NASLOV ENIM DALA, DRUGIM ODJEDLA stran 6 Leto XXXIV Št. 45 Murska Sobota 18. november 1982 CENA 10 DIN VESTNIK ZA TRDNEJŠE DOHODKOVNE ODNOSE V KMETIJSTVU Predsednik zveznega zbora skupščine SFRJ in član CK ZKJ si je med drugim ogledal tudi farmo prašičev v Nemščaku, k« je ena največjih v Jugoslaviji. Foto: B. Hegeduš zveznega zbora skupščine Jugoslavije dr. Anton Vratuša je v razpravi poudaril, da je ravno sigurnost v pogledu cen kmetijskih proizvodov in možnosti njihovega plasmaja na tržišče eno od bistvenih vprašanj zdajšnjega družbenoekonomskega trenutka. Pri tem je zlasti izpostavil nujnost boljše organiziranosti primarne kmetijske proizvodnje, glede česar si ravno v SR Sloveniji močno prizadevajo. To bo, po njegovem mnenju, omogočilo izpopol- nitev zmogljivosti klavnic, ki se zdaj ubadajo z zagotavljanjem zadostnih količin klavne živine. Predvsem pa mora v praksi priti še hitreje do samoupravnega združevanja samih kmetijskih proizvajalcev, agrokombinatov in zadrug, ker je v zasebni lasti na tukajšnjem območju 85 odstotkov kmetijskih površin. Za dolgoročnejše kooperacijske odnose je namreč izjemnega pomena, kot je dejal dr. Vratuša, da si sleherni proizvajalec lahko na trgu SZDL svari: Prehitro in prepoceni pristajamo na vsakršne administrativne ukrepe in če bo šlo tako naprej, znamo v resnici pristati na kartah. Zato se je treba odločno zoperstavljati vsem mogočim govoricam, natolcevanjem in dvigovanju prahu. Ubrati velja drugačne strune in edini recept — če to sploh lahko je — je kakovostnejše, produktivnejše delo. Ob tem moramo ljudem predstaviti, kaj hočemo, dati jim etapne cilje, vizijo skratka, sicer je zaman modrovati o zategovanju pasu in vseh drugih varčevalnih prijemih in ukrepih. Socialistična zveza je zdaj, spričo zahtev časa in razmer, postavljena pred dejstvo, da deluje na več frontah hkrati, s polnim spoštovanjem demokratičnih »pravil igre«. Letne programske konference njenih krajevnih organizacij — prva je bila prejšnji četrtek na Raz-križju — so za to najboljša možnost in priložnost. V polnem pomenu te besede naj bi bile zborno mesto povezovanja, zedinjevanja in usklajevanja dela v skupnem naporu. nabavi potrebne količine blaga za svojo nemoteno proizvodnjo. Zato je treba dati velik poudarek tesnemu sodelovanju družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. »Ni druge poti za stabiliziranje celotne kmetijske proizvodnje, kot so trdni dohodkovni odnosi in na tej osnovi zagotovljen večji devizni delež kmetijstva,« je ob koncu pogovora podčrtal predsednik zveznega zbora jugoslovanske skupščine dr. Anton Vratuša. Milan Jerše Boj proti alkoholizmu boj za lepše življenje V mesecu novembru, ko ugotavljamo koliko vina so g pridelali naši vinogradniki, moramo pomisliti tudi na vse tiste med nami, ki jim alkoholizem uničuje zdravje in mirno življenje. To storimo ponavadi le mimogrede, brez g globljega razmišljanja, rekoč: »Spet ga bomo pili!« Danes ne bi govorili o gospodarski škodi, ki jo prinaša alkoholizem, o tem smo lahko precej prebrali tudi v _ Vestniku letos spomladi. V ospredje bi rada postavila g človeka — alkoholika in njegovo družino ter nakazala | pot, po kateri mu lahko pomagamo. Če upoštevamo najprej blage ocene o številu alko- I holikov pri nas, to je približno 10 % moških in 2 % žensk, E potem si moramo priznati, da alkoholiki živijo med nami. So torej naši sorodniki, sodelavci in znanci. Ali se upamo vprašati, kaj smo storili zanje? Bojim se, I da smo si vsi predolgo zatiskali oči, da bi lahko zdaj pošteno odgovorili. Resnica je taka, da smo alkoholizem moža, žene, sodelavca ali prijatelja predvsem uspešno g prikrivali in pri tem brez slabe vesti opravili negovo delo I ter opazovali propadanje njegove družine. Mogoče pa bi še danes premislili o tem, postavili na tehtnico svoj odnos do alkoholika in njegove družine, se odločili, komu je g potrebna pomoč in kakšna naj bo. Alkoholik, čeprav ne’ I kaže takšnega videza, zelo trpi. Rad bi se rešil odvisnosti od alkohola, noče več biti suženj pijače, toda sam si ne zna pomagati, nima moči za odločilni korak. Pomudimo mu roko, da bo storil ta korak, da se bo odločil za zdravljenje. I Kdo naj mu pomaga in kako? Na žalost nežne besede in prošnje ne zaležejo dosti. Pogovor z alkoholikom v m treznem stanju mora biti odločen in pošten. Brez olep- ševanja mu je treba povedati njegove napake v času alkoholizma, istočasno pa mu ponuditi pomoč v časulB zdravljenja in po njem. Če s takim pogovorom ne uspemo, g se moramo poslužiti odločnejših ukrepov, svojec naj vloži prošnjo za razvezo zakona, delovna organizacija pa sproži disciplinski postopek. Pri večini alkoholikov, ki si želijo I živeti lepše življenje, bomo s tem uspeli. Zdravljenje je dolgotrajno in naporno tako za alkoholika kot njegovo družino. Nekoliko lažjejesodelavcem, g ki treznega in marljivega sodelavca hitro vključijo v svoje g delo — seveda, če so sami trezni in delovni. IPo nekaj letih trdnega dela, učenja in samoodpove- dovanja se zdravljeni alkoholik izenači s tistimi, ki niso g bili nikoli odvisni od alkohola. To je velik uspeh, zmaga | nad samim seboj, zmaga nad vsemi, ki niso hoteli veijeti Iv uspeh — pa tudi korak za lepše in srečnejše življenje, g Premislimo torej še danes in pomagajmo prijatelju, I da bo v sebi ponovno odkril vse tiste dobre in plemenite lastnosti, ki mu jih je alkohol tako kruto zabrisal. m Dr. Zdenka Čebašek Travnik NEDRAŽIMO LJUDI! Predsedstvo pomurske frontne organizacije si je na svoji zadnji seji — bila je prej pogovor, brez okolišanj in rokavičenj — zadalo, da skicira vzdušje po zadnjih ukrepih zvezne in republiške vlade v naši regiji. Slišali smo tvorna, tehtna razmišljanja, a tudi hude očitke in pomisleke, ki so leteli na račun »vnemarnega« administriranja. V Lendavi — po besedah predsednice OK SZDL Marije Zver — kmetje nergajo, da zadruga ne odkupuje koruze, krompirja, prosa in drugih tržnih viškov, po drugi strani pa je znano, da sami kmetijski proizvajalci barantajo s pridelki in celo, da lendavska kmetijska zadruga uvaža proso iz sosednje Madžarske. Še naprej jih tare brezposelnost 480 iskalcev zaposlitve jih je prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje — in zato naj tisti, ki imajo pogoje, gredo v upokojitev. V Lendavi so ta čas dodobra poprijeli potrošniški sveti, ki se po krajevnih skupnostih s trgovskimi organizacijami dogovarjajo, da bo vsakdo dobil, kar mu gre. Pri tem ne bi smeli dovoliti, da ponekod delijo pralni prašek po nekakšnih seznamih in podobno, saj potrošniški sveti te vloge sploh nimajo. Morajo pa imeti vso prednost pri oskrbi starostniki, upokojenci in invalidi, za kar so v Lendavi poleg drugih pritegnili učence šolskega kovinarskega centra. V Ljutomeru motnje pri oskrbi občanov odpravljajo sprotno, vsakodnevno. Ni P3 sprejemljivo — kot se je zavzel sekretar OK SZDL Božo Benko — da si po 35 letih začenjamo izmišljati uvedbo bonov za živila, saj bi nas to potisnilo v povojna leta. Sicer pa, če bi delitev bonov za gorivo ocenjevali v luči akcije Nič nas ne sme presenetiti, bi bila ocena porazna, je pribil predsednik OK SZDL Ljutomer Boris Prejac. Oba omenjena sta tudi obsodila ravnanje vodilnih v kmetijski zadrugi Križevci, ki so si v času, ko je bilo spravilo poljščin na višku, družno privoščili do'-pust. Kadrovska sprememba v vodstvu Kmetijske zadruge Panonka se je obnesla, vendar bi morali opraviti še korenitejše posege. Na kmetijskih posestvih je namreč kopica strokovnjakov (pospeševalcev, med njimi i veliko inženirjev in armada kmetijskih tehnikov), ki se i jih le stežka da pritegniti, da > bi sodelovali pri odločilnih, i razvojnih vprašanjih kmetijstva v občini. Štefan Čahuk, predsednik OK SZDL Mur-> ska Sobota je bil ob tem sila i kritičen glede oskrbe s kuri-j vom in je dobesedno dejal, i da »se Petrol v Murski So-r boti obnaša kot zvezna ca-i rinska uprava do SZDL«. »O i problematiki preskrbe pre-i bivalstva s kurilnim oljem in naftnimi derivati smo odgo-> vorne svarili že septembra, i vendar ni nič zaleglo, zato bi jih morali poklicati na odgovornost.« Ob letošnjih volitvah smo imeli v Pomurju zavidljive rezultate, zdaj pa se jim v Gornji Radgoni — po besedah predsednika OK SZDL Živka Tuta — dogaja, da se delegacije v krajevnih skupnostih skorajda ne sestajajo in da tajniki preprosto razdelijo gradiva in določijo delegate za zasedanja občinske skupščine. Bolj kot kdajkoli prej pa bi bilo potrebno, da bi ravno preko delegatskih skupščin ljudje povedali, kje jih najbolj čevelj žuli in kaj ukreniti, je k temu dodal Geza Farkaš, sekretar OK SZDL Murska Sobota. Skratka, socialistična zveza mora biti — spričo mnogoterih in mnogovrstnih nalog — zdaj na terenu, med ljudmi, ki jih ne bi smeli dražiti z zapletenimi, dolgoveznimi in okostenelimi ukrepi — nekaj se jih je »prikradlo« tudi v najbolj svež paket ukrepov — marveč jim naliti čistega vina. V tem pogledu pa mora vsakdo najti sebe, svoje naloge in svoj del odgovornosti. Branko ŽUNEC aktualno po svetu Častni straža ob krsti s posmrtnimi ostanki Leonida Iljiča Brežnjeva v ponedeljek opoldne na Rdečem trgu v Moskvi. Jugoslovansko delegacijo so na pogrebnih svečanostih zastopali predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič; predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in jugoslovanski ambasador v Moskvi Milojko Drulovič. globus - GLASOVI O UKINITVI VOJNEGA STANJA Srečanje med generalom Jaruzelskim in poljskim pri-masom Glempom, izpustitev nekdanjega voditelja Solidarnosti Lecha Walense, predvsem pa spodletel poskus opozicije, da bi 10. in 11. novembra povzročili večje nemire, to so dejstva, na osnovi katerih je mogoče sklepati, da utegne biti naslednji korak oblasti odprava vojnega stanja, ki traja že od 13. decembra lani. Vojaški svet je na zasedanju prejšnjo soboto zahteval, naj bi 13. decembra zasedal poljski parlament (sejm). General Jaruzelski je ob tem dejal, da utegnejo pogojno ali povsem odpraviti vojno stanje ali pa vsaj zagotoviti normalnejše razmere za uresničevanje družbenih in gospodarskih reform. Poljsko vodstvo se je odločilo za tak korak zaradi očitnih notranjih vzrokov, pa tudi upoštevajoč mednarodni položaj po smrti Leonida Brež- njeva. Vse to zagotavlja ugodnejše možnosti za obrambo poljskih interesov na madridski konferenci in končno tudi umik »poljskega vprašanja« z dnevnega reda te konference. Lech Walensa je v nekem pismu, ki ga je pisal generalu Jaruzelskemu zapisal, da bo moralo poteči veliko časa, da bodo na eni in na drugi strani razumeli, kaj in koliko je mogoče doseči. Varšavski dnevnik Zycie Warsfawy je ponovil te Walensove besede v naslovu »Vse ob svojem času«. Zadnji nemiri v Varšavi in v nekaterih drugih mestih so dokaz poraza skrajnih opozicijskih voditeljev. Delavci niso šli na ulice. Nekaj je k temu prispevala tudi poljska Cerkev, ki je pozivala k miru. Izpustitev Lecha Walense je mOrda nekoliko tvegana (motivi zanjo še niso znani), vendar je pomirjevalno vplivala na tok dogajanja, poru- šila pa je tudi mit o potrebi po potnem zanikanju in osamitvi vojaških oblasti. Ne glede na možnosti političnega delovanja, pa se je Lech Walensa s svojim pismom generalu Jaruzelskemu uvrstil med tiste, ki sprejemajo dialog s političnim vodstvom. General Jaruzelski je zdaj ponovno zahteval mesec dni »premirja«. Odprto je vprašanje, ali bo opozicija — z Le-chom Walenso ali brez njega — dovolila, da bodo do 13. decembra, ko naj bi bilo zasedanje parlamenta, utrdila nove temelje za nadaljnje sporazumevanje. Vsekakor je pri vsem veliko odvisno od Lecha Walense. V kolikor se bo ravnal po tistem, kar je zapisal Jaruzelskemu, potem lahko pričakujemo nekoliko mirnejši in morda tudi tvornejši razvoj dogodkov na Poljskem kjer že sedaj ugotavljajo, da dela industrija le s polovično zmogljivostjo. žarišču dogodkov NEW YORK — Ameriški kmetijski minister je zagrozil zahodnoevropski skupnosti, da bodo ZDA vrgle na svetovni trg za okoli tri milijarde mlekarskih izdelkov, če EGS ne bo nehala subvencionirati izvoza svojih kmetijskih izdelkov. TEL AVIV — V eksploziji na sedežu izraelskega poveljstva v Tiru je bilo ubitih najmanj 90 ljudi, pretežno izraelskih vojakov. MBANZA — Angola porabi za obrambo svoje suverenosti več kot deset milijard dolarjev letno. WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan je objavil, da umika sankcije proti evropskim podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji sibirskega plinovoda. Pravjjo, da ta ukrep pomeni ,,umik neke politike”, ki je razjezila najbližje zaveznike ZDA v Zahodni Evropi. VARŠAVA — Nekdanjega voditelja Solidarnosti Lecha Walenso so izpustili. Zadnjih 11 mesecev je bil interniran v Arlamovu, v kraju blizu polj-sko-sovjetske meje. Dva dni po smrti Leonida Iljiča Brežnjeva, generalnega sekretarja CK KPSS in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta, je centralni komite za novega generalnega sekretarja izbral Jurija Andropova, ki je že dozdaj opravljal v partiji odgovorne naloge — član politbiroja je bil od leta 1973,15 let pa je bil na čelu komiteja za državno varnost. Jurij Andropov je star 68 let. LEONID ILJIC BREŽNJEV Brežnjev, kije bil na čelu sovjetske partije osemnajst let, se je loteval problema idejne in politične dediščine stalinizma. Tudi najhujši kritiki, ki vidijo v njem državnika, ki je zaustavil hitrejši proces destalinizacije, morajo zato hkrati priznati, da je bilo obdobje zadnjih osemnajstih let obdobje izjemne stabilnosti odnosov v Sovjetski zvezi, pa tudi odnosov Sovjetske zveze s svetom. Zato je tudi po- vršno trditi, da se, ker Brežnjev ni koreniteje posegal v strukturo sovjetske družbe, ker ni uveljavljal novih vizij socialistične demokracije in delavske participacije, v Sovjetski zvezi oa Stalina in Hruščova dalje ni nič spremenilo. Predvsem velja povedati, daje Brežnjev bolj kot katerikoli od njegovih prednikov spoštoval in tudi v praksi izvajal načelo kolektivnega vodenja. Pod Brežnjevom, ki se je obkrožil s svetovalci, se ni dogajalo, kot se je dogajalo predvsem v času. Stalina, pa tudi v času Hruščova, da bi vodja partije sprejemal pomembne odločitve tako, da bi pri tem spregledal interese partijskega, državnega ali vojaškega aparata. Drugo področje, na katerem pomeni delo Brežnjeva premjk ali pa vsaj nadaljevanje premika, ki ga je po Stalinovi smrti začenjal Hruščov, je gospodarstvo. Pod Brežnjevom Je bilo v SZ definitivno konec prisile kot praktično edine stimula; cije k delu; sovjetska družba je v tem času — posebej okoli petdesete obletnice oktobrske revolucije — preživela nekaj srečnih let, v katerih potrošnja ni bila več »malomeščansK; predsodek«, marveč je postala spodbuda k boljšemu in bolj produktivnemu delu. Tudi v kmetijstvu je Brežnjev.znal odpraviti nekatere ukrepe, ki prav gotovo niso bili spodbudni: iz ohišnice, ki jo je Hruščov preganjal, je naredil povsem sprejemljiv element sovjetskega načina gospodaijenja. Seveda pa J tudi res, da se sovjetsko kmetijstvo tudi v tem obdobju ni uspe 10 odlepiti od tal, da SZ še vedno uvaža pšenico in da je še vedno žrtev slabih letin, kot je tudi res, da načelno sklicevanje na potrošnjo v praksi nikoli ni moglo obrzdati »jedcev jekla« "" vojaško in težko industrijo, ki tako hudo tiščita navzdol sovjetsk potrošnjo. । Brežnjevje bil nadalje tudi tisti, kije Sovjetsko zvezo odP" — navznotraj in navzven. Navznotraj so v SZ v tej dobi postopoma odpravili tiste »potne liste«, ki so od Stalinovih Časov sem omejevali notranje gibanje prebivalstva oziroma temu prebiva -stvu določali dom in delovno mesto. Navzven se je Sovjetsk zveza v zadnjih dveh desetletjih bolj kot kdajkoli poprej vkljuc' la v mednarodno delitev dela in se je Brežnjev znal kljub vse težavam vselej dovolj učinkovito upreti pozivom po vračanju avtarkiji, pozivom, ki jih tudi ni bilo malo. Prav tako paJ~ Brežnjev vse do zadnjega — in kljub zelo mnogim težavam "" uspel ohraniti v veljavi osnovno sovjetsko usmeritev k detam • k dialogu z zahodnim svetom. Tudi tisti aparat, ki je zadolžen za obračun s politic11, opozicijo, je začel pod Brežnjevom ravnati bolj selektivno ter je pomagal z metodami, ki jih Stalin in Hruščov nista PoznaJ sem sodi na primer izdaja potnih listov, s katerimi so oporečni lahko odhajali iz države na Zahod. Tudi veliko število zidoV’ so se v teh letih izselili, priča o tem, da so se razmere v SZ SP menile. Spremenil se je nadalje odnos do umetnosti, kj modernistične smeri sicer ne podpirajo, vendar pa tudi preganjajo. . Kompromis velikih — na hrbtih nerazvitih Enajst mesecev je trajala ,.jeklarska vojna” med zahodnoevropskimi državami in ZDA, nekakšna ,,pomarančna vojna” med ZDA in Japonsko pa še traja. Med tistimi, ki to najbolj čutijo so nerazvite dežele. Trgovinski spori okoli jekla imajo svoje korenine v splošni krizi črne metalurgije po vsem svetu. Jeklo, kot glavni motor prve industrijske revolucije izgublja na pomenu, ker ga izpodrivajo sintetični materiali. Jeklarska kriza se čuti predvsem v obdobjih gospodarske recesije, ko se povpraševanje po jeklu in izdelkih iz njega močno zmanjša. Tako je tudi danes. Ameriška jeklarska industrija je zahtevala državno zaščito pred sicer ne najbolj učinkovitimi evropskimi jeklarji. Svojo zahtevo so ameriški jeklarji podprli s trditvijo, da so tudi jeklarne na stari celini deležne izdatne pomoči, kar povečuje njihovo konkurenčnost na ameriškem tržišču. Zaščita naj bi se odražala v 26-odstotnem povišanju zaščitnih carin. Konec enajstmesečni jeklarski vojni je bil končan s kompromisom: evropski jeklarji so se pred mesecem dni v Bruslju dogovorili, da bodo do leta 1985 zmanjšali svoj izvoz jekla v ZDA. Tega seveda niso storili najbolj prostovoljno; pritisk partnerja preko oceana je bil očiten in precejšen. Na ameriškem tržišču naj bi bilo odslej nekoliko manj od enajst različnih evropskih jeklarskih izdelkov. Z jeklenimi cevmi naj bi zahodnoevropski jeklarji odslej krili le 5,9 odstotkov ameriških potreb namesto 16 odst., kot je bilo to v zadnjih treh letih. Takšen umik z ameriškega tržišča bo treba nekako nadomestiti. Analitiki gospodarskih razmer v jeklarski industriji pravijo, da bo evropska gospodarska skupnost povečala izvoz v druge države (toda v katere?), dogovorili pa so se že, da bodo zaradi primanjkljaja v jeklarski kupčiji z ZDA, zmanjšali svoj uvoz iz nerazvitih dežel za 10 do 12 govski kompromis velikih plačali nerazviti. Jeklarska ,.zgodba” pa ni nobena izjema. Da bi omilile vedno večjo brezposelnost, industrijsko razvite države ha Zahodu omejujejo iz dežel v razvoju uvoz tekstila, nekatere izdelke metalurgije in bolj enostavne izdelke s področja elektronike. Ni še bilo konec ,Jeklarske vojne” in ekonomisti so že napovedovali nov spor med ZDA in evropsko gospodarsko skup-• nostjo zaradi protekcionizma v kmetijstvu in ameriške pre- vsaj del svojega trgovinskega primanjkljaja z Japonsko izravna s prodajo prehrambenih proizvodov v to deželo. V dolarjih izraženo, dajejo zahodnoevropske države letno deset milijard za subvencije kmetijstvu, samo da bi bile konkurenčno na svetovnem tržišču, dočim znaša po nekih ocenah pomoč nerazvitim slabo desetino tega. Zahodni ekonomisti se ob tem vprašujejo, ali ne bi bilo smotrneje vlagati v kmetijstvo manj razvitih, ki imajo boljše naravne pogoje za razvoj kmetijstva, cenejšo delovno silo in podobno. Z analizami dokazujejo, da bi tako razviti svet prišel do cenejše hrane, istočasno pa bi ublažili tudi lakoto tretjega sveta. Izračunali so namreč, * da je vsakršen protekcionizem — tudi v kmetijstvu — izredno drag, onemogoča pa tudi primernejšo mednarodno delitev dela. Kolikšna je vloga protekcionizma, kaže tudi nasprotovanje Američanov glede evropskega sodelovanja pri gradnji sibirskega plinovoda. Američani so namreč njihove prednosti, ker imajo cenejšo energijo. V tem pogledu so na boljšem kot Japonci in kot države v zahodni Evropi. Še v času, ko se je nafta pred leti pocenila, so Američani svojo energetsko prednost znali zaščititi in sicer tako, da so svoj dolar v odnosu do japonskega jena in do zahodnoevropskih valut podražili. Te medsebojne igre pa niso čutili samo neposredni udeleženci ,,spopadov” temveč v največji meri nerazviti, ki so morali plačevat drago nafto. In na prvem mestu ugibaj0’ ali ne bi kazalo iz tega nafe' diti tudi jeklarsko kupčij0: Ta je tudi v Avstriji v resn’ krizi, saj so se naročil3 zmanjšala za celo četrtin0. Pred dnevi so sporočili, °a bodo morali v štirih jeklaf' skih obratih 4500 delavce”1 skrajšati delovni teden od & na 32 ur. Odpustili bodo delavcev, 300 pa jih b°d° predčasno upokojili. Kreis^ se trudi, da bi z opozicijo d° segel sporazum o milijardah šilingov, ki bi 1° kot subvencijo dali jekars«1 STRAN 2 aktualno doma_ RAZGLEDI S KONGRESNE TRIBUNE Odkar so leta 1876 v Kragujevcu razvili prvi prapor samo-Prave, je minilo sto in več let. »Naši sindikati so v svojem Jaroma dolgem obdobju ustvarili veliko in svetlo svobod-Jwo in revolucionarno borbeno tradicijo. Bili so zibelka celih savskih generacij«. (S plakata za sklic vsedržavne sindikalne Mwence v Beogradu od 23. do 25. januarja 1945.) Pogled v beograjski dom sindikatov, prizorišče 9. kongresa ZSJ. ZOPER MESETARSKO ANARHIJO RIBIČIČ: .Na. ne drobtinic! novembra 1982 iz baze, temveč tudi od zgoraj, včasih celo od tistih, ki so še sami prispevali svoj delež k našim napačnim opredelitvam,' pa od onih, ki vselej vse vedo, ki imajo vselej vse prav. Kot da bi bila kritika nekaterim cilj in ne sredstvo za iskanje izhoda in preprečevanje, da bi se napake ponavljale. Morda ni odveč povedati, vendar ne kot opravičilo, da vsakdo, kdor dela, tudi greši, da pa vendar največjo napako dela tisti, ki ne dela. Naš obrazec je: razvite materialne sile družbe-l-samouprav-Ijalska pobuda delavcev =sociali-zem! Kol družba, zvesta interesom delavskega razreda, smo zmožni te spremembe tudi uresničiti. Zdaj gre za to, da delavec vzame cel hlebec v svoje roke, ne bo se več prepiral zastran, večjega ali manjšega kosa tega hlebca ali celo drobtinic. Odločati hoče o usodi 'hlebca, ker ta hlebec sam ustvarja. ' Tisti, ki bi radi, da jih pustimo pri miru, ker hočejo še naprej odločati v imenu delavca, ne verjamejo v njegovo oblast in zmožnost, obračajo pozornost delavcev na obrobne pojave, ki danes po pravici vznemirjajo široko javnost. Ko bo delavec odločal o celotnem procesu, o celotnem'dohodku, bo odločal tudi o tem, ali bomo kupovali majhen ali velik avto in kdo se bo v njem vozil, koliko denarja bomo dajali za reprezentanco, reklame, igre, za proslave. Šele, ko bodo delavci začutili, koliko so njihov lastni dinar, njihovo lastno življe- dela! Naša politična zahteva, zahteva tega kongresa, je poudaril predsednik jugoslovanskih sindikatov Bogoljub Nedelj-kovič, je, da v družbenopolitični skupnosti ne bi smeli več sprejeti niti enega načrta, ne da bi v njem predvideli združevanje in dohodkovno povezovanje. Pri tem je posebej naglasil, da je treba za vsako novo investicijo, razširitev ali posodobitev obstoječih zmogljivosti zagotoviti sredstva pretežno na podlagi združevanja. Cilji naslednje naloge so povečati produktivnost dela, uveljaviti delo in ustvarjanje večjega dohodka, kar so tudi pogoji za večji izvoz, hitrejše zaposlovanje ter krepitev materialnega in socialnega položaja delavcev. Za to so potrebne gospodarske spodbude, vendar je naša obveznost tudi to, da razvijemo kult dela, da izpopolnjujemo zavest in sistem družbenih odnosov, v katerih si vsak posameznik lahko samo z delom in gospo-darjenjem z družbenimi sredstvi zagotovi boljši materialni in družbeni položaj. Delegate je pozval, naj zavzamejo jasna in odločna stališča, naj poskušajo doseči, da bi odhajali v pokoj vsi, ki so za to izpolnili pogoje in naj si prizadevajo onemogočiti delo upokojencev, prepovedati nadurno delo, omejiti dopolnilno delo na najnujnejše in na najmanjšo možno mero in da bi tiste, ki nočejo sprejeti prekvalifikacije ali ponujenega dela, črtali s seznama nezaposlenih. Žigosati je treba tudi zaprtost do zaposlovanja mladih, še posebej pripravnikov in žena ter pozivati na odgovornost vse, ki ne spoštujejo prednosti pri zaposlovanju ali iščejo »luknje« v razpisih. Sindikat si bo prav tako prizadeval, da bi gradili več cenejših in skromnejših stanovanj, da bi akcijo »če imaš hišo, vrni stanovanje« razširili na vso državo, da bi stanarine postopoma zviševali in približevali ekonomskim, da bi zaščitili tiste, ki imajo nizek dohodek na družinskega člana. Ne smemo tudi zanemariti skrbi za delovne razmere in varstvo pri delu, med .pomembna vprašanja življenjske ravni pa tudi sodi preskrbljenost prebivalstva z najpomembnejšimi živili. Sindikat se bo zavzemal za krepitev solidarnosti in se upiral socialnim razlikam, ki so rezultat malverzacij, podkupovanja, privilegijev in podobnega, je v svojem uvodneni poročilu na 9. kongresu ZSJ med drugim dejal predsednik Bogoljub Ne-deljkovič. Delegat Martin Jerič iz Kmetijskega gospodarstva Rakičan je bil na minulem, 9. kongresu ZSJ — zasedal je od 11. do 13. novembra v beograjskem domu sindikatov — med tistimi, poleg delegatke Karoline Dravec iz soboške Mure, ki so imeli pripravljene posebne razprave. ,, Izhajam iz sestavljene organizacije združenega dela iz območja SR Slovenije, ki je izvozno kmetijsko, saj daje v SR Sloveniji polovico tržne proizvodnje koruze, dve tretjini sladkorne pese, eno četrtino krompirja. skoraj polovico tržnih viškov pšenice ih spita polovico goved in prašičev. Rezultati, ki jih dosegamo v proizvodnji, so primerni, pogostokrat v jugoslovanskem merilu nadpoprečni. Vendar pa moramo priznati, da vseh možnosti, ki naj jih dajejo zemlja, sredstva za delo in stroka, še nismo v zadostni meri izkoristili.” .Martin Jerič je še posebej naglasil, da bodo ,,stalno in dolgoročno prisotni pri ustreznih tujih kupcih, ne pa da bi ponujali blago za izvoz le takrat, ko bi pač imeli obilnejšo letino. Ob tem pa izpostavljamo kol pomembno vprašanje hitrejše in odgovornejše samoupravno usklajevanje v vsej državi.” Kje so pri tem največje zavore in ,.Ugotavljamo, da se eksterna menjalna razmerja med kmetijskimi pridelki in repromaterialom, zlasti pa kmetijskimi stroji, za kmetijstvo vedno slabšajo. Prav tako ugotavljamo, da je porušen paritetni odnos cen, tako poljedelskih kultur med seboj (koruza-pšenica, sladkorna pesa-kromptr) družbenim planiranjem na samoupravnih temeljih. Prizadevanja za urejevanje tržnega reda na enotnem jugoslovanskem trgu tudi v kmetijstvu, zlasti pa živinoreji, kot po tradiciji naletijo na subjektivne odpore, ker je pač nekaterim bolj pogodu mešetarska anarhija, ki jim je kratkoročno bolj donosna kot uveljavljeni samoupravni dohodkovni odnosi na. enotnem jugoslovanskem trgu. Navidezni dobički pa so varljivi in dejansko pomenijo odtujevanje dohodka od tistih, ki so ga ustvarili — od delavcev in kmetov.” — Išfartin Jerič: ,,Rezerv je v kmetijstvu ničkoliko.” kot med koruzo in cenami za pitano živino (koruza-prašiči, koruza-mlado pitano govedo) oziroma proizvodi klavne in mesnopredelovalne industrije. Neugodno razmerje se odraža v tem, da cene kmetijskih proizvodov, kljub temu, da naraščajo dokaj hitro, naraščajo počasneje kot cene kmetijskih repromaterialov. V takih odnosih kmetijstvo ni sposobno ustvarjati dovolj akumulacije za • hitrejšo razširjeno reprodukcijo. Prepočasi se v vsedržavnem merilu uveljavlja mehanizem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, zlasti pa usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja in usklajevanje odnosov na tržišču z V bistvu je Martin Jerič ponovil vse tisto, kar so iz sozda ABC Pomurka naslovili na lanski 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije in letošnji 12. kongres ZKJ, — Karolina Dravec: ,,Murini pre-delavni posli so nova kvaliteta.” Glasovi iz kongresnih komisij — Sindikati ne bi smeli podpirati takšnih predlogov, ki delavcu v tozdu jemljejo pravico, da razpolaga tako z dinarskimi kot z deviznimi sredstvi, hkrati pa ne bi smeli dovoliti takšnega vmešavanja države v sistem gospodarskih odnosov s tujino, ki pravzaprav bolj ščiti tiste, ki trošijo devize, kot one, kijih zaslužijo. — Funkcije in položaja ni mogoče več avtomatično istovetiti s strokovnostjo. Skrajni čas je, da se rešimo nesposobnih rutinerjev pri vseh dejavnostih, tako v go- spodarstvu kot ekonomiki in poli- 1 tiki, ter napravimo prostor ustvarjalnim delavcem. Ijivih informacij jih zmede. Zato je pogosto vse manj zanimanja za sodelovanje na zborih delavcev in v samoupravnih organih, odločanje v praksi pa vse bolj prehaja v roke strokovnih služb, ki vse te dokumente pripravljajo. V Zvezo sindikatov Jugoslavije je včlanjenih 5,485.000 članov kar je 93,8 odstotkov vseh zaposlenih Jugoslovanov. To je največje število članstva v smd.katih od njihove ustanovitve po končani vojni. Takrat je bilo v sindikalno organizacijo včlanjenih nekaj več kot 600 tisoč delavcev. . — Predvsem zaposleni v administraciji še vedno dobivajo osebne dohodke neodvisno od dela, ki so ga opravili. Res, da prihajajo na delo morda le nekaj minut po uradnem začetku, toda kaj, ko že po nekaj minutah lahko ponovno izginejo. Na ,,delo” pa se lahko vrnejo. sredi dopoldneva ali šele proti koncu delovnega časa. — Rarf verjamem, da se prihajajo delavci na sindikat najpogosteje pritoževal, toda rad bi videl vsaj kakih peldeset ljudi, ki jim je sin- — Na Južnem Bavarskem v ZR Nemčiji je približno 100 tisoč Jugoslovanov, od tega jih je zaposlenih le okrog-40 tisoč. Njihov položaj je sila težak. Pogosto jih odpuščajo, v Miinchnu pa je danes približno tri tisoč nezaposlenih Jugoslovanov; na Bavarskem jih ne dela devet tisoč. Svoja vrata naj bi zaprla tudi tovarna Akva, v kateri dela 400 naših ljudi, Jugoslovani So' izpostavljeni nenehnim pritiskom pod geslom ,.tujci ven, Nemčijo Nemcem”. STRAN 3 od tedna LENDAVA — Občinska raziskovalna skupnost bo v prihodnjem letu na podlagi svobodne menjave dela pripravila program prestrukturiranja lendavskega gospodarstva. Prednost bodo imele naslednje razvojno — raziskovalne naloge: pospešena raziskava nahajališč gramoza, proučitev možnosti serijske izdelave fasadne opeke, raziskovanje možnosti koriščenja tople vode pri INA-Nafti. V slednji delovni organizaciji bodo ustanovili tudi dve raziskovalni enoti. Gre torej za izkoriščanje surovin, ki jih imajo v občini. GABERJE — Krajevna skupnost je v zadnjih letih uredila številne komunalne in druge probleme in tako prispevala k lepšemu videzu kraja. V naslednjih letih nameravajo dograditi vaški dom in urediti telefonijo. Tako bi bili bolj povezani z občinskim središčem. V vasi imajo vrtec in podružnično osnovno šolo, za katera zgledno skrbijo. Asfaltirati nameravajo doslej še neurejene ceste. Upajo, da jim bo to do konca tega srednjeročnega obdobja uspelo. LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali 0 predlogu dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine do leta 1985. Pregledali so tudi osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v prihodnjem letu in pri tem ugotovili, da bodo pogoji gospodarjenja še bolj zaostreni, kljub temu pa se mora gospodarstvo bolj usmeriti v izvoz. Poslušali so tudi poročilo o zaposlovanju v tretjem trimesečju letos in o delovanju delavske univerze. LENDAVA — Informacije, ki jih izdaja INDOK center morajo biti pisane v razumljivejšem jeziku, da bodo bolj dostopne delegatski bazi, so med drugim ugotovili na seji uredniškega odbora. Ker so gradiva za odločanje objavljena v Informacijah, bo njihovi vsebini potrebno nameniti več pozornosti — pripravljala bodo morali svoje informacije bolj poenostaviti. MURSKA SOBOTA — V sredo se je v Murski Soboti sestala komisija za narodnostna vprašanja in obmejne stike pri Pomurskem medobčinskem svetu SZDL. V razpravi o položaju porabskih Slovencev sta sodelovala tudi predsednik komisije za narodnosti pri RK SZDL Jože Hartman in predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja dr. Danilo Turk. TRIMLINI — Mladi v tej vasi so dokaj aktivni, toda prostorska stiska jim onemogoča še večjo