, sem nje sebe zastrupila.
Žensko gospodarstvo. V mestu Jamestown so pri zadnjih volitvah izvolili v vse urade le ženske. Takoj ko so ženskejžačele „hlače nositi", so se spravile nad hiše in dvorane, kjer so možje igrali. Niso se dolgo posvetovale, kake kazni uaj napevedo, marveč vsaka je vzela o-rodje, katero ji je prišlo v roke: sekire, motike, kladiva itd. Tako oborožine se napotijo pozno zvečer v igrališča. In „mo-čni rod“ je moral pete odnesti. Hrabre Amazonke so med vriskanjem pod okni stoječe množice razbile vso opravo v v igralnih dvoranah, pivo in žganje so pa zlile na ulico.
Bog ali — pobotnica. Francoski senator Renaud je nekoč najel v Parizu
v nekem hotelu več sob za jeden mesec in plačal najemnine 150 frankov. Lastnik hotela ga je vprašal, da-li želi pobotnice. „Ne“ je odgovoril senator, ni treba, saj je Bog videl, da sem Vam plačal-1. »Ali
vi verujete v Boga“ ? je vprašal hotelijer senatorja. „To je gotovo!“ — „Jaz ne“! je odgovoril hotelijer. — „No, tedaj mi pa le dajte pobotnico11 reče senator in čaka, da dobi potrjilo.
325 popotnikov otrovanih. Na parobrodu „Agordatu“, koji je bil namenjen iz Genue proti Braziliji, se je vsled nečistega bakrenega posodja 325 popotnikov otrovalo.
     > .............................
Listnica uredništva : Gg. dopisuike prosimo, da nam članke in daljše dopise pošljejo vsaj dva dni pred ti*kom lista. Sploh pa želimo mnogim gg. dopisnikom, da kmalu okrdvajo pisemskega krča, ter nam pogosteje poročajo.
Izjava. *)
Gospod G. Likar je v svoji poslanici v „Pr. L.“ št. 30 naglasil, da sem mu se jaz kav odrezal, naj naredimo „kartel“, saj Slovenci bodo zdaj morali pri nas kupovati
Izjavljam, da podčrtane besede so le domišljija razburjenih živcev ter nestrpne strasti g. Likarja, kajti kaj takšnega niti mislil nisem, še menj pa izrekel.
Kar se tiče ukoriščanja g. Likarja od strani „Goriške tiskarne", kakor to trdi v svoji poslanici, kaže dejstvo, da sem mu vedno postregel z vsako tiskovino, katero je zahteval, odbivši njemu v prid navadne trgovske odstotke uprav tako, kakor jih dobiva od nas tudi gosp. Jeretič,
Glede zveze s Skrtom, katero baje ima „Goriška tiskarna41 sem pojasnil v „Soči*4 št. 43.
Z odličnim spoštovanjem se beleži Josip Krmpotič, poslovodja „Goriške tiskarne41 A. Gabršček.
*) Za izjavo uredništvo ne sprejme odgovornosti, razten kolikor je nalaga tiskovni zakon.
Poslano.*)
Gospod Andrej Gabršček dal je na moje poslano tako „moralno izjavo*4, da naj jo ima tudi „Piimorski List" za uzo-rec v svojem arhivu. Glasi se tako-le :
Izjava. „Trgovec g. Gašpar Likar je zajahal bojevitega konja in ne udriha le po podjetjih g. Jeretiča in mojih marveč tudi po najinih osebah. Ne g. J. in ne jaz se ne bova spuščala ž njim v polemiko. Vodja moje tiskarne, izzvan od g. L. je dal opgovor**) iz katerega je jasno, kakošne vrednosti so Likarjeve trditve v stvarnem pogledu. — Ako je pa še kje kak Slovenec, ki bi ne vedel, kako je s tem g. Likarjem in njegovimi večnimi srboritostimi tu v Gorici, in bi se rad natanje poučil o njem, naj se oglasi bodisi pri meni ali pri di ngih znanih odličnjakih, če hoče tudi pri narodnih voditeljih itd. pa izve dovolj, z dokazi mu bo tudi postreženo. Jaz se ž njim ne bom prepiral po listih, tudi ne v „Soči“, ker je prostora škoda — in čitatelji tudi večinoma že sami vedo, kdo je Gašpar Likar in kakošen je njegov drugi „jaz“, ki mu ne da nikoli miru in vsled katerega je postal osamljen v družbi goriških Slovencev." — A. Gabršček.
To in nič druzega ni mogel vedno bojeviti in še nikdar ugnani polemikar Gabršček povedati na moje „poslano“. Vedno je imela *Soča“ dovolj prostora za napade, polemiko, blatenja in izzivanja; tudi proti meni že 5 let donaša spletke, podtikanja in laži, a zdaj, ko g. Gabršček vidi, da sem se odločil za resen odpor, izjavlja, da je v „Soči“ škoda prostora za polemiko in hoče uvesti proti meni najpodleji način moralnega bojevanja ter vabi Slovence k sebi, da jim bi meni za hrbtom tihotapno nadaljeval v »Soči44 pričeto nečedno delo.
S tem je Gabršček sam razumnikom dovolj jasno pokazal, kaj zna in jim razkrinkal svoj značaj.
