GEOGRAFSKI OBZORNIK FENGCONG, FENGLIN I N SHIUN N a t a š a R a v b a r UDK: 551.435.88(510] COBISS: 1.04 IZVLEČEK Fengcong, fenglin in shilin čeprav se kraško raziskovanje na Kitajskem razvija ločeno od krasoslovja na Zahodu, se v mednarod- ni in slovenski kraški terminologiji postopoma uve- l j a v l j a j o izrazi fengcong, fenglin, shilin in drugi. Namesto stolpastega in stožčastega krasa kitajski kra- soslovci ločujejo dva tipa stolpastega krasa: fengcong in fenglin. Shilin pa označuje pokrajino večjih skal- nih gmot, visokih 20 do 50 metrov, ki so tesno sku- paj, a dajejo videz, kot da so samostoječe, ker so med njimi globoke vertikalne razpoke in jarki. KUUČNE BESEDE fengcong, fenglin, shilin, tipi krasa, Kitajska ABSTRACT Fengcong, fenglin and shilin Although karst researches in China are carried out separately from the karst-sciences of western coun- tries, terms such as fengcong, fenglin and shilin are enforcing gradually into international and Slovene karst terminology. Instead of cone and tower karst Chinese karstologists distinguish two types of tower karst: fengcong and fenglin. Shilin is a type of the subjacent karst. Karren have been transformed into the high pillars and reshaped by rain corrosion. Among them there are deep vertical fractures and trenches. KEY WORDS fengcong, fenglin, shilin, types of karst, China AVTOR Nataša Ravbar Naziv: Univerzitetna diplomirana geografinja in sinologinja, mlada raziskovalka Naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, SI - 6230 Postojna, Slovenija Telefon: +386(0/5700 1942 E-pošta: natasa. ravbar@zrc-sazu. si Kras n a K i ta j skem. Na Kitajskem obsta- ja jo na jveč ja kraška o b m o č j a na svetu. Tu je moč najt i skoraj vse pod t ipe krasa. O b m o č j a karbonatn ih kamnin obsega jo 1 . 2 5 0 . 0 0 0 km2 oz i roma sedmino d ržavnega ozeml ja (17), kar pomeni pr ib l ižno četrt ino vsega karbonatnega površ ja na svetu. Kras je razvi t o d kora ln ih g rebenov na 7 ° severne geografske šir ine d o p o g o r j a Xiao H i n g g a n na 4 8 ° severne geogra fske širine in o d Pamir ja na 7 4 ° v z h o d n e geogra fske dolži- ne d o Tajvanskega o toč ja na 1 2 1 ° vzhodne geogra fske do lž ine, o d ato lov v Južnem kitaj- skem mor ju d o visokih g o r a Tibeta in Himala- je. N a j b o l j izrazi t je na dveh kraških p lanotah, v prov inc i Shanxi na severu in na p lanot i Yun- nan-Guizhou na j u g o z a h o d u d ržave (17). N a Kitajskem so na jbo l j razšir jeni tropski in subtropski kras, kras zmerno top lega polsu- hega podneb ja na severu države ter visokogor- ski kras in kras na p lanotah, p o z n a m o pa tudi obmorsk i in osaml jeni kras v suhem zmernoto- plem in v lažnem zmerno top lem podneb ju . Tropski in subtropski kras sta znač i lna z a južni in j u g o z a h o d n i del Kitajske. N a območ- ju provinc Yunnan, G u i z h o u in G u a n g x i zav- zemata skupno površino 3 2 0 . 0 0 0 km2 (13). Za ta tip krasa so znač i lne več sto metrov visoke vzpet ine, ki se strmo dv igu je jo nad aluvialni- mi ravn icami . N j i h o v a p o b o č j a so močno ero- d i rana , notranjščina pa je prevot l jena. Tu gre z a suhe ali vodne jame, z a jame, zapo ln jene s s igo al i pop lav l jene jamske sisteme. V nas- protju s krasom zmernih širin, kjer so tipičen ele- ment kraške mor fo log i je vr tače, so z a tropski kras znač i lne visoke in strme vzpet ine v obl ik i kop, stožcev al i stolpov. Prekinjajo jih depre- sije in po l ja . Znač i lne so tudi kraške p lanote z vmesnimi g lobok im i soteskami rek in vel ike kamnite »megaškrapl je«, ki mol i jo iz debel ih plasti terra rose. V topl i in v lažn i monsunski kl imi znaša let- na temperatura v povpreč ju 15° C , letna koli- č ina p a d a v i n pa preseže 2 0 0 0 mm (17). N a o b o j e vp l ivata predvsem nadmorska viš