dejavnost in aktivnost. Tudi krajani občutijo pomanjkanje prostora, zato se zavzemajo za obnovo gasilskega doma, v katerem naj bi dobile prostor tudi družbenopolitične organizacije, zlasti mladinska. V okviru krajevne skupnosti Lendava, v katero spadajo, se bodo zavzeli za realizacijo tega problema. Trenutno pa so aktivni na področju delegiranja novih ljudi v skupščino in svet krajevne skupnosti. MURSKA SOBOTA — V tozdih Mesna industrija ABC Pomurka, Elektro in Opekarna Puconci, kjer so letošnje tričetrtletje končali z izgubo, bodo izplačevali akontacije osebnih dohodkov. Murskosoboški izvršni svet je namreč soglašal z vlogami teh kolektivov, kjer pa osebni dohodki ne smejo naraščati nad povprečje gospodarstva v občini in posamezne gospodarske panoge. Medtem, ko je v pucon-skem primeru nujno dosledno spoštovanje 17. člena zakona o sanaciji, pa bodo v murskosoboškem Elektru morali vsaj še do decembra, ko bo znova razprava na izvršnem svetu, izplačevati OD v skladu z zakonskimi določili, ker še ni natančnejših podatkov elektrogospodarstva. M. J. MURSKA SOBOTA — Kot kaže, bo smrad iz mestne kafilerije vsaj delno zmanjšan, sajzso že izdelani prvi idejni projekti za gradnjo prizidka k obstoječemu objektu in biofiltra. Za investicijo, ki bo po predračunih veljala 8,3 milijona dinarjev, je pripravljena lokacijsko-tehnična dokumentacija, dano pa je tudi soglasje republiških organov, inšpekcijskih služb in sisa za cestno-komunalno dejavnost. Na kompleksu murskosoboške mesne industrije pa je dovoljena tudi prizidava proizvodnih prostorov zaradi rekonstrukcije obstoječe linije za kon-zervranje. Vse to je vnešeno v osnutek odloka zazidalnega načrta za posamezna območja v mestu Murska Sobota. M. J. GORNJA RADGONA — Problematika usklajevanja osebnih dohodkov po dogovoru na osnovi devetmesečnega poslovanja TOZD in skunosti v letu 1982 je bila osrednja točka dnevnega reda seje izvršnega, sveta SO Gornja Radgona. Zatem pa So člani izvršnega sveta obravnavali še predlog zakona o davkih občanov. Pred reorganizacijo ZRVS Novo vodstvo občinske organizacije ZRVS Lendava je sklenilo reorganizirati krajevno organizacijo, ki ima približno 250 članov. Namesto ene organizacije bodo imeli tri, s tem pa bi bilo uspešnejše tudi delovanje. V lendavski občini bo tako 9 krajevnih organizacij ZRVS, ki se uspešno vključujejo v aktivnosti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V program dela do' konca letošnjega leta pa so zapisali, da bodo pripravili tekmovanje z zračno puško med ekipami krajevnih Prednost ima IN A—Nafta Pred nedavnim so na seji sestavljene organizacije združenega dela Kemija, ki vključuje 11 članic, razgrnili svoj program naložbene dejavnosti. SOZD ima namen zgraditi trinajst prednostnih objektov, med katerimi je gradnja tovarne za pentaentriol v Lendavi prednostnega pomena. Tu namreč izdelujejo metanol, kije surovina za nov objekt. Za gradnjo so zainteresirane tudi delovne organizacije zunaj Slovenije, saj ta tovarna pomeni pomemben člen v verigi kemične industrije. Prednost ima torej Lendava, to pa bo bržkone tudi prvi korak pri sanacijah te delovne organizacije, ki je po ukinitvi gradnje nove rafinerije zašla v velike težave. Iz plina, metanola in drugih izdelkov bi lahko izdelali bolj ovredrfotene proizvode, o tem pa v delovni organizaciji že dalj časa resno razmišljajo. Upajmo, da bo se tako naposled začela sanacija tega delovnega kolektiva, ki ima za lendavsko občino dobrih 60 odstotkov gospodarskega potenciala. Jani D. ---MURSKI PETROVCI------------------ NOVA BRIZGALNA Gasilci v Murskih Petro vcih so imeli več mesece v sposoj eno motorno brizgalno, ob koncu minulega tedna pa so končno dobili svojo. Za novo pridobitev so odšteli 280 tisoč dinarjev. Polovico sredstev je prispevala krajevna skupnost Gederovci. Zdaj imajo ob avtomobilu in precej posodobljeni ostali opremi člani dveh desetin normalne pogoje za delo. do tedna organizacij v počastitev dneva JLA, obiskali pa bodo tudi karavle. Letošnji program izobraževanja pa predvideva obdelavo sedmih tem, od katerih bodo morali tri 'teme obdelati člani sami. Občinska organizacija se je uspešno vključila tudi v razpravo o novem zakonu o SLO in DS, tesno pa sodeluje tudi z občinskim štabom teritorialne obrambe. Članstvo bo na svojih sestankih obravnavalo tudi varnostni položaj v občini, pripravljajo pa < tudi tehničnb-taktično vajo. Jani D. Kaj (naj) dela zbornica? »Škoda nekaterih ljudi na gospodarski zbornici, ki se utapljajo v vseh mogočih administrativnih poslih, namesto da bi se — po svojih sposobnostih in močeh — ukvarjali s strateškimi razvojnimi vprašanji regije, kakršna so: petrokemična industrija, plinifikacija, iskanje novih energetskih virov, agroživilstvo, varstvo okolja« Zdaj se dogaja, da se sicer dogovorjene naloge, recimo razvijanje enotnega računalniškega sistema, izgradnja oziroma obnova kafilerije in določitev skupne lokacije za odlagališče nevarnih snovi, vlečejo iz leta v leto, da prihaja do podvajanja kapacitet, zgrešenih naložbenih odločitev in vlaganj, skratka vse preveč je tavanj in zatikanj v delitvi dela in odgovornosti.« Približno tako je na ponedeljkovi seji odbora za razvoj in ekonomsko politiko ter ustvarjanje in delitev dohodka pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti razmišljal direktor soboškega Potrošnika Jože Kovač. Čeprav so bila na dnevnem redu druga vprašanja — razprava o spremembah in dopolnitvah dogovora o skupnih temeljih planov razvoja regije v tem petletnem obdobju, o devetmesečnem gospodarjenju in kooperacijski pogodbi med lendavskim tozdom Elme in zahod-nonemško firmo Kopp — je Kovač (ne)hote spomnil na vlogo in pomen, ki ga ima — naj bi ga imela! — pomurska gospodarska zbornica. Namreč, da usmerja, usklajuje in spodbuja skupne in posamične regijske razvojne naloge, posebej, ko je posredi ustanovitev skupnega razvojnega centra, okrog katerega so se tudi najbolj križala mnenja. Resda sb se slednjič zedinili, da bo zamisel o tem v nekaj inačicah razdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem in da dogovora o petletnem razvoju Pomurja ne kaže spreminjati, res pa je tudi, da so člani odbora pozabili na tisto, kar je zapisano v Idejnopolitičnih izhodiščih družbenoekonomskega razvoja Pomurja v tem srednje-ročju, sprejeta že leta 1979. Tam je jasno izražena zahteva po ustanovitvi razvojnega centra, saj — dobesedno — »kvalitetnega družbenoekonomskega razvoja regije ni mogoče načrtovati brez strokovnih študij in programov, tako na področju gospodarstva, kot tudi družbenih dejavnosti. Po taki poti so šle tudi vse razvite regije v Sloveniji. Še posebej je aktualno delovanje razvojnega centra na t. im. interdisciplinarnih področjih, ki jih sedaj nihče sistematično ne obravnava. Materialno osnovo za delovanje razvojnega centra bo možno zagotavljati na principu svobodne menjave dela, kjer morajo priti do polnega izraza interesi izvajalcev in uporabnikov.« Potemtakem bo nekaj treba spremeniti: ali dogovor ali izhodišča ali oboje. Se bolje pa bo, če bo zbornica v okviru svojih pristojnosti spodbudila k delu razvojne službe v tozdih in delovnih skupnostih, občinske raziskovalne skupnosti, svoje odbore (na primer za energetiko, računalništvo, inovacije, varstvo okolja) in še koga. Branko ŽUNEC Inventivna dejavnost v ELMI Leta 1978 so v lendavski ELMI ustanovili komisijo za inventivno dejavnost. Od takrat pa do lanskega leta so delavci te delovne organizacije dali 84 predlogov, od katerih je bilo sprejetih 50 in v proizvodnjo vključenih 27 inovacij. Večina je seveda koristnih predlogov, avtorjem pa izplačujejo 3000 dinarjev nagrade, prihrankov pa ne ugotavljajo. Za tehnične izboljšave pa prihranek ugotavljajo. Tako je eden izmed avtorjev dobil 25 tisoč dinarjev nagradi za letni prihranek 450 tisoč dinarjev. V letošnjem letu obravnavajo nov sporazum o inventivni dejavnosti, v katerem posebej poudatjajo inovacijski dohodek in večje animiranje delavcev za to pomembno dejavnost. Jani D. Narodnosti in odprta meja MALOOBMEJNI PROMET NAJ BI BIL IZVZET IZ UKREPOV ZIS O OMEJITVAH PRI seji komisije za narodnosti pri republiški konferenci SZDL, ki je bila preteklo sredo v Ljubljani. Razpravljale! so si bili vsekakor enotni v oceni, da so bili ukrepi potrebni, da bi z njimi onemogočili vse tisto, kar je pravzaprav Za pravičnejši razvoz omejenih Nič kaj rožnata situacija v naši naftni bilanci je poleg nepravilnosti pri dobavi iskanega naftnega derivata —• kurilnega olja — razlog za vročo kri in mrzla stanovanja 35.000 občanov, kolikor jih v Sloveniji čaka, da bo dobilo dogovorjenih 1500 litrov tekočega kuriva za svoja individualna kurišča. Srečnežev, ki so na osnovi »ustne informacije« in pravočasnega deviznega vplačila lahko v svoje rezervoarje natočili tudi do 4000 litrov kurilnega olja, je v republiki 2000, od tega na območju enote soboškega Petrola'44. Vsem omenjenim je Petrol kot posrednik kurilno olje doba-- vil, prav tako pa do 23. oktobra tudi 344 naročnikom, med njimi predvsem invalidom, ostarelim in bolnim ter tistim, ki so pri Petrolu najbolj »nergali« in bili vztrajni s svojimi klici po telefonu ali kar z osebno intervencijo. Kurilno olje je dobilo tudi sedem Petrolovih delavcev, ki so poskrbeli zase po zadnjem od petih sicer nenapisanih kriterijev, o tem, kdo ima prioriteto pri -dobavi. Da se prvega kriterija o dobavi iskanega kuriva najbolj potrebnim — invalidom, ostarelim in bolnim — pri Petrolu niso dosledno držali in koga tudi izpustili, pričajo prigovori. Ti pa se, predvsem ustni, poleg stališč, ki jih je na svoji zadnji seji izreklo predsedstvo občinske konference SZDL v Murski Soboti, nanašajo na nepravilnosti, do katerih je prišlo pri razvažanju kurilnega olja. Med drugim TUDI SVET POTROŠNIKOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI GORNJA RADGONA O PRESKRbI Z ENERGETSKIMI VIRI Svet potrošnikov KS . Gornja Radgona, ki ves čas svojega obstoja upravičuje zaupanje krajanov, se je še posebno angažirano vključil v akcijo preskrbe občanov po zadnjem varčevalnem svežnju ukrepov ZIS. Kljub temu da v občini energetski viri primanjkujejo, posebej še tisti za toplotno .ogrevanje, pa si člani prizadevajo, da bi te, ki so ali še bodo na razpolago, čim pravičneje razdelili in snjotrno uporabili. To je izpričal tudi zadnji razši-ijeni sestanek sveta potrošnikov, ki so se ga udeležili še člani občinskega izvršnega sveta, na njem pa je beseda tekla o problematiki oskrbe s plinškim oljem in izdajanju plina. V občim je trenutno 20 naročnikov kurilnega olja, izmed katerih bi naj Vsak dobil po 1500 litrov, ob tem pa še veliko krajanov in občanov, ki imajo manjše peči na kurilno olje. Ker kurilnega olja na bencinski črpalki ni že od 27. oktobra, se upravičeno bojijo gneče, ki b<5 na črpalki nastala, kobo gorilno olje, •zavedajo pa se tudi, da se bo marsikdo želel okoristiti na račun drugih. Zato so se domenili, da bi naj prek Petrola preverili, ali ima kdo olje naročeno dvakrat, oziroma kdo ga je že prejel pozno spomladi, da ga ne bi spet prejel med prvimi. Seveda pa bodo morale imeti prednost šole in povzročilo njihovo uvedbo — namreč za zajezitev prekomernega in nezakonitega odnašanja dinarjev in deviz ter skoraj že razsipniškega nakupovanja v tujini — vendar pa se v vsakdanjem življenju ljudi ob meji in zlasti pripadnikov narodnosti pojavljajo številni problemi, ki so jih prinesle omejitve potovanj. Res je, z maloobmejnimi prepustnicami lahko še vedno 5-krat letno prestopijo mejo, ne da bi bilo treba plačati depozit, prav tako velja pritrditi, da takšno plačilo, ki ga čez eno leto vsakdo dobi nazaj, so ga namreč prejeli tudi tisti, ki ga niso nujno potrebovali, saj je celo primer, daje poln rezervoar v zasebni hiši, v kateri lastnik še ne stanuje, s kurilnim oljem pa je napolnil rezervoar, »ker seje pač pravočasno naročil«. O nepravilnostih pri razvažanju so razpravljali krajani na posameznih svetih krajevnih skupnosti (posebej glasni so bili v Turopolju) in Na sedežu mestnih krajevnih skupnosti v Murski Soboti se je v torek sešla posebna delovna skupina, sestavljena iz predsednikov vseh šestih KK SZDL, svetov in skupščin KS, potrošniških svetov predstavnikov Petrola in Potrošnika, ki so se zavzeli, da mora občinski izvršni svet na svoji prvi seji obravnavati energetsko bilanco z dolgoročnimi rešitvami pri oskrbi s kurilnim oljem, plinom, premogom, in elektriko. V ta namen so potrošniški sveti že aktivirani. navajali konkretne primere, iz katerih je bilo razvidno, da so prevelikokrat bila vmes »srečna naključja«, in ulični sistem racionalizacije razvoza — kot tretji — vendar sporni kriterij, saj vemo, da naročniki plačujejo enotne stroške razvoza, ki so poračunani na posamezni liter dragega kuriva, neodvisno od tega ali pripelje cisterna v posamezno ulico in naselje naenkrat ter tako poceni prevoz. O vsem naštetem, pa še marsi- STRPNOST! vrtci, posebej še OŠ Jože Kerenčič, kjer so zaloge zares minimalne. O problematiki kurilnega olja pa člani sveta potrošnikov KS Gornja Radgona pravijo, da so v precej podrejenem položaju s potrošniki iz Murske Sobote, zato apelirajo, da se kurilno olje razdeli enakomerno v regiji po potrebah in se mora ukiniti prodaja ---GRADBENIK LENDAVA PRESEGLI PLAN V temeljni organizaciji združenega dela Gradbenik poslenih 472 delavcev, od tega jih dela v tujini 67. Devetmes^. proizvodnje so presegli za 18,1 odstotka, in tako letni plan doseg odstotka. Ugotavljajo, da se struktura čistega dohodka slabša. ^loV11 sredstev za sklade, s tem pa se zmanjšuje tudi materialna osnova j organizacije. Kako v prihodnjem letu? To vprašanje jih najbo*J .^»1» saj bo potrebno zagotoviti obseg dela, da bodo zmogljivosti W Jjj^L izkoriščene. Uveljaviti se bo potrebno tudi zunaj občine, saj ’ zmogljivosti že zdavnaj prerasle potrebe v občini. V tujini kanij , S* vsaj enako število zaposlenih, saj je na domačem tržišču PnjLvflflK gnacija naložbene dejavnosti. V razpravi o devetmesečnem p"®1 ( . poudarili, da mora vsak delavec varčevati, tako z energijo k -toflr alom, da bi poslovni rezultati lahko bili boljši, s tem pa tudi zag p socialna varnost zaposlenih. posamične) gledaliških I predstav in obiskovanje raznih drugih prireditev, za » nakup knjig in časopisov v I materinem jeziku, za obisk | bolnih (tudi bratov in sester) in še bi lahko naštevali । stiske, ki spremljajo ljudi v g vsakdanjem življenju ob | čem drugem, je bila beseda minuli tiskovni konferenci. » J je na pobudo Petrolovih d cev sklical predsednik soboš S izvršnega sveta Pavel udeležili pa: podpredsednik vard Perhavec, predsednik činske konference SZDL Mu Sobota Štefan Čahuk in n°v.n ve ji. Da je izhodišče zate pomanjkanje nafte, je bilo sporno, saj je Boris re ’ direktor petrolove delovne nizacije Trgovina z nat -j derivati, v uvodni ^n^or?:ian-jasno povedal, daje naftna m ca slaba in da tudi perspektiv .e konca tega in še vse na®1 leto ter tudi to srednje* obdobje niso svetle. 8V°J . kušnje v Pomurju sta P v upravnica Petrolove en<’man Murski Soboti Anica Cim $ jy in vodja prodaje Ivan Ren®. । ’ jo sta izpostavila PI‘i°r*t®in ima v času spravila pride**. tv0, jesenske setve, pri nas kmet j s poudarkom, da ^“^^nieli in zasebniki pri em ne bi čutiti pomanjkanja. To P a težko, saj 25.000 od 80.000 dan ni dovolj za vse PQtre?n(joie bodo količine tudi v b omejene, pa je prav, da se zaradi pomanjkanja naftni"0 vatov le-ti v bodoče Pr®roi-razdelijo porabnikom — " vs nikom kurilnega olja sezna točnimi datumi naročila m števanjem dogovorjenih K •, jev ter v sodelovanju s P° tven« škimi sveti, ki imajo edin Lj priložnost, da zaživijo v E , petr del denarja pa dobi od OIS. S sk^l,vske uL?na ° usm®»Ienem izobraževanju se je polo-C?n°st SiS**!?® Poslabšal, saj občinska izobraževalna odrasfi^* a ’® sredstva za osnovnošolsko izobra- P°^ebbndu P°m®”i. da bo sredstev za izobraževanje ^H^bridnJ*5 ob vsakem trenutku vedeti za kaj gre ^®m čae? *ani® Pa so potrebna sredstva, ta pa se tudi ,e Znani« ^dejb, saj neprestano govorimo o tem, da nie najbolj potrebno. Jani D. plinskega olja. Medtem pa je večina slovenskih občin že podpisala omenjeni sporazum, zato sb o njem ponovno razpravljali na seji murskosoboškega izvršnega sveta. Ob navzočnosti delegata v republiški skupnosti za ceste so se podrobneje seznanili s predlogom samoupravnega sporazuma. V razpravi so poudarili, daje bilo razen modernizacije nekaterih mednarodnih mejnih prehodov v obdobju od leta 1975 relativno malo narejenega pri posodobitvi republiških cest v murskosoboški občini. Dejstvo pa je, da sta ravno republiški cesti od Murske Sobote od Radenec in do Martja-nec med najslabše vzdrževanimi v naši republiki. Čeprav je tudi res, daje bilo v zadnjem obdobju vloženih prek 9 milijonov dinarjev, sredstev iz republiških virov samo v obnovo cestnih odsekov Grad-Pertoča in Spodnji-Zgomji Petrovci. Ali bodo delegati murskosoboških občinskih zborov sprejeli sklep o tem, da se sporazum podpiše in s tem zagotovijo navidezno dodatna sredstva za vzdrževanje republiških eest na območju občine, kot predlaga izvršni svet, bo pokazalo že bližnje zasedanje. Ostal pa bo vsekakor grenak priokus, da bi zadevo lahko uredili z zakonom, kajti vsiljevanje odločitve republiške skupnosti za ceste v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je »cestni« dinar vse tanjši, ni nič kaj samoupravno sprejemljivo. Milan Jerše Ponovno invalidske delavnice? mer spremlja problematiko inva- lidnih oseb, so ob prebranem poročilu ponovno sprožili vprašanje ustanovitve invalidskih delavnic v občini Ljutomer. Bridke izkušnje iz preteklih let ne bi smele biti ovi’ra, če se uresničevanja tega načrta temeljito lotijo. Na tej seji so spregovorili tudi o financiranju humanitarnih organizacij ter predlagali, da se vse , obstoječe organizacije združijo ali ustanovijo koordinacijsko telo, kjer bi urejali vprašanja programov, realizacije in seveda financiranja, saj je na nivoju OK SZDL dogovorjeno, katere SIS dotirajo posamezne organizacije. Na tem področju bi veljalo ponovno obuditi sklepe in predloge problemske konference o društvih in družbenih organizaci- Občinska skupnost socialnega varstva Ljutomer se je, da bi ugotovila realno stanje in problematiko invalidnih občanov na območju občine Ljutomer, obrnila na institucije, ki s svojimi programi razrešujejo to problematiko. Za ugotovitev dejanske problematike pa je nujno potrebna evidenca invalidnih oseb, ki za občino Ljutomer še doslej ni bila izdelana. Žal so krajevne, skupnosti iz svojega okolja podatke sporočale dokaj neodgovorno. Kljub temu pa so ugotovili, da je v občini Ljutomer približno dvajset mladih nezaposlenih invalidov. Z ozirom na težave pri zaposlovanju pa pričakujejo, da jih bo drugo leto še več, predvsem mladih. Na seji koordinacijskega odbora, ki v okviru OK SZDL Ljuto- jah. D. L. TONE FICKO, namestnik ravnatelja SŠDU Ljutomer: Naša šola prične s poukom ob 7.15 uri in takoj ob sprejemu odredbe o delovnem času smo pričeli razmišljati o prilagoditvi pričetka pouka. Vse do danes nam to ni uspelo, kajti od 212 učencev, ki obiskujejo šolo, se . jih kar 154 vozi. Prihajajo iz Lendave, Mur ske Sobote, Gornje Radgone in celo iz Ormoža. Če se bodo prilagodili vozni redi — se pravi'prihodi avtobusov iz teh mest — potem ni problemov, da ne bi pričeli s poukom pozneje, recimo ob 8 uri. Smo pripravljeni tudi na vse ostalo, recimo prehrano... Predstavniki občine se, kolikor vem, že dogovarjajo s Certusom. Ko bo vse znano, pa bom lahko povedal kaj več. FRANC ZELKO, predsednik OO ZSS »Kraj« Murska Sobota: V naši delovni organizaciji — zaposlenih nas je 80 — predlogi o spremembi delovnega časa niso presenetili. To smo skorajda že pričakovali. Kakšnih posebnih pripomb že na začetku ni bilo. Ze od drugega novembra delamo od sedmih do petnajstih, delo teče nemoteno, le okrog avtobusnih prevozov so bili v začetku nekateri zaskrbljeni. Očitno so hoteli zagotovilo, da bodo lahko ob pravem času na delovnem mestu in da bo tudi vračanje z dela brez zaprek. Malice so zagotovljene, probleme bomo reševali sproti, suj se zavedamo, da med zaposlenimi prevladujejo ženske. MILAN VERD E V, DSSS, Radenska: V naši delovni skupnosti od začetka meseca delamo od sedme do petnajste ure. Ukinili smo premakljivi delovni čas, ki je dopuščal pričetek dela med šesto in sedmo uro zjutraj, pa tudi prve delovne sobote v mesecu. Odslej delamo dve uri dalje ob torkih. Novi delovni čas smo uskladili tudi z vrtcem v Radencih, kjer so se prilagodili našim potrebam. Spremembo delovnega časa smo delavci sprejeli z razumevanjem, saj se zavedamo njegove potrebe, pa tudi sicer smo pred časom pri nas že imeli zimski in letni delovni čas. Seveda pa že tudi pri nas razmišljamo o pričetku začetka delovnega dne ob osmi uri. STRAN 5 Za tistih 60 tisoč imetnikov devizni!) računov, kolikor jih ima na spisku Ljubljanska banka Temeljna pomurska banka tn ki imajo za dve milijardi naloženih mark, šilingov, dolarjev in še česa, je pomenilo nedavno, 20-odstotno »stanjšanje« dinarja pravcati blsgodat. Smeli bi reči, da jim ie »padla sekira v devizni med«. Za gospodarstvo je devalvacija povsem običajno sredstvo, ki opravlja slab vpliv rasti domačih cen na izvoz. J® torej bolj ali manj zakasnelo priznanje tistega, kar se je bilo že prej primerilo na domačem trgu zaradi podražitev. Znano je namreč, da precenjen dinar in čezmerni zaslužki povzročajo, da se bolj splača prodajati doma, kot pa izvažati. Enim dala, drugim odjedla PO 20-ODSTQTIMI DEVALVACIJI sedmič po Vojni, desetič v zgodovini Sicer pa — bod_j tako ali - drugače — vrednost našega dinatja, ki se je takoj po vojni še bahal, da 50 starih dinarjev velja en ameriški dolar, smo v petek, 22. oktobra »skrajšali« še za 20 odstotkov, tako da je treba za ameriški dolar zdaj odšteti 64,4001 dinarja po prodajnem tečaju. Bržčas bi se bijo pn tem narobe zgroziti, da smo pravzaprav v celoti vzeto kar za 127-krat zmanjšali vrednost dinarja. Najprej bi bilo to napak zato, ker bi bilo ustrezneje vzeti ža osnovno leto 1952, ko je bil dolar realneje ovrednoten s 300 starimi dinarji in je torej povečanje le 21-kratno, drugič pa bi bilo napak zato, ker smo bili tečaj dinarja primorani prilagajati gospodarskim razmeram v takrat hitro se razvijajoči državi. Ko smo že v preteklosti našega dinarja, se zdi smotrno, da v njej še za nekaj hipov ostanemo. Radi bi namreč na kratko spomnili, kakšne vzpone in padce je doživljala naša valuta pred in po zadnji vojni. Povzeto po Delu od 23. oktobra letos, so dinar prvič po nastanku Jugoslavije devalvirali 1931, nato pa še 1935. in 1939. leta. Po drugi svetovni vojni so prvič zmanjšali vrednost dinarja ja-nuaija 1952. leta. Odločitev so sprejeli skupaj z drugimi ukrepi, s katerimi naj bi gospodarstvo zasnovali na samoupravljanju. Določili so, daje dolar vreden 300 takratnih dinarjev. V 1961. letu so uvedli enoten obračunski tečaj dolarja, ki je bil po novem vreden 750"takrat-nih starih dinarjev. Druga večja uradna devalvacija je bila 1965. leta ob gospodarski reformi. Takrat so določili, da bo dolar vreden 12,50 novih dinarjev. Vrednost dinarja se je 1971. leta kar dvakrat zmanjšala, prvič v januarju, ko so tečaj dolarja dvignili na 15 dinarjev (tretja devalvacija) in nato decembra (četrta devalvacija), ko so določili, da je dolar vreden 17 dinarjev. Petič je dinar devalviral 1973. leta, vendar takrat samo do cene zlata, ne pa tudi do dolarja in drugih valut. Pet mesecev kasneje je bil uveden drseči tečaj dinarja. Za obračunavanje izvoza in uvoza pa so odtlej vsako leto ali redkeje določali posebne enotne tečaje. Tako so do 1978. leta upoštevali, daje dolar vreden 17 dinarjev, 1979 leta pa so določili, da znaša tečaj za obračun izvoza in uvoza 18,25 dinarjev, avgusta istega leta pa so ta tečaj zvišali na 19 dinarjev. Dinar je šestič uradno devalviral junija 1980. leta, ko so določili, da je dolar vreden 27,30 dinarja. NEJEVERA NAD PETINSKO ZAREZO Uvozniki, zlasti večji — denimo Mura, Radenska, sozd ABC Pomurka, Ina-Nafta, Planika Turnišče — so realnejši tečaj dinatja terjaii že dalj časa. Tisti, ki več izvažajo kot uvažajo, bodo z na novo ovrednotenim dinarjem vsekakor pridobili. Mednje sodi kar 47 organizacij združenega dela, od tega je 22 takih, pri katerih znaša odstotek pokrivanja uvoza z izvozom nad 200 odstotkov. Naštejemo le nekatere: štirje tozdi v sestavu Mure, tozd Beltinka, Mesna industrija (odstotek pokrivanja je nič manj kot 1020), tozd Gradbeništvo, tozd Moravske toplice, EIradov tozd proizvodnja anten in kablov, tozd Transport v Avtoradgoni, Radenskin tozd Naravno zdravilišče, Var-strojeva tozda Tovarna varilne opreme in Montaža Purlen, tozd Tovarna obutve Turnišče, Tehnostrojev tozd Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije, Križevske opekarne Boreči in še bi lahko naštevali. Tisti, ki imajo cene v pogodbah sklenjene in zagotovljene v tujih valutah, bodo pridobili tudi pri akumulaciji, tisti pa, ki bodo zaradi devalvacije lahko znižali cene svojim izdelkom v tujini, pa bodo konkurenčno bolj sposobni na tujih trgih in bodo lahko zaradi tega več prodali. Slabše se bo godilo uvoznikom in tistim izvoznikom, ki več uvažajo kot izvažajo. Zanje namreč vsako razvrednotenje dinarja pomeni večje dolgove v tujini. Mednje bi lahko iz regije uvrstili 21 organizacij združenega dela, od teh najprej Tovarno mlečnega prahu, Agromerkur, Kmetijsko zadrugo Panonka, Radenskin tozd Tovarna polnilne opreme, tozd Avtotrgovi-na servisi delovne organizacije Avtoradgona, ki sploh nima izvoza, Ina-Nafto, Indip, Im-gradov tozd Prostorski montažni elementi, Konusov tozd Usnjama, ki ima posredni izvoz, Kmetijsko zadrugo Lendava in še bi se jih našlo. Vsi ti bodo na nek način — po Gospodarskem vestniku od 29. oktobra letos — plačevali ceh za stare napake skupnega jugoslovanskega zadolževanja v tujini, ko je ekonomska politika malone spodbujala tak način gospodarjenja, poleg tega pa s praktično solidarnim vračanjem nosoiil delila gospodarske celice na iznajdljive, ki so tuja posojila sprejemale, in nespametne, kijih niso. »Tudi država sama, ki je najemala finančna posojila pri tujih bankah, si bo praviloma rezala tanjši kos kruha, je pa vprašanje, kako bo iz proračuna prehranila svojo administrativno otročad, ki se je v letih debelih krav krepko namnožila, ob njeni podpori seveda. Če v zunanjetrgovinskem ringu prej nismo dovoljevali niti »fair« udarcev, se moramo ob sedanjih prilagajanjih dinarskega tečaja drugim valutam sprijazniti s tem, da bodo dolžniki in pretežni uvozniki zdaj lahko dobili tudi nizke udarce.« (Ob tem smo se domislili, da bi kazalo — čas je namreč kot nalašča za to — prečesati občinske rezervne sklade in proračune in dognati, v kakšne namene se v resnici trošijo denarci, ki gredo tako ali drugače iz naših žepov.) . Hoteli ali ne, priznati moramo, da smo doslej večji del izvoznikov zavirali prav s tem, da- smo jim s prevrednotenim OPREZNA ZADRŽANOST ALI OKVIRNE NAPOVEDI Kaj se zdaj, po devalvaciji, dogaja v pomurskih organizacijah združenega dela? Z dopisniki iz občinskih središč smo o tem zbrali kar precej podatkov. Tako Jani Dominko iz Lendave poroča, daje devalvacija v Varstrojevi tovarni varilne opreme ugodno vplivala na izvoz, posebej kar zadeva pokrivanje stroškov. Bojijo pa se, da bi utegnile višje cene domačih repromaterialov izničiti njene učinke, še bolj pa dejstva, da tuji kupci na vse pretege pritiskajo na zmanjševanje cen varilnih aparatov. Sicer pa so le-teh v devetih letošnjih mesecih izdelali samo za domači trg blizu 33 tisoč — to je 15 odstotkov manj kot lani — za izvoz pa nekaj nad 35 tisoč, kar je za dobrih 65 odstotkov več kot lani. Na konvertibilno tržišče bo šlo za 121 milijonov dinarjev varilnih aparatov. V tem Varstrojevem tozdu pa se tudi soočajo z izsiljevanji domačih proizvajalcev repromaterialov, tako za dinarska, še bolj pa devizna sredstva, katerih ostane v tozdu le nekaj več kot 30 odstotkov od vseh ustvarjenih. V Avtoradgoni je Ivan Žve-gla, vodja zunanjetrgovinske dejavnosti, Vladu Paveu povedal, da za zdaj otipljivih podatkov o posledicah devalvacije še nimajo. »Je pa brez dvoma pozitivna, saj smo večji izvoz* nik kot uvoznik. Devalvaciji pa morajo slediti še drugi, spodbudni ukrepi. Govori se, da bi naj bile izvozne stimulacije ponekod, denimo za izvoz v dežele v razvoju, manjše. To bi nas zelo prizadelo, saj gre v te dežele okrog 70 do 80 odstotkov vsega našega izvoza. Kar zadeva uvoz, uvažamo le najnujnejše. Le transportna dejavnost bo prizadeta, saj zvezni odlok dovoljuje uvoz zgolj najnujnejšega repromateriaia, ne pa tudi nadomestnih delov, ki jih sicer naš, že precej zastarel strojni park, nujno potrebuje. Ker pa ne moremo nabaviti novih vozil, bo to v prihodnje povzročalo resne motnje v transportu. Izvažamo po ugodnih cenah, kljub recesiji, ki vlada na zahodnoevropskih tržiščih, čeprav je že čutiti pritiske za znižanje cen. Glavobol nam zadajejo domači grad Kaj je to — devalvacija? Ekonomisti pravijo: »To je razvrednotenje ali uradno zmanjšanje menjalne vrednosti valute (denarja) do zlata in drugega denarja. Najpogosteje je tako uzakonjeno že obstoječe zmanjšanje vrednosti nacionalne valute, dp katerega je prišlo zaradi Inflacije. Devalvacija je lahko brez tega sprejeta tudi zaradi doseganja povseni dolo- ' čenih gospodarskih ciljev, tako povečanja izvoza, iz- boljšanja plačilne bilance, olajšanja notranjih .dolgov In tako naprej. Devalvacija naj bi prispevala k ureditvi denarnega sistema in izboljšanju odnosov posameznega gospodarstva s tujino.« renti na zahodnem trgu. »Tudi naši proizvodi — traktorske prikolice — so prilagojene zahtevam posameznih tržišč. V zadnjem času smo zmanjšali transportne stroške, ki so za naše prikolice precejšnji. Nas pa zato toliko bolj skrbijo cene materialov, ki jih potrebujemo, saj so porasle za 28 in celo 32 odstotkov.« Eno z drugim je povezano in če bi bili temu ustrezno zastavljeni vsi zadnji ukrepi, potlej bi z njimi gotovo dosegli namen, je prepričan direktor ljutomerskega Tehnostroja Ernest Fišinger. V sozdu ABC Pomurka jim je devalvacija dobrodošla. Predsednik kolektivnega poslovodnega organa Gusti Grof ie povedal, da prodajo kar 95 odstotkov vsega v tujino prodanega blaga na konvertibilno tržišče. »Kaj pomeni ta devalvacija za nas v številkah bi-za sedaj še ne mogel reči nič točnega. Mislim pa, da je ob tem zelo pomembno poudariti, da bo ta ukrep dal prave rezultate le, če ne bodo sledile podražitve na domačem trgu. Prav tako ne bi bilo prav, če bi zdaj zaradi devalvacije zmanjšali spodbude, s katerimi lahko naš izvoz še povečamo. Po drugi strani nas bo devalvacija tudi nekoliko prizadela, kajti Pomurka mora z zahodnega ' trga uvažati sojo in druga krmila. Ker pa je naš izvoz večji od uvoza, je v celoti gledano ta ukrep za sozd ABC Pomurka dobrodošel, saj nas bo spodbudil k še večjemu izvozu.« Sorodnega mnenja so v Muri, kjer znaša letošnja izvozna stimulacija nekaj nad 101 milijon, dinarjev ali skoraj 16 odstotkov vrednosti vsega izvoza. Kot drugi konfekcionarji si veliko obetajo od nedavno sklenjenega dogovora z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki naj bi jim predvidoma omogočil do leta 1986 nekoliko boljšj položaj pri izvozu in dodelavi za tuje kupce (večji kontingenti, brezcarinski režim za klasični izvoz in dodelavo in druge ugodnosti). Ko smo že pri izvoznih stimulacijah naj mimogrede omenimo, da znašajo za vso regijo skoraj 371 milijonov dinarjev, kajpada za to leto. V delovni organizaciji Pomurski tisk s tremi tozdi (Karto-naža, Tiskarna in Založba) in skupnimi službami, kjer so letos za zahodnonemško firmo Ritter iz Darmstadta izvozili kakih 400 tisoč potiskanih reklamnih kock v transfer tehniki in sitotisku, si glede devalvacije kaj prida ne belijo glav. Kot na dlani jim je, da-bodo morali za dva tiskarska, štiribarvna ofset stroja, ki staneta nekaj čez milijon obračunskih dolarjev, to je okrog 55 milijonov dinarjev (s plačilom carine 60 milijonov), odšteti za 20 odstotkov več denarja. Nekaj si bodo pomagali sami, na pomoč bo priskočila banka in najbr-že tudi dobavitelj, to je firma Poligraf. Sicer pa se v Pomurskem tisku v vse izvozne posle podajajo skupaj s papirni-' cama iz Vevč in Medvod na podlagi skupnega deviznega prihodka. V Emoninem tozdu Agroplod Ljutomer jih bo gotovo zanimalo, kakšno je mnenje v sozdu Emona. »Pri nekaterih izdelkih, ki jih Emona uvaža (kava, limone in podobno), pri katerih skoraj ni nobene domače predelave, domačega fizičnega in cena teh sestavin pri prireji piščančjega mesa povečala za skoraj 40 odstotkov, pri svinjskem mesu na samo za 25 odstotkov. Instrumentarij za izvedbo ukrepov ob devalvaciji in za določanje novih cen še ni znan; lahko se namreč tudi zgodi, da bodo ti instrumentari-ji spet preveč stimulativni (zaradi zaščite jugoslovanskega potrošnika) za prodajo doma. Z domačim delom in z našimi stroji oplemeniten reprodukcijski material iz izvoza mora spet na tuje.« ZOPER VSE IN VSAKRŠNE ZLORABE Naj za sklep opozorimo še na nekatera spoznanja in dejstva, g o katerih so novinaije seznanili g na nedavni tiskovni konferenci g na republiškem izvršnem svetu * v Ljubljani. Obstaja nevarnost, da bi se I zaradi spremembe tečaja klirin- I škega dolarja del blaga, ki ga Je P moč izvoziti na konvertibilne trge, usmeril v izvoz na klirin- g ške trge. Zato sta skrb in priza- devanje za povečanje konverti- g bilnega izvoza prva, temeljna naloga našega' gospodarstva. Druga naloga pa je preprečiti g poskuse, da bi s povečevanjem osebnih dohodkov, porabe v p tozdih in porabe v vsej družbi zmanjšali ali celo izničili učinke g spremembe tečaja dinarja ao g drugih valut. Prav tako je treba g preprečiti poskuse organizacij združenega dela, da bi nadome- g stile stroške dražjega uvoza s j povečevanjem cen; pritiskom p za povečevanjem cen, ki se že kažejo v nekaterih panogah, se bo treba odločno upreti. Žaram p izrednih težav pri tekoči poskrbi s potrebnimi surovinami g in reprodukcijskim materialom; I bo treba okrepiti in podpretl p tudi skrb in prizadevanja za tekoči priliv izplačil za izvoženo blago, prizadevanja za uresničevanje načrtovanega konverti- | bilnega izvoza, za odobravanj P predujmov za najnujnejši uvoz zaradi izvoza ter učinkovit a I izvajanje vseh drugih predvide- I nih ukrepov. , * Gospodarstveniki so si cdim_ devalvacijo morajo spremljati5 g dodatni ukrepi. V razmeran neurejenega tržnega in hkra I prešibkega planskega sistema bodo namreč tisti, ki jim devalvacija odrezela del dohod ka, skušali najti nadomesti g drugje, po raznih, za gospoda p stvo nemara škodljivih potem Tega pa zdaj ne bi smeli dopm g stili. Pripravil: Branko ŽUNEE I — V ljutomerskem Tehnostroju si od načrtnosti pri sklepanju izvoznih poslov veliko obetajo. __V Varstrojevem tozdu Tovarna varilne opreme večajo izvoz malih varilnih aparatov, repromateriaia pa je vse manj. VESTNIK, 18. NOVEMB^^ STRAN 6 K kulturna obzorja PAPIR, ALI VTISI Z RAZSTAVE IMENOVANE »PAPIR« ŠTUDENTOV letnika kiparstva in SLIKARSTVA ALU -LJUBLJANA V SOBOŠKI GALERIJI Na otvoritvi nisem bil. Mogoče je bila živahna, mogoče nnipna, mogoče pa slovesna kot večina otvoritev in kulturnih dogodkov. Kakršne koli so že, otvoritve niso priložnosti za ra?mišljanje o razstavljenih delih. Za to je potreben miren galerijski vsakdanjik, ki že daje vtis zapuščenosti. Pa pustimo to. reidimo rajši na stvar, na predmet sestavka. Pričakoval sem kolaže in nekoliko eksperimentov nane-st£to možnih načinov eksperimentiranja s papirjem. Delno sem ^očaran. Mogoče bi'bil boljši naslov RISATI LEŽERNO. To P^'o razočaranje je na žalost vplivalo na vse ostale vtise. Tudi na M dobre. Najbolj se še drži nakazane teme MARE KOVA-ČFR\V PreceJŠnJ* meri MARJAN GUMILAR, zatem SANDI tRVEK, nekateri še manj, nekateri pa sploh ne. Večina del, °raj vseh je imela prizvok ali priokus, oziroma je dišala po Parodiji, parodičnem. l , Energična in nervozna poteza ter navidezna resnost risb in b° h jCV .NDIJA ČERVEK a skriva pod svojo strukturo ali pa 1 bilo bolje reči — cinično izžareva zdrav humor, smisel za agikomedijo, za PARODIJO. Njegove gibčne, dinamične fi-? re s perorisb skorajda ožive pred gledalčevimi očmi kot agmenti neke duhovite risanke za odrasle. n Marjana GUMILARJA karakterizirata podobna di-(h(toda že v precej manjši meri) in energičnost poteze Y manJ8* meri). Ti njegovi interieri so večinoma očitno stali v ustvarjalnem dialogu z materialom in edina njihova P vezanost z resničnostjo mogoče obstaja le v obliki resničnosti P e puščeni skozi filtre ležernega spomina ali prav tako ležerne in roentarne domišljije. Pri KSENIJI BARAGA se srečujemo s parodičnim tret-njgPoni ljudske figure, s sporočilom, kije že tragikomično. Pri J J tudi zanimive in posrečene prispodobe. stvp splošnega »štimunga« (noro bi bilo govoriti o edin-od«nern stdu’ saJ tudi grupa avtorjev očitno ni strmela k temu) Va .BRANE SEVER z nekakšnimi abstraktnimi ali po-„ . roktnimi risbami, podobnimijaponskim kaligrafijam, in že rak] °-n-enjen MARE KOVAČIČ z deli, ki bi jih lahko oka-eiizirali kot nekakšen ležeren (kuštrav) konstruktivizem. leže sbke METE GODLER so v potezah in barvah sveže, sitio^e SP£ntane’ toda delujejo nekam domače. Nekaj takšnega bih;r2dobnojezgrafikamiČRTOMIRA FRELIHA. Krivični gr 'd° SILVIJA POPOVIČA, če ga ne bi omenili. Tudi njemu svoi? dobro °d rok odločne, hrabre, vihrave poteze, ki so lepe v OesD naPet9stL mrežasti strukturi, a so žal nezdružljive z bolj bi i?r,ein'ml potezami narisanih figur (pretežno obrazi). Njemu ener V^re^ala s figuraliko osvobojena struktura vihravih, koket' bn’j *n simpatičnih znakov (kaligrafičnost), kot to 'ranje z nadrealizmom in še bog ve čim. obisk azstava Je bila. Bila je opažena (od redkih, verjetno), doeod^’ zabetežena v tisku in je s tem postala enakopraven 6 ek vsem podobnim dogodkom. Janez Toplak E DRUGO: »PAHLJAČA” pred prazno dvorano K temu je pripisano, da se predsedstvo s pripombami tajnice strinja in dodana ugotovitev, da bi prav tisk moral storiti več pri antmiranju in kulturni vzgoji, občanov. Po zapisniku sodeč je bila s tem obravnava tega vprašanja očitno končana ih nihče se ni vprašal, kaj so potem Bili pravi vzroki, če je bilo vse, o čem sem razmišljala, dobro opravljeno, da je bila ob gostovanju v dvorani na večerni predstavi zasedena le petina sedežev. Popoldansko sije ogledala polna dvorana srednješolcev. Če to ne bi bilo potrebno storiti zaradi drugega, pa vsaj zato, ker je bilo mariborskim gledališčnikom in za dvorano potrebno z-a to gostovanje plačati poleg zbrane vstopnine 40 tisoč dinarjev družbenega, bolje rečeno. denatja vseh zaposlenih v naši občini. Naj mi bo oproščeno. če sem mimogrede pokukala tudi v svojo oktobrsko plačilno listo, kjer je v rubriki Davki in prispevki vpisan prispevek za kulturo v višini 290.45 dinarjev. Sicer nisem v svojem prispevku prav nikjer obravnavala delovne uspešnosti delavcev ZKO, vseeno pa se ne morem strinjati z . ugotovitvijo, da tajnica, ne dovoli obravnave delovne uspešnosti ^delavcev ZKO od posameznikov. Mislimoda ima to pravico vsak delovni človek in občan, ki tako ali drugače prispeva svoj delež k neki, v tem primeru kulturni dejavnosti, torej tudi jaz kot avtorica kritiziranega prispevka, ki kot delavka v združenem delu vsak mesec odvajam svoj prispevek za kulturo in ki sem del delegatske baze za zbor uporabnikov kulturne skupnosti občine Murska Sobota v krajevni skupnosti Park, naš delovni kolektiv pa ima kot izvajalski prav tako svojega delegata v skupščini kulturne skupnosti. Potemtakem nisem nek posameznik, ampak POMURSKO KULTURNIŠKO Poleg Pomurskega gledališkega studia, ki je izvirna, na delegatski osnovi organizirana oblika gledališkega dela v štirih pomurskih občinah, podpisnicah samoupravnega sporazuma, bo v pokrajini ob Muri začel v naslednjem letu delovati tudi Pomurski programski svet za kinematografsko dejavnost. Vanj bosta delegirana po dva člana iz obstoječih občinskih programskih svetov, ki ponekod bolj, drugod manj odzivno delujejo od takrat, ko je družba uzakonila reproduktivno kinematografijo za kulturno, dejavnost posebnega družbenega pomena. Ker pa so programski sveti le svetovalni, kulturna skupnost za kinematografe sredstev ne odmerja in so tako le-ti delovne organizacije, ki tonejo v finančnih težavah in si profit iščejo v komercialnih proizvodih predvsem zahodne ki nih. Škoda, da se po tistem »mučnem« večeru ni javno oglasil še kdo od obiskovalcev! Kot novinarka nisem mogla molčati in mislim, da v tistem trenutku bolj objektivnega vira informacije kot je bila prazna dvorana — v to sem se prepričala na lastne oči — res hi bilo treba iskati. V stališču predsedstva ZKO mi je med drugim namreč očitano tudi to. da se nisem oglasila pri organizatorjih in se informirala o načinu informiranja. To se mi je tisti trenutek zdelo najmanj pomembno. Pravzaprav me niti ni zanimalo, kdo je gostovanje organiziral, samo naglas sem ^i dovolila razmišljati, kaj vse bi (medtem so se mi porodile še nekatere nove ideje) kazalo storiti, da se kaj takega v prihodnje ne bi ponovilo. Seveda pa nisem mogla spregledati tudi odgovornosti za ta konkreten primer. Kdo konkretno je za spodrsljaj kriv, nisem nikjer zapisala, kajti za to tudi nisem imela nobenih argumentov in nenazadnje tudi ne pristojnosti. Ta ugotovitev bi bila res stvar predsedstva ZKO ali katerega drugega organa, vendar vsaj iz zapisnika na 4. seji predsedstva ni razbrati, da bi o tem sploh kdo govoril. Morda bo kdaj.drugič ali kdo drug? Med drugim mi je očitano tudi, da nisem informirana o tem, da za mesto Murska Sobota ni organizatorja kulture (mišljen je verjetno profesionalec). Moram zapisati, da to kot članica sveta krajevne skupnosti Park in krajevne konference Socialistične zveze zelo dobro vem. Vem pa tudi, da je v vseh soboških krajevnih skupnostih veliko posameznikov. ki bi bili to delo pripravljeni opravljati neprofesionalno. Je zaupati bi jim morali to nalogo. In prepričana sem tudi, da bi. če bi za pomoč pri takšni in podobnih kulturnih akcijah zaprosili izjemno aktivne sekcije za družbeno aktivnost žensk, tudi pri teh naleteli na odziv. Irma Benko nematografije, se že nekaj časa tudi pri nas vrtimo, v začaranem krogu. V iskanju izhoda, kako v množici slabega vendar gledalcem le ponuditi nekaj umetniškega in za mlade gledalce, kijih je največ, tudi vzgojnega, je odločitev o pomurskem sodelovanju tudi na področju kinematografije ustrezna. Tudi zato, ker poleg kinematografov v občinskih središčih še klavrneje životarijo manjši kinematografi, katerih je iz leta v leto manj. S skupnimi močmi pa bi lahko tudi odločneje nastopili pred distributerji in odkupili tudi filme, ki bi sicer kot aktualne uspešnice, prišli na naša platna veliko kasneje. Zato ker pač dobijo z leti nižjo ceno, seveda pa izgubijo tudi na aktualnosti. Pobuda za skupni — takoi- DU0 PUPA IN RUDI Od šolskih proslav do samostojnih koncertov Soboško občinstvo precej pozna Duo Pupa in Rudi. Sestavljata ga Rudi Omahen in Irer na Jalšovec. Oba sta učenca soboške gimnazije in skupaj nastopata nekaj manj kot dve leti. Igrati sta začela na šolskih proslavah, na katerih sta ši pridobivala potrebne izkušnje za poznejše večje nastope. S svojo glasbo in besedili skušata ljudi pripraviti do tega, da bi začeli kritično gledati nase in na svet okoli sebe. Izvajata akustično glasbo, ki pa je ne prištevata k nobeni zvrsti. Njun prvi večji nastop je bil lanski samostojni koncert na soboškem srednješolskem centru. Pozneje sta se soboškemu občinstvu predstavila na nekaj koncertih, vendar skupaj z drugimi skupinami iz Pomurja, nastopila pa sta tudi na koncertu akustičnih skupin v Ljutomeru. Za najpomembnejšega pa imata nastop v oddaji Srečanje letos oktobra, kjer sta zaigrala lastno skladbo Kam so šle vse rože in prirejeno Blizu naš je dan. Minuli petek sta se spet predstavila soboškemu občinstvu na koncertu, kjer so kot njuni gostje nastopili nekateri doslej še neznani mladi glasbeniki. V ponedeljek pa sta nastopila tudi v soboški galeriji na dvojezičnem literarnem večeru RTV Ljubljane. Duo Pupa in Rudi tako zapolnjujeta glasbeno mrtvilo, ki je nastalo po prenehanju delovanja skupine Zasilni izhod in s svojimi nastopi nudita mladim prijetne trenutke sprostitve ob poslušanju akustične glasbe. Stanko Prelec UMETNIKI IZ JENNERS-DORFA RAZSTAVLJAJO V SOBOŠKI GALERIJI V galeriji soboškega Kulturnega centra je od preteklega petka na ogled razstava del treh likovnih umetnikov iz Jennersdorfa. Iz obmejnega avstrijskega mesta se v okviru kulturne izmenjave s svojimi deli predstavljajo: Arnold Posti, Erwin Reisner in Eduard Sauerzopf. Slednji nam ni neznan, saj je sodeloval na 7. Pannonii 79, ko je nastal tudi Grafit 79 bb ..menovani pomurski programski svet za kinematografsko dejavnost je padla na minuli seji programskega sveta za kinematografsko dejavnost pri soboškem kulturnem centru. Poleg članov sveta so jo podprli tudi vsi vabljeni predstavniki iz ostalih občinskih središč, ker pa je program za tekoče in prvo polovico naslednjega leta že dogovorjen, -bo omenjeni svet zaživel šele v drugi polovici leta 1983. Kar pa ne pomeni, da se člani ne bi sestali že prej in se dogovorili tudi o skupnem organiziranju kulturnih manifestacij kot je Teden domačega filma naprimer in podobnih, kar bi pomenilo ne le pocenitev stroškov, ampak tudi kvalitetnejši izbor/ Brigita Bavčar Prejeli smo: ,,Skupščina POMURSKIH PESNIKOV je dne 31. oktobra 1982, na dan svetovnega varčevanja, in v skladu z družbenimi stabilizacijskimi imcncijami in usmeritvami soglasno sprejela naslednji STABILIZACIJSKI PROGRAM obve-en za pesnike Pomurja in njegove ožje in širše okolice: 1. Od današnjega dneva pesmi lahko obsegajo največ 2 kitici, ena kitica pa ne sme biti daljša od 8 vislic. 2. Besede v kiticah morajo biti čim krajše, praviloma dvozložne, trozjožne te v izjemnih primerih, a daljše besede pa Društvo izdaja posebni: dovoljenje v obliki bonov. Zlogi morajo biti čim krajši, lahko obsegajo največ te 3 črke. 3. Vsak pesnik mora pisati le pri dnevni svetlobi in v prostoru, kjer icmperatura ne bo višja od 17 stopinj Celzija, in tudi drugače morajo iti spati že s kurami. 4. Vsak pesnik mora pisali nai-manj dva dni v tednu na konvertibilnem jeziku. 5. Noben pesnik ne bo pisal z° bodoče rodove, bodoči rod si itaj piše pesmi sam, če bo imel papirja. 6. V duhu splošne stabilizacije in varčevanja bodo pesniki sčasoma opustili pisanje na papirju, v prvi fazi bodo pisali na papir, ki ima le eno stran, v naslednji fazi pa bodo pisali ie še na zidove in plotove, na najvišji stopnji stabilizacije pa bodo le ustno deklamirali, širili svoje liesmi tako, kol so delali pesniki nekroč (glej: Homer). 7. Vsi tisti pesniki, ki se ne bodo obnašali v duhu tega slabili-acijskevd programa, bodo izključeni iz Društva in PEN kluba, ne bodo smeli večpesnikovati, le ustno bodo lahko opevali uresničevanje zelenega /dana. DRUŠTVO POMURSKIH PESNIKOV P. S. Uredništva Bolj za šalo, kot za res. PETEK, 19. NOVEMBRA GORNJA RADGONA -Ob 19. uri gostuje v kulturnem domu narodno gledališče iz Maribora. Predstava Hamleta v Spodnjem Grabonošu je naslov komedije Iva Brešana v priredbi Toneta Partljiča, ki so jo pripravili mariborski gledališčniki. LENTI —- V razstavnem prostoru obmejnega madžarskega mesta bo ob 18. uri otvoritev samostojne razstave akademskega slikarja Zoltana Gaborja, ki izvira iz Lendave, živi in ustvarja pa v Zagrebu. LJUTOMER - Ob 1930 bo v domu kulture koncert pevskih zborov iz Ljutomera in Rakeka. Nastopili bodo: mešani pevski zbor z Rakeka, mešani pevski zbor KUD Ivan Kaučič ter Ljutomerski oktet. RADENCI — Ob 18. uri bosta v kongresni dvorani hotela Radin nastopila mlada kitarista Darko Horvat in Darko Subašič iz Gornje Radgone. ' 'E Razstave ; > MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega Kulturnega centra bo do 21. tega meseca na ogled razstava del treh koroških likovnih umetnikov: Karla Brandstaterja, Petra Krawagne in Valentina Omana. Razstavljeno delo slednjega na sliki spodaj, prav tako v galeriji soboškega Kulturnega centra pa si lahko ogledate tudi razstavo del treh likovnih umetnikov iz Jennersdorfa: Arnolda Postla, Envina Reisnerja in Eduarda Sauerzopfa. V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava otroških ekslibrisov, ki so jo pripravili zaposleni v pokrajinski in študijski knjižnici. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo od petka, 19. novembra, na ogled razstava del članov LI-KOS. KAREL KOSEDNAR RAZSTAVLJA V KRUŠEVCU Starca za stolom je naslov slike Karla Kosednarja, ki izvira iz Murske Sobote, bolj kot doma pa je po svojih likovnih stvaritvah znan v Kruševcu, kjer je služil vojaški rok in se že večkrat predstavil s svojimi deli. Na zadnji razstavi, ki so jo v tem srbskem mestu odprli 21. oktobra, se predstavlja s štiridesetimi deli. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: roman Guya Maupassanta NJENO ŽIVLJENJE (Pomurska založba), velika ilustrirana enciklopedija NARAVA (Mladinska knjiga) in Kurirčkova torbica ’82 — VELIIKA REPA. CVETNE TRAVE V SONCU ZLATE, DEKLICA IN PARTIZAN, KDO JE HOMO S (Mladinska knjiga). STRAN 7 ,7 ------- NOVEMBRA 1382 PROIZVODNI PROGRAM: • vezana okna in balkonska vrata • enojna okna in balkonska vrata zastekljena z dvoslojnim IZO steklom • okna in balkonska vrata IZOPLUS zastekljena s tri-slojnim IZO steklom • okna (alu-les) LESAL • panoramske pomične stene • plastične rolete ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN CENIKE PREDNOSTI OKEN IN BALKONSKIH VRAT IZOPLUS KLI LOGATEC: • sodobna, industrijska trislojna zasteklitev IZO s trajno elastičnim akrilnim kitom, • površinsko Analizirana lazuma obdelava po postopku oblivanja, ki zagotavlja fungicidno, insekticidno in hidrofobno zaščito vseh okenskih površin, • dimenzijsko statičen, dolžinski lepljen presek krila in okvira 80x68 mm iz lesa smreke, jelke, umetno sušen (12+2%), • okenski alu odkapnik, čelno vtisnjen v pokončnik okvira v fazi lepljenja okvira, • enoročno okfensko okovje za kombinirano zapiranje in odpiranje, • dvižno vratpo okovje s pohodnim alu profilom, • kvalitetno nalaganje krila v okvir in dodatno tesnjenje vseh pripir (C grupa tesnosti ža zrak in prep03 nosti za vodo), • prezračevalni kanali onemogočajo nastajanje škodljivih vodnih par v zasteklitveni brazdi krila; • komponibilnost z okni in balkonskimi vrati dvoslojne zasteklitve v enojni ali pa tudi v vezani izvedbi P grama KLI, . • toplotna izolacija K —1,9 W/m2 daje v primerjavi z dvoslojno zasteklitvijo IZO 35% prihranka pri topi energiji, • odlična zvočna izolacija Okna in balkonska vrata KLI si lahko ogledate in kupite v: KLI Logatec 61370 Logatec Tovarniška 36 tel.: (061)741-333 LIP Bled poslovalnica 69000 Murska Sobota Cvetkova ul. tel. (069) 22-941 LIP Bled poslovalnica 41020 Zagreb Aleja-Borisa Kidriča tel : (041) 523-066 SLOVENIJALES PE 42000 Varaždin Optujska 159 tel.: (042) 47-657 SLOVENIJALES PPC — GR — hala D 61000 Ljubljana Titova c. tel.: (061) 326-961 LIP Bled trgovina 64260 Bled — Rečica tel.: (064) 77-161 SLOVENIJALES PE 62311 Hoče pri Mariboru tel. (062)61-260 SLOVENIJALES PE 63000 Celje Medlog 18 tel.: (063) 25-933 SLOVENIJ^3 -------------- 41260 Sesvet® Antona Skoka 20 a Zagrebška tel.: (061) 721-397 tel.: (041) 256'u SLOVENIJALES 61230 Domžale OKNA KLI - OKNA ZA VAŠ DOM STRAN 8 ___________—^7^ VESTNIK, 18. NOVEMBP?^ PRVA LETNA KONFERENCA SZDL V POMURJU Na Razkrižju vedo, kaj hočejo Krajevni organizaciji SZDL na Razkrižju, krajevni skupnosti v občini Ljutomer, ki združuje 8 vasi z nekaj nad 1600 prebivalci, je v zadnjem času uspelo dvigniti na noge vse, kar je voljno poprijeti za delo. Tu se je recimo potrošniški svet — presenetljivo, a resnično — v tolikšni meri pobrigal za oskr-*>o ljudi, da pomanjkanja osnovnih življenskih potrebščin sploh ne kotijo. Skupaj s socialno-zdravstveno komisijo Je izdelal Pregleden seznam vseh starostni-'tov, upokojencev in invalidov iz nižinskih in hribovitih, odročnejših zaselkov, kakršni so Globoka, Šprinc in Kopriva, ki bodo ob vsestranski podpori organizacije Rdečega križa, osnovnošolske in vaške mladine, deležni Potrebne pomoči. Celo tako se bo-“o menda znašli, da bodo drva upravljali z obrežja Mure, saj Jih Je »m več kot dovolj. Na letni programski konferenci ooclallstične zveze prejšnji četrtek 80 Po zajetni in živahni obravnavi “volili novo vodstvo in dali vso Podporo sekcijskemu načinu delo- vanja SZDL v krajevni skupnosti, ki je sicer že utečeno. Odlikujejo se zlasti Sekcjje za kmetijstvo, verska vprašanja in informativno-propagandno dejavnost. Letos na novo izvoljen poravnalni svet je tudi na vso moč zapregel in poslej ni menda nobenega skupščinskega zasedanja v Ljutomeru, da se na njem ne bi oglasil delegat iz Razkrižja. Sicer pa so te dni že izpeljali zbore občanov, zborovala Je mladina, uspešno so sklenili akcijo Nič nas ne sme presenetiti in to soboto bodo izvolili novo skupščino krajevne skupnosti. Prepričani so, da so v ta namen evidentirali prave ljudi na prava mesta. B. Žunec OBISK DELEGACIJE OBRT NIKOV IZ SZOMBATHELYA Koristna izmenjava izkušenj Sodelovanje med sosednjimi državami se odraža na različnih področjih. Vzpostavili so ga tudi obrtniki soboške občine z obrtniki Železne županije z Madžarske. V okviru tega sodelovanja se je v soboto mudila v Murski Soboti delegacija Združenja zasebnih obrtnikov iz Szombathelya ter se s predstavniki Združenja obrtnikov Opora na lastno znanje in surovine ned občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti je na m®?11 sej' Podprlo osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana j*050”0^ °bč>ne za obdobje 1981 —1985, ki je trenutno v široki so 1 razpravi- Podobno kot v svetu za planiranje in ekonomsko politiko da Prej®'‘ nekaj konkretnih ugotovitev in stališč, pri čemer naj omenimo, kot i° i u®oclno ocenili predvideno višjo rast družbenega prihodka, obči OVe9sko P°vPre^je- Pripomnili pa so, da nekateri nosilci razvoja v 1 SVOpl1 srednjeročnih 'programov še vedno ne prilagajajo realnim regii’°St™' Opozor'li so tudi na nujnost večjega sovlaganja OZD zunaj 'zPosi bF- ^emer Pa se je treba opreti na lastno znanje in surovine ter aviti komparativne prednosti pokrajine. rnoral'5ree°VOr' ' so tud> ° anal’z' drobnega gospodarstva v občini, ki bi večji a p.° mnenju članov predsedstva občinskega sindikalnega sveta v obrti nakazovati rešitve. Zavzeli so se za omejitev t. im. popoldanske obrtn'i!n ustanovitev servisa za administrativno-finančne posle za vlagal-6 pr' nj>hovem združenju. Med drugim so omenili.nujnost večjega mestu m Sredslev v deficitarne obrtne dejavnosti, kar se opaža ne le v davj Murska Sobota, ampak tudi na podeželju. Pri tem bi naj tudi delavn° pojidko obravnavali bolj selektivno, odpiralni čas obrtnih lc Pa kaže prilagoditi potrebam občanov. M J š občine Murska Sobota, gospodarske zbornice, izvršnega sveta in občinske konference SZDL pogovarjala o medsebojnem sodelovanju in izmenjavi izkušenj. Delegacijo je sprejel tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Pavel Pongrac. Z letošnjim letom je na Madžarskem začel veljati nov obrtni zakon, ki daje možnosti za razvoj obrti pri naših sosedih. Prav zato je delegacija Združenja obrtnikov iz Szombathelya z velikim zanimanjem spremljala razvoj obrtništva pri nas, se zanimala za status malega gospodarstva, ki mu pri nas v zadnjem času namenjamo vedno večjo skrb, ogledala pa si je tudi nekatere obrtne delavnice ter bila prijetno presenečena nad njihovim stanjem. Ob koncu srečanja sta obe delegaciji, našo je vodil predsednik Združenja obrtnikov občine Murske Sobota Ludvik Cerni, madžarsko pa tajnik Združenja obrtnikov Železne županije Jozsef Nemet, izrazili zadovoljstvo nad izčrpnimi pogovori. Gostje z Madžarske so celo predlagali, da bi se delegaciji v prihodnje pogosteje sestajali, sodelovanje pa naj bi razširili tudi na športna in druga področja. S tem je delegacija Združenja obrtnikov Železne županije z Madžarske vrnila obisk Sobočanom. Feri Maučec v cakovcu odurta NOVA TRGOVSKA HIŠA MEOiMURKA ^Ova trgovska hiša Medimurka v Čakovcu Priporoča »e Irgovsko podjetje Čakovec dopisniki so zabeležili BUČEČOVCI Začeli so dobro, zato delajo naprej Vsi, ki se vsaj malo spoznajo na racionalnost, pravijo, da imajo kmetje v Bučečovcih premalo zemlje za vso mehanizacijo, ki je na razpolago. Posestva so premala! Stroji z opremo so premalo izkoriščeni in škoda, da je tako. Včasih je bila vas kot izumrla, le tu in tam si vsaj ob nedeljah pred hišami videl nekaj obrazov, v tem obdobju pa je drugače. Gasilci so po dograditvi vaško-gasilskega doma dali že vrsto pobud, tudi tistim, ki se zanimajo za šport in rekreacijo. Na zasuti mlakuži so s pomočjo zadruge uredili športno igrišče, ki je ob nedeljah središče dogajanja. Mladi, ki so skupaj s starejšimi opravili mnogo prostovoljnega dela, privabljajo tudi starejše. Vse se je premaknilo na bolje, tudi na prireditvah je pogosto v dvorani več ljudi kot prostora. —js— V Bakovcih so za teden starejših občanov pripravili kulturni program mladi člani Rdečega križa. Na svečani prireditvi, ki je bila štirinajstega novembra, so babice in dedke razveselili tudi cicibani iz vrtca. (J. L.) i CANKOVA Pred investicijo, ki je ne more nihče ovirati Dela na poljih, vsaj tista najnujnejša, so tudi na cankovskem območju končali, zato imajo ob večerih dovolj časa za dogovarjanja o uresničevanju načrtov za prihodnje obdobje. Že prihodnje leto bi radi začeli z gradnjo vaškega gasilskega doma z garažami, sejno sobo in dvorano. Nekaj denarja že imajo, računajo pa tudi na prostovoljne prispevke, gradbeni material in prevoze, pri prostovoljnem delu pa bo zagotovo spet tako kot v minulih letih. So torej pred investicijo, ki je ne more nihče ovirati. Le dobri dogovori so potrebni. —js— kuhanje živinske krme izdelujejo tudi vse vrste kotlov za žganjekuho. Pred kratkim so izdelali nov tip kotla ,.ekonom”, ki so ga preizkusili tudi v Krogu pri Šafarjevih. Preizkus je prestal, zato so ga takoj kupili. Sedaj so kotli razstavljeni na sejmu ,.Sadje 82” v Mariboru. GRADIŠČE V SLOV. GORICAH F. K. Zmagovalec Slavko Lehner Jesenski kros, ki ga je organiziralo društvo ,,Partizan” v Gradišču v Slovenskih goricah, je kljub slabi udeležbi uspel. Jesenskega krosa atleti-čarjev Dobrava 82 se je udeležilo 25 udeležencev, in sicer iz atletskega kluba iz Lenarta, člani domačega telovadnega društva in člani šolskega športnega društva osnovne šole „Bo,ris Kraigher”, ki so tekmovali na 4000 metrov in 2000 metrov dolgi progi. Na letošnjem prvem krosu je na progi 4000 metrov zmagal član atletskega kluba Lenart Slavko Lehner pred bratom Brankom. Janez Lorber MURSKA SOBOTA Mladi naj bodo most med narodi Člani klubov OZN ter njihova vodstva širom po Sloveniji se zavedajo, da je vloga te organizacije v današnjem času pomembnejša kot kdajkoli prej v zgodovini dela te mednarodne organizacije. V svetu je vsak dan več vojnih žarišč pa tudi druge tegobe, kot so težave z energetskimi viri in podobnim, pretresajo svet. Dejavnost klubov OZN Slovenije je tako v tem času še bolj pomembna kot v prejšnjih bolj mirnih obdobjih. Klubovci,predvsem mladi, ki danes delajo v okrog štiristo klubih v naši republiki, se v celoti zavedajo, da morajo predvsem v sedanjem trenutku, ko je pozitivna vloga OZN vse prevečkrat omajana, s svojim delom dokazati nujnost omogočiti uspešnost pri delu organizaciji, katere člani so. Jesenski dnevi so vsako leto čas mnogih manifestacij OZN. Prvi teden v oktobru je namenjen skrbi za otroke vsega sveta, 24. oktober je dan Združenih narodov, 10. decembra je dan človekovih pravic in še bi lahko naštevali. Člani klubov OZN vsako leto v tem času poživijo svojo aktivnost z mnogimi prireditvami in akcijami. Tudi člani kluba OZN zdravstvene šole so v tem obdobju povečali svojo aktivnost. V tednu otroka so pripravili predavanje o Unicefovi pomoči otrokom sveta, 24. oktober pa so proslavili z skupno ostalimi slovenskimi klubovci na letošnjem republiškem srečanju klubovcev OZN, ki je bilo 30. oktobra v Ptuju. Tu so istočasno slovesno obeležili 25-letnico ustanovitve prvih klubov OZN v Sloveniji. Te dni so člani kluba OZN zdravstvene šole organizirali predavanje o koroških Slovencih v Avstriji. Na predavanje so povabili tudi predstavnike klubov OZN z ostalih srednjih šol v Murski Soboti. Predaval jim je koroški Slovenec Marjan Pečnik, mladinski aktivist iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem. Zbrani klubovci so zelo pohvalno ocenili predavanje njihovega rojaka. V diskusiji po končanem predavanju so skupno ugotovili, da jih veže veliko stvari, za katere so enako zainteresirani mladi na obeh straneh meje. Načrtov za naprej imajo klubovci zdravstvene šole veliko. Sedaj pripravljajo šolsko radijsko uro, ki jo bodo izvedli ob 10. decembru, dnevu človekovih pravic. V naslednjem letu imajo v programu tudi pripravo srečanja z našimi mladimi rojaki na Madžarskem. Upajo, da jim bo tudi to uspelo. Zavedajo se, da so mladi most med narodi in da so narodnosti prva stopnica na tej poti in na katero morajo stopiti, če hočejo kot mladi aktivisti največje svetovne organizacije pomagati uresničiti dve najvažnejši nalogi OZN, to je zagotoviti mir in enakopravnost med narodi. Marjan Pavlič Resnica o nesoglasjih v Mačkovcih Dne 19. avgusta in 2. septembra sta bila v Vestniku objavljena prispevka o nesoglasjih v Mačkovcih. Avtor prvega je bil Dodo, ki je prikazal eno plat zvona, drugo pa je skušal, bolj ali manj (ne)uspešno razložiti Rudolf Sapač. Od takrat je preteklo po mačkovskem potoku že veliko vode, stvari pa niso krenile na bolje. Bistvo problema je v tem, da Mačkovčavjem ne pustijo svobodno odločati vsi tisti, ki se skrivajo v različnih skupinah in skupinicah, povrhu tega pa nekateri sploh niso iz tega kraja. Rudolf Sapač tri, da je Dodo dobil podatke od ,,predstavnika vaškega odbora”, ki pa to sploh ni. Mačkovčani pa se sprašujejo, kdo potem sploh je ta predstavnik!? Mogoče eden od tistih, ki je zanj glasovalo 7 občanov, ostali pa so zbor zapustili, ker se niso hoteli in mogli strinjati s skupino, ki je neposredno zainteresirana za asfaltno prevleko, ker so oni pač tisti srečniki, da ob tej cesti prebivajo. Malo jim je mar, da bo večina krajanov še naprej hodila do kolen po blatu! Ne pozabimo, tovariš Sapač, da živimo v drugi polovici 20. stoletja, v času, ko uveljavljamo humane, socialistične in samoupravne odnose. Ali ni elitizem uveljavljanje svoje prioritetne zahteve mimo vseh sklepov zborov občanov? Smešno zveni tudi trditev zgoraj omenjenega ,,pos-ca” o široki kampanji in izsiljevanju. Ce so (še sedaj zakonitemu predstavniku vaškega odbora!) zavezane roke in ne more uveljavljati veljavnih sklepov zbora občanov, je mar to izsiljevanje? O zadnjem, junijskem zboru občanov samo toliko, to je bila čisto navadna burka, kajti voliti novi vaški odbor brez razrešnice staremu, ni mogoče — to je jasno že slehernemu našemu osnovnošolcu, ki spoznava osnove našega družbenopolitičnega sistema. Je pravici zadoščeno, če za novi odbor glasuje 7 občanov, ostali pa zbor zapustijo demonstrativno? Pisec ,,druge plati zvona”, tovariš Rudolf Sapač, je kljub temu, da je prosvetni delavec, ki bi se v prvi vrsti moral zavzemati za pravilne, strpne in humane odnose, v svojem sestavku enostransko poskušal ,,razlagati” stanje v Mačkovcih. Sel je po kostanj v žerjavico, s tem pa napravil medvedjo uslugo večini krajanov v Mačkovcih, ki dose-daj niso bili navajeni, pa tudi v bodoče se bodo težko sprijaznili z dejstvom, da nekdo izkrivlja resnico. Mislim, da zelo zbode v oči opazka, ki jo citiram: . . . ,,res se bomo v Mačkovcih morali dogovoriti sami in stvar rešiti brez tega, da bi obiskovali funkcionarje na občini.” Od kod tovarišu Sapaču mnenje, da tako ravnanje ni pravilno. Cernu dvomi v pristojnost in sposobnost občinskih funkcionarjev? Resnica včasih boli, toda mora priti med liudi. Res je tudi, da bodo Mačkovčani svoje probleme rešili brez nepotrebnega vmešavanja vseh tistih, ki se čutijo poklicane in krojijo krajevno politiko v ozko zaprtih skupinah. Tisti tam na bregu pa naj še dalje hodijo po blatu . . . S. H. NOVEMBRA 1982 STRAN 9 naši kraji in ljudje I Logaro vski problemi KRUH BO, DELO PA TUDI ,,V zadnjem obdobju smo v naši krajevni skupnosti Loga-rovci—Berkovci intenzivno delali na regulaciji Ščavnice in se pripravljamo na melioracije na tem območju. Regulirali smo 4 kilometre potoka Ščavnica in že prihodnjo pomlad bomo pričeli z melioracijo približno 1000 hektarov plodne zemlje. Letos smo navozili na krajevne ceste tudi več kot 3000 prostorninskih metrov gramoza. Sprožili smo tudi akcijo za gradnjo štirih transformatorskih postaj, ki jih bodo vaščani in krajani financi- Osnovna šola Branko Bemot Aljaž iz Križevec ima v Logarovcih podružnični oddelek, v katerem pa so učne možnosti zelo omejene in pouk poteka v skoraj nemogočih razmerah. rali sami. Te postaje naj bi bile v Logarovcih, Gajševcih, Berkovcih in Bolehnečicih. Do konca letošnjega leta naj bi bile vse te postaje tudi priklopljene. Seveda pa se krajani na zborih sprašujejo, kdo je odgovoren za gradnjo transformatorskih postaj — ob elektrifikaciji naših krajev so večji delež prispevali sami — gradnja transformatorskih postaj pa verjetno ostaja domena elektrogospodarstva kot izvajalca.” Podatki in številke so kar vrele iz ust sogovornika Stanka Kotnika, predsednika KS Logarovci —Berkovci. In kar nadaljeval je z naštevanjem opravljenih nalog v zadnjem obdobju: ,,Zgradili smo tudi 16 kilometrov vodovoda, na katerega smo priključili 132 gospodinjstev. To se je zgodilo v krajih Logarovci, Kokoriči in Berkovski prelogi. Z gradnjo smo pričeli preteklo jesen in vodovod končali letošnjo pomlad. Velik korak naprej pa OBISK V FILOVCIH Kdaj trgovina in most? Ne le do Filovec, ampak tudi po vasi se, lahko peljete po asfaltirani cesti. Pa kaj bi o tem! To je po svoje samoumevno za marsikatero vas. Ljudje so pač plačali, kolikor je bilo potrebno, samo da so se za vedno znebili blata. To že! Ampak ponekod so le preveč milsili na asfalt, manj pa na drugo. 'Skoraj nikjer na kanalizacijo! Nič čudnega, da bo prej ali slej napočil čas, ko bodo asfalt prekopavali. To bo potrebno staviti tudi v Filovcih, in to v kratkem. Zaradi mosta! Most čez vaški potoček je bil dovolj širok, dokler so čezenj vodili zgolj kravjo vprego. Pozneje, ko pa so was pripeljali traktoije, prikoli* ce, kombajn ..., pa je postal na lepem preozek. Da bi motorizacija in mehanizacija nekako prešla čez most, so odstranili varovalno ograjo^.. S tem so sicer omogočili prehod, hkrati pa ustvarili nevarnost za nesreče. Kaj lahko se namreč zgodi, da kdo zapelje z mosta v jarek. Kdaj nov most? Predsednik vaškega odbora krajevne skupnosti Franc Gerič na to vprašanje ni vedel odgovoriti. Most je menda »občinski«, predstavnik podjetja Sobota si ga je sicer ogledal, ugotovil stanje, zdaj pa ga ni več blizu. Seveda pa, če bodo Filovčarji samo čakali, novega mostu ne bodo tako kmalu dobili. Morali se bodo bolj podvizati, tudi sami zbrati del denarja, pa za prostovoljno delo se bo treba spet navdušiti in tedaj (če pač drugače ne bi šlo). smo naredili tudi na področju urejanja gasilskih doniov. Sofinancirali smo razširitev gasilskega doma v Logarovcih, dom v Grabah gradimo, prav tako pa v Berkovcih delajo novo fasado na vaško-gasilskem domu.” NAČRTI ZA PRIHODNJE Seveda pa v tej krajevni skupnosti ne počivajo na rezultatih svojega dela, ampak načrtujejo delo za naprej. Kakšne naloge so si zadali v Logarovcih—Benkovcih? Stanko Stanko Kotnik, predsednik KS Logarovci Berkovci: ,,Krajani so delavni in se aktivno vključujejo v vse akcije, ki jih v naši KS pripravljamo.” Kotnik pravi: ,,Že prej sem omenil nadaljevanje regulacijskih in melioracijskih del. Prihodnje leto se izteče tudi krajevni samoprispevek in verjetno bo kazalo uvesti novega, saj je načrtov skoraj preveč. Na naših zborih smo z ozirom bo zagotovo v kraju promet varnejši. Nekaj pa bo treba storiti tudi z vaško trgovino. Taka, kot je zdaj, ni v ponos kraju, pa tudi uglednemu trgovskemu podjetju Potrošnik v Murski Soboti ne more biti v čast in inšpekcijske službe verjetno gledajo skozi prste. Ne gre za to, da bi trgovino zaprli, pač pa, da bi v Filovcih Predsednik vaškega odbora Franc Gerič iz Filovec opozarja na dva problema: most in trgovino. Njegova vnukinja pa seveda še ne sluti, kaj teži dedka. Foto: S. S. na situacijo že krčili naše programe, tako da je ostalo le nekaj najnujnejših nalog: končali bi radi vodovod Berkovci—Bolehnečici, asfaltirali in uredili ceste ter dokončno pripravili športno igrišče za TVD Partizan. Lokacijp že imamo, zemeljska dela so mladinci v glavnem že tudi opravili, potrebna pa je še asfaltna prevleka.” Verjetno bi kazalo ob tem oceniti delo družbenopolitičnih organizacij v KS? ,,Mladino sem že omenil, saj je zelo aktivna. S svojimi prireditvami so pomagali sofinancirati tudi gradnjo gasilskih domov, saj je precej mladine vključene tudi v ta društva in skupno z gasilci uporabljajo te domove. Socialistična zveza je pred volitvami, aktivni pa so tudi komunisti. Čeprav nas je bolj malo, pa drug drugemu pomagamo.” PROBLEMI NA VASI V pogovoru je tov. Kotnik večkrat omenjal težave in probleme, s katerimi se srečujejo: ,,Eden od problemov, ki nas tarejo je voda. Večina prebivalcev naše KS so kmetje, v glavnem živinorejci. Za dobro rejo pa je nujno potrebna voda. Ker smo v glavnem vezani na vodno zajetje iz Lukavec, pa se pojavlja problem. Tam dostikrat ni vode, predvsem v sušnih mesecih. Drugi problem je naša šola. V Logarovcih je oddelek OŠ Branko Bernot Aljaž iz Križevec. Čeprav iz Bolehnečičev in delno Berkovec mladina obiskuje šolo na Stari gori, pa ostali obiskujejo do četrtega razreda šolo v Logarovcih. Šola je v starem zadružnem domz. Imajo prostorsko stisko, zato sta prvi in drugi razred združena v eni učilnici. Krajani se sprašujejo, ali je pouk v takšnih okoliščinah sploh mogoč? V ' naši KS sploh nimamo gostilne, trgovine in tudi odnos kmetijske zadruge Križevci je do nekaterih zelo mačehovski. Težave imamo s kanalom, ki ga je zgradilo Vodno gospodarstvo Gornja Radgona in ki poplavlja in onesnažuje vas Bolehnečici in še bi lahko našteval.” še kup stvari je, a jih bomo . pustili za drugič, ko bomo obiskali kraje v krajevni skupnosti brez gostilne. Dušan Loparnik dobili sodobnejšo trgovino. Sedanja je v zadružnem domu, prostor je pretesen, ni skladišča, pročelje objekta ni urejeno, v trgovini je stara oprema ... Pa kaj bi naštevali! Vaščani so se morda na svojo neurejeno trgovino navadili, obiskovalci od drugod pa se seveda ne. Če že ni moč zgraditi nove, potem bi se moral najti denar vsaj za obnovo. Tako kot pri predlagani rešitvi problema mostu bi verjetno morala biti tudi pri obnovi trgovine krajevna oziroma vaška skupnost bolj podjetna. Veliko je krajev, kjer so vaške skupnosti same uredile prostore za trgovino, pozneje pa od trgovskega podjetja pobirajo najemnino. Prav gotovo bi tudi Filovčarji skupaj s Potrošnikom lahko rešili svoj problem na povsem podoben način, kar ste doslej prebrali, ste si morda ustvarili mnenje, da se Filovčarji, kar zadeva skupne koristi, drže postrani. Pa ni tako! Z združenimi močmi so napeljali vodovod, asfaltirali ceste, omogočili napeljavo 24 telefonov ... Pripravljenost torej je in utegne se zgoditi, da bodo že prihodne leto imeli most, in trgovino. Zagotovo pa bodo v kratkem slavili še eno zmago: dobili bodo namreč sodobno gasilsko vozilo znamke IM V. Veliko veselic so morali pripraviti, veliko denarja zanj pa je bilo treba zbrati od občanov in iz drugih virov. Volje do dela ni manjkalo in tudi v naprej ne sme biti drugače. Š. SOBOČAN »Kruha več nimamo«, je za zaklenjenimi vrati nove pekarne Ludvika Vratarica v Čemelavcih zažgolel otroški glas. Pa ga res ni bilo, niti žemljice, takole za v žep ne. Predsednik sveta krajevne skupnosti Dušan Devetak je imel prav, ko je trdil, da iz' nove pekarne vsak dan odnesejo ali odpeljejo tudi do 400 kilogramov kruha, žemljic in testenin raznih vrst. Ludvik se je znašel, precej denarja je vložil, je strokovnjak, zato ima strank čedalje več. Tudi v zasebni trgovini v Mlajtincih so stranke zadovoljne. Tisti »KRUHA VEČ NIMAMO,« je kot refren, refren, ki se ponavlja izza pekamiških vrat, Černelavčarji pa pravijo, da kruh bo. Kar 1.209 ljudi živi v tej vasi, ki ob številnih novih gradnjah skorajda več ni vas, ampak mestece v predmestju, ki bo kmalu rabilo ulične oznake. Več kot polovica hiš je novih, nekateri so sredi gradenj in povedo kakšno na račun nemogočih kreditnih pogojev, potem pa so najbolj veseli, če jih’ pustiš pri miru. Kruh bo! Polj imajo sorazmerno'malo, zato so bolj skrbni pri obdelavi. Tistih sedemsto zaposlenih, predvsem v Murski Soboti-in okolici, se trudi, da bi ž domačimi kar se le da koristno uporabili vsa zemljišča. Precej uspeha imajo, le časa za pomenke imajo premalo. • Vsakemu se nekam mudi. To sem opazil tudi v zbiralnici mleka v zadružnem domu. Gize-la Lončar, ki se s tem poslom ukvarja že od leta 1947, pravi, da kmetje od jutranje in večerne molže prinesejo vsak dan do 790 litrov mleka. Nekateri so tudi rekorderji. Za primer vzemimo Rudolfa Novaka, ki v najboljšem primeru proda tudi do 47 litrov. Kako je takrat, ko se začne vasica spreminjati v »mestece«? Ni enostavno, to je potrdil tudi predsednik Dušan, denatja je za končno obdelavo tal, zidov in stropov VIADUR^ izravnalne mase za 5 betonske pode VILAPLAN izravnalne mdse za strop in steno NIVEDUR vodoodporna lepila za keramične ploščice NIVELAN tankoslojni ometi za montažne hiše HIDROZAN masa za vodotesnost MAXI-LAK Pokrivno premazno sredstvo na osnovi alkidnih smol za zaščito kovin in lesa CIMKARHIA Kar precej mleka zbere zjutraj in zvečer Gizela Lončar v novi zbiralnid ’ hladilnikom. Tudi do 790 litrov. Ludvik Vratarič ima v svoji pekarni v Černelavcih precej dela. Skoraj preveč je ljudi, ki bi radi dober kruh in žemljice, pa še kakšno pecivo zraven. malo ... Rabili bi vrtec, nad 50 otrok z območja krajevne skupnosti bi imelo v njem prijetno zavetišče in vzgojo, misli o krajevnem uradu za vse štiri vasi niso opustili, tisto okrog napeljave vodovoda in gradnje kanalizacije pa je še vedno v središču pozornosti. Krajevni urad bodo imeli, in to že prihodnje leto — brez matičnih knjig, seveda — marsikaj bodo lahko uredili v središču krajevne skupnosti, le nekaj denarja za preuredit6 prostorov bodo rabili. Ob novih gradnjah se v Cern«-lavcih ne otepajo ljudi, ki imnj sposobnosti in smisel za gospodarstvo. Vasica postaja m6; steče. Za to mestece pa je tud Potrošnikova trgovina v zadružnem domu pretesna, predvsem jim manjka skladiščnih Pr° rov. Sicer pa bi lahko rekli, daj v zadružnem domu v Čemela -cih precej neizkoriščenega PU štora in z majhnimi vlaganji o lahko naredili marsikaj. . v Ob množici novih vasi ne puščajo ob strani skrb1 zelenice, tudi Titu v spotniu zasadili drevesa. Trudijo se in di in starejši. Ob novih nis hočejo po asfaltiranju cest, naP Ijavi ulične razsvetljave in . komunalnih objektov, po skr D tudi za zdravo okolje, za in cvetje. Za to imajo Pr® j smisla, včasih pa na P01® pokličejo tudi strokovnjake. , Kakšni bodo Čemelavci deset let? Odgovora ni, 16 . lahko slišiš, da je od vasi občinskega središča kratka dalja in da so na tej kra razdalji predvidene nove g VEZUR montažni hitrovezni cement BARVIT za barvanje notranjih zidov-sten STRAN 10 varčevanje z energijo - varčevanje z denarjem industrija stavbnega pohištva Ribnica Inles 61310 Ribnica, Partizanska 3 telefon h. c.: (061) 861-411 telegram: Inles Ribnica telex: 31262 yu inles j ne zgodi se vsakdan________ Po letu 1945 vedno hladneje IZDAJALSKA PISAVA Pred letom 1945 in od leta 1800 dalje je vladala na zemlji bolj topla klima, nekak zemeljski raj. Globalna temperatura se je zvišala za 0,5 do 0,7 stopinj, kar zadostuje, da se polami led umakne za 10 %, njegova debelina pa se zniža za 30 %. Posledica tega so bile: Ledene gore so se razen majhnih izjem umaknile na sever. Površine plodnih zemljišč so se povečale. Nastopila so topla poletja z dolgimi periodami visokega pritiska predvsem v zahodni Evropi in zime so bile jasne. Reid Byson pravi, da je bilo to stanje podobno stanju med leti 1000-1200, ko je bilo mogoče gojiti trto na Škotskem. Vikingi so lahko prišli v Grenlandijo, ki so jo imenovali prav zato Zelena zemlja, ker KAKO SE SPREMINJA VREME je imela bujno vegetacijo. Potem se je vrnila mrzla perioda. Grenlandija se je zopet pokrila z ledeniki do štirih petin svoje površine. Zato so se Vikingi vrnili in so napadali Evropo bolj na jugu. Mnogi znanstveniki so mnenja, da je na preseljevanje narodov od rimskega imperija do leta 1400 vpli- val mraz in napredovanje ledenikov. V severni Evropi in Aziji. Amerikanska revija ,,Fortune” je pisala, da bi se noben narod ne rešil s preseljevanjem, če bi nastopila kaka ledena doba, ker je svet že povsod gosto naseljen in politično razdeljen. Zakaj se menja zemeljska klima? Zakaj se hladna in mrzla razdobja menjajo s časom v brezobzirnem taktu? Znanstveniki so izdelali kakih 50 teorij, da bi razložili ta problem. Nekateri trde, da je treba iskati vzroke v določenih periodahognjejihizbruhov na soncu. Baje se tam pojavlja redni cikel 11 let v množini sončnih peg. Drugi zopet pravijo, da so vzrok menjavi klime periodična nihanja v gibanju zemlje okrog sonca, da se menja položaj zemeljske osi. Zopet nekateri iščejo vzrok v spremembi magnetnega polj naše zemlje. Angleški akademik Harrison Brown pravi, da mora vsak teh fenomenov vplivati na potek tako imenovanega vrtinca na polu. Z meteorološkimi sateliti so ugotovili, da se je polarni vrtinec, to so vetrovi, ki se vrte okrog severnega pola, razširil bolj na jug in se južneje srečal z zračnimi masami, ki prihajajo iz ekvatorja. Posledice tega so: tudi bloki južnih zračnih mas z visokim pritiskom so se pomaknili na jug in so se razširile puščave bolj na jug. V Evropi in severni Ameriki pa se je povečalo deževje. Brown se nadalje sprašuje, če ne vpliva na potek vremena tudi človeško delovanje. Franco Vivona, tajnik geofizičnega društva v Italiji, pravi, da človeško delovanje in različni izpuhi v zrak, tako dim, saje ali prah, lahko zmanjšujejo dohod sončne energije. Saj še pred leti je bila ta večja. Zaradi tega naj bi se povečale razlike med letnimi časi. Tudi najmanjše spremembe v sončni radiaciji morejo povzročiti osciliranje klime na zemljo. Ce bi se sončna radiacija zmanjšala samo za 1 % bi se oblačnost na zemlji povečala za 4 %. Dalje nadaljuje Vivona, da atmosferski prah odbija sončno energijo v vesolje, tako da ne more dospeti na zemljo. S povečanjem atmosferske onesnaženosti dobimo manj sončne energije na zemljo. V zadnjih 70 letih se je povečala množina ogljikovega dioksida v zraku od 290 na 330 milijon-tin. Zlasti prah, ki ga je vedno več v zraku, in saje povzročajo povečanje mraza in več padavin. Tako pravi Eric Aynsley iz Illinoisa v ZDA, da ima mesto La Porte zaradi jeklarn 30—250 krat več padavin kot bližnja okolica. Drugi pravijo, da povzroča onesnaženje atmosfere prav nasprotno — cel6, večjo toploto. Res, da onesnaženost preprečuje dohod sončne energije, toda preprečuje tudi njen odhod. Zemlja se ne hladi tako močno. Docent meteorologije na univerzi v Miamiju na Floridi v ZDA Cesare Emiliani je v juliju tega leta poslal Združenim narodom poročilo, v katčfem pravi, da človeško delovanje, to je industrija in promet, moreta povzročiti ali novo ledeno dobo ali pa popolno otopljenje polarnega ledu. V primeru' nove ledene dobe bi letni časi postali bolj mrzli, tako da niti poletje ni bi imelo višje temperature od 0 stopinj Celzija. Padavine bi padale kot sneg in bi »kopale vsa mesta. Morska raven bi se znižala za 120 m. Ce bi se klima obrnila v toplo smer, bi se polarni led in vsi ledeniki raztopili, morje bi se dvignilo, tako da bi zalilo vsa obalna mesta. Pisava izdaja človeka. To dobro vedo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z odkrivanjem človekovega značaja iz njegove pisave. Se bolj kot pistfva pa človeka razkrivajo čečkarije, ki jih mnogi spontano rišejo, kadar napeto poslušajo ali premišljujejo. Grafologi menijo, da so zanesljiv kažipot k človekovemu značaju. ustanovili prvo mednarodno gra-fološko ustanovo. Ustanoviteljica je 37-letna Andrea McNichol. Dela ji ne manjka. Po analize pisav prihajajo kriminalisti, ki se ukvarjajo z vprašanji goljufij, stalne stranke pa so tudi predstavniki velikih podjetij in ustanov. Pri sprejemanju novih vodstvenih delavcev se radi pozanimajo, kakšen Na sliki so čečkarije dveh ameriških predsednikov: levo Kennedyja, desno Reagana. Prve razkrivajo intelekt, druge družabnost. Spoznanja grafologije že lep čas izkoriščajo v kriminalistiki in psihiatriji. V Los Angelesu so je kandidat v očeh grafologije. Čečkarije, ki nastanejo spontano, prenašajo sporočila iz neza- OPRA VIČILO BRALCEM V štev. 43 smo napovedali, da bomo takoj naslednji teden objavili »Po letu 1945 vednahladneje«. Obljubo izpolnjujemo šele danes, zato se opravičujemo. . Francosko-ameriški kipar Fernandez Arman seje štiri mesece mučil, da bi iz šestdesetih starih avtomobilov naredil to 18 metrov visoko skulpturo. Celih 1500 ton betona je porabil. Kakšna potrata, bi rekli ob sedanjem pomanjkanju cementa. Na ogled je ta zadeva v majhnem francoskem mestecu Jouy-en-Josas. vednega. V njih je odgovor, zakaj in kako čuti posameznik. Tako geometrične čečkarije s trikotniki in podobnimi telesi izdajajo človeka s prikrito jezo in duševno razcepljenostjo, medtem ko čečkarije s puščicami kažejo na ambiciozni značaj. Simetrične okraske radi rišejo ljudje, ki ljubijo red in hočejo vse načrtovati, medtem ko tisti, ki želijo pobegpiti, čečkajo avtomobile in živali, ki tečejo. Risalci človeških likov so družabni, hitro dobe prijatelje, pa tudi sovražnike si nakopljejo mimogrede. Čečkanje besed kaže na intelektualnega človeka, medtem ko senčenje razkriva čutni značaj. Pomoč iz vesolja V divjinah severovzhodne Britanske Kolumbije se je zgubilo majhno letalo s tremi člani posadke. Kanadski reševalci so takoj izgubili upanje, da bi ponesrečence lahko našli. Kraji, kjer so se izgubili, so tako nedostopni in divji, da jih je skoraj nemogoče pregledati. Sovjetski satelit, opremljen z elektronskimi »ušesi”, ki morejo ujeti tudi zelo šibke signale, je na svoji redni poti okoli Zemlje ujel impulze avtomatske signalne naprave ponesrečenega letala. Te podatke je satelit posredoval zemeljskemu sprejemnemu središču v Ottawi, kjer je računalnik hitro odredil, kam naj gre reševalna ekipa. V nekaj urah je reševalni helikopter pobral vse tri ponesrečence. To se je zgodilo pred kratkim. V zgodovino se je ta primer zapisal kot prvo reševanje ponesrečencev s pomočjo satelita, hkrati pa tudi kot prvi praktični poskus nove vrste satelitov. Gre za satelite, ki nosjjo kratico Sarsat in so namenjeni odkrivanju in reševanju ponesrečencev. Na satelitih so vgrajene prisluškovalne naprave, ki zaznajo šibke signale na določeni frekvenci, ta pa je mednarodno dogovorjena za reševalne signalne naprave. Le-te so poceni in s seboj naj bi jih imeli pri vsaki ekspediciji v divjino, prav tako pa tudi na vseh plovilih in letalih. Elektronski pes-čuvaj visoko nad zemeljsko oblo zlahka najde izgubljeno jahti-co v širjavah oceana. S tem prihranijo dolgotrajno in drago iskanje z letali. Kmalu bodo poslali v orbito podoben satelit tudi Američani. »Pred nekaj dnevi so časopisi pisali o našem izdelovalcu pohištva, ki je terjal od svojega predstavnika, da mu iz tujine brž uvozi gumo za tapeciranje pohištva — zaradi te so namreč stali celi obrati. Pohištvo bi morali prodati v tujino. Ko je italijanski izdelovalec tega izdelka, penaste gume, dobil naročilo od našega uvoznika, da ponudi ceno, ga je prosil, naj bo »iskren”. »Vemo, da tega blaga ne potrebujete, toda- če nam razkrijete, za kaj gre pri tej ponudbi, vam bomo priredili račun tako, kot vam bo ustrezalo.” Zagotovila našega uvoznika, da zares želi kupiti blago, so razumeli kot neiskrenost in celo kot žalitev. Italijani so dejali, da vrsta jugoslovanskih prizvajalcev skoraj zastonj prodaja penasto gumo po vsej Italiji, zdaj pa naj bi verjeli, da bo nekdo blago, ki ga ima tudi doma gotovo na pretek, uvažal za večji in trdnejši denar iz tujine. Drug proizvajalec seveda ni bil tako tankočuten, temveč je prodal izdelovalcu pohištva nročeno penasto gumo. In v čem je poanta? V tem, da je izdelovalec-? Izvozi ali umri! za razvedrilo pohištva poprej terjal tudi od našega izdelovalca penaste gume, naj mu proda svoje blago, vendar je ta naročilo zavrnil s pojasnilom, da mora izvažati svoje izdelke. Tako smo isti izdelek prodali za malo denarja in ga kupili za veliko vsoto. Drug primer ima spet vse lastnosti televizijske humoristične serije. Naš izdelovalec kavstične sode iz ene od republik prodaja svoj prizvod italijanskemu kupcu. Vlaki s kavstično sodo vozijo proti Italiji. Hkrati ena od naših tovarn viskoznih vlaken iz druge republike, ki kavstično sodo potrebuje kot pomembno sestavino v svoji proizvodnji, te ne more dobiti od našega izdelovalca, saj mora tudi on ustvariti devizni učinek. Zaradi tega tovarna viskoze pri Italijanih kupuje kavstično sodo. In da je komedija še večja: ker je izvoznik kavstične sode v tem primeru tudi uvoznik za drugega našega gospodarstvenika, se obme na italijansko podjetja, ki je odkupilo kavstično sodo od njega, s prošnjo, naj jo proda našemu drugemu izdelovalcu — tovarni viskoznih vlaken. Italijani so privolili, da prodajo blago — pravkar uvoženo iz naše države — po visoki ceni. In tako vagoni, natovorjeni s kavstično sodo, pripeljejo čez našo mejo v Italijo, se ustavijo na prvi postaji čez mejo, lokomotiva se obrne in isti tovor se pelje spet nazaj v Jugoslavijo. Tisto, kar bi lahko imenovali dramaturški vrhunec v tej zgodbi, ki bi utegnila biti komična, če ne bi bila tragična, je dejstvo, da so Italijani — uvozniki in izvozniki kavstične sode iz Jugoslavije in nazaj v Jugoslavijo — kmalu doumeli ves nesmisel prevažanja tega tovora do svoje meje in nazaj. Preprosto so ukazali, da vlaki vozijo naravnost iz kraja A, kjer je naš proizvajalec kavstične sode, v kraj B, na naslov kupca sode ža izdelavo viskoznih vlaken. Edina težava je bila, kako urediti uvozno-izvoz-ne dokumente, kot da je bil uvoz in izvoz zares izpeljan. Tretjo zgodbo bi lahko povedali o pšenici, ki jo ena od naših politično-teritorialnih skupnosti izvaža v tujino, in o drugi (morda isti pšenici), ki jo druga naša politično-teritorialna skupnost uvaža iz tujine. Prav tako zgodbo bi lahko napisali še o nafti, bakru, jeklu in kdo vč o čem drugem še . . Psi skratka lajajo. Karavana pa gre dalje, še bolje, ko se karavana ustavi, se psi potuhnejo. In da boste vedeli, gornje že več ne sodi v stare, marveč cvetoče koprive. — brž — PO MARTINOVEM — Kakoje bilo na martinovanju? — Ne vem. Film se mi je utrgal. Martina vprašaj! GOR ALI DOL ----Devalvacija nas je v naši delovni organizaciji res prizadela ... — Pa boste šli gor ali dol? — Najbolje bi bilo, če bi ostali vsaj tu, kjer smo, če misliš na osebne dohodke. ZNANCA IZZA VOGALA — Prijatelj, nekam znani se mi zdite, pa ne vem, kam bi vas dal. — Nikamor. Pustite me pri miru. Pri Vrtančku za vogalom pa lahko plačate kak špricer. ROBERTOVO VPRAŠANJE — Mami, kdaj se bo očka vrnil z jahanja? Ze tri ure ga čakam. — Ne skrbi, konj je že na dvorišču! MALO ZADREGE — Kanarčka bi rad, takega, ki lepo poje. — Tega vam priporočam. — Hvala za priporoči* lo, vendar ta kanarček je skoraj brez perja! STRAN 12 VESTNIK, 18. NOVEMBRA 19# vsakogar nekaj I! Varčevanje pri pranju NOTRANJA IZOLACIJA ZIDOV gospodarnosti in potrebnosti strojnega pranja perila v ™nem gospodinjstvu ne bi govorili, ker so ta znane in že potrjene Mce. Privarčevana naša fizična energija in čas ter boljša kvaliteta so že zttane prednosti prainikov. Vendar lahko postane pranje Inlm strojeni še bolj gospodarno. Pri pranju s pralnim strojem kujemo: ' A Z izbiro pralnega stroja, ki že vgrajene varčevalne j Agrarne. ' Na našem tržišču so se že Pojavili taki pralniki. Pri tem j Mu se zmanjša poraba vode in js te® tudi poraba energije. Pri-Wivo je, da se pri nakupu , bočimo za tak stroj. Tako bo-I®? gospodarno prali manjše in Mb 'C0^'ne Posamezn'h vrst primerno polnitvijo pralnega Ma. « nimamo pralnega stroja z Walnim programom, potem )e Peremo manjkrat s primerno Izpolnjenim pralnikom. Primer: ’Članskem gospodinjstvu se ^b«e na mesec približno 22 ki-graniov umazanega perila. To I nlo raje operemo petkrat (vsa-u’ napolnimo stroj s 4,5 Jerami perila) namesto enajst-Z'. (ko bi sicer napolnili pralni . M z 2 kilogramoma perila). S L?v Privarčujemo kakih 20 kWh I « Kln®-ne energije. Vedeti pa tu- ®oramo, da poln boben ne <- Ce d ^primernejšo polnitev. I se C?0 v rioben preveč perila, I Penlo ne opere dobro, lahko pa tudi pokvarimo stroj. S preveč napolnjenim pralnikom ne varčujemo ne energije ne denarja. Najprimerneje napolnimo, če v pralni stroj z zmogljivostjo 5 kilogramov perila vložimo: 4,5 kilograma umazanega belega perila. Ce pa je belo perilo zelo umazano, ga vložimo le 3 kilograme. Pletenin in sintetike pa vlagamo v pralni stroj še manj: 1 — 2 kilograma. Belo perilo (zelo umazano) peremo pri temperaturi 95 stopinj Celzija, volno in občutljivo sintetiko pri temperaturi 30 stopinj Celzija, barvasto perilo in občutljivo perilo pri temperaturi 40 stopinj Celzija, barvasto perilo obstojnih barv, frotir in podobno pa pri temperaturi 60 stopinj Celzija. Ce perilo ni zelo umazano, ga lahko dobro operemo tudi pri 10—20 stopinj Celzija nižji temperaturi. S tem privarčujemo 0,3 do 0,6 kWh pri vsakem pranju. Tako na primer belega perila, ki ni močno umazano, ni potrebno prati pri 95 stopinj Celzija, saj zadošča tudi temperatura 65 stopinj Celzija. 3. Z varčno izbiro programa pranja. Dobro moramo poznati programe pranja našega pralnega stroja. Ce v programu pranja nimamo varčevalnega programa, ga lahko naredimo sami. Pri pranju perila, ki ni zelo umazano, opustimo predpranje in eno izpiranje. Videli bomo, da kvaliteta pranja ne bo trpela, pri tem bomo pa privarčevali energijo, vodo, pralni prašek in čas. Perilo po pranju tudi sušimo in likamo. Najceneje sušimo perilo na prostem, vendar za to nimamo zmeraj možnosti, zato smo prisiljeni sušiti perilo z električno energijo. Elektrika suši perilo: mehansko (uporabljamo centrifuge za perilo) in termično (uporabljamo električne sušilnike). Zavedati se moramo, 3a so aparati, ki uporabljajo električno energijo v obliki toplote, veliko večji porabniki energije od aparatov, ki uporabljajo električno energijo v obliki mehanske moči. Varčneje je torej sušiti perilo v centrifugi kakor v sušilniku. Likalniki sicer niso veliki porabniki, vendar se da pri likanju privarčevati energijo. Varčujemo tako, da izbiramo kvalitetne likalnike, jih pravilno uporabljamo in dobro organiziramo delo pri likanju. Likamo več perila naenkrat, perilo pa pred likanjem sortiramo. I Ce ne moremo izolirati zunanjih sten, izoliramo stene na notranji strani. S'toplotno izolacijo na notranji strani rešujemo torej posamezne lokalne probleme, kar pa ima vrsto prednosti: notranja izolacija je poceni, izvajamo jo lahko postopoma, lahko jo opravimo sami, toplotna izolacija ni izpostavljena vremenu, zunanji videz zgradbe ostane nespremenjen, tako izolirani prostor se hitro segreje, kar je posebno primemo za občasno ogrevane prostore (sobe za goste, delavnice, počitniške hiše). Za tako izolacijo uporabljamo posebne izolacijske plošče, ki imajo že končno površinsko obdelavo in vgrajeno parno zaporo na notranji strani. Pritrjujemo jih na zid mehansko ali s posebnim lepilom. Namesto njih lahko pritrdimo na zid letve, vstavimo mednje termoizolacijske plošče, na katere položimo parno zaporo iz poli- etilenske ali aluminijaste folije. vinvitoNV au aiuuimijajte 1UHJC, nato pa privijemo oblogo iz mavčno-kartonskih plošč ali lesen opaž. Tla nad kletjo izoliramo tako, da na strop prilepimo 4—5 centimetrov debele termoizolacijske plošče, ali pa jih pritrdimo med letve. Pri novi gradnji lahko izolacijo stropa v kleti vgradimo ob betoniranju kletne plošče. Ce klet ogrevamo, moramo zunanje stene izolirati. V obstoječih zgradbah je primerna notranja izolacija. Ker so stene betonske in slabo prepuščajo paro, je potrebno posebno skrb nameniti parni zapori. Debelina izolacije naj bo vsaj 4 centimetre .. . Najbolj kritična mesta zgradbe so okna in vrata. Toplotne izgube skozi okna so zelo velike. Že vgrajena okna lahko izboljšamo tako, da vstavimo v vezano okno dodatno steklo ali prozorno plastično folijo debeline približno 0,4 milimetra. Stara okna najpreprosteje tes-. nimo s samolepilnim tesnilnim trakom (termoband), ki ga nalepimo na notranjo priporo (če sta dve) sicer pa ga nalepimo na okensko krilo. Reže med zidom in okvirom zatesnimo s termoplastičnim £ poznate premog? vs? LPraSahje. Le kdo pa ne pozna premoga? Res je, premog kih Da *> d08'6! smo g® poznali. Toda zdaj, ko ga je tako težko p SPloh ne), se utegne zgoditi, da boste sčasoma pozabili, naprav premog in katere so značilnosti posameznih vrst. premog, vsebujejo mnogo več ogljik? kot mlajša. Količina vode, ki je v gorivu, bistveno vpliva na njegovo kurilno vrednost, ker voda sama izčrpava toploto. kitom ali zapenimo s poliure-tanom. Tesnimo vedno z zunanje strani. Tudi z zunanjo okensko navojnico (roleto) lahko prihranimo letno 6 do 9 odstotkov goriva, če jo spuščamo pozimi, v času, ko ne potrebujemo dnevne svetlobe. Seveda pa moramo dobro zatesniti in toplotno izolirati roletno omarico, v katero vdira hladen zrak. Pri starejših zgradbah brez okenskih navojnic lahko le-te vgradimo tudi na zunanji strani zidu. Zunanja vrata so navadno najbolj netesen del hiše. Okvir in pripire tesnimo kot okna. Spodnjo rego pa običajno tesnimo s posebnim gumijastim profilom, ki se prosto premika v zaščitni letvi na vratih ali s profilom, pritrjenim na prag. V hiši najprej izolirajmo podstrešje! Toplota prehaja navzgor veliko lažje kot navzdol. Z izolacijo podstrešja, ki je zelo enostavna, hkrati močno zmanjšamo poletno segrevanje prostorov. Izolacija naj bo debela vsaj 10 centimetrov. Pri izolaciji podstrešja moramo najprej poskrbeti, da je le-to popolnoma suho. IZ DZOUZIJOVOGA DNEVNIKA lignit P’tw. v v najmlajSa vrsta stotkOv ?ebui® od 35 do 50 od-stotU °^'ka, od 50 do 60 od-S^Ov n?de 'n od 10 do 20 od-^a voh Pe'a' Pri sušenju se koli-^Itstko' Zman^a na od 15 do 20 ima kurilne uporab a°d 1900 do 3500 kalorij. ^jenje91110 ga ponavadi za "’Pravah V navadnih kurilnih ne kaže več lesne strukture. Rjavi premog vsebuje 65 odstotkov ogljika, do 25 odstotkov vode in do 10 odstotkov pepela. Kurilna vrednost rjavega premoga znaša od 3500 do 5500 kalorij. Črni premog ^premog Pri kurjenju peči centralnega ogrevanja s premogom je moč privarčevati od 10 do 15 odstotkov premoga. Da bi bil izkoristek večji in zgorevanje brez saj in letečega pepela, nalagajmo svež premog vedno ob žerjavico in nikoli na njo. Po razrešetanju počistimo rešetko, potisnimo žerjavico na stran ali pa do zadnje stene kurišča in naložimo premog ob njo. Utei za i° po Seološki sta-Poogle-Ko bapredovala, da m—— Črni premog Črni premog vsebuje od 75 do 90 odstotkov ogljika od 2 do 5 odstotkov vode, od 2 do 15 odstotkov pepela. Kurilna vrednost znaša od 5500 do 7500 kalorij. Tako torej. Osvežili smo znanje o premogu in tako spoznali, katera vrsta premoga ima večjo kurilno moč. Cim več vsebuje trdo gorivo ogljika, tem večja je njegova kurilna vrednost. Starejša goriva, torej Druga možnost, ki pa je v praksi možna le enkrat dnevno, je ta, da na očiščeno rešetko naložimo premog, nanj papir, treske in drva. Zakurimo tako, da odgoreva od zgoraj navzdol oziroma, da dimni plini in izhlapele sestavine premoga prehajajo skozi sloj žerjavice. pri tem moramo poskrbeti za dovolj zgorevalnega zraka za razvedrilo "hftneJL 9,i? ZdaL ’w banova ce bi radi Ju Pevca "e hudič Zvrtal te roze s C Ne v'del? Jedkel ie za ^raje. Se do naše fe/StHl^8®"1 b»v kii ®ern tekel dek|e’ ki )e užalil t6,n Pa te ®naka pot na- ta s tisto čudno pisano obleko povabi prihodnjo jesen, če ne bo prepozno, v vinograd. — Delo mu ne gre od rok! — Nič hudega. Bo vsaj za strašilo! ČAS — Bojan, malo preizkušnje bom naredila. V nedeljo se bom poročila. V kakšen čas bi to prenesel? — V čas nosečnosti! tekel, 'Novembra 1982 TAKO IN DRUGAČE »Tajika v Rakičanu bo osmega decembra praznovala 101. rojstni dan, mene pa že zdaj petnajstega vse tako pesti, da ne vem, če bomo dočakali prvi december...« ZA DANAŠNJE DNI »Tovarišice in tovariši, konstruktivno ste razpravljali, tudi najodgovornejše ste povabili, vendar vam moram povedati, da denarja nimamo. ..« VSAKODNEVNA — I o variš, tu pred trgovino sem pred petnajstimi minutami parkiral kolo, pa ga več ni. — Ne hudujte se. Jaz sem ga parkiral pred petimi minutami, pa ga tudi več ni. IZKUŠNJE — Zakaj za vraga puščate moped pred kplesarnico? A nimate ključa? — Imam ga in tudi precej drugih stanovalcev ima ključe. Boljše je, če moped prenoči na prostem. Tu je bolj varen!« SESTAVIL MARKO NAPAST TEŽNJA PO OSVAJANJU KOLONIJ NEKDANJE POLITIČNO GIBANJE V ITALIJI IZPIS VKNJIŽENE POSTAVKE VERANDA _PESNIK GRUDEN NEKDANJA MITNINA, CARINA HRVAŠKI GLASBENI ZGODOVINAR KISLA PIJAČA ZLASTI VINO PRAVOKOTNIK PISATELJ SUHODOLČAN VELJKA POLJSKA REKA NAŠI RAZGLEDI GIBANJE PO ZRAKU REKA V JUŽNI ANGLIJI PRVI GENERALNI SEKRETAR OZN STARA OBUKA VEZNIKA IN IT. NAFTNI KONCERN KOPALIŠČE V BELGIJI ARABSKI ŽREBEC POSTAVA, RAST, ŽIVOT MRTVAK SVETILKA SORODNICA SLOVNIČAR BOHORIČ AVTOMOBILSKA OZNAKA ITALIJE OROGV KOZOLCU IZRAZ PRI ČETVORKI ZELIŠČE ŽIVILO, JEDAČA KARLOVAC LISTEK Z NAPISOM, NALEPKA ZADNJI, MIŠIČASTI DEL GOLENI ANTON MARTI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: potopis, element, netopir, zar, igo, INA, tok, Odesa, Neda, AE, Ireland, S, Rokav, TK, mama, kanonir, Alan, TD. STRAN 13 Gospo* darno tudi h s kruhom Pot do kruha ni lahka: trebaje posejati žito, ga požeti, odpeljati v mlin. Iz moke narediti in speči kruh. Toliko bolj te potem stisne pri srcu, ko vidiš, da nekateri kruha še vedno ne znajo ceni«, celo odmetavajo ga. NEKAJ NASVETOV! • Ko kupujete kruh, razmislite o svojem jedilniku. Morda bodo pri- , kuhe in testenine nad- 'j omastile kruh. Preveč 3 kruha na mizi je mnogo ‘ kruha v smetnjaku. To ni j več merilo bogastva,,! temveč je »ogledalo« S vaše nekulture. 1 • Kruh narežite na ' majhne kose, da ne bo ostankov, ki bi jih sicer odvrgli v smeti. Kos kruha je velik za dva grižlja- J ja. Okrasite obed na mizi z majhnimi kruhki. • Odrezan hlebec kruha moramo primemo hraniti, tako lahko-za dan ah dva sami podaljšamo ' njegovo trajnost Zavijemo ga v prt ati stegljivo folijo, da preprečimo osuševanje. Ce nam ostane večji kos kruha, ga zavijemo v folijo in zamrznemo v gospodinjskem zamrzovalniku. Po dveh urah odmrzovanja • Ce smo ohranili zdrav kruh, ki je le osušen, ga lahko osvežimo v pečici pri 100 stopinjah Celzija. Kruh bo hrusta v, s svežim okusom in aromo. e Krtih ne sodi v umazane kotičke, metfsadje in vrtnine ter gospodinjske potrebščine. Mora biti zavit ih na čistem prostoru. Ne sme ga vsakdo otipavati. Takti preprečimo okužbe s plesnimi in nevarnimi bakterijami. - V tem času Se vrsti prvi del pogrebnih svečanosti. Človek, ko umre, ima pogreb razdeljen na dva dela. Prvi del je tridnevna pojedina in zabava, šele nato pride čez naslednjih enajst mesece« do pokopa. V glavnem mestu pokrajine________ Rantepao mi je uspelo zvedeti, da se bo v naslednjih dneh v oddaljeni vasi Tokesan začela odvijati pogrebna ,,fešta”. Po razdrapam cesti te pripelje lokalni kombi do vasi Sangala. Od tod me je vodila pot po pobočju nad zeleno dolino. Terasasta riževa polja so spominjala na podobo z otoka Balija. Ob poti so bile postavljene osamljene hiše, kateriih domačini so me vabili, naj vstopim. Kljub temu da nismo znali skupnega jezika, smo se sporazumeli. Pogostili so vse s pečenimi bananami in kozarcem dobre kave. Kavne grme imajo po potrebi posajene kar za vogalom hiše. Ko grozdi kave dobe temno rdečo barvo, jih potrgajo in pustijo na soncu dozoreti. Zunanjo črno lupino odstranijo in imajo zrna nepražene kave vrste ara-bika. Pred tabo Jo prepražijo in jo v možnarju zdrobijo. Skuhano ti natočijo v velik kozarec, zraven pa še dodajo neko dišavo, daje okus res enkraten. Poleg bananinih palm imajo za svoje potrebe posajene grme kakava in drugih sadežev. Na podeželju ne poznajo piva in drugih alkoholnih pijač. Narava jim kar sama ponudi boljše. Iz drevesnega soka sladkorne palme delajo rahlo omamljajoče vino balok. V deblo zarežejo zarezo, iz katere se izceja sok v pritrjeno bambusovo posodo. Iz tega soka naredijo sladko, manj sladko ali pa rahlo grenko palmovo vino, katerega natočijo v bambusove steklenice. Takšna steklenica je kar meter in pol dolgi kos bambusovega trsa s predrtimi notranjimi izrastki, razen spodnjega. Zanimivo je srečati doma- , čina z dvema na palico privezanima steklenicama, kako se maje domov. Iz takšne bambusove । steklenice se ga človek še težje , sam napije. Vedno rabiš nekoga, , da mu na ramo nasloniš stekle- , nico, malo počepneš in narediš požirek. Po nekaj urah sem prišel do konca zelene doline, nad katero Je bila na hribu strnjena vas Tokesan. Skupina domačinov na poti so dale slutiti, da se v vasi nekaj dogaja. Prehitel sem moške, ki so na bambusovih drogovih nosili privezane žive prašiče ali za povodce gonili vodne bivole. Takrat mi še ni bilo jasno, čemu vse to. Vsake toliko časa so se ustavili in se odžejali s palmovim vinom. Bili so veselo razpoloženi. Razmočena blatna pot je vodila na dvorišče kmetije, od koder je bilo slišati petje. Otroci so pritekli nasproti in me začudeno opazovali. Znašel sem se na dvorišču med dvema velikima bambusovima hišama v toradžanskem stilu z lupinastima strehama. Naokrog so bile postavljene začasne kolibe iz bambusovih drogov in okrašene s kosi rumenega platna in zelenjem. Tu se je odvijala prava pogrebna svečanost. Počakal sem zunaj in opazoval, kaj se dogaja. Neotesano bi bilo planiti naprej brez povabila družinskega poglavarja. Čez čas je ta res prišel. Začudo je govoril za silo angleško. Povabil me je naprej in me odpeljal do ene izmed kolib, kjer sem se nastanil za naslednje tri dni. Pozornost do njega in pokojne sem mu izkazal z malim darilom, česar je bil zelo vesel. Omenjeno je že bilo, da se te vrsto pogrebne slovesnosti odvijajo le v mesecu juliji, avgustu in septembru. Zenska iz te družine pa je umrla februarja. Njeno truplo so ovili v neke vrste listje in platno, da so truplo posušili. Tako izsušeno truplo je čakalo šest mesecev v odprti krsti. To pa je že dovolj, da bi pod normalnimi razmerami razpadlo. Za takšno svečanost mora imeti družina zgrajeno posebno hišo z lupinasto streho, imenovano ,,rumah adat”, kjer je shranjena krsta. Na stranskih stenah so rezbarije iz njihove stare mitologije in pobarvane z naravno barvo. Gradnja takšne hiše precej stane. Domačini pravijo, da stane od dvajset do trideset vodnih bivolov. To je kar precej tudi za njihove razmere. Slovesnost še je začela v petek popoldne. Prihajati so začele skupine sorodnikov in se poklonile duhu umrle. Nobena skupi na ni prišla praznih rok. Za darila — prinašajo žive prašiče, riž, palmovo vino in seveda tudi vodne bivole, ki imajo v njihovem življenju zelo vidno vlogo. Udeležiti se pogrebne slovesnosti sorodnika je za njih najča-stnejša stvar v življenju. Če katera družina sorodnikov, raztepenih po otoku, izostane, je to dovolj tehten vzrok, da celotno sorodstvo prekine z njo vse stike. Vsako na novo prispelo skupino je zunaj pričakal vaški veljak in Jo .pripeljal na svečani dvoriščni prostor. Ljudje so stopali v gosjem redu za vaškim veljakom in prinašali darove. Ena družina iz vasi Marinding, ki je štela nad šestdeset oseb, se je z darovi še posebno izkazala. Na čelu kolone so vodili za povodce šest težkih vodnih bivolov. Sledilo je dvajset mladih mož, ovitih v platno okoli bokov, ki so nosili na bambusove kole privezanih deset prašičev. Za njimi so stopale žene z velikimi pletenimi slamniki, in posodami z rižem. 'Sledili so jim mlajši svojci in otroci, vsak s svojim bambusovim drogom, polnim palmovega vina baloka. Takšna steklenica je vsebovala tri do pet litrov rahlo omamljajoče sladke tekočine. Svojci umrle so darove skrbno zapisovali. Preden so vstopili na dvorišče, je eden od prišlekov stopil h gostiteljem, svojcem umrle, in poročal, kaj so prinesli. Svojci vse. do potankosti zabeležijo. To pa zato, da se v tolikšni meri oddolžijo, ko so vabljeni na pogrebno slovesnost. Ko odložijo darove, gredo v posebno bambusovo barako, kjer počakajo na prihod svojcev umrle. Pred vhodom v slavnostno okrašeno barako stojita mlada sorodnika umrle, oblečena v tradicionalna narodna oblačila. Iz hiše so v gosjem redu prišli v črno oblečeni svojci z ožjimi sorodniki na čelu. Prisedli so k prišlekom. Zaželeli so dobrodošlico in zahvalo za prinešena darila. Gostje niso kazali nobenih znakov žalosti in solzavosti, kajti ti ljudje ne žalujejo za umrlim, temveč se veselijo. Po končanih formalnostih jih gostitelji, napotijo v nalašč za to postavljene kolibe, ker se nastanijo za čas tridnevnega praznovanja. V treh dneh se je nabralo okoli sedemsto sorodnikov. Na slovesnosti so zaklali triintrideset vodnih bivolov in čez sto prašičev. Česar ne pojejo, razdelijo gostom kot popotnico za domov. Meni se je zdela svečanost zelo množična, domačini pa so dejali, da je to ena izmed manjših pogrebnih slovesnosti. Vedeli so povedati, da je bila kakšen teden nazaj v neki drugi vasi res velika gostija, kateri je prisostvovalo okoli deset tisoč ljudi. Zaklali so čez tristo vodnih bivolov, števila zaklanih,prašičev pa se niso spomnili. Iz te vasi je izhajal drugi človek vlade na Celebesu. Njegova družina je bila dovolj premožna za pripravo takšne gostije, polovico stroškov pa je plačala vlada. Kot sem že omenil, imajo vodni bivoli v življenju Toradžev velik pomen. Nekdaj, v še bolj nemir nih časih, so na pogrebnih vesnostih žtrvovali ljudi. Dar so njihovo mesto zamenjali vo ni bivoli. Imajo črne in bele vodne bit le. Črne uporabljajo kot vprel živino za obdelovanje nzev polj. Teh je precej. Njihovih lih vrstnikov je znatno inuHU so tudi do dvajsetkrat draži1-črnih se razlikujejo le po svetII barvi in belih lisah in da se re keje kotijo. Služijo jim ‘c obredna žrtvovanja. j Že prej pisana skupina sor nikov iz vasi Marinding je P'1 dla tudi enega belega VO^.L bivola, težkega kakšnih P . kilogramov. Tega so ,a obredno zaklali. Na sredino dvorišča ga Je vrvi prignal en sam človek m redil z njim okrog dvorišča p krogov. Medtem so S0^ te igrali na lesene instrutn obredno melodijo. Ljudje s zbrali v krogu in opazovali-, sar je z vrvjo rahlo dvignil , glavo in z dolgim nožem za žival v sapnik. Spustil je vr / par metrov. Smrtno ranjena se je začela opotekati v krog rane na vratu ji je brizgala' Nisem mogel verjeti očem, val ni podivjala ati izdavim z., be vsaj kakšnega glasu. Za je, kot da je hipnotizirana-časi se je zgrudila, se p°v J po tleh in izdihnila. , Mesar ji je najprej odrezat s vo, nato so mu prišli na Pu še trije moški. Žival so raz na toliko delov, kolikor je prisotnih skupin sorodnikov- (Nadaljevanje prihodtP 2 Predlagal sem Aglaji, da bi si sedaj ptička natanko ogledala ih ga celo potipala, saj je stari oče vendar mrtev. Spočetka se je bala; ko pa sem jo prijel za roko, se ni več upirala. Nikogar ni bilo na hodniku in v sobi. Naslanjač, v katerem je včasih stari oče tudi prenočeval, je bil prazen. Na mizici poleg njega so še stale steklenice z dolgimi popisanimi listki. Vedela sva, da je stari oče jemal tobačnice vselej iz srednjega predala omarice. Ta omarica je bila narejena iz pisanega lesa, okrašenega s podobami ladij, mest in bojevnikov starega veka, medtem ko sta bila na predalu, ki sva ga hotela odpreti, naslikana dva debela Holandca, ki sta kadila pipo in so jima stregli klečeči zamorci. Potegnil sem za ročaj, vendar mi je uspelo predal izvleči šele, ko mi je pomagala Aglaja. I/njem sva našla dedove čipkaste ovratnice in robec, niz zlatnikov, veliki, z zlatom obloženi samokres, mnogo pisem in svežnjev, zaponke za čevlje in britve, a tudi šktalico s ptičkom. Ko sem jo vzel iz predala, sva poskušala najti vzmet, ki odpira pokrovček. Toda najin trud je bil zaman. Veliki pokrov je odskočil, šele ko sva z rokama otipavala šktalico iz vseh strani; od njega pa se je ločila navznoter pritrjena tenka ploščica, ki je doslej še nisva uzrla. V njo je bila vžgana v finih barvnih odtenkih majhna slika, zaradi katere nisva mogla postati nič bolj pametna, in ob kateri sva popolnoma pozabila na ptička. Na malem divanu je ležala dama z docela dvignjeno obleko, tesno ob njej pa je slonel gospod z mečem in lasuljo, katerega oblačila so bila prav tako v čudnem neredu. Počela sta nekaj, kar se nama je zdelo enako smešno kot skrivnostno. Pri tem je hitel k možu pegasti psiček, kise mu je ležeča dama verjetno smejala. Tudi midva sva se smejala, potem pa sva se razburjeno prepirala, kaj naj to pomeni. “Poročena sta«, je rekla Aglaja in zardela do ušes. »Odkod pa to veš ?« sem vprašal in srce mi je močno utripalo. "Mislim, da sta bogova ...«je zašepetala Aglaja, "Videla sem sliko, na kateri bogovi tako delajo. Toda oni bogovi niso imeli na sebi nobenih oblek.« Iznenada se nama je zazdelo, da je v sosednji sobi, v kateri je ležal mrtvi stari oče, zaškripala deska. Osupnila sva, Aglaja pa je kriknila. Hitro sem vrgel tobačnico v predal, ga potisnil nazaj in zbežal s sestrično iz sobe. Izmuznila sva se na vrt. "Aglaja ...« sem rekel in jo prijel za roko,« ali se bova , tudi midva tako poročila ...« Prestrašena me je pogledala, se mi iztrgala in zbežala nazaj v hišo. Zmeden sem se v zadregi odpravil k Stefanu, ki je rezal rože in jih polagal v košaro. "Da, mladi gospod, tako bomo vsi končali!« je izpovedal. 3. Izbira med položajem in vestjo Poleg mene sta sedela v klopi Phobus Merentheim in Thilo Sassen. Mi trije smo bili najuglednejši učenci. Za nami je čepel Klaus Jagerle, ki je bil tepen za naše prekrške. Smel se je z nami učiti, prejemal je hrano; če pa nismo česa vedeli, je doletela kazen samo njega. Mati mu je bila perica, oče pa je pletel košare, čeprav je imel samo eno roko. Drugo roko mu je namreč odsekal sovražni jezdec, ko je s svojim telesom ščitil Thilovega očeta. Zaradi te usluge se je smel Klaus z nami učiti in obedovati pri isti" mizi. Klaus je bil marljiv, preudaren in ponižen fant, četudi je moral prenašati zlobno muhavost često razposajenih sošolcev. Godilo se mu je skoraj še huje nego grbavemu sinu kramarja Isaaka, ki so ga nekoč postavili k vratom in po vrsti vanj pljuvali, tako da se mu je zoprni sok, pomešan s solzami, cedil po novi obleki. Zelo sem se bal, ker se nisem bil ničesar učil. Pred menoj je stal majhni osorni učitelj francoščine v svojem tobačno rjavem suknjiču z usločenimi svinčenimi gumbi, obrizganem s črnilom. Nosljal je in nosil za ušesom gosje pero. Bledi obraz mu je bil poln mozoljev in mišice na njem so mu neprestano trzale. V levi roki je držal zeleno vezano knjigo, medtem ko je z vozlastim kazalcem, ki je imel črno obrobljen noht, oprezal pred mojim obrazom. Takšna mu je bila navada. Ko nam je nekoliko pregledal obraze, se je kakor jastreb spravil na enega izmed učencev, in vedno je odkril najmanj pripravljenega. Ob začetku ure je običajno spraševal besede, to se pravi, da je zmetal žrtvi v obraz nekaj francoskih besed, ki jih je bilo treba takoj prevesti. Tokrat je bil izbral mene. "Torej gospod«, je zasikal, »emouchoir — tonte-mean ... takoj! Hitro!... Torej gospod!« je zasikal. Ustrašil sem se in zajecljal: »Emouchoir—muhovnik, tonte—striženje ovac, mean — to je — to se pravi...« Hehljal se je od zadovoljstva. »A, tako — vi tega torej ne veste, dragi baron ?« »Mean — to je ...« »Dovolj! Sedite!« Zopet se je zahehljal in drobne, črne oči so mu zlovešče zažarele. Počasi sije zatrpal nos z njuhalnim tobakom in mi dregnil s tobačnico soseda. »Gospod Sassen! — Tudi ne? — Merentheim? — Prav tako ne? — Naj Jagerle vstane in to pove!« Ubogi Klaus je planil pokoncu, kakor da bi bil pr'Uel1 vzmet'in dejal s šibkim glasom: . »Mean, tako imenujejo pri morskih solinah peto ko katero odtekajo morsko vodo, da bi dobili soli.« ,j »W »Prav«, je prikimal učitelj in se škodoželjno to sicer ve; ker pa je privesek plemstva v tej sobi, neumnež, lenuh in zločinec! Naj pride takoj iz klopi, dab r kar mu kot zastopniku nevednega plemstva pritiče!" Prebledel sem od osuplosti in jeze. Ta velika krivic ubogega fanta, edinega, ki je vedel pomen redke'n-i s^. uporabljive besede, se mi je zdela vnebovpijoča-levega soseda s komolcem, pa je samo skomiznilz dregnil sem desnega sošolca, pa se je zagledal v zrak, k se ga ta stvar sploh ne tiče. , Klaus Jagerle je počasi prišel k učitelju. Imel je so Rdeč od sramu je držal hlače ... l te' ’ "Hitreje! Razgali zadnjo plat!« je zapiskal sor' štirioglatim ravnilom zamahnil po zraku.« Prejel bos,P merico namesto plemstva.« spr Presenečen sem videl, kako je Klaus Pon^n°zCeK hlače. Videti je bilo dvoje suhih stegen in sivo, rg/(olK srajco. Učitelj se je zarežal in ga zgrabil. Tedaj klopi. "Gospod, Jagerla ne boste tepli!« sem zakričal-dovolim ...« »Glej ga no!« se je zasmejal možak." fair bomo lahko prepričali.« Pritisnil je vdano glavo uboQeV navzdol in zamahnil z ravnilom, da bi zares udaril- s^‘ Tedaj sem ga zgrabil za vrat. Zahropel je in N & sli nogami. Padla sva na tla. Klop se je prevrnila, razlilo po nama. Sošolci so vrisnili od veselja in ^.updo^t po tleh. Iznenada sem začutil bolečine v desni roki, n me je ugriznil s svojimi grdimi, črnimi škrbinami. Uda'1 s pestjo po obrazu. Tedaj je brizgnila kri... p d^ i Za ovratnik me je zgrabila trdna roka in me pili Zagledal sem grob, dobrohoten obraz pod sivo lasbl f rektor. nsP0^ "Gospod učitelj, ali ste znoreli? — Vstanite, J0" zaklical krvavečemu učitelju. . , "Streže mi po življenju!« je zamomljal učitelj- "Baron Dronte, izključeni ste iz šole!« je povzel' pokazal vrata. Klaus Jagerle je še vedno stal s ponižno poveš Suha bedra so mu drgetala, in brez dovoljenja si N ur in zapeti hlač. 4. Med pravico in ljubeznijo odi Hudo me je pretreslo, ko sem videl, kako je V konjskega hlapca in ga potem, ko se je že od boleči tleh, začel še pretepati z bičem. (Nadaljevanje Pril1 "/ STRAN 14 VESTNIK, 18. Ob partizanovem grobu Danes sem se ustavil ob tvojem grobu, dragi prija-telj. Ali si me slišal? Boš dojeljjesede, vprašanja, ki bi h iih rad zastavil? Vem, tudi ti si bil nekoč vesel vihrav fantiček. Morda si mi bil podoben? Toda, živel si v drugačnih časih, kot danes živim jaz. Vem, da si moral Mnogokrat, ko si si zaželel počitka, na pot. Pot, ki je bila tvegana. Tako je bilo tudi tiste noči, ko si se zadnjič poslovil od svojih. Takrat so te zadnjič videli. Takšen, kakršen si bil, si jim za vselej ostal v spominu. Cernu so morali fašisti ubiti prav tebe? Zakaj ne odgovoriš? Zakaj molčiš? Zavidam ti, da si bil takšen. Morda bi jaz vsega tega ne zmogel. Oprosti mi! Veš, včasih se ne razumem. Kako srečen bi bil ti, ko bi imel vse to, kar imam danes jaz, vendar nisem zadovoljen. *“di ti si pripomogel k našemu lepšemu življenju, daroval si svoje življenje za švobodo. Ali bi jaz v svoji ^ničnosti prav tako ravnal? Ti si mi pokazal, kakšna naj bo moja pot. Hvaležen sem ti! Solza, ki polzi po Mojem licu, je ponos nate . . . Maks Klemenčič, 6. r. OS Kapela ?®RANA RISBA: »Martin mošt je krstil v vin,” — Narisala Zanjkovič Barbara, 3. raz. OŠ L^Hedžet Šafarsko’ MOJE MESTO Živim v Murski Soboti. To mesto je središče občine Murska Sobota in je tudi največje mesto v Pomurju. Skozenj teče potok Ledava. V zadnjih nekaj letih se je to mesto zelo razvilo. Dobilo je nekaj trgovskih centrov, kot so Shoping, Blagovnica in Dom tehnike. Na Trgu zmage stoji mogočen spomenik posvečen padlim borcem. Porušili so mnogo odsluženih hiš in na njihovem mestu zgradili blokovska naselja. Močno se je razvila tudi industrija. Imamo: Pomurko, Panonijo, Tovarno mlečnega prahu in tekstilno tovarno Mura. V parku še stoji grad iz šestnajstega stoletja. Murska Sobota praznuje tudi svoj praznik in sicer sedemnajstega oktobra. Iz mesta odhaja mnogo ljudi na delo v tujino, vendar se vsi radi vrnejo. Takšno je naše mesto in še se bo razvijalo. Marija Kikec, 8. a OS K. D. Kajuh Murska Sobota NA RIBOLOVU Poletje je minilo. Tiho, a vztrajno je prišla jesen s svojimi čudovitimi barvami. Toda kljub temu misli še vedno uhajajo nazaj v čas, ko smo uživali zaslužene počitnice. Z bratom, ki je ribič, in še z dvema prijateljema smo šli lepega poletnega dne lovit ribe. S sabo smo imeli vse, kar mora imeti ribič, seveda pa je bila naša največja želja, da bi ujeli veliko ribo. Posedli smo na breg potoka Ledave, pripravili vabe in že so se namakali trnki. Pogovarjali smo se tiho, da ne bi motili narave v čudovitem poletnem jutru. Precej časa je minilo, da je prijela prva riba. Bila je majhna, toda nekaj je le bilo. Takrat pa moj brat reče: »Grem malo dlje, tam v tistem tolmunu je velika riba. Večkrat sem jo videl, a danes bo moja.” Res je odšel, mi pa smo sedeli in se pogovarjali o tej ribi. Naenkrat pa zagledamo, kako brat močno vleče palico. Šli smo k njemu, da bi mu pomagali, vendar je rekel, da bo že sam. Trudil se je in vlekel in ko je že mislil, da jo ima, je riba močno potegnila in namesto da bi on imel njo, je ona njega potegnila v vodo. Stali smo na bregu in se smejali, saj tako velike ribe, kot je on, še nismo videli v Ledavi. Ko se je spravljal iz vode, je rekel, da smo mi krivi, ker smo se smejali. Potem smo šli domov in še dolgo govorili o veliki ribi, ki še danes veselo plava v potoku in čaka boljšega ribiča. Miran Bardot, 7. c. OŠ Tišina Moj domači kraj jeseni Stojim na hribu in zrem v daljavo. Gledam gozd, vas in polje. Na polju je vse živo. Kmetje pospravljajo poljske pridelke. Nekateri sejejo. Traktorji drvijo po cesti. Naloženi so pridelki. Tudi v gozdu je vrvež. Listje je začelo odpadati, ljudje ga grabijo. Potok teče mimo mene. Tudi orehi začno odpadati. Začeli so jih pobirati. Puljenje pese utruja kmete. Deževalo je, zato je na polju in drugod mehko. Ce grem mimo hiš, so povsod odprta vrata. To mi pove, da ljudje čistijo in se pripravljajo na zimo. Iz vsake hiše prihaja čudovit duh. Mislim, da ljudje vlagajo zelenjavo. Ptice se selijo v toplejše kraje. Zbirajo se na električnih žicah. Otroci pa postavjajo krmilne hišice. Mnogo otrok pomaga pri delu na polju. Tako lepa je pokrajina v jeseni. Gozd je najlepši. Sliši se glas žage. Tudi drva so potrebna za zimo. Doma jih spravljajo v drvarnice. Pri babici pa stiskajo grozdje. Iz njega dobijo mošt. Povsod so že polni koruznjaki. Letos je zelo hitro dozorela koruza, zato so ljudje tudi prej ličkali. Zjutraj vas zakrije megla, ki se proti poldnevu dvigne in se zopet vrne zvečer. Jesen je lepa in še lepša je moja vas jeseni. Vse je na delu, vse je v raznih barvah. Lepo je opazovati to pokrajino ob Ledavi, živali, ljudi, vesele bralce grozdja in jabolk. , - « OS Rogaševci SIMONA ŠBOLL, 6. a SPOMINJALI SMO SE ... Vsako leto prvega novembra se spomnimo mrtvih, padlih borcev in svojcev. Tudi ietos smo se. Ta dan se nismo učili. Vsak je šei na grobove. Nanje smo prinesli cvetje. Prižgali smo sveče. Razmišljali smo o tistih, ki jih ni več. Videla sem, da se nekateri celo jokajo. Mislila sem si: »Meni je hudo, ker nimam starih staršev. Nekateri otroci pa nimajo staršev. Tem je še bolj hudo.« Ne morem si zamisliti, kako bi bilo, če bi kdo umrl v naši družini. Jožica Lukač, 4. a OŠ Bakovci Za boljšo požarno varnost V današnjem času zelo pogosto pride do požarov v gozdovih, v tovarnah, ustanovah in gospodarskih poslopjih. Tudi mi vsi lahko veliko pripomoremo k boljši požarni varnosti; pa ne samo v oktobru — mesecu, ki je temu posvečen, ampak tudi v vvsakdanjem življenju. Pri tem nam veliko pomagajo gasilci, ki morajo biti vsestransko aktivni pri svojem delu. Kakšen mora biti dober gasilec? Uren, pogumen in vztrajen pri svojem delu in mora dajati zgled tovarišem. In tudi znati mora veliko. Predvsem to, kako naj začne gasiti, kakšen je požar in s čim mora gasiti, katero gasilno sredstvo naj uporablja . . . Gasilcev je , zelo veliko. Vsaka krajevna skupnost, vsaka občina ali večja tovarna ima svojo gasilsko enoto. Tako smo se letos spomladi tudi v naši vasi, v Gornjem Lakošu, odločili, da bomo ustanovili krožek mladih gasilcev. Obiskovali smo ga fantje in dekleta. Krožek so vodili starejši, izkušeni mojstri gašenja požarov. Že na prvih vajah smo pokazali mnogo znimanja za gasilstvo. Krožek smo radi obiskovali. X Cez čas pa so se pojavili problemi in krožek je razpadel. Nekaj nas pa je, ki bi radi, da bi delo krožka ponovno zaživelo, saj bi ga z veseljem obiskovali. In sedaj bi se še več naučili, kot smo.se doslej. Če bi pa kje izbruhnil požar, bi znali že veliko pomagati. O, še kako veliko! Jutka Kir&ly, 6. e OS Drago Lugarič NOV HLEV Doma imamo hlev za krave in svinje. Oče* je kupil dva kopja. Letos smo začeli graditi hlev tudi za konje. Ker mislimo število konj povečati, gradimo večji hlev. Manjka le še ostrešje. Darinka Kralj OŠ Spodnja Ščavnica Tovarna vozil in toplotne tehnike »BORIS KIDRIČ” iz Mar>-N>ra je najstarejši proizvajalec hotelskih naprav v Jugoslaviji. Vedeti namreč moramo, da Praznuje DO v letu 1983 120-letnico obstoja. Tovarna je zras-'a iz nekdanjih remontnih delavnic v okviru Južnih železnic. Ob ustanovitvi je bila primarna dejavnost delavnic popravilo lokomotiv, ki so bile na parni Pogon. To dejavnost so opravljali vse do leta 1967, ko so Popravili zadnjo lokomotivo. Kot logična naslednica njihove dejavnosti in gradnje kotelskih naprav za potrebe železniške vleke je bila leta 1969 uvedena Proizvodnja naprav za ogrevanje. Ta dejavnost je bila vse do letošnjega leta tesno vezana na “cenčnega in kooperacijskega Partnerja — znanega proizvajal-5? kotelske opreme iz ZRN-firmo STADLER iz Neu Ulma. iZ3^0 Pridobljene dolgoletne skušnje in usposobljeni kadri so I 3,5/7 . P^očni grelnik vode. NOVE MOŽNOST! PRIHRANKA ENERGIJE v pravem trenutku pripomogli tudi k razvoju nove palete proizvodov, ki jih pravkar uvajamo. Pri tem mislimo na peči za centralno ogrevanje na trda goriva zmogljivosti od 20 do 520 kW, pri katerih so uporabljeni različni — zmogljivostim prilagojeni načini izgorevanja trdih goriv. Prva, novost je peč za centralno ogrevanje TAM-TVT-SPECIAL in SPECIAL-s (slednja je brez bojlerja z ogrevanje sanitarne vode), to je traj-hogoreča peč, kar pomeni, da kurivo zgoreva od spodaj navzgor, poleg tega pa konsturkcija zagotavlja naknadno zgorevanje žveplenih plinov, ki nastajajo pri gorenju, kar povečuje izkoristek. Zmogljivost pri trdih gorivih je 20, 26, 32, 40, 50, 65 in 90 kW. S takšno paleto smo želeli zadovoljiti čim širši krog uporabnikov. Peč odlikuje visok izkoristek, ki se giblje med 75 in 80 odstotki. Bistvena prednost pred PRETOČti GRELNIK VODE s 35 IN PGV 35/? TAM—TVT—STANDARD-s, peč za centralno ogrevanje na trda goriva. klasičnimi pečmi za centralno ogrevanje je v tem, da zadostuje ena polnitev kurišča z gorivom za sorazmerno dolgo časovno obdobje. Pri nazivni moči je doba gorenja ene polnitve 8 ur, pri delni obremenitvi pa več kot 14 ur. Peč ima velike vratne odprtine, kar omogoča enostavno polnjenje in čiščenje. Gibljiva rešetka, na kateri zgoreva trdo gorivo, je litoželezna in konstruirana tako, da je sestavljena iz večih delov. S posebno ročico ob peči je med obratovanjem rešetko mogoče premikati, kar omogoča sprotno odstranjevanje pepela. Na strani ima peč dve odprtini za čiščenje dimnih kanalov. Na enega od pokrovov čistilnih odprtin je možno vgraditi tudi gorilnik za uporabo tekočih ali plinastih goriv. Izvedba SPECIAL ima bojler, ki je izdelan in vakuumsko emajliran v TOZD Proizvodnja bojlerjev v Lenartu. Bojler je tako kot pri dosedanjih pečeh ločen od kotelskega dela in ga je možno termoregulirati, kar pomeni, da ob vgradnji dodatne črpalke tpr stikalne plošče temperaturo sanitarne vode lahko poljubno reguliramo. Če vgradimo električni grelec, je mogoče ogravati vodo tudi takrat, ko v kurišču ne kurimo. Bojlerji, ki jih že nekaj časa ponuja TVT »BORIS KIDRIČ”, so prevladali na zahtevnem zahodnem tržišču, kjer bojlerjev, potopljenih kotelski del, tako rekoč ne poznajo več. Druga novost, ki jo predstavljamo, so peči za centralno ogrevanje na trda goriva model TAM-TVT-STANDARD in STANDARD-s (slednji je brez bojlerja za ogrevanje sanitarne vode). V teh pečeh je zgorevanje trdih goriv možno od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol, odvisno od načina kurjenja. Zmogljivosti posameznih velikosti peči pri zgorevanju so 25, 30, 35, 40, 50, 65, 80 in 100 kW. Z nakupom seta za uporabo tekočih ali plinskih goriv je peč možno enostavno prilagoditi za uporabo vseh vrst goriv. Tudi bojler v izvedbi STANDARD ima enake lasnosti in uporabne možnosti kot tisti, ki smo ga opisali pri modelu TAM-TVT-SPECIAL. Velja še pripomniti, da je pri obeh tipih novih peči bojler možno kupiti šele naknadno kot samostojno bojlersko enoto. Ob tem velja poudariti, da je možno na vsako peč brez bojlerja montirati tudi katerikoli bojler (95, 120, 180 ah 315 lit). Posebnost obeh opisanih modelov peči za centralno ogrevanje je možnost vgradnje termičnega varovala z odtokom. Takšno varovalo je potrebno, če instalacijo izvedemo v zaprt sistem centralnega ogrevanja in kurimo s trdimi gorivi. Te možnosti do sedaj znane peči za centralno ogrevanje na domačem tržišču niso imele in je bila pri uporabi trdih goriv tako rekoč edina alternativa odprt sistem instalacij centralnega ogrevanja. Iz programa dodatne opreme predstavljamo pripravo za čiščenje pepela iz peči model TAM—TVT—SPECIAL-s, traj-nožareča peč za centralno ogrevanje brez bojlerja. TAM—TVT—STANDARD. Priprava je rezultat zelo razvite inventivne dejavnosti v delovni organizaciji. Uporabljati jo je mogoče tudi za čiščenje peči iz uveljavljenega programa TAM—STADLER model UL oziroma ULs. Iz programa TOZD TOBI, ki je v sestavu DO TVT BORIS KIDRIČ od 1. 7. 1981, predstavlja novost pretočni grelnik vode PGV 3,5 in PGV 3,5/7. To so grelci, ki jih doslej na domačem tržišču nismo poznati. Delovanje je preprosto, vendar zelo učinkovito. Ko odpremo na pipi toplo vodo, v grelniku stikalo aktivira grelno spiralo, ki sproti Ogreva vodo, vse dokler pipe ponovno ne zapremo. Voda se tako sproti ogreva. Manjši grelnik z močjo 3,5 kW je primeren zlasti za kuhinje in umivalnike in ga lahko montiramo nad ali pod pomivalnim koritom oz. umivalnikom. Pri takšni mdntaži je najprimerneje uporabiti pretočno mešalno baterijo. Močnejša izvedba PGV 3,5/7 ima dve špirali po 3,45 kW in se druga Spirala aktivira šele, ko je poraba vode tolikšna, da je to potrebno. Večji grelnik je primeren zlasti za tuširanje. Vezavo je možno izvesti tudi na tlačni sistem, kar pomeni, da lahko na grelnik priključimo več porabnikov (na primer baterija s tušem, mešalna baterija na umivalniku in kuhinjska baterija). V tem primeru je primernejši grelnik PGV 3,5/7. Za lažjo predstavo naj še omenimo, da meri posamezni grelnik v višino 24 cm, v širino 20, globina pa je 10 cm. Z rfiajhno napravo dosegamo torej velik učinek. Poleg navedenih proizvodov omenjamo tudi proizvode iz uveljavljenega programa, in sicer peč za individualno ogrevanje prostorov kamin TOBI-PLAMEN, peč za etažno centralno ogrevanje CENTRAL 20 in peč za centralno ogrevanje na trdna goriva H-33. Ob tej priložnosti velja še omeniti, da se pripravljamo na pričetek proizvodnje solarnih bojlerjev SAT 300, ki bodo imeli volumen 300 litrov in možnost koriščenja 3 ogrevnih medijev: sončne in električne energije ter ogrevanje s pomočjo kotelske tople vode. Kot je razvidno iz opisanega, so vsi novi proizvodi usklajeni s težnjami po uporabi domačih energetskih virov, kar pomeni, da smo se kot proizvajalec tvorno vključili v reševanje nastalih energetskih razmer. TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR 1863-1983 62101 MARIBOR, Leningrajska 27 tel.: (062) 24-171, telex: 33161 STRAN 15 NOVEMBRA 1982 šport SNL SRL — ženske STRELSTVO v BAKOVCIH PROSLAVILI DESETLETNICO DRUŠTVA PARTIZAN Preteklo soboto je bila v Bakovcih slovesnost ob praznovanju 10-letnice uspešnega dela društva Partizan Telesnovzgojni delavci v tem kraju so ob pomoči ostalih krajevnih dejavnikov uspeli razviti takšno aktivnost v društvu, ki privablja vedno več delovnih ljudi in občanov. Uvedli so nekatere nove oblike aktivnosti, ki niso zanimive le za društvo, temveč tudi za druge telesnovzgojne organizacije, ki se ukvatjajo s športno rekreacijo. Pri tem velja posebej omeniti vaške igre, štafetne teke, teke parov, rekreacijski dan in še nekatere druge rekreacijske akcije. Za svoje uspešno delo je Partizan Bakovci bil v lanskem letu proglašen za najboljše društvo Partizan v Sloveniji in dobil zvezno priznanje na vsejugoslovanskem srečanju društev Partizan v Prištini. Prav tako je bila krajevna skupnost Bakovci v lanskem letu proglašena za najboljšo v Sloveniji v okviru akcije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji«. Člani društva Partizan Bakovci pa so letos zastopali Slovenijo na jugoslovanskem zletu društev Partizan v Rovinju. Bakovčanji se ponašajo tudi z Bloudkovo plaketo in še nekaterimi drugimi priznanji. Desetletnico delovanja društva Partizan so v Bakovcih proslavili s telovadno akademijo, na kateri so prikazali del svoje aktivnosti. Zaslužnim članom in organizacijam, ki so prispevali z aktivnostjo k uveljavitvi društva, pa so podelili priznanja. Slavnostni skupščini društva Partizan Bakovci so prisostvovali tudi predstavniki Partizana Slovenije, Partizana Pobrežje Maribor ter družbenopolitični in telesnokultumi delavci soboške občine in krajevne skupnosti. Bili so navdušeni nad izvajanjem telovadnih veščin cicibanov in mlajših pionitjev pod vodstvom vodnice Silve Fister in ritmično skupino, ki jo vodi Mija Novak. Ob tej priliki so tudi pripravili zanimivo razstavo fotografij in priznanj ter udeležencem proslave prikazali film o svoji dejavnosti. Izdali pa so tudi poseben bilten. s Feri Maučec Točka Mure v Kamniku V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je Mura gostovala v Kamniku in se z domačim Stolom razšla z neodločenim rezui-tatom 0:0. Lendavsko Nafto pa je z 0:8 premagal Železničar v Mariboru. Tekma je bila končana predčasno. Polana-Eta 10:3 V zadnjem kolu tekmovanja ženske rokometne lige Slovenije je Polana v deževnem vremenu brez težav premagala zadnjo Eto. Gole za Polano so dosegle: Hozjan 5, Virag 2 ter T. Horvat, R. Horvat in Vogrinec po enega. Kočevje 119 0 Slovan 13 Izola 13 Rudar (TV) 13 Šmartno 13 Mura 13 Koper 13 Železničar 13 Primorje 13 Kovinar 13 Rudar (Tb) 13 Stol 13 Tabor 13 Nafta 13 Triglav 13 10 3 0 45:13 23 9 2 2 28:10 20 6 5 2 24:16 17 7 1 5 23:17 15 4 6 3 17:23 14 454 13:18 13 3 6 4 21:16 12 4 4 5 18:19 12 4 3 6 21:18 11 4 3 6 13:14 11 4 3 6 17:33 11 3 2 8 19:30 8 3 2 8 9:32 8 3 1 9 19:28 7 — SNL — vzhod .....- Brežice-Ljutomer 1:0 V zadnjem jesenskem kolu so Brežice premagale Ljutomer. Domačini so edini gol na tekmi dosegli v drugem polčasu. Burja 119 0 Iskra 11 7 1 Drava 10 5 3 Izola 1153 Polana 11 6 1 Fužinar 115 1 Peko 11 3 2 Šmartno Ii40 Radgona 1130 Duplje 10 2 1 Eta 1110 2 294:206 18 2 277:200 18 3 251:213 15 2 208:162 13 3 200:185 13 4 173:172 13 5 217:199 H 6 189:221 8 7 218:249 8 8 182:265 6 7 169:216 5 10 162:249 2 NAMIZNI TENIS V kvalifikacijah najboljša Cankova Na strelišču v Murski Soboti je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za prvo občinsko strelsko ligo v streljanju z zračno puško, ki ga je pripravila Občinska strelska zveza Murska Sobota. Sodelovalo je 27 ekip ali 108 strelcev in strelk iz 23 strelskih družin. V prvo občinsko strelsko ligo Murska Sobota so se uvrstile naslednje strelske družine: 1. Cankova I. 1396 krogov, 2. SD Tišina I. 1395, 3. SD Noršinci L 1386, 4. SD Mura I. 1363, 5. SD Panonija 1358. 6. SD Boris Kidrič M. Sobota 1336, 7. SD Graničar Hodoš 1335, 8. SD Brezovci 1327, 9. SD Skakovci 1321, 10. SD Križevci 1308, 11. SD Pomurka 1290 in 12' SD Kovinar 1281 krogov. V drugi občinski strelski ligi Murska Sobota Pa bodo-tekmovali: 1. SD Tišina II. 1316, 2. SD Cankova II. 1280, 3. SD Noršinci II. 1279, 4. SD šalovci 1249, 5. SD Beltinci 1234, 6. SD Ganila® 1227, 7. SD Gederovci 1218, 8. SD Goričko Kančevci 1122, 9. SD 25. n®J M. Sobota 1118, 10. SD Andrejci 1084, 11. SD Ali Kardoš 1033 in 12-SDTromejnik 1011 krogov. NAMIZNI TENIS Dve pričakovani zmagi Nadaljevanje tekmovanja v MRLZ je Sobočanom prineslo dve prepričljivi zmagi ha gostovanju v Doboju in Sarajevu. V srečanju s Slogo iz Doboja je bilo že vse rešeno po prvih petih partijah, ko so Sobočani povedli s 5:0. Vsi trije Sobočani so zaigrali zelo dobro in borbeno, najboljši v ekipi je bil Zalaznik, zelo dobro je tokrat zaigral najmlajši član ekipe Kovač, pa tudi Rak je z rutinirano in borbeno igro prispeval po dve zmagi. V drugem srečanju v Sarajevu so zmagali brez posebnega napora, ker so domačini nastopili s povprečno pionirsko ekipo. Sobočani so z 12 točkami še vedno na 2. mestu za Mariborom in pred Bagatom iz Zadra. V naslednjem kolu igrajo v Zadru. Rezultati: SLOBA—SOBOTA 2:7 (Mujakič— Kak 21:16, 23:25, 14:21; Pašič-—Kovač 9:21, 14:21; Arsenovič—Zalaznik 16:21, 19:21; Hadžič—Rak 15:21,17:21; Mujakič—Zalaznik 19:21,10:21; Arsenovič—Kovač21:13, 21:12; Hadžič—Zalaznik 19:21, 21:23; Arsenovič—Rak 13:21, 21:13, 26:24; Mujakič—Kovač 11:21, 19:21); SARAJEVO—SOBOTA 0:9 (Džono—Rak 9:21, 10:21; Garič—Kovač 15:21, 13:21; Ferhatovič-—Zalaznik 10:21, 11:21; Garič-Rak 11:21, 13:21; Džono-Zalaznik 8:21, 10:21; Ferhatovič—Kovač 17:21, 14:21; Garič—Zalaznik 16:21, 10:2i; Ferhatovič—Rak'8:21, 9:21; Mulalič—Kovač 10:21, 15:21). Ojstrica 11 Kladivar 11 Aluminij 11 Dravinja 11 Brežice 11 Elkroj 11 Steklar 11 Drava' 11 Proletarec 11 Fužinar 11 Boč 11 Ljutomer 11 9 1 1 25:12 19 8 2 1 35:10 18 6 3 2 24:14 15 4 4 3 24:22 12 5 2 4 21:21 12 4 2 5 28:25 10 4 1 6 19:23 9 4 1 6 17:25 9 326 14:16 8 3 2 6 9:16 8 2 3 6 14:33 7 1 3 7 11:24 5 —SKL — ženske--------- Libela-Pomurje 71:79 V tretjem kolu tekmovanja slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje iz Murske Sobote v Celju premagalo Libelo. Koše za Pomurje so dosegle: Šiško 24, Žitek 21, Skraban 17, Kardoš 13 in Merklin 4. Zmaga Šobočankje toliko pomembnejša, ker so nastopile brez Korenove in Benko-ve. V naslednjem kolu igra Pomurje doma s Senožečami. SOBOČANI TRETJI Prvi turnir republiške A lige za moške in ženske, ki je bil v Kranju, je prinesel Sobočanom dobre rezultate, saj si je moška ekipa s 3. mestom priborila uvrstitev med najboljše štiri ekipe. Igra na naslednjih treh turnirjih bo odločala o novem republiškem prvaku. Z osvojenim 6. mestom so zadovoljile tudi ženske, saj imajo tako realne možnosti, da se v nadaljevanju obdržijo v ligi, kar je tudi njihov edini cilj. V moški ekipi so nastopili Šercer s scorom 14:4, Fridrih z 9:6, Horvat s 5:13 in Vlado Veren s scorom 0:3. Vsi igralci zaslužijo pohvalo za borbenost, pri tem pa ne gre prezreti odlične in borbene igre veterana Janeza Fridriha, ki je s svojo igro in rezultati pravo presenečenje in je največ prispeval k uspehu ekipe. Tudi ženska ekipa, ki po nekaj letih spet igra v A republiški ligi, je bila uspešna, saj ob Novakovi in Gregorjevi igrata za ekipo še pionirki Tanja Sinic in Nataša Vogrinc. Igralke so imele naslednji score: Novak 7:8, Gregor 4:8, Sinic 3:11, Vogrinc 0:4, Rezultati — moški SOBOTA—Ilirija 1:5, Olimpija 5:4, Kočevje 3:5, Petovia 5:0, Fužinar 4:5, Kemičar 5:4, Triglav 5:3. Vrstni red: 1. Ilirija 14 točk, 2. Fužinar 12, 3. SOBOTA 8, 4. Kemičar 8, 5. Olimpija 6, 6. Kočevje 6, 7. Triglav 2, 8. Petovia 0. Rezultati — ženske: SOBOTA—Olimpija 5:3, Vrtojba 1:5, Triglav 5:3, Fužinar 0:5, Ilirija 2:5, Petovia 1:5, Jesenice 0:5, Vrstni red: 1. Fužinar 14 točk, 2. Vrtojba 12, 3. Jesenice 10, 4. Petovia 8, 5. Ilirija 6, 6. Sobota 4, 7. Triglav 2, 8. Olimpija 0. M. U. KOMENTIRAMO ODLIČNI SOBOČANI Tradicionalno že 14. odprto pionirsko prvenstvo Varaždina je zbralo nad 100 igralcev iz Slovenije in. Hrvatske. Sobočani so tudi letos zaigrali odlično ter tako kot že v prejšnjih letih pobrali skoraj vsa najboljša mesta, kar opozarja na prihodnost te mlade soboške generacije. V ekipni konkurenci je prva ekipa Sobote v postavi Benko in Benkovič v polfinalu premagala Fužinar s 3:2 ter v finalu deklasirala ekipo Bagata iz Zadra s 3:0 in presenetljivo osvojila 1. mesto. Druga ekipa v postavi Kuzma in Mirko Unger je v polfinalu izgubila s prvo ekipo Bagata z 1:3 in v borbi za 3. mesto izgubila s prvo ekipo Fužinarja s 2:3 ter osvojila4. mesto. Nastopilo je 48 ekip. V pionirski konkurenci posameznikov je nastopilo nad 100 igralcev in je prvo mesto prav tako osvojil Sobočan Borut Benko, ki je v finalu premagal Sirovino (Fužinar) z 2:0. Tretje in četrto mesto sta osvojila prav tako Sobočana Robi Benkovič in Ivan Kuzma, med najboljšo osmerico se je uvrstil Mekicar, med najboljših 16 pa še Lazar. V konkurenci mlajših pionirjev je 2. mesto osvojil Mirko Unger, ki je v finalu izgubil s Karkovičem iz Zagreba z 0:2. Lep uspeh predstavlja tudi 4. mesto Žitka, med najboljših 16 pa sta se še uvrstila Fridrih in Gerendaj. M. U. Končana je bila letošnja nogometna sezona. Pomurskim ekipam, ki sodelujejo v višjih tekmovanjih je prinesla različne uspehe. V slovenski nogometni ligi je soboška Mura s 14 točkami zasedla peto, lendavska Nafta pa z 8 točkami predzadnje mesto. Sobočani, ki so v novi sezoni startali brez Ferenceka, Fridraj-ha, Baranje in Kosija I, so se podali v tekmovanje dobro pripravljeni, saj so po štirih kolih celo vodili. Žal pa so v nadaljevanju zelo popustili doma doživeli dva poraza s Slovanom in Kovinarjem ter dosegli kar tri neodločene rezultate. Zlasti je bil hud poraz z novincem-maribor-skim Kovinarjem. Srečevali so se tudi z nekaterimi težavami, saj zaradi rumenih kartonov več igralcev ni moglo nastopati, nekateri pa so bili poškodovani. 'Na obisk treningov pa je vplivalo tudi slabo vreme. Poleg tega pa so odpovedali tudi nekateri ključni igralci, na primer Slavic in, Šavel, na katerih je tehnično vodstvo Mure veliko gradilo. Ljubitelje nogometa v Lendavi pa je razočarala Nafta, ki bi si po svoji kvaliteti vsekakor zaslužila boljšo uvrstitev. Tudi sa- ---NK BAKOVCI TURNIR V MALEM NOGMETU V počastite* 29. nmembra — dneva republike organizira NK Bakovci dvodnevni turnir v malem nogometu, ki bo 28. in 29. novembra 1982 z začetkom ob 8.00 uri v telovadnici tovarne Mura v Murski Soboti. Žrebanje parov ho v petek, 19. novembra 1982, ob 17.00 uri v domu Partizana v Murski Soboti. Ob priliki žrebanja je potrebno za vsako sodelujočo ekipo plačali 600,00 dinarjev. Prvih osem ekip bo nagrajenih. Radgona zmagovalec V Gornji Radgoni je bil prvi turnir v I. B slovenski namiznoteniški ligi — vzhod za člane, kjer je sodelovalo osem ekip. Lep uspeh je dosegla ekipa Radgone, ki je brez poraza osvojila prvo mesto. Za Radgono so igrali: Šmid, Cajnkar, Drozdek, Veren in Varga. Lendava, kije nastopila brez Golenka, pa je zasedla šesto mesto. Za Lendavo so nastopili: Varga, Perša in Tivadar. Rezultati: Radgona—Maribor 5:4, Radgona—Tempo 5:3, Radgona—Ingrad 5:2, Radgona—Lendava 5:2, Radgona^— Sevnica 5:0, Radgona—Radlje 5:2, Radgona—Žalec 5:2, Lendava—Sevnica 5:0, Lendava—Radlje 4:5, Lendava—Žalec 2:5, Lendava—Tempo 5:3, Lenda- va—Ingrad Maribor 2:5. Radgona Maribor Žalec Ingrad (Ce) Radlje Lendava Tempo Sevnica H. SRL ---JUDO POZIVNI TURNIR V MURSKI SOBOTI V nedeljo, 21. novembra 1982, ob 10,00 uri bo v Murski Soboti prv' pozivni turnir v judu II. jakostne skupine Slovenije vzhod za čl®®: Nastopilo bo okrog 80 judoistov iz severovzhodne Slovenije. Med nJ«® bodo nastopili tudi pomurski tekmovalci, med katerimi velja omenit Vargo in Firmana iz Lendave, Kranjda in Magdiča iz Ljutomera te Mihaliča, Semena, Kupljena, Slaka in Podlipnika iz Murske Sobote. Vstop je prost. V soboto, 20. novembra 1982, pa bb v Ljubljani prvi pozivni tuj® prve jakostne skupine Slovenije za čl^ie. Od pomurskih tekmovalcev bosta sodelovala Silvo Kavčič in Geza Krančič. V soboto, 20. novembra 1982, pa se bodo udeležili tradicionalni tekmovanja v judu za ,,Pokal Zagreba” sDušan Varga iz Lendave, R°bet Darij Šemen, Tomi Mihalič in drugi iz Murs* Kranjc iz Ljutomera ter Sobote. 3:5 in Lendava— 7 7 0 35:15 14 7 6 1 34:14 12 7 5 2 29:19 10 7 4 3 24:20 8 7 3 4 23:27 6 7 2 5 23:28 4 7 1 6 20:31 2 7 0 7 1:35 0 Dr. Sobočanke prve Na kegljišču v Radencih je bilo kegljaško tekmovanje invalidov severovzhodne Slovenije, ki ga je pripravilo DRŠI Murska Sobota. Nastopilo je šest moških in štiri ženske ekipe. V moški konkurenci je zmagala ekipa ŠD Invalid Maribor s 504 podrtimi keglji pred DRŠI M. Sobota I. 399 in Dl Ljutomer 389, podrtih kegljev. V ženski konkurenci pa je zmagala ekipa DRŠI Murska Sobota z 227 podrtimi keglji pred ŠD Invalid Maribor 214, Dl Ljutomer 191 podrtih kegljev. MALI NOGOMET TEHNOSTROJ PRVI Odigrano je bilo zadnje kolo občinski ligi Ljutomer (P” skupina) v malem nogom® Rezultati — Križevci menščak 2:2, Stročja vas—K • ževci I. 1:8, Grlava-TehnostroJ 4:7, Bunčani—Presika 6:3, 15 čkovci—Železne dveri 6:3- Lestvica jesenskega dela 1 38:1» 44:39 ZMAGI POLETA IN KROGA V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja druge slovenske moške rokometne lige — vzhod je Polet v Murski Soboti vderbi tekmi premagal Bakovce z rezultatom 25:21, čeprav so Bakovci bili večji del tekme v vodstvu. Največ golov pri Poletu sta dosegla Titan in Katona po 5, pri Bakovcih pa Koželj 9 in Smodiš 6. Krog pa je premagal Dobovo z visokim rezultatom 17:9. Največ golov za Krog je dosegel Svetec 9. Tehnostroj Stročja vas Križevci I. Bunčani Križevci II. Žel. dveri Kamenščak Presika Bunčani Grlava NOGOMET RAZVESELJUJE IN RAZBURJA mi so načrtovali uvrstitev na sredino lestvice, vendar pa so izredno slabo igrali na gostovanjih, od koder so prinesli eno samo točko. Poleg tega pa so doma dvakrat izgubili z Muro in Šmartnim ter pustili točko Primorju. Težave pa so imeli zaradi obiska treningov, saj igralci delajo v izmenah in tako nikoli ni bilo na treningu vseh igralcev. V Lendavi pa se srečujejo s težavami zaradi nedelavnosti izvršnega odbora, saj je celotno breme slonelo le na treh ali štirih ljudeh, zlasti na trenerju in tehničnem vodju. Svoje pristaše so razočarali tudi nogometaši Ljutomera, ki so v drugi slovenski nogometni ligi po jesenskem delu tekmovanja pristali s 5 točkami na zadnjem mestu. Zmagali so namreč enkrat samkrat, in to v Ravnah na Koroškem. Z uvrstitvijo pomurskih nogometnih ligašev v republiških ligah torej ne moremo biti zadovoljni. Zato bi se odgovorni morali čimprej sestati in analizirati dejansko stanje’ ter poiskati najboljše možne rešitve za bodoče delo. To terjajo tudi številni pristaši nogometa v Pomurju. Letos je bila ’ ponovno ustanovljena enotna pomurska nogometna liga, za katero je vladal velik interes. Jesenski del tekmovanja je pokazal, da je bila ustanovitev upravičena, saj tekmovanje ni bistveno zvišalo stroškov, kvaliteta pa je prav gotovo boljša, saj je razen nekaterih izjem dokajšnja izenačenost moštev. Naslov jesenskega prvaka je zasluženo osvojilo moštvo Beltinke iz Beltinec, ki pa je imelo hudo konkurenco v moštvih Turnišča, Tešanovec in Dobrovnika. Beltinčarji so doživeli edini poraz v Veržeju. Zanimiv razplet pa lahko pričakujemo tudi v nadaljevanju spomladanskega dela tekmovanja. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je naslov jesenskega dela pripadel moštvu Čarde iz Martjanec, ki je edino ostalo brez poraza in ima tako lepe možnosti za dokončno, zmago. Rakičan in Šalovci, ki sta precej časa kandidirala za najvišje mesto, sta v finišu popustila. V drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je jesenski prvak Pušča prav tako brez izgubljene tekme. Kaže, da ima moštvo največ možnosti za uvrstitev v višje tekmovanje, saj ima prednos štirih točk. V tretji medobčinsK nogometni ligi Murska pa je presenetljivo, venda zasluženo, jesenski prvak mostv „11. plavih” iz Sela, kar je d^ slej največji uspeh. V nadalje* nju tekmovanja pa bou nogometaši Sela imeli nevarn tekmeca v Cankovi in Procenj kovcih. V prvi oWinsa nogometni ligi Lendava je jese-0 ski prvak presenetljivo Postaiz moštvo Mostja pred Olimpijo Dolge vasi zaradi boljše razJy golih. Ti dve moštvi pa se bo verjetno v nadaljevanju boru' naslov dokončnega zmagovaI > ki si bo pridobil pravico sodei . vanja v pomurski ligi. V občinski nogometni ligi Lend® sta bili velijc bolj za prvo mes moštvi Odranec in Renkov^ Ker se je njun medsebojni dv^ boj končal brez odločitve, J6^ naslovu jesenskega 4^5^ odločila razlika v-golih. P® so bili boljši Odranci. Kdo prvak, pa bo vsekakor °“vlb0. od tega, katero moštvo se bo Ije pripravilo na drugi del t movanja. FeriMaU^ STRAN 16 kronika z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Prispevki z a kirurgijo RAZVPITO MARTINOVANJE Od četrtka do nedelje je bilo v Pomurju veselo kot že dolgo ne. Nič čudnega, ko pa so ljudje na veliko proslavljali bogato vinsko letino. Marsikomu je mlado vino pognalo kn in ni bilo slišati le pesmi, ampak so ponekod preizkusili tudi pesti. K sreči ni bilo kaj Posebno hudega; Martin ni nikogar napotil v bolnico, pač Pa le nekaj razvpitih občanov na Postaje milice, kjer so jih Pndržali do iztreznitve. Enemu od občanov se bo martinovanje še posebno vtisnilo v ^neprijeten) spomin: medtem ko je proslavljal in se /e?6 P*l), mu je nekdo iz uknjica sunil 30 tisočakov. V preteklem tednu sicer ni ilo toliko nesreč, kot smo jih m vajeni prej, vendar so te onko bolj zaskrbljujoče. Spet Je cesta terjala življenje! 10. ovembra se je Franjo Pal-Rarl Grabrovnika peljal z azkrižja proti Ljutomeru. V ročjo vas je pripeljal z nezmerno hitrostjo in trčil v oJ^Protni vozečega 10-letne-j kolesarja Daniela Mavriča, v . are Nove vasi, ki je med j ^nJ° zavijal na levo k svo-mu domu. Voznik je sicer J&dno Pred irč™J em ikJi vondar nesreče ni pe' preprečiti. Otroka so prepeljali v bolnico, kje rje čez poldrugo uro umrl. 70-letna Ivanka Smej iz Odranec se je 11. novembra ob 11.10 uri peljala s kolesom iz Crenšovec proti domu. Za njo je pripeljala z osebnim avtomobilom Bernarda Tibaut iz Žižkov in jo začela prehitevati. Ko je bil osebni avto vzporedno s kolesarko, je le-ta, ne da bi se prepričala ali lahko varno zavije na levo, zapeljala prav v to smer, zato je prišla do trčenja in hude telesne poškodbe. V četrtek, 11. novembra, je avtobus, ki ga je vozil Jože Bukovec iz Zitkovec, peljal skozi Trimline. V blagem ovinku mu je nasproti pripeljal drug avtobus, za krmilom katerega je sedel Geza Kiraly izČrenšovec. Bukovec je začel zavirati. Zaradi neprimerne hitrosti in spolzke ceste je vozilo začelo zanašati in je naposled zadel ob železnobe-tonsko vrtno ograjo. Na avtobusu in ograji je skupno škode za 60 tisočakov. IL novembra ob 14.30 seje zgodila v Stari Novi vasi prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti voznika osebnega avtomobila Stanka Kolbla iz Vučje vasi. Peljal seje iz Kri- ževec proti Radencem. V Stari Novi vasi muje z njegove leve strani nepričakovano pritekla na cesto in pred avto 7-letna V. M. iz Stare Nove vasi. Kljub zaviranju je avto dekletce Zadel. Zaradi zelo hudih telesnih poškodb so poškodo-vanko napotili na zdravljenje v bolnico v Ljubljano. Franc Magdič iz Bučkovec seje 12. novembra zjutraj peljal z osebnim avtom po regionalni cesti Noršinci—Ljutomer. V hipu, ko je prehiteval neki avto, mu je nasproti pripeljal prav tako z osebnim avtom Alojz Karba iz Ljutomera. Prišlo je do trčenja, v katerem se je hudo poškodovala sopotnica Anica Karba. Nastala pa je tudi gmotna škoda za'60 tisoč dinarjev. Z Goričkega pa poročajo o nesreči, ki se je pripetila 13. novembra ob 19.20 uri v Gornjih Slavečih. Emil Horvat s Kuzme seje peljal skozi Slaveče. Pri mostu zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti ni uspe! izpeljati ovinka. Avto je zapeljal na bankino, nato gaje odbilo v zrak, nakar seje zaletel v nabrežje potoka. Voznik se je lažje poškodoval. Materialna škoda znaša 50 tisoč dinarjev. S. S. ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: Društvo invalidov Murska Sobota (namesto vencapok. Lešnjek Štefana, Ižakovci 89) — 200,00 din; ABC Pomurka MI Delovna skupnost Murska Sobota (namesto venca na grob očeta Kerčmar Sidonije) — din 500,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota, (namesto venca na grob pok. Žban Štefana, Tešanovci) — din 400,00; OOS ABC Pomurka zunanja trgovina Murska Sobota (namesto venca za pok. Smodiš Veroniko) — 1.000,00; OOS ABC Pomurka Zunanja trgovina Murska Sobota (namesto venca za pok. Kolarič Jakoba) — din 1,000,00; ABC. Pomurka MI OO sindikata Delovne skupnosti Murska Sobota (namesto venca na grobočeta naše sodelavke Kerčmar Sidonije) — din 500,00; Srednješolski center tehniško pedagoške usmeritve — učenci 4 Pd razreda (namesto venca očetu Suzane Grahovac) — din 1.600,00; OOS pri SDK Murska Sobota (namesto venca na grob pok. sodelavke Samec Marije) — din 1.000,00; Sindik.org. Potrošnik Murska Sobota TO VP (namesto venca na grob pok. očetu od Šoštarec Ernesta) — din 1.000.00; Družina Keuschler Maksa Murska Sobota, Cankarjevo naselje 35 (namesto venca na grob pok. Petrovič Stanka, Nemčavci) — din 500,00; OOZS Avtoradgona Gornja Radgona (namesto venca ob smrti oče (a sodelavcev Brus Jožeta, Vojka in Toneta, Žepovci) — din 1.000,00; sodelavke iz 313 brig. Mura TOZD Ženska oblačila (namesto venca pok. mame sodelavke Baranja Vide iz 313 brig.) — din 1.650,00; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca pok. Nemec Janeza. Kupšinci) — din 200,00; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca pok. Jankovič Aleksandra, Dolenci 17 in Šrimf Franca, Murska Sobota, Razlagova 10) — din 400,00; Sind. org. Potrošnik TO IZBIRA (namesto venca na grob pok. očetu od Benkič Danice) — din 1.000,00; Šind. org. Potrošnik TO Izbira (namesto venca na grob pok. očetu od Lacko Darinke) — din 1.000,00. ISO-SPAN Turnišče: cene pujskov ure’ ko 80 odprli sejmišče, so rejci pripeljali tja samo 52 JSkov. Vendar to je bilo dovolj, kajti kupcev je bilo tokrat bolj 10> tako da rejci niti niso prodali vseh pujskov. Prodajne cene 80 se gibale od 3.800,00 do 4300,00 dinarjev za par. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o. Rakičan TOZD PRAŠIČEREJA BELTINCI sklepa DS ABC Pomurka - KG Rakičan, TOZD S'cereja, Beltinci, °Mavlja ^a za delovna razmerja za nedoločen čas naslednja ^r°sta de|a in naloge: dipl. kmet. inž. — smer živinoreja — veterinarska tehnika va delavca za vodjo čistilne naprave (lahko vodovo- - 6,ekWkar ali strojnik) en«fla elektrikarja Čarir? spl°^n'h pogojev objave morajo kandidati imeti kon-NastoUsyezno šolo. Odslužen vojaški rok. Stanovanja ni. , kazili P . *n nal°8 je možen takoj. Prijave z ustreznimi do-ska kadrovska služba, DES KG Rakičan, p. Mur- °Dota v roku 8 dni po objavi. Gradbeni material ISO—SPAN zidaki, ki prihajajo, ki jih izdeluje LIP BLED, niso novost. Nasprotno: vse večja poraba teh zidakov potrjuje njihovo uporabnost, saj so gradbeni material z večstranskimi učinki. Prva prednost je gotovo način zidanja, ki je preprosto in hitro (prihranek delovnega časa, ki je pri nas drag). ISO—SPAN »PLUS« zidaki imajo med drugim ugodne toplotne izolacijske sposobnosti. Konkretno: najmanjšo toplotno izgubo (W/mzK 0,54). Osnovno gradivo teh zidakov je lesno iverje ustrezne oblike in vlažnosti, kar zagotavlja dobro vezavo s cementom. Minalizator v zidaku deluje kot impregnacijsko sred- S a is I stvo, ki ščiti pred gnilobo in pospešuje vezilni proces. V zidake ISO—SPAN »PLUS« je vgrajen ekspandiran polistiren — styro-por, trdna masa s celično strukturo, ki je odličen toplotni izolator, zidaku dodano hidroforno (vodo-od bojno) sredstvo pa zavira gorenje lesa. Pri gradnjah vse bolj uporabljamo ISO—SPAN »PLUS« zidake. Tovarna LIP BLED pa je dosegla pri izdelavi tega preizkušenega gradbenega materiala nov uspeh: ceno izdelka so zni- žali kar za 11 odstotkov. Kaj to pomeni pri načrtovanju stroškov gradnje stavbe, tudi zasebne, ni treba posebej razlagati. Pri LIP BLED zahtevajte prospekt, ki z besedo in sliko (in seveda z vsemi tehničnimi podatki) nudi graditelju vse potrebne informacije od sestave zidakov ISO—SPAN »PLUS« do praktične uporabe, gradnje (upoštevaje dimnike, instalacije in vse drugo) ter ometov (obrizg, notranji omet, zunanji omet). bled $ lesna industrija 64260 bled ljubljana 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex isu-s/ian plus STRAN 17 18- NOVEMBRA 1982 dolga je pot DO KVALITETE JEKLO TEHNA kandidate za AMD gorenjewwog lendava vabi k sodelovanja VOZNIKE SPEEDWAVA Kandidati, ki ne smejo biti starejši od 18 let, naj se v torek, 23. novembra 1982 ob 15. uri, oglasijo na stadionu AMD Gorenje Varstroj v Petišovcih pri Lendavi. BSffl Industrijski kombinat Planika Kranj TOZD Tovarna obutve Turnišče Po sklepu DS objavljamo licitacijo za prodajo osebnega avtomobila — kombija, zastava 1300 TK, leto izdelave 1974 v voznem stanju. Izklicna cena je 45.000 din. Javna licitacija bo v sredo, dne 24. 11. 1982, ob 11. uri v Planiki, TOZD Tovarna obutve Turnišče, Prešernova ulica št. 4. Avto si lahko ogledate uro pred začetkom licitacije. Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene vozila. Davek plača kupec. GRADIŠČE V SLOV. GO-RICAH Uspešna dejavnost kino sekcije Pri kulturnoumetniškem društvu »Ernestek Golob-Peter« v Gradišču v Slovenskih goricah že 27 let uspešno deluje kino sekcija, ki je tudi med najstarejšimi in najaktivnejšimi v lenarški občini. Predsednik KUD Drago Lipič je povedal, da predvajajo filme dvakrat tedensko, to so redne kinopredstave, večkrat pa naročijo filme za dodatne kinopredstave. Predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu redne kinopredstave trikrat tedensko, med njimi bodo tudi takšne, ki bodo bolj privlačne za starejše obiskovalce. Ob koncu velja omeniti, da je kinodvorana ob zamenjavi sedežev in preureditvi stopničastih tal še privlačnejša. V prihodnjem letu bodo skušali zbrati toliko sredstev, da bodo lahko kupili vse potrebno za centralno ogrevanje nekaterih večjih prostorov. Janez Lorber MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota 1 . Na osnovi 77. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ABC POMURKA — Mesna industrija Murska Sobota in na osnovi 19. člena Statuta delovne organizacije ABC POMURKA — Mesna industrija Murska Sobota razpisna komisija razpisuje dela in naloge direktorja delovne organizacije Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo ekonomske, živilskotehnološke, veterinarske ali pravne smeri, — da imajo 5 let delovnih izkušenj, — da so moralno-politično neoporečni. 2. Na osnovi 68. člena Statuta ABC POMURKA — Mesna industrija TOZD Predelava mesa Lendava zbor delavcev razpisuje dela in naloge vodje TOZD Predelava mesa Lendava Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo biotehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — da imajo 4 leta delovnih izkušenj, — da so moralno-politično neoporečni. Dela in naloge pod 1. in 2. se razpisujejo za dobo 4 let. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA — Mesna industrija Murska Sobota Bjedičeva 11, 69000 MURSKA SOBOTA — kadrovska služba Nove obrestne »AGROMERKUR« perutninarstvo in transport n. o. sol. o. Murska Sobota / Transport mere Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. ljubljanska 'banka ABC POMURKA ,,AGROMERKUR” TOZD Transport Murska Sobota razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. hladilnik FAP 1516, letnik 1973, neregistriran, vozen, izklicna cena 1500.000 din 2. tovorni avtomobil TAM 4500, neregistriran, nevozen, izklicna cena 20.000 din 3. kombi ZASTAVA 435 F (ponovno na dražbi), letnik 1978, karamboliran, izklicna cena 28.000 din 4. osebni avtomobil CITROEN CX 2200, letnik »1976, registriran do septembra 1983, izklicna cena 115.000 din 5. 1 kompresor in elektromotor, izklicna cena 3.000 din 6. 1 motor za TAM 5500 (nepopoln), izklicna cena 10.000 din Javna dražba bo v petek, 26. 11. 1982, ob 9. uri na dvorišču Agromerkurja. Fizične osebe so pred dra' žbo dolžne položiti varščino v znesku 10 odstotke od izklicne cene. Ogled je možen 1 dan pred javno / dražbo na sedežu TOZD. / CENTER ZA SOCIALNO DELO LJUTOMER V USTANA- NAVLJANJU Cpnt^ Razpisna komisija na podlagi 73. člena statuta » razpisuje dela in naloge individualnega poslovodne^ organa — vodja centra Razpisni pogoji: le^ — da ima visoko izobrazbo ustrezne stroke in najmanj / delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah ali |gt — da ima višjo izobrazbo ustrezne stroke in najmanj » . delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah Is alni delavec, pedagog, psiholog, sociolog, pravnik) — da ima družbenopolitične in mdralnoetične vrline — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Prijave z dokazili in kratek življenjepis z navedbami 0. sedanjem delu naj kandidati pošljejo v 8 dneh po °WpVl -U( naslov: Center za socialno delo Ljutomer v ustanavlja™ Slavka Osterca 14, Ljutomer z oznako ,,razpisni komisij1 STRAW 18 VESTNIK, 18. NOVEMJ^-^ URADNE OBJAVE Leto XVI Murska Sogota, dne 13. novembra 1982 Št.: 29 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 254. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa in radnih ur upravnih organov in služb občine Lendava. 255. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Beltinci. 256. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za del območja krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci. 257. Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka za naselje Gančani. 258. Pravilnik o pogojih in merilih za podeljevanje plaket in priznanj Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. 259. Sklep skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota. 254 Na podlagi 94. in 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 38/82) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na svoji 21. seji, dne 3. novembra 1982, sprejel 4 ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in služb občine Lendava 1. člen V Odredbi o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in služb občine Lendava (Ur. objave, št. 30/81) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: a) — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure — v sredo od 8. do 18. ure. b) za snažilke, zaposlene v upravnih organih: ponedeljek od 16 — 23 torek od 16 — 23 sreda od 18 — 24 četrtek od 16 — 23 petek od 16 — 23 sobota od 7 —15 2. člen Referendum bo 12. 12. 1982 od 7.00. ure do 19.00. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Beltinci. Za izvedbo referenduma je odgovorna volilna komisija v krajevni skupnosti Beltinci, ki pri svojem delu uporablja določbe Zakona o referendumu in Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 3. člen Krajevni samoprispevek za dobo petih let, od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1987 bi znašal: — 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja — 4 % od katasterskega dohodka — 2 % od čistega dohodka obrtnikov — 1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in od pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka) — 2 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini Samoprispevka so oproščeni občani krajevne skupnosti od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom in nižjih pokojnin kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 4. člen S krajevnim samoprispevkom bomo predvideno zbrali sredstva v višini 16.500.000.— din. Skupščina krajevne skupnosti Beltinci bo zbrana sredstva samoprispevka z letnim planom uporabila za namene iz petega člena tega sklepa. 5. člen Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Beltinci sofinansirala: — poravnava obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa — otroški vrtec — kulturna dvorana — požarna varnost — športno rekreacijski center — telefonija — ulična razsvetljava — kanalizacija — urejanje naselja 2.200.000.— 4.000.000,— 2.000.000,— 500.000,— 1.000.000,— 1.000.000,— 1.000.000,— 2.800.000,— 2.000.000,— 6. člen Svet krajevne skupnosti Beltinci je dolžan spremljati zbiranje sredstev in izvajanje referendumskega programa ter o uporabi zbranih sredstev sproti, vendar najmanj enkrat letno seznaniti skupščino krajevne skupnosti. 7. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti, številka: 51900—842—035—8308. 8. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi volilni upravičenci, ki bivajo na območju krajevne skupnosti. Volilni upravičenci glasujejo neposredno na tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: Krajevna skupnost Beltinci Datum: 12. 12. 1982 GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 12. 12.1982 o uvedbi samoprispevka v denarju za odplačilo obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, izgradnjo vrtca, kulturne dvorane, objektov požarne varnosti, športnorekreacijskega centra, telefonije, ulične razsvetljave, kanalizacije in urejanje naselja za obdobje od L 1. 1983 do 31. 12. 1987. Višina samoprispevka znaša: — 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja — 4 % od katasterskega dohodka — 2 % od čistega dohodka obrtnikov — 1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in od pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka. — 2 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini. GLASUJEM ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo ,,PROTI” obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 9. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka bo sprejela skupščina krajevne skupnosti na osnovi izida referenduma. 10. člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost. 11. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Beltinci, dne 5. 11. 1982 Podpredsednik skupščine KS: Cinč Stefan, 1. r. 265 Na podlagi 2. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in 42. člena statuta krajevne skupnosti Tišina je svet krajevne skupnosti Tišina na svoji seji dne 9. 11. 1981 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi naselja Petanjci sprejel * SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za del območja krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci. 1. člen Samoprispevek se razpisuje za obdobje petih let, od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1987. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 5. 12. 1982 na običajnem glasovalnem mestu v naselju Petanjci od 7.00 do 19.00 ure. 3. člen Pravico glasovanja na referndumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti Tišina in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu. 4. člen • Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST TIŠINA GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 5. 12. 1982 o uvedbi samoprispevka v denarju in delu v naselju Petanjci. Po predlogu zbora občanov in dejovnih ljudi se bo samoprispevek uporabljal za naslednje namene: a) za ureditev vodovodnega zajetja z dograditvijo črpališča b) za ureditev avtobusnih postajališč c) za dozidavo prizidka k vaško-gasilskemu domu d) za ostalo komunalno dejavnost S samoprispevkom, ki bo predpisan za obdobje od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1987 se bo predvidoma zbralo 3.864.000 dinarjev in bo znašal: — 2 % od neto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov — 2 % od čistega dohodka občani, ki samostojno opravljajo obrtne ali druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, ter intelektualne storitve — 300,00 din letno od vsakega hektarja obdelovalne površine občani — zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti — 2 % od povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji mesečno občani zaposleni v tujim ' . V delovni obveznosti: r zavezanci samoprispevka v delu so občani — nosilci gospodinjstva, ki opravijo letno po tri delovne dni. Nadomestilo za delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 200,00 dinarjev. Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona O samoprispevku. GLASVSJ1EM „ZA” „PROTI” Glasovalec izpolni glasovalnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če se strinja, oziroma ,,PROTI”, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 5. člen Glasovalnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti. 6. člen Samoprispevek od osebnega dohodka se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski upravni organ, samoprispevek od zaposlenih v tujini in v delu po obračunavi krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti. 7. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti in razporejala po namenu, kqt jih bo določil referendumski program. 8. člen Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča zboru občanov. 9. člen Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo v proračunu krajevne skupnosti. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Tišina, dne 11. 11. 1982 Predsednik sveta KS: FLE GAR Alojz 1. r. 257 Na podlagi 2. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št 3/73) in Statuta Krajevne skupnosti Gančani je Skupščina KS Gančani na svoji seji dne 7. 11. 1982. sprejela naslednji SKLEP o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka za naselje Gančani. 1. člen Razpiše se referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka v denarju za naselje Gančani za dobo enega leta od 1. 1. 1983. do 31. 12. 1983. 2. člen Referendum bo 5. 12. 1982. od 7. ure do 19. ure v Osnovni šoli v Gančanih. Za izvedbo referenduma je odgovorna volilna komisija v Krajevni skupnosti Gančani, ki pri svojem delu uporablja določbe Zakona o referendumu in Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 3. člen Krajevni samoprispevek se bo uporabil za: — postavitev avtobusnih čakalnic — gradnjo ulične razsvetljave / — druge neizvršene obveze sprejete na referendumih dne 18. 12. 1977. in 12. 11. 1978. 4. člen Krajevni samoprispevek znaša v denarju: — za občane, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti 5 % od katasterskega dohodka — za občane, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja 2 % od netto osebnih dohodkov — za občane na delu v tujini eno koledarsko leto 2500.— dinarjev v pavšalnem znesku — za občane na delu v tujini manj kot eno koledarsko leto 1250.— dinarjev v pavšalnem znesku — za lastnike traktorjev 10 ur v prevozih. Nadomestilo v denarju za uro prevoza znaša 300.— dinarjev. Zavezanci krajevnega samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v Gančani. Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani po veljavnih predpisih. 5. člen Krajevni samoprispevek od katasterskega dohodka odmeri davčna uprava skupščine občine Murska Sobota, od osebnih dohodkov se obračunava ob vsakem izplačilu, krajevni samoprispevek za občane zaposlene v tujini in v delu pa odmeri svet krajevne skupnosti Gančani in o višini pismeno obvesti vsakega zavezanca. . 6. člen " O zbranih in porabljenih sredstvih se vsako leto sestavi zaključni račun in predloži v potrditev zboru občanov naselja Gančani. 7. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik, ter občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. STRAN 20 VESTNIK. 18. NOVEMBRA 1982 V CO I IWIIV, IQ. IVVVCIVIDnM Vohkt TieposTedjlo Yn tajno a ^ascNnxco, Ya Nsetanje naslednje besedilo-. Krajevna skupnost Gančani Datum-. 5. 12. 1982. GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 5. 12. 1982. o podaljšanju krajevnega samoprispevka v denarju za postavitev avtobusnih čakalnic, gradnjo ulične razsvetljave ,in druge neizvršene obveze sprejete na referendumih dne 18. 12. 1977 in 12. 11. 1978. za dobo enega leta od 1. 1. 1983. do 31. 12. 1983. Višina samoprispevka znaša: — 5 % od katasterskega dohodka — 2 % od neto osebnih dohodkov — 2500.— din v pavšalnem znesku za občane na delu v tujini eno koledarsko leto — 1250.— din v pavšalnem znesku za občane na delu v tujini manj kot eno koledarsko leto t v prevozih: . — za lastnike traktorjev 10 ur v prevozih. Nadomestilo v denarju za uro prevoza znaša 300.— din. GLASUJEM ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,za”, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo ,,proti” obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 8. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina, krajevne skupnosti na osnovi izida referenduma. 9. člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Gančani, dne 7. 11. 1982. Predsednik skupščine KS Gančani: Mau čec Stefan 1. r. , 258 Na podlagi 18. odstavka 27. člena Statuta Medobčinske cosnodarske zbornice za Pomurje je Skupščina Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje na seji dne 18. 10. 1982 sprejela PRAVILNIK o pogojih in merilih za podeljevanje plaket in priznanj Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje 1. člen Z razglasitvijo dneva Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje se kot javno priznanje uvaja podeljevanje plaket in priznanj Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. 2. člen Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje podeljuje plakete, priznanja in zahvale za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela in poglabljanju samoupravnih odnosov. Plaketa, priznanje in zahvala se podeli, če so ti dosežki odločilno vplivali na splošen ugled organizacij združenega dela v regiji ter na izpolnjevanje načrtovanjih in družbeno vsklajenih nalog organizacij združenega dela. 3. člen Plaketa, priznanje in zahvala Medobčinske gospodarske zbornice se podeljuje delavcem (posameznikom ali skupinam, v nadaljevanju: kandidatom) iz proizvodnih, znanstveno raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela s tehničnega, ekonomskega, organizacijskega in drugega področja, ki so s svojim delom in strokovnim znanjem, z učinkovitimi in uspešnimi metodami vidno prispevali k uresničevanju ciljev organizacij združenega dela gospodarstva ter so moralno in politično neoporečni. 4. člen Plaketa, priznanje in zahvala za dan Medobčinske gospodarske zbornice (v nadaljnjem besedilu: priznanje) se podeljuje v obliki plakete, priznanja (diplome) in zahvale. 5. člen Priznanje se podeljuje praviloma vsako leto 1. marca ob dnevu Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. 6. člen V posameznem letu se podeli največ 5 nagrad v obliki plaket in priznanj organizacijam združenega dela ali posameznikom za izjemne 3 proizvodne rezultate in poglabljanje samoupravnih odnosov v skladu z M merili in pogoji tega Pravilnika. E 7. člen * Zahvala se podeli samo posameznikom za dosežene proizvodne 5 rezultate in učinkovito uporabo sodobnih metod organizacije proizvodnje 0 in poslovanja v organizacijah združenega dela, za poglabljanje zbornice. Sredstva za priznanja zagotavlja Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje s svojim letnim finančnim načrtom. 9. člen Priznanja se podeljujejo kot javno družbeno priznanje za ustvarjalnost in dosežene uspehe na vseh področjih dela in gospodarjenja v organizacijah združenega dela in to: — za razvijanje samoupravnih, družbeno-ekonomskih in socialističnih odnosov, v temeljnih organizacijah združenega dela, — za pobude na področju organiziranosti in funkcionalnem združevanju vseh oblik dela in sredstev družbene reprodukcije preko družbenega dogovarjanja in samoupravnega povezovanja, — za uvajanje stimulativnih oblik nagrajevanja s poudarkom na povečanju produktivnosti ip uspešnem gospodarjenju temeljne organizacije združenega dela, — za sodobno in učinkovito uporabo metod pri organiziranju proizvodnje in poslovanja, — za dosežene rezultate pri organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela zlasti z uporabo znanstveno-tehnoloških dosežkov ob delitvi dela znotraj delovne in sestavljene organizacije združenega dela v smeri specializacije, — za rezultate dosežene s povečanjem produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in likvidnosti v poslovanju temeljne organizacije združenega dela, — za uspešno vključevanje v jugoslovansko in mednarodno delitev dela, — za uspešno uvajanje in osvajanje novih proizvodnih programov v regiji in nadomestitvijo uvoženih surovin in repromaterialov z domačimi ter uspešnejšim koriščenjem sekundarnih surovin, — za dosežene rezultate v mednarodni menjavi blaga in storitev in razširitev ekonomskih odnosov s tujino, zlasti na konvertibilnem področju. — za doseženo priznanje kvalitete proizvodov in storitev, — za inovacije in uporabo domače tehnologije ter razvojno raziskovalno delo, — za dosežene uspehe preko racionalizacije, patentiranja in drugih oblik ustvarjalnosti s ciljem povečane produktivnosti in boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, — za uspešno uvajanje kooperacij v proizvodnji in vseh oblik poslovno tehničnega povezovanja med proizvodnimi in prometnimi organizacijami zaradi učinkovitosti in povečanega družbenega proizvoda, — za osvojitve razvojnih programov v primarni kmetijski proizvodnji in proizvodnji hrane, uspešnosti povezovanja med družbenim in zasebnim sektorjem kmetijske proizvodnje, vse v cilju povečane proizvodnje hrane, — za dosežene uspehe pri hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva, ustanavljanju novih obratovalnic, pogodbenih organizacij združenega dela in obrtnih zadrug ter hitrejšem izpopolnjevanju manjkajočih — deficitarnih storitvenih dejavnosti, — za dosežene rezultate pri vključevanju znanosti v združeno delo, — za vidne rezultate in kvalitetne storitve prometnih delovnih organizacij pri preskrbi prebivalstva z živili in industrijskimi proizvodi in povezovanja z gostinsko-turističnim gospodarstvom, • — za kvalitetno in racionalno izvajanje gradbenih del pri gradnji industrijskih objektov, zlasti pa še za v roku dogovorjeno predajo objekta svojemu namenu. 10. člen Priznanja iz 9. člena Pravilnika se podeljujejo za dosežene rezultate za obdobje predhodnega leta, v katerem se odličje podeljuje. 11. člen Organizacija združenega dela ali posameznik za novo dosežene rezultate lahko ponovno prejme priznanje šele po preteku treh let od predhodne podelitve priznanja. 12. člen Predlog za podelitev priznanj Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje lahko da vsaka organizacija združenega dela, obrtna združenja, družbeno politične skupnosti in družbeno politične organizacije Pomurja. Predlogi v pismeni obliki se dajo Komisiji za podeljevanje plaket in priznanj pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje najkasneje do 31. decembra tekočega leta. 13. člen Predlog mora biti izčrpno obrazložen in ustrezno dokumentiran v skladu z merili iz 9. člena tega Pravilnika. Obrazložitev in dokumentacijo predloži samoupravni organ temeljne organizacije združenega dela, obrtnega združenja, določene družbeno politične skupnosti ali družbeno politične organizacije. Predlog sklepa o podelitvi priznanja z utemeljitvijo sprejme Izvršni odbor Medobčinske gospodarske zbornice. 14. člen Sklep o podelitvi priznanja se objavi na svečani seji Skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje ob dnevu Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, ko se odličja tudi podeljujejo. 15. člen Ta Pravilnik velja od dneva objave v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. V Murski Soboti, 18. oktobra 1982 Predsednik , Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje Slavko POLANlC, oec. 259 Na osnovi 4. člena Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbeniit sredstev samoupravnih interesnih skupnosti zaz porabo v letu 1982 (Ur. list SFRJ št. 42/82) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota na svoji seji 20. oktobra sprejela naslednji Sklep: . ,,Vsi zavezanci plačila prispevka 1,30 % na bruto osebni dohodek iz dohodka za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetovborcev NOV na osnovi 12. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 prispevek’v mesecu novembru 1982 ne plačajo.” Štev.: 131/82—1 Datum: 11/11—1982 Predsednik skupščine SSS občine M. Sobota TINEV Marjan, oec. 1. r. / Radijski in televizijski spored od 19. do 24. novembra PETEK SOBOTO NEDEUR PONEDELJEK . TOREK SREDA' ČETRTEK . _r. : / _ • RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15,30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TVLJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 Pota mladih—radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 Vključitev osrednjega slbvenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ..., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Tv v šoli: Tv koledar, an-gieščina. Odmor, Postal bom &onir-Poročila, Glagolica. 10.35 y soli: Namesto odmora, Ri-anka, Svet okoli nas, Mali pro-sram. Risanka, Izobraževalna Zadnje minute (do '2-05). ] 7.15 Poročila. 17.20 Prvi serija Tv Skopal' 359 Telestart 81, zabavno nt ion^Oddaja' 18 25 Obzor-j Spoznavanje naše na-luv^ ded‘čine: Soteska Huda IR 'z°braževalna serija. kr' ? ,a zdravo življenje, izo-lo i ^erija. 19.10 Risanka. n ‘ . S^cak. 19.24 Tv in radio Tv Vi zrna. 19.30 'v dnevntk. 19.55 Vreme. 19.57 FnPa8andl!a oddaja. 20.00 nart-Jr S Stretta, ameriška dnafeanka- 20'50 Propagan-21 i?xid?a' ^9-^ Zrcalo tedna. tA rdn'kino: Slavje se lahko ročila’ francoski fllm- 2310 P°- Oddajniki H. TV mreže: vir?25 Tv Sevnik. 1745 Pla-rakt °tr,oška oddaja. 18.15 Ko-Kom„m adinksa oddaja. 18.45 Pešam nitAl^na 'n revolucionarna Vidi?- L9'30 Tv dnevnik. 20.00 2O.5o'’ 5okumentarna oddaja. 21 Os r,fa8rebška panorama, trenutek. 21.10 Wo23 05™žlna’ ameriški film ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB 8.00 Poročila. 8.05 Mišje prigode, otroška risana serija. 8.15 Pedenjžep: Kako kaj klavir. 8.35 Ciciban, dober dan: Mavec. 8.50 Prvi cvetovi, otroška serija Tv Skopje. 9.20 Samo Katka, poljska nadaljevanka. 9.50 Pisani svet: O palčkih nimamo pojma. 10.2Q Povezave, poljudnoznanstvena serija. 11.10 Pozdravljena, Makedonija. 11.25 Po sledeh napredka. 11.55 Čas, ki živi: Korenine vztrajnosti. 12.25 Poročila (do 12.30). 13.25 Reka: PJ v nogometu — Rijeka:Željezni-čar, prenos, v odmoru ... (do 15.15). 15.30 Ljubljana: PJ v rokometu — Kolinska—Slovan: CZ, prenos (za JRT) do 16.50. v odmoru Propagandna oddaja. 17.05 Poročila. 17.10 Bajeslovni Fittipaldi, brazilski dokumentarni film, 1M5 Na kraj: Rakitna. 19.00 Zlata ptica — J. Ribičič: Miškolin — Šole je konec. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. l9.55Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00'Počakaj do teme, ameriški, film. 21.44 Propagandna oddaja. 21.45 Tv teka, II. oddaja. 22.45 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Pusti me pri miru, otroška serija. 16.55 Dediščina za prihodnost: Svete oblike, 17.40 Kapelski kresovi, ponovitev Tv 'nadaljevanke. 19.00 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni oder, zabavno glasbena oddaja. 20.30 Pisatelji revolucionarji. 21.05 Poročila. 21.10 Človek in čas. dokumentarna serija. 21.40 Športna sobota. 22.00 Iz klasičnega vrta: Frano Parač (do 22.45). —— TVLJUBLJANA TVLJUBLJANA TVLJUBLJANA 1784n5BTV v foil. 16.40 TV v šoli, 18 |5 «^ila, 17.45 Razlikica, občin koledar, 18.25 Kronika 191 ? BR1Jeke, 18.45 Koraki. 20:00 ilsanka. 19.30 Dnevnik. Kultur* an Cbristophe, 21.00 Ni‘ rasrca. 22.30 Dnevnik J^Poreda TV ZAGREB 10.20 W. Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka, 11.10 TV kažipot, 11.30 Čas, ki živi: Korenine vztrajnosti, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 (do 13.05), 14.50 Poročila, 14.55 Vozovnica v eno smer: Ljudje, ki prihajajo in odhajajo, dokumentarna serija TV Sarajevo, 15.40 Dvojnica, ameriški film, 17.15 625, oddaja za stik z gledalci, 17.45 Športna poročila, 18.00 Sestanek v nebotičniku, 18.50 Ne prezrite, 19.05 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.23 TW in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, .20.00 H. Huma — U. Kovačevič — A. Jevdjevič: Kože, nadaljevanka TV Sarajevo, 21.15 Športni pregled, 21.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 10.30 Split: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije, v namiznem tenisu (slov, kom), 18.00 Zlata Pirueta, posnetek mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju, 19.00 Reportaža z nogometne tekme Hajduk.CZ, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija, 20.55 Poročila. 21.05 Lov za zakladom: New York, kviz francoske televizije (do 22.05) 8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogovarjamo se s književnikom, Slovenščina, Odmor, Ustvarjalne igre, Poročila, Najlepši klasični mit: Hektorjeva smrt, Zanimovo potovanje, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Risanka, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05), 17.00 Poročila, 17.05 Povezave, poljudnoznanstvena serija, 17.55 Kruh skozi stoletja: Kruh je življenje, 18.25 Obzornik, 18.45 Hit meseca, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV . in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 35 mm — Filmska delavnica, 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Rdeče, Rumeno, "‘Zeleno, otroška serija TV Skopje, 18.00 Narodne pravljice, 18.15 Ljudje pripovedujejo: Zgodbe iz mlina, 18.45 Jesenska serenada: Kitarist Giulio Shiaridetti (samo za Lj 2), 19.00 Športni grafikon, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Vse je bilo le glasba, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.00) 8.35 TV v šoli: TV koledar, Obala Jugoslavije, Japonska, Zanimivo potovanje, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Književnost v NOB, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program. Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05), 15.40 Šolska TV: Elementarne igre, Računalniške mreže, Molekularna zgradba snovi, Domačija 17.15 Poročila, 17.20 Mišje prigode, poljska risana serija, 17.30 Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd, 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore: Pesem današnjega dne 2. oddaja, 18.20 Možaik, 18.25 Ljubljanski obzornik, 18.40 Mostovi — Hidak, 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Odprto za ustvarjanost, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 A. Dbblin: Berlin-Alexander-platz, zahodnonemška nadaljevanka, 21.45 V znamenju 8.35 TV v šoli: Tv koledar, Načrt rojstnega kraja, Po dolini reke Drine, Odmor, Kaj je domovina, Poročila, Odprava izpred hišnih vrat, Risanka, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05), 17.35 Poročila, 17.40 Ciciban dober dan: Pri čevljatju, 17.55 Samo Katka, poljska nadaljevanka, 18.25 Kočevsko-Ribni-ški obzornik, 18.40 Od vsakega jutra raste dan: Kamnik—Lira, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.20 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Valentina, Valetnina, sovjetski film, 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Radost Evrope, 18.15 Obramba in samozaščita, 18.45 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda, 21.45 Tv dnevnik TV ZAGREB TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Ožigalkatji, Sončna energija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj..., Risanka, Kolariču-Paniču, Zadnje minute (do 12.05), 15.20 Šolska TV: Elementarne igre, Računalniške mreže, Molekulama zgradba snovi, Domačija, 16.50 Poročila, 16.55 Zbis — Vida J aj: Bajke med rožami, 17.15 Zapisi za mlade: Rado Simoniti, 17.55 Mozaik kratkega filma: Ni prostora za strahopetce, kanadski film, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Na sedmi stezi, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Bobu Bob, notranjepolitična oddaja, 21.10 Odsevi vzhajajočega sonca: Pod sledjo čudeža, dokumentarna serija, 21.55 Poročila TV ZAGREB JV AVSTRIJA v šoL Jin 905 TV ^PPOaifiim-,^1^1!6 z Missis-3-00 o™?2'15 Češka jesen, 17.00 F -P°'danska redakcija, Spencer ??';Pec- >7.25 Halo sPanče|(’ Spanček Za-^30 Dr..* Panoptikum, ^Vstriia v HASkl magacin, 19.00 2°-15 JKotS ,kl’ ‘^OČasvsliki, 17 3Q yR0Gi od ?4 kl llm (za sta‘ ^nik. 4 et)- 2<00 TV 8.05 Svetovni nazor. 8.40 Naš ekran. 9.00 Za otroke. 9.55 TV reprize. 13.45 Filatelija. 14.10 Mali nogomet. 15.10 Nove pesmi. 15.55 Raba ETO-Vasas. nogomet. 17.45 Fotografija, 18.15 Te-lerama. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Cirkuške zvezde, film. 21.00 Ob rojstnem dnevu skladatelja Fenyesa. 22.05 TV dnevnik. 22.15 Klic, italijanski film. TV MADŽARSKA /O ljubljanska banka Pomurska banka 8.05 Za cicibane. 8.25 Za otroke: Lutke, Frača, Marek Piegus, Berba iger. Risanka, Kapetan Nemo. 13.45 Poje K. Szentendrei. 14.25. Čudež z volkovi, francoski film. 16.10 Napoved sporeda. 16.40 V nedeljo popoldne. 19 00 Teden aktualnosti, reportaže, 20.05 Gost Scotland Yarda, kriminalka. 21.50 Zsofia Denes. 2. del portreta. 22.35 Poročila. 9.00Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Arzen in stare čipke, (film), 12.20 Nemi film, 12.35 Nepal, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Nekoč je bil — človek, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dogodivščine v divjini, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek. 21.05 Profesionalci, 22.00 Večerni šport, Drugi program 18.00 Vidiki, 18.30 Beg iz Zlate dežele, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prestolonaslednik. 21.10 V časih Andreja Hoferja, 21.50 10 pred 10, 22.20 Ura hčera (film), 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Cirkus Renz (film), 12.00 O,če in sin, 12.10 Šport, v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dick Turpin. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Človek, 21.45''Literarna revija. TV MADŽARSKA 8.05 in 14.05 Šolska TV. 16.20 Za cicibane. 16.50 Operetni koncert, skupni program madžarske in češke TV. 17.55 Vojak Ppnc, nadaljevanka. 18.30 Plesi iz Bačke, študio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Liszt, nadaljevanka. 20.50 Študio 82, kulturni tednik 21.50 Pesmi in plesi iz SZ. 22.00 Namenjam za koriščenje v gospodarstvu. 22.40 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TVKOpER Ni sporeda. k^nsklEr3 — Oddaja Vid0°dpnamZ!ku Video'elex. ka^0"^. l^a7 POI>.ovitev G;“ero _ o ' oO Z nami pred I7°r> Vkinraj^živo-Vodi nri PTVD n"*1: 17-05 Tv šola. d?,sk - zah V,Ce- 18 °0 Visoki ml9 °0 AkS g'asbena od- stifis^ktUa na tema. 19.30 On ^“večrni2 ri5 Sadov> besa R ^Reed Š lm - Igrajo: 21.4K DtvidanCroE88hr~ nanes. TV KOPER TV KOPER TV KOPER 13.30 Odprta meja — oddaja v M slovenskem jeziku. Videotelex B 16.30 Odprta meja — oddaja v H slovenskem jeziku — ponovitev 15.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Giorgio Visintin, 15.10 Nogomet: Rijeka—Željezničar, TVD Novice, Rokomet in Vaterpolo, 19.00 Inšpektor Bluey — serijski film. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Cosmos — dokumentarna oddaja o raziskavi vesolja, 21.15 TVD Danes, 21.30 Petrijin venec — TV nadaljevanka — III. del, TVD Danes 14.55 Z nami pred kamero — oddaja v živo — Vodi Giorgio Visintin. 15.00 Namizni tennis: Split — Mednarodno prvenstvo Jugoslavije. 18.00 Umetnostno drsanje: Zagreb — Zlata Pirueta, 19.00 Prisluhnimo tišini — Ud-daja za slušno prizadete, 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika, 20.15 Napad na Japonsko — • dokumentarna oddaja — režija: Perry Wolf, 21.35 Sedem dni, 21.50Nogomet: Split: Hajduk — Crvena zvezda (povzetek) 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, Videotelex, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videotelex, 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — Vodi Roberto Battelli, 17.05 TV Šola, 17.30 TVD novice, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče, Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 20.15 Nesrečniki — V. del nadaljevanke. 21.15 TV Danes, 21.30 Nenavaden par — serijski film. 22.30 TVD danes, Videotelex 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — Vodi Roberto Battelli, 17.05 TV šola, 17.30 TVD novice, 18.00 Mladi policaji — serijski film, 19.00 Aktualna tema, 19.30 TVF stičišče, Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, Jazz na ekranu, 20.15 Cristine Keeler -- celovečerni film — Igrajo: Yvonne Buckingam, Mel Wolles — Režija: Robert Spafford, 21.35 TVD danes„21.5ILFestival gorskih filmov »San Vito di ca-dore«, TVD danes Prvi program 9.00 Jutranjaporočila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Mestece Anara, 12.00 Moja najljubša zgodba, 12.15 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Ostržek, 17,55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tv smučarski tečaj, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija vsliki, 19.30 Časv sliki, 20.15 Perfektni gentleman (film), 21.50 Sport Drugi program 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Beg iz Zlate dežele, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kulturni žurnal v sredo, 21.05 Glasbena scena, 21.50 lOpred 10,22.20 Umetnine Prvi program 8.35 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Tmieva trdnjava, 18.15TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Humor Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Nasmehnite se prosim (kviz), 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.05 in 15.05 Šolska TV. 16.20 Križarka Potemkin, sovjetski film, k oddaji Kamera. 17.30 Kratek film. 18.05 Za na^e zdravje, informacije. 18.15 Polovica življenja, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Uredila Eva Fabri: Plus ena oseba, 2. oddaja. 21.20 Od petrolejke do atomske centrale, dokumentarni film. 22.00 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videotelex, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev Videotelex, 17.00 Z nami pred kamero — C 'daja vživo — vodi Roberto Bat Hi, 17.05 TV šola, 17.30 TVD n ’ ------- 'ice, 18.00 Film — ponovitve, 1 30 TVD stičišče, Turističnivoc 1 —v sodelovanju s Kompasom ugoslavija, 20.15 Nogomet: P< al UEFA, med odmorom T' 3 danes, 22.00 Poje Bruno S< ' -- - nes astian, TVD da- Prvi program 9.00 J utran ja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Perfektni gentleman (film), 12.00 Nelepa dežela, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, F7.30 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bilanca nekega življenja, 21.15 Na poti v Hollywood TV MADŽARSKA 9.00 in 13.35 Šolska TV. 15.55 Velika kolesarska dirka, dokumentarni film. 16.50 Zgodovina plovbe, 6. del. 17.30 V zemljo zaprti čas. 18.15 TV borza. 18.25 Slika me spominja ... 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ulice San Francisca, kriminalka. 20.55 Telešport, pokalni nogomet. 21.20 Ozadje vesti. 22.10 Današnja zgodba, reportaža. 22.40 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku, Videotelex, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videotelex, 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Roberto Battelli, 17.05 TV šola, 17.30 TVD novice, 18.00 Nesrečniki — V. del TV nadaljevanke, 19.00 Eurogol, 19.30 TVD stičišče, T uristični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 20.15 Mladi policaji — serijski film, 21.15 TVD danes, 21.30 Kdo pozna umetnost? STRAN 21 18. NOVEMBRA 1982 tedenski koledar PETEK, 19. november — Izak SOBOTA, 20. november — Edmund NEDELJA, 21. november — Marija PONEDELJEK, 22. november — Cecilija TOREK, 23. november — Klemen SREDA, 24. november — Flora ČETRTEK, 25. november — Katarina kino „PARK” MURSKA SOBOTA 19. novembra ob a 17. in 19. uri ter 21. novembra ob 15., 17. in 19. uri zahodnonemški barvni vi-stavisionski film: ,,POČITNICE V GRČIJI” 22. in 23. novembra ob 17. in 19. uri ameriški barvni film: ..TARZAN IN SIRENE”; 24. in 25. novembra ob 17. in 19. uri zahodnonemški barvni vsiatavisoonski film: ..SUPERBABY”. LENDAVA 20. novembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ,,TIRALICA ZA TRBOSEKOM”; 21. novembra ob 17. in 19.30 uri hongkongški film:-. ..TETOVIRANA VEZA”; 25. novembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ,,NOČNI EKSPRES”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 20. in 21. novembra film: ,,Hopla v postelji”. LJUTOMER 20. novembra ob 19.30 uri ter 21. novembra ob 17.15 in 19.30 uri zahodnonemški film: ..