Kdor je kaj pošten in značajen mož ne išče in ne trpi zahrbtnega obrekovanja, ampak kedar je treba, govori določno in javno zadevajočemu v brk. G. Gabršček pa hoče zanaprej tihotapiti, da bi jaz ne vedel kako braniti se in da bi se njemu ne bilo treba zagovarjati in opravičevati.
Sicer pa je g. Gabršček iz mojega poslanega gotovo tudi uvidel, da imam povedati še ,,preveč novega44, zato se je — umaknil. Vrh tega je uvidel, da iz-koriščevanja in zlorabe narodnosti ne more javno zagovarjati proti meni.
Ako bi jaz imel le nekoliko tistih narodnostnih grehov, ki jih imajo neke-ri od g. Gabrščoka priporočevani gospodje potem bi se on gotovo ne izgovarjal, da je prostora v »Soči44 škoda za polemiko, ampak napolnjeval bi neprenehoma njene predale ter bi me neusmiljeno razmesar-jal in gotovo tudi lahko uničil.
Onim gospodom, ki so mi zadnje dni zagotovljali, da mi vsi krogi goriških Slovencev priznavajo moralno zmago nad g. Gabrščekom in mi rekli, da lahko opustim napovedana pojasnila, opomnim, da moja natančna pojasnila so zdaj tem po-trebneja, ker ne bom vedel, da bi se mogel samo proti onemu zagovarjati in braniti, kar bo pripovedoval g. Gabršček ali kak njegov vreden privrženec tistim, ki ga bodo hoteli poslušati.
') Za to ,Poslano" ne sprejme uredništvo nobene odgovornosti, razven kolikor je nalaga tiskovni zakon.
**) Da, dal je odgovor, s katerim popolnoma potrjuje, kar sem jaz objavil v zadnjem poslanem.
Sicer pa vendar hočem s pojasnili toliko časa počakati, da nekoliko izvem, kaj in kako se bode uganjalo meni za hrbtom.
V Gorici, 18. oktobra 1897.
Gr. Likar
trgovec.
Službo
s dobrimi spričevali opremljen sobar, star 36 let, neoženjen, Ume se tudi v vrtnarstvu. Natančneje pri upravništvu lista.
Ed. JPavlin,
v Grorici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve. zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
• » ♦ *•*■*. ••••••
*.v*v*v*v..v.%v.v*v.v*v.v*v.v.v*v*v.\v.v.v*v.v*
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Koifu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4. 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po l/9 kila in od enega funta.
Razpošilja blago na vse kraje —
Cena primerna. — Postrežba točna.
* • ♦ ♦ ****************** * « • ♦** *****************»••*•**•*»»••*»•*•*••**•*•••
Zaloga dežnikov in solčnikov.
C. kr. priv.	krojni aparati
krojaški mojster in trgovec v Gorici na Travnika h. št,. 22 nlžej loterije.
Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi.
Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m.) od gld. 2.50 naprej.
Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, si izgotoviti obleko tudi drugod.
srebrar v <§§<§$<£($ ulica Morelli štev. 17.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najnovejih uzorcih in najnižji ceni4 kot: monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-britn in pozlatim. Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji.
Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah.
Poiilja vsako blago dobro spravljene »n poštnine prosto.
$nton gon
pekovski mojster na Kornu v Gorici
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
((
„ Januš
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840.
Zayod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah [ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča.
a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4o/0 obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H.).
h.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel dolo čeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse^30 (Janushof).
Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo.
S ¥ e č a r |$	? Gorici*
Solkanska cesta št. 9.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.
V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencich trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu.
Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
Prvi fotografični zavod
Altu«
v Gorici
poleg škofije prevzame vsa v fotografi-čno stroko spadajoča dela.
Neprekosljivo delo jamči.
Cene poštene.
Vozniki v Gorici in z dežele, pozori
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je odprl svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici v Vrtni ulici v hiši grofa Tliurna nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd. izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom in slavnemu občinstvu v Gorici in z dežele.
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876.
J. Pipan & C. t Trstu |
Via Valdirivo št. IS
ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, za stroje, ribjo inast za strojarje itd.
Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi ža obilne naročbe.
NAJNIŽE CENE
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
<
ca
N
Ul
cc
y-
GO
O
OL
<
cc
ca
o
o
■v
sred Semeniške ulice proti Placuti na desni h. št. 10.
"Velik a
pisarni ških n šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki.
Knjige; molitvene, šolske, vpisovalne i. t. d. a € ■* t	»»s*	«--
S V JE T JE PODOBE Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin : računov, napiSOV i. t. d.
Posetnice (vizitke) 100 navadnih 60 kr,; finejih 70 kr. Pergamentni papir za maslo zavijati. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice. Svetilke za veselice.
Olepšava in papir za rakve (mrtvaške truge). S|ndet|kon, zlepi ubiti percelan, steklo i. t. d. črnilniki, ravnila, svinčniki, ročniki, peresa, pečatni vosek, oblati, ploščice, pisala, gobe, radirke, tinta, prah za tinto itd.
o
09
35
>
"O
O
03
H
30
m
m<
oo
j*
3N30 HZINTVN