ina in odda l jenos t o d mor ja . Fencong in fengl in. Ko je Handel-Maz- zetti prvič op isa l stolpasti kras (7) in ko je Leh- 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Tip pokrajine fengcong pri kraju Yangshuo v provinci Guangxi (foto: Nataša Ravbar). mann omenil kuppen- in kugelkarst na Javi (10), so zahodn i geomor fo log i z iz razom Kegelkarst posplošeno označeval i kras, nastal v razmerah tropske klime. Pod vtisi Lehmannovih op isov so geomorfo logi tropski kras v g robem razdeli l i na stolpasti in stožčasti kras. Osnovno kraško izrazoslovje v kitajščini ne razl iku je s to lpastega o d s tožčastega krasa (angleško tower karst, cone karst). To razl iko- van je so prevze l i iz z a h o d n e k las i f i kac i je krasa, ki temelji zgol j na morfologi j i vzpetin ozi- roma na naklonu nj ihovih poboč i j in vmesnih depresij oz i roma pol j , ne g lede na to, al i vzpe- tine stoji jo posamezno ali v skupini , d r u g a o b drug i . Kitajska l i teratura stolpasti kras na južnem Kitajskem v g r o b e m del i na dva g lavna t ipa. Raz lagamo ju lahko kot dve z a p o r e d n i razvoj- ni stopnji: fengcong in fenglin. F e n g c o n g v pre- vodu pomeni šop vrhov. Predstavlja raz l ične oblike vzpetin, ki se dvigujejo iz skupne osnove. Vzpet ine so navadno visoke od 2 0 0 do 3 0 0 m, najvišje pa doseže jo celo d o 6 0 0 m relat ivne višine. Prekinjajo jih vmesne depresi je, do l ine in vr tače (slika 1). N i v o podta ln ice je g l o b o k o p o d površjem. Posamezne skupke v rhov med seboj n a v a d n o ločujejo uravnave al i soteske rek (16). N a j b o l j t ip ičen pr imer pokra j ine fengcong je p lanota Yezhong z nadmorsko viš ino o d 2 0 0 0 d o 2 2 0 0 m. S p a d a v prov inco G u i z h o u na severnem bregu reke Beipan j iang, ki je vre- zala od 5 0 0 d o 7 0 0 m g loboko sotesko. Poboč- ja soteske so ze lo strma, ponekod p o p o l n o m a navpična. M e d vzpet inami na planoti so depre- sije in dol ine. Stožci so skalnati, prst se zadr- žuje le na dnu depresi j in dol in, ki so do 2 0 0 m nižje od vrhov vzpet in. Podobni pr imeri so tudi d r u g o d na p lanot i Yunnan-Guizhou (2). F e n g l i n pomeni g o z d vrhov, ker pokra j i - na vzpet in spomin ja na g o z d (slika 2). ta ter- min je že leta 1 6 3 7 vpel ja l znameni t i kitajski krasoslovec Xu Xiake. To so o d 1 0 0 do 2 0 0 m visoke samostojne kamnite vzpet ine, moleče iz ravnice, ki so jo nasule alohtone reke. N i vo pod- zemne vode je v tem pr imeru izenačen s površ- jem ali pa je ze lo pl i tvo p o d njim. Poboč ja vzpet in so strma, ponekod celo ver t ika lna. Prepredajo jih ostanki jam, ki jih je izdolbla pod- zemel jska reka. Tipični pr imer i tega kraškega površ ja so v prov inc i G u a n g x i na območ ju med k ra jema Gui l in in Yangshuo, v okol ic i Dushana in v pro- vinci Yunnan, v okol ic i krajev Q i u b e i , Puzhe- hei, Babao ter na planoti Yunnan-Guizhou, kjer so vzpet ine razl ičnih obl ik in z razl ičnim naklo- nom p o b o č i j ; kopaste, stogaste al i stolpiči z ver t ikaln imi poboč j i . Čep rav krasoslovne študije niso bi le tol iko p o d vpl ivom c ik l ičnega razvo ja kot d ruge veje geomor fo log i je , je v tem smislu fengcong tol- mačen kot začetna stopnja, ki nastane, ko pene- plenu ni več z a g o t o v l j e n a stalna eroz i jska b a z a in tektonsko mirovanje ozeml ja . Potem to 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK rahlo valovi to prvotno površ ino začne preob- l ikovati podzemel jsko od tekan je voda . Za rad i kraške denudac i je se pr ično razvi ja t i vr tače, depresije in doline, kraško površje je močno raz- jedeno, vsa v o d a pa izg ine v g lob ino , ker je nivo p o d z e m n e vode ze lo g l o b o k o p o d dni negat ivnih površinskih ob l ik . Prevladuje verti- ka lna d renaža . Depresi je se relat