ŽGEČKLJIVE ZGODBE”; 24. novembra 17.15 in 19.30 uri hongkongški film: ,.ZMAJEVA IGRA SMRTI”. GORNJA RADGONA 19. in 20. novembra ob 19. uri italijanski film: ,,ŽENA LJUBICA”; 21. novembra o.b 17. in 19. uri angleški film: „DOMOV PRED POLNOČJO”; 24. novembra ob 19. uri ameriški film ..NEDELJSKI LJUBIMCI”; 25 novembra ob 19. uri angleški film: ..SLAB STIK”. ČRENŠOVCI 20. novembra ob 19. uri ter 21. novembra ob 15. uri barvni film: ..OTOK DR. MOROA”; 25. in 26. novembra ob 19. uri barvni film: „CUVAR DIVJINE”. ŠALCVCI 20. novembra zahodnonemški barvni film: ,.RESNIČNE ZGODBE” III. del. prodam TELICO, brejo pet mesecev, in puhalnik za seno prodam. Alojz Rajtman, Dobrava 10, p. Križevci pri Ljutomeru. In-394 LADA STANDART IN GUMI VOZ NAPRODAJ. Mlajtinci 40, p. Martjanci. M-4057 STRESNO OPEKO BIBER (2500 kom.), rabljeno, ugodno prodam. Martjanci 15. M-4129 TRAKTOR ZETOR 6911 PRODAM. Moravci 53. M-4130 DVE SVINJI ZA ZAKOL PRODAM. Dankovei 8, p. Mačkovci. M-4131 TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK, čmo-beli, prodam. Beltinci, Gregorčičeva 39. M-4132 SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Krog 106. M-4133 Šivalni stroj singer z MOTORJEM UGODNO PRODAM. Kroška 9, Murska Sobota. M-4135 FIAT 750 SC, letnik 1979, prevoženih 10.000 km, registriran do L 10. 1983, prodam. Ogled po 15. uri, razen sobote in nedelje. Alija Kardo-ša 8, stanovanje 15, Murska Sobota. M-4136 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: ) Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučeč (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdn-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK TRAKTOR STEYR 18 KS PRODAM ZA DELE. Ogled ob nedeljah. Janez Golob, Ptujska 48/A, p. G. Radgona. M-4137 GOLF, letnik 1977, prodam. Petanjci 80. M-4139 AVTO SPAČEK, letnik 1973, registriran do novembra 1983, prodam. Ivan Šenekar, Lokavec 2, p. Zgornja Velka. M-4140 SADNA DREVESA: pritlične, pol-debelne jablane, hruške, breskve, marelice, murve in žlahtne kutine dobite tudi po avtobusu vsak dan iz Holčeve drevesnice ob avtobusni postaji pri gasilskem domu, Grabšinski breg pod Gomilo, p. Juršind. Zahtevajte cenik in informacije tudi po telefonu št. 062 790-829. M-OP PARCELO V G. LAKOSU, staro hišo, sadovnjak in gozd prodam. Voda, elektrika in asfalt ob parceli. ’ Interesenti naj se oglasijo po telefonu 75-689 ali naslov v upravi lista. M-OP z TRAČNI BRUSILNI STROJ PRODAM. Naslov v upravi lista ali telefon do 14. ure: 72-520, interna 27. M-4142 ELKA MELOTRON, nov, prodam. Strukovci 50. M-4145 SUHA DRVA PRODAM. Bokrači 1. M-4146 CIRKULARKO 3 KW z novim motorjem prodam. Filovci 48. M-4148 ZASTAVO 1500, dobro ohranjeno in registrirano do maja 1983, prodam za 50.000 din. Ratnik, Sercerjevo naselje 18, M. Sobota. M-4149 TRAJNOGOR&CO PEČ PRODAM. Tešanovci 18, p. Martjanci. M-4153 MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 13. M-4154 MALE PUJSKE PRODAM. Vane-ča 7. M-4155 RENAULT-4, registriran do maja 1983, prodam. Cena.40.000 din. Motovilci 56. M-4160 OPEL ASCONA 16 L, letnik 1971, in kotni brusilnik makita (fleks), prodam. Hozjan, Veržej 61. M-4161___ _____________________ TRAKTOR FERGUSON 35, v voznem stanju, s plugi,'prodam. Avgust Volič, GIBINA št. 1, p. Ljutomer. In-404« TRAKTOR URSUS 35 s koso, plugi in branami ali brez priključkov, prodam. Cezanjevci 17/A. In-403 NOVO VSELJIVO HlSO V OKOLICI LJUTOMERA PRODAM. Naslov v poslovalnici INTEGRAL v Ljutomeru. In-401 ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjena, registrirana, prodam. Možnost plačila s čekom ali z gotovino. Milan Makoter, Ormoška 6, Ljutomer. In-402 MANJŠO KMETIJO, cca 5 ha, v okolici Vidma ob Ščavnici, prodam s preužitkom, zaradi bolezni lastnika. Naslov v upravi lista. In-397 ZASTAVO 101, registrirano, v dobrem stanju, prodam. Krašči 42, o. Cankova. M-4162 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIND, 2 KW, prodam. Podlesek, Predanovci 19. M-4163 OPEL KADET, dobro ohranjen, garažiran, registriran do avgusta 83, nujno prodam. Jože Krajnc, Črnci blok 23, p. Apače. M-4164. CITROEN GS 1220, letnik 1973,” 79.000 km, odlično ohranjen, prodam. Telefon 22-703 — popoldne. M-4165 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci št. 20. M-4169 4 ZIMSKE GUME S FELNAMI 155/12, levi prag in ključavnico za rezervar, vse za ford eskord, prodam. Moravci 9. M-4170 ČZ ENDURO 175, 250, dobro ohranjeni, prodam. Štefko, Ivanci 33, p. Bogojina. M-4171 FASADNO OPEKO (1300 kom.), ugodno prodam. Štefan Feher, Dobrovnik 164/M-4172 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 66, p. Tišina. M-4173 ZASTAVO 101, letnik 1973, re-gistrirano do septembra 1983, prodam. Dravec, Proleterskih brigad 11, Murska Sobota, telefon 23-442. TRAKTOR IMT 558, letnik 1980, prodam. Franc Kurbus, Radenski vrh 43, p. Radenci. M-4174 ŽAGAN LES, primeren za šupo, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v upravi lista. M-4176 POPRAVEK Pri zahvali za pok. Belom Kiilicem iz M. Sobote, objavljene v Vestniku št. 44 je izostal tekst in se odstavek pravilno glasi: POSEBNA ZAHVALA GOVORNIKOM KS Park M. Sobota, KO ZZB, BOLNIŠNICE IN GODBE NA PIHALA. Prizadetim se za nastalo napako opravičujemo. UPRAVA VESTNIKA RENAULT 16, letnik 1970, ugodno prodam. Naselje Prekmurske brigade 30 — za mlinom. M-4177 KRAVO, brejo šest mesecev, staro šest let, prodam. Ižakovci 86, p. Beltinci. M-4178 PLINSKO PEČ PRODAM. Anton Zakšek, Vrtna 8, Murska Sobota, stanovanje št. 40. M-4179 PONY EKSPRES in MOPED TOMOS prodam. Tropovci 26. M-4180 ŠKODO 100 PRODAM. Naselje XIV. divizije 73, Murska Sobota. M-4181 KRAVO, staro pet let, brejo tri mesece, dobro mlekarico, prodam. Franc Vereš, Bakovci, Panonska 34, Murska Sobota. M-4182 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO, priznana starina, naprodaj. Ogled vsak dan pd 12. do 16. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Stanovanjska skupnost Trg zmage 4/1, Murska Sobota (vhod z dvorišča). FIAT 124, letnik 1969, ugodno prodam. Telefon 74-914. M-MM POHIŠTVO ZA SPALNICO, staro dve leti, prodam. Štefana Kovača 19, pritličje, 3, M. Sobota. M-4191 OTROŠKO POSTELJO z jogijem in šivalni stroj singer, starejši tip, prodam. Štefana Kovača 18, Murska Sobota, telefon 24-042. M-4193 SKLADIŠČNI PROSTOR, lahko tudi starejšo hišo ali hlev, vzamem v najem v Murski Soboti, Ceme-lavcih ali bližnji okolici. Rugelj, Alija Kardoša 6, Murska Sobota, telefon 23-520. M-4194 POLANČANI, IZKORISTITE PRILOŽNOST! NJIVO, 25 arov, v „vUdini”, prodam. Sobočan, Hotiza 158/C. M- PRAKTIKI PLC 3 in PLC 311, fotosnejper ZENIT-ES, teleobjektiva 4/5 300 in 2/8 135 in ši-rokokotni objektiv 2/8 29, ugodno prodam. Franc Puhar, Stara ulica 6, Murska Sobota. M-418# TOČILNO MIZO, primerno za GD ali za podobne namene, prodam. Gostilna TROMEJNIK, Sukič, Trdkova 54/A. M-4187 TRODELNI OKNI Z ROLETAMA, v dobrem stanju, prodam. Frančka Ivanuša, Borejci 39/A, p. Križevci pri Ljutomeru. M-MM AVTO FIAT 101, letnik 1975, temno plave barve, na novo registriran, ugodno prodam. Ogled v petek, soboto in v nedeljo. Bufet Holec, Tešanovci. M-4188 TRODELNA OKNA Z ROLETAMI POCENI PRODAM. Anton Gaberc, Veržej 42. M-4189 ŠTIRI KRAVE PRODAM. Filovci 115. M-4190 OSEBNI AVTO FORD TAUNUS 1600 PRODAM. Černelavci 49. M-4195 TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Geza Fartelj, Bokrači 29. M-4197 AVTO DATSON 1100 DE LUX PRODAM. Panonska 95, Beltinci. M-4198 4 SVINJE (40-50 kg) za nadaljnjo rejo, motorno slamoreznico, 14-colno in gozd, zaradi starosti lastnika, prodam. Karel Kuronja, Panonska 13. M-4199 DVOMANUALNE ORGLE SOL-TON, komplet pevsko ozvočenje solton 120-basno harmoniko Gue-rini, bas ojačevalec MARSCHALL, 100W in zvočnik ter barvni televizor prodam. JLA 11, telefon 23-126. M-4110 KRAVO, staro štiri leta, brejo osem mesecev, prodam. Moščanci 53, p. Mačkovci. M-4111 LADO 1500 SL PRODAM. Jože Casar. Tropovci 24/B. Informacije po 16. uri. M-4112 MOSKVIC KARAVAN, registrirani do 25. junija 1983, star 18 mesecev, prodam. Telefon 73-205. M-4114 NOVA VISOKOPRITLICNA HIŠA (9 x 10 m) z vodo, elektriko, centralno ogrevanje, s takoj vseljivim enodružinskim stanovanjem m garažo takoj ugodno naprodaj. Hiša je z ograjenim in urejenim vrtom (1000 kv. m), je 100 m od asfaltne ceste pri Gornji Radgoni, v obmejnem pasu. Možnost plačila v dveh obrokih. Točnejša pojasnila dobite po telefonu §t. (098) 78 67 84 BDR, pozivna številka iz YU 994989 786 784. M-4115 KRAVO, staro sedem let, devet mesecev brejo, prodam. Gomilice 140, p. Turnišče. M- LADO 1600, letnik 1980, prodam. Sodišinci 26/A — mejni prehod Gederovci. M-4117. KOSO ZA TRAKTOR DEUTZ TORPEDO PRODAM. Rankovci 15, p. Tišina. M-4118 ZASTAVO 75p, letnik 1975, registrirano do konca aprila, prodam. Šalovci 146/A. STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje ali samo parcelo v okolici Gornje Radgone kupim. Štefan Sreš, Grajska 26, G. Radgona. M-4102 AVTOMATIC TOMOS KUPIM ali zamenjam za prašiča. Naslov v upravi lista. M-4180 - LESENO UTO ZA PODIRANJE KUPIM. Alojzija Slana, Lendavska 4, Murska Sobota. M-4183 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je tiho in nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Aleksander Sever iz Pečarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Gergekovim in družini Dominko iž Beltinec za pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem ža odpete žalostinke, godbi na pihala, lovskima družinama Radovci in Pečarovci za prisrčno slovo ob odprtem grobu in predstavniku KS Mačkovci tov. Jožetu Horvatu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Pečarovci, 9. novembra 1982 Žalujoči: žena Marija, hčerki Gizela in Irena ter sin Bela z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Janeza Vršiča iz Pristave pri Ljutomeru se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, lovcem m gasilcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvejje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovnikom23 pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovim6 besede. Žalujoči: žena Berta, sinovi Tone, Janko, Pepi, hčerka Milena in brat Jože 2 družinami i ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nenadoma in brez slovesa zapustil naš dragi brat in ujec Nikolaj Gorza iž Andrejec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagal v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darova vence in šopke. Iskrena hvala duhovniku za pogrebm obred, pevcem za odpete žalostinke ter predst vnikom KS in GD Andrejci za poslovilne besede ob odprtem grobu. Andrejci, 5. XI. 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI POHIŠTVO ZA SPALNICO, lahko starejše, kupim. Bogojina 25. M-4113 zaposlitve MLADO DEKLE ZA VARSTVO DVEH OTROK (6, 10 let) in pomoč v gospodinjstvu za stalno zaposlimo. OD zelo dober. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Janez Pleško, Rožna dolina. Cesta IV. št. 36, 61000 LJUBLJANA. M-4117 razno POLAGAM VSE VRSTE KERAMIČNIH PLOŠČIC in opravljam druga , zidarska dela. Vprašati pri Dundeku, Cankarjeva 87. M-4123 PREKLIC! '' Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 228-7, izdano pri KK Gornja Radgona. .Alojz Babosek, Lomanoši 21, p. G. Radgona. M-4134 DOBRO SITUIRANI UPOKOJENEC išče primerno žensko, staro do 65 let, za vsakodnevno strežbo. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plačilo po dogovoru. Štefan Kozic. Razlagova 3, Murska Sobota. M-4144 10 AROV ZEMLJIŠČA v bližini mesta dam v najem za vrtove. Poizvedbe na upravi lista. M-4150 OPOZORILO! Opozarjamo vsakogar, ki bi karkoli kupil od Franca Filipiča, Logarovci 59, da bomo sodno ukrepali, ker prodajalec ni sam lastnik. Milica Filipič, Ljubljanska 88/B. 62000 Maribor. M-OP 51-LETNA UPOKOJENKA BREZ OTROK, s hišo in nekaj zemlje, sprejme v skupno gospodinjstvo dobrosrčnega upokojenca. Alkoholiki izključeni. Naslov v upravi lista. M-4151 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice čt. 3574-1, izdano pri KK G. Radgona, podružnica Radenci. Ivan Hajdinjak, Šratovci 5, P-Radenci. M-4156 vdovec-upokojenec 71/180/85, bivši komercialni direktor trgovske stroke, vitalen, nealkoholik, nekadilec, urejen, zdrav, še aktiven, iz Pomurja, z vozniškim dovoljenjem, želi spoznati primerno sopotnico s srednjo izobrazbo, upokojenko, vdovo ali uslužbenko, staro od 54 do 60 let, nekadilko, neal-koholičarko, prijetne zunanjosti, vesele narave, dobro gospodinjo, s svojim domom, po možnosti z avtom (ni pa pogoj), ki bi me vozila na službenih potovanjih. Ponudbe pod VITALEN. M-4159 VDOVA želi spoznati moškega, starega od 45 do 60 let. Naslov v upravi lista. M-4175 IZGUBLJENO! . 8. novembra sem pred bolnišnico v Murski Soboti izgubila žensko denarnico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Naslov v upravi lista. M-4192 OBVEŠČAM JAVNOST, da odpiramo gostinski lokal v Centibi-Cenjenim gostom se za obisk toplo priporočamo. Marija LOrinc. Čentiba 42 Le-354 K HIŠI JE PRIŠEL MLADI PES. visoki, rjave barve. Lastnik ga lan-ko dobi v Strukovcih 47, - P-Bodonci. M-4185 STRAN 22 VESTNIK, 18 NOVEMBRA^ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame Cilike Šebjanič iz Ženavelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvala tudi duhovnici za pogrebni obred, pevcem, za odpete žalostinke in predstavnici KS Petrovci za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: mož Franc ter hčerki Irena in Ibolka z družinama Veselil si se življenja, mladih dni, a žal prekratki so bili . . . V SPOMIN 16. novembra je minilo eno leto, polno neizmerne žalosti in bolečine, odkar me je za vedno zapustil najdražji sin Marjan Zohar iz Brezovec Bil si dober, skrben in razumevajoč. Ostala sem sama. Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v mojem srcu, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanja te ne obudi nihče več, ne moja bol ne klic mojega srca, ki ne more verjeti, da te ni več. V mojem srcu pa živiš in boš živel do konca mojih dni. S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin V SPOMIN 20. novembra mineva leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin in vnuk Franc Fujs iz Prosečke vasi Ne čas ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi očmi gledamo tvoj grob in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami, ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov grob s cvetjem in prižigate sveče. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož. oče. tast in stari oče Alojz Flegar s Tišine NEUTOLAŽLJIVA MAMA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite! V SPOMIN 7. novembra je minilo boleče leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, babice in prababice Marije Šeruga iz M. Sobote Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in pospremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Brozoviču za nesebično zdravniško pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Gasilskemu društvu Tišina, predstavniku VO Tišina za poslovilne besede, DPO in KS Tišina, TVD Partizan Tišina ter delovnim kolektivom OŠ Tišina, OŠ Grad, Pomurski tisk in Potrošnik. Tišina, 28. 10. 1982 Žalujoči: žena Apolonija, sinovi Ludvik, Jože, Tone in Alojz ter hčerka Marta z družinami in ostalo sorodstvo Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je r«nica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pn tebi m tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca . Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: VSI NJENI ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni je prenehalo biti crce naši dragi mami, stari mami in sestri Barbari Puhan iz Bukovnice 32 Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo ... V SPOMIN 18. novembra mineva žalostno leto, polno bolečin, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in vnuk Dezider Vitez iz Moravec Odkar te ni. je naše življenje grenko, pusto in prazno. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. Ne moremo verjeti, da te ni in da te nikoli več ne bo med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu in na njem prižgete svečo. VSI NJEGOVI iolagu i z jhva'a vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki so jo obiskovali v času njene bolezni, jo bolečine1} daja'' upanje do življenja. Posebna zahvala požrtvovalnim patronažnim sestram za lajšanje Zahvala ter.Ysem’ kiso J° spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. udi g. župniku, pevcem in predstavniku krajevne skupnosti za poslovilne besede ob odprtem grobu. Bukovnica, M. Sobota, Filovci, Strehovci, 5. XI. 1982 Globoko žalujoči: sin Štefan in hčerka Marjeta z družinama ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 77. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Ana Zakoc roj. Zelko iz Male Polane Pokojnic Za^vaVujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini in drugim, ki ste drago sožalje > .sPrem'Jal’ na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sKrena hvala g. župniku Kodilu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Mala Polana. 12. nov. 1982 troci Matilda. Jože in Ivan z družinami iz Kanade ter Stefan M. Polane • Male oglase in ure . Naročniki- sprejemamo še v Predel ek ao popus^^ VESTNIKA imajo Pn objavan < ZAHVALA V 61. letu starosti nas je prerano zapustil naš dragi brat in stric Anton Buček iz Sotine Zahvaljujemo se dobrim sosedom za pomoč, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Lepa zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in medicinskemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Še enkrat vsem — najiskrenejša zahvala! Sotina. 7. 11. 1982 Žalujoči: sestre Angela. Marija in Anica z družinami ter nečaki Drago, Alojz in Štefan združinami ter Marjan. Bojan in Nada ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage, skrbne žene in mame i Terezije Kozar iz Boreča št. 29 ki nas je v 49. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama v globoki žalosti pomagali in naju tolažili} izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti} Posebna zahvala duhovniku Janiju Kerčmarju in pevskemu zboru iz Gornjih Petrovec. Žalujoči: mož ŠteKan in hčerka Zlatka z Lojzetom J8- NOVEMBRA 1982 STRAN 23 1 v besedi in sliki iz naših krajev Zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja pogonskega goriva za kmetijske stroje je marsikdo podvomil v uspeh letošnje jesenske setve. Naši kmetijci, tako družbeni sektor, kakor zasebni kmetje, pa so dokazali, da so sposobni doseči uspeh tudi v takih razmerah! Jesenska setev je končana in ugotovimo lahko, da dokaj uspešno. O tem pričajo konkretni rezultati. Naše največje družbeno posestvo — Kmetijsko gospodarstvo Rakičan — je načrtovalo setev na 1403 hektarjih (820 na območju murskosoboške in 583 hektarjev na območju lendavske občine), do 10. novembra, ko pa je sklenilo setev, so posejali pšenico na 1169 hektarjih (740 v soboški in 429 hektarjev v lendavski občini). Glede na težke pogoje setve, zlasti zaradi zamočvirjenih tal, je tolikšna površina posejanih njiv velik uspeh. Priznanje zaslužijo zlasti traktoristi, ki so delali v podaljšanem delovnem času. V spomin na 15. november 1944, ko je bila pri takratnem ministrstvu za finance ustanovljena carinska služba, praznujejo vsako leto carinski delavci svoj praznik. Pomurski cariniki so ga praznovali delovno, ob tem pa niso mogli tudi mimo uspehov, ki so jih dosegli pri svojem delu. Ce na kratko strnemo ugotovitve, ki so jih na tiskovni konferenci povedali predstavniki Carinarnice Gornja Radgona, potem ne moremo mimo nekaterih podatkov. Na 6 mednarodnih in 8 maloobmejnih prehodih od Trat do Lendave je v desetih mesecih letos prestopilo mejo 4.675.344 potnikov ali 10 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Občuten padec je zlasti pri številu tujih potnikov, ki so jih našteli 1.498.947 ali kar 22 odstotkov manj kot v prvih desetih mesecih lani. Po 18. oktobru, ko so začeli veljati nekateri ukrepi Zveznega izvršnega sveta, se je število potnikov še zmanjšalo in so jih v oktobru našteli le 369.692 ali kar 18 odstotkov manj kot oktobra lani. Kliub zmanjšanju števila potnikov pa. na Carinarnici Gornja Radgona ugotavljajo, da je poraslo število carinskih in devznih prekrškov. V desetih letošnjih mesecih so na vseh mejnih prehodih ugotovili 1.389 carinskih prekrškov, kar je 31 odstotkov več kot lani v tem času, deviznih prekrškov pa je bilo 1.952 ali 106 odstotkov več kot lani v desetih mesecih. Stanje na tem področju pa se znatno izboljšuje v novembru, saj so v prvi polovici meseca ugotovili le 45 carinskih prekrškov, kar je 33 odstotkov manj kot lani v enakem času, deviznih prekrškov pa je bilo manj za 24 odstotkov in so jih ugotovili le v 61 primerih. Na Carinarnici Gornja Radgona pa so nam postregli tudi s podatki o plačilu depozita, za katerega so zavezani jugoslovanski dr- Zvezi sindikatov Hrvaške in Slovenije sta že pred leti ustanovili koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin iz obeh republik, z nalogo za krepitev bratstva, prijateljstva, enotnosti in solidarnosti. Pred nedavnim je ta koordinacijski odbor podelil občinskemu štabu Šolska zdravstvena služba v Pomurju letos praznuje 50 let delovanja in posebne skrbi za šolsko populacijo. V okviru tega praznovanja je bila pretekli petek v Murski soboti slovesnost, kateri so prisostvovali številni zdravstveni delavci in gostje. Udeležence proslave sta pozdravila predsednik Zdravniškega društva Pomurja dr. Zlatko Šubinski in predsednica sekcije za šolsko in visokošolsko mladino dr. Edita Schau-bachova. Slavnostni govornik pa je bil predsednik MS SZDL za Pomurje Maks Rojs. Petdesetletnico šolskega zdravstva v Pomurju je označil kot pomemben dogodek, ki zasluži večjo pozornost, zatem pa je govoril o pomembnih dosežkih v zdravstvu in ostalih področjih dela v Pomurju, ki so jih delovni ljudje in občani dosegli v preteklem obdobju, opozoril na skrb za človeka, ki je naše največje bogastvo in ki mu v naši samoupravni družbi namenjano posebno skrb ter na trenutne težave, s katerimi se srečujemo in ki terjajo od vseh nas boljše delo,- več discipline in samoodrekanja. Kljub težavam pa si moramo prizadevati, se je zavzel slavnostni govornik, da še PRVI POKRAJINSKI DAN Predsednik zveznega zbora skupščine SFRJ in član CK ZKJ dr. Anton Vratuša je v okviru enodnevnega obiska v Pomurju v soboto sodeloval tudi na prvem pokrajinskem dnevu, ki sta ga v Lendavi organizirala pokrajinski odbor za Pomurje in svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Lendava. V okviru pokrajinskega obrambnega dne, namenjenega usposabljanju članov različnih organov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so se udeleženci seznanili z obrambnimi pripravami v lendavski občini, vlogo in nalogami pomurske pokrajine ter nalogami teritorialne obrambe in civilne zaščite. Izčrpneje so spregovorili o zunanje in notranjepolitičnih razmerah. Udeleženci pokrajinskega dneva so obiskali tudi delovno organizacijo INA-Nafta v Lendavi, kjer so jim predstavili trenutni družbenoekonomski položaj, podrobneje pa tudi obrambno organiziranost v tej organizaciji posebnega družbenega pomena. Ogledali so si del proizvodnega procesa, pokazali pa so jim tudi sodobno opremo industrijske gasilske ekipe. Prvi pokrajinski obrambni dan so udeleženci ocenili kot uspešno in koristno obliko usposabljanja in obrambnih priprav. POMURSKI CARINIKI OB PRAZNIKU OCENILI SVOJE DELO MANJ PREHODOV - VEČ PREKRŠKOV žavljani, ki prestopajo mejo. Do 10. novembra so na vseh mejnih prehodih našteli 302 primera, ko so potniki plačali depozit, 637 potnikov pa je bilo v skladu z odredbo oproščenih plačila depozita. Med temi je največ naših občanov, ki so na občasnih delih v sosednjih krajih Avstrije in potujejo z maloobmejno propustnico, sledijo delavci na službenih potovanjih in delavci na začasnem delu v tujini. V množici vseh številk pa ne moremo Uidi mimo podatka, da so v 10 mesecih letos carinili blago v več kot 53 tisoč primerih (lani 17.802), g potniki pa so na ta račun plačali več kot 93 milijonov dinarjev carinskih dajatev. Ob vsem tem pa velja zapisati še, da v turistični sezoni na mejnih prehodih Carinarnice Gornja Radgona ni bilo večjih zastojev in daljše čakalne dobe, kar je posledica dobre organizira- g nosti in prilagajanja delo- % vnega časa carinikov sprotnim potrebam. L. Kovač PRIZNANJE CIVILNI ZAŠČITI za civilno zaščito občine Lendava plaketo bratstva in prijateljstva. Občinski štab je dobil to pomembno priznanje za posebne in izredne uspehe, ki jih je dosegel na področju medrepubliškega sodelovanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter razvijanje brat- stva, prijateljstva in solidarnosti. Posebej pa je bil občinski štab uspešen pri letošnji organizaciji vaje civilne zaščite, na kateri je sodelovalo 12 občin sosednjih republik, in ki je bila organizirana pod geslom prijateljstva, enotnosti in solidarnosti. Jani D. Pol stoletja šolskega zdravstva v Pomurju naprej krepimo razvoj zdravstva in da čimprej dogradimo kirurški blok soboške bolnišnice, ki ga gradimo solidarnostno. V kulturnem programu je sodeloval mladinski pevski zbor osnovne šole Edvarda Kardelja iz Murske Sobote. V strokovnem de|u je bilo na sporedu devet referatov o razvoju, problematiki in nadaljnji usmeritvi šolske zdravstvene dejavnosti v Pomurju. V preteklih pettdesetih letih se je zdravstveno varstvo prebivalstva, posebej še šolske mladine bistveno spremenilo in izboljšalo. Skladno z razvojem družbenopolitične ureditve, medicinske znanosti in možnosti gospodarstva, se je razvjalo zdravstveno vastvo v Pomurju, in to ob sodelovanju zdravstvenih delavcev, boljši zdravstveni prosvetljenosti, boljših ekonomskih pogojih in osveščenosti prebivalstva. Udeleženci proslave ob 50-let-nici šolskega zdravstva v Pomurju so si tudi ogledali razstavo risb šolskih otrok-bolnikov in prostore dispanzerja za šolske otroke in mladino v Zdravstvenem domu v Murski Soboti. Devetnajstim zaslužnim delavcem oziroma sodelavcem pa je predsednik CDS Pomurskega zdravstvenega centra Mihael Šimonka podelil priznanja. Prejeli so jih: Angela Lah, Matilda Plevel, Helena Ravnič, Francka Šimonka. Helena Balažič, Anica Flegar, mr. sc, dr. Štefan Gruškovnjak, Gizela GyorkbS, Kristina Kološa, Marija Mljač, Marija Modlic, dr. Majda Toplak Ostan, Karolina Pečnik, Ljudmila Pelc, Agata Šabjan, dr. Avgust Šadl, dr. Jože Zorko, prof, dr. Ivo Antolič in dr. Martin Toth. Feri Maučec Preteklo nedeljo so kmetje kooperanti KZ Radgona na dnevu zadružnikov proslavili konec spravila dobrega pridelka letošnje letine. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in nagrade najboljšim pridelovalcem koruze, med katerimi se je s pridelkom 119,8 stota po hektarju najbolje odrezal Roman Mulec iz Zbigovec. Prvo mesto med tržnimi proizvajalci pšenice je s 13.547 kg oddanega zrnja osvojil Janez Ploj iz TZO Apače. Največji tržni proizvajalec sladkorne pese Jože Repa iz Drakovec je oddal 95.560 kg pese. Največ pujskov za trg je spital Stanko Černel iz Šlaptinec. Največ bekonoy pa je z lastno krmo vzredil Viktor Horvat iz Mahovec. Največ mleka po kravi je oddal Franc Murkovič iz Žihlave, največji tržni proizvajalec mleka pa je s 54.938 kg oddanega mleka Franc Senčkovič iz Nasove. Priznanje kot največji tržni proizvajalec govedi je z blizu 11.000 kg oddane živine prejel Franc Kavčič iz Gornjih Ivanjcev. Foto: Boris Hegeduš Pomurje oziroma ABC POMURKO je konec preteklega tedna obiskala delegacija Federacije MIRU in PRIJATELJSTVA iz LK Mongolije. Ob tej priložnosti so se gostje posebej zanimali za organiziranost združenih kmetov zadružnikov v KZ Panonka. Obiskali so tudi nekatere predelovalne obrate ABC Pomurka, ogledali pa so si tud' farmo prašičev pri kooperantu — TZO Cankova Dragu Kočarju, kjer je nastal ta posnetek. Foto: Boris Hegeduš OBČINSKO TEKMOVANJE »MLADOST V BESEDI, PESMI 1N SPRETNOSTI 1982» Socializem in vojna Preteklo soboto je bilo v Murski Soboti občinsko tekmovanje mladih murskosoboške občine v počastitev letošnjega praznika JLA — 22. decembra. Tekmovanje je pripravila občinska konferenca ZSMS oziroma njena komisija za SLO in udeležilo se gaje sedern ekip OO ZSMS z osnovnih in srednjih šol ter krajevnih skupnosti, kakor tudi enajst ekip pripadnikov JLA murskosoboškega garnizona oziroma s karavl. Orientacijski pohod, reševanje pisnega testa, streljanje z zračno puško in naloge na delovnih točkah so odločile o tem, katere tri ekip6 so se uvrstile v zaključni del tekmovanja, ki je bil v obliki kviza in uvrščene ekipe so morale predstaviti tudi lastni kulturni program. 1e tri ekipe so bile naslednje: OO ZSMS Šalovci-karavla Cvetko Štefahj Osnovna šola Rogašovci-komanda garnizona JLA M. Sobota in E. Kardelj-karavla Sotina. V zaključnem delu kviza »Socializem m vojna« je bila naj uspešnejša ekipa OO ZSMS Šalovci-karavla Cvetk0 Štefan, kije osvojila prvo mesto in s tem pravico nastopa na regijskem tekmovanju. Najboljši kulturni program pa je predstavila osemletk3 Edvarda Kardelja. Vsi najboljši so prejeli knjižne nagrade organizatorja tekmovanja. Filip MATKO Najboljši mladinci z Murščaka Konte prejšnjega tedna je bilo v OŠ Kapela občinsko tekm°' vanje mladinskih osnovnih organizacij Mladost v pesmi, besedi i spretnosti. Na dobro pripravljenem preizkusu, za kar gre zaslug prizadevnim mladim domačinom in vsem ekipam, ki so Pripra\' prijeten kulturni program (folklora, ritmika, recitatorstvo), je sod -lovalo osem OO ZSMS iz gornjeradgonske občine in tri ekipe, ki s jih sestavljali vojaki iz karavle v Gornji Radgoni. Po kvalifikacijskem delu, ki je obsegal preizkus teoretične? znanja in merjenja spretnosti, je sledilo finale. Na koncu so slavi mladi iz OO ZSMS Murščak, in se tako uvrstili na regijsko te movanie, drugo mesto je osvojila ekipa SŠGT Radenci, tretje pa u ZSMS Gorenje Elrad vp LENDAVA Prvega decembra po novem Izvršni svet skupščine občine Lendava si je prizadeval, da bi že 15. novembra delali po novem delovnem času, a je bilo vse zaman, saj avtobusno podjetje ni bilo pripravljeno za ta premik. Tako so vse delovne organizacije, ustanove in družbene službe začele delati po starem. Sicer pa je tudi vprašljivo, če se da v kratkem času spremeniti celotni vozni red. Kakor koli že, bolje je vse doreči, kot napraviti zmedo, od katere res nima nihče koristi. V lendavski občini se je se- daj izoblikovalo mnenje, da b delovni ljudje začeli delati P° v vem šele 1. decembra. To bo P gotovo veljalo za občinsko upra in družbene službe v SIS, za j, katere šole, v delovnih organ'2 jah, ki delajo v treh izmenah, K verjetno ne kaže sPremljnarle delovnega časa. Eno pa je ven°a jtj jasno, morali se bomo pri^S0^ na spremembo delovnega časa, smo menda v Evropi edini, ki BELTINCI» Razstava in tekmovanj^ Društvo za varstvo in vzgojo ptic »Slavček« iz Beltinec je v kraju v prostorih stare osnovne šole pripravilo razstavo ptic, ki le j(l izredno dobro obiskana. Istočasno pa so še izvedli d uštveno tekmo na katerem je sodelovalo okrog 200ptic 16 članov. ^t, V skupini kanarčkov je bil najuspešnejši gojitelj Koloman ki je osvojil pet prvih, tri druga in eno tretje mesto. Sledijo: Karel 0) pet prvih, eno drugo mesto, Jože Šantavec štiri prva, tri druga in mesto. Franc Glavač eno prvo, tri druga in dve tretji mesti, Štefan k'er,jruS° eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti ter Ivan Maučec eno prvo, eno in eno tretje mesto. _ ,.^/ih V skupini papig je bil najuspešnejši Štefan Černjavič, ki je osvop prva, šest drugih in štiri tretja mesta, Aleksander Šarkanj tri drugo mesto, Janez Buzeti, Jože Casar in Bojan Kološa pa so osvojil1? mo prvo mesto. Med.eksoti pa je po eno prvo, eno drugo in eno tretje ’ osvojil Vinko Kovač. POPRAVEK V prispevku pod naslovom Za enotno novoletno obdaritev malčkov, ki je bil objavljen v prejšnji številki Vestnika, je prišlo do pomote pik navedbi vrednosti daril, namenjenim otrokom. Kot so -nam sporočili z občinskega sindikalnega sveta, je 40 dinarjev le prispevek od vsakega zaposlenega, medtem ko je vrednost darila višja. v akciji varčevanja z energijo