ivno hitro pog lab l j a jo , vzpet ine p a se v pr imer jav i z nji- mi zn ižu je jo zelo počasi . Tako se veča jo višin- ske razl ike med vrhovi vzpet in in dni depresi j . No t ran jos t je vse bo l j p revo t l jena , proces zakrasevan ja p a se nadal ju je , dokler se d n a negat ivn ih površinskih ob l ik ne z n i ž a j o do takšne mere, d a doseže jo nepropustno ozi ro- ma erozi jsko osnovo ( 1 5 , 17 , 13). Ko je fengcong erod i ran do piezometrične- g a nivoja, se vert ikalno zn iževanje površja pre- neha in p rev lada ko roz i ja vzpet in in situ (15). W i l l i a m s razvo j površja p r imer ja s tal jenjem ledenih gmot. Vzpetine se postopoma oddaljuje- jo d r u g a od druge, vse dokler niso e rod i rana tudi sedla med njimi. N i vo podtalnice v fenglinu je izenačen s površjem ali pa je plitvo pod površ- jem, do l ine in kraška po l ja pogosto poplavl ja- jo in uvel javi se normalna e roz i ja (15 , 13). N a nastanek fengconga in fenglina vpl ivajo torej številni faktor j i . Ce povzamem, je tovrsten razvo j površja možen le v debe lo skladovi t ih, čistih apnencih ali v dolomitu in so poleg debe- line prežete in neprežete cone ter n ivoja erozij- ske baze, hidrogeoloških in podnebn ih razmer z a nastanek odloč i ln i še grav i tac i jsko uravno- teženje mehanskih nestabilnosti in nepravi lno- sti (kjer so p o b o č j a preveč strma, se strmina še potencira) . Čeprav se pogosto posplošuje, d a sta feng- c o n g in fengl in ed ina rel iefna t ipa t ropskega in subtropskega krasa na južnem Kitajskem, pog lav i tn i del ka rbona tnega ozeml ja za jema- jo drug i , genetsko vmesni podt ip i . Ostr ih meja med raz l ičn imi kraškimi pod t ip i ni; med seboj se pogosto prepleta jo. Kamni t i gozd in d ruge k a m n i t e m a k r o r e l i e f n e o b l i k e . Slovenska strokovna l i teratura in slovenska javnost pozna ta iz raz kamnit i g o z d iz H a b i č e v e g a p r ipovedovan ja s poti po kitajskem krasu (6): ».. . kamnit i g o z d Slika 2: Tip pokrajine fenglin pri kraju Anshun v provinci Guizhou ffoto: Nataša Ravbar). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK ¡e podoben škrapljostemu površju na dinarskem krasu, le d a je vse precej povečano . Spreha- jamo se po ozkih prehodih med skalnimi stebri, kot se mravl je pri nas spreha ja jo med škrap- ljami in žlebiči.« Kamnite krave in kamnite zobe je op isoval M i h e v c , ki je v poroči lu o obisku v Yunnanu zapisal (11): »... najzanimivejše kraš- ke ob l ike v tem delu so kraške p lanote z zna- čilnimi kamnitimi čoki. Te imenujejo, če so manjši in zaob l jen i , kamnite krave, ostrejši in večj i so kamnit i z o b j e , največj i pa so kamnit i g o z d . « K a m n i t i g o z d al i shilin je ob l ika prikrite- g a krasa, ki je pogost na skrajnem jugozahod- nem delu Kitajske v provinci Yunnan (slika 3). Kitajska beseda shilin pomeni g o z d iz kamni- tih dreves. To je pokra j ina , kjer je več ina skal- nih gmot in stebrov visokih od 2 0 do 5 0 metrov. Težko p rehodno skalovje je ostro, koničasto in raz rezano z ž leb ič i . Posamezni stebri stoj i jo tesno skupaj , a da je jo v idez , kot d a so samo- stoječi, ker so med njimi g loboke vertikalne raz- poke in jarki . Zgorn j i del i stebrov so razrezan i z ostrimi in g lobok imi škrapl jami. N a nj ihovem površju so izobl ikovane še različne druge skalne ob l ike, kot so škavnice in vdo lb in ice . Iz jarkov in razpok pa se o d p i r a j o vhodi v kraške jame. Kamnit i g o z d se n a v a d n o razv i je v starih, debel ih skladih relat ivno čistih in s labo poroz- nih karbonatn ih kamnin, z maksimalnim naklo- nom skladov 10° in se ne po jav l ja na močno pretrtih kamninah. Prvotne geološke ob l ike so spremenjene z a r a d i razl ičnih kraških geomorf- nih procesov. Č e je bil na dv ign jen i karbonat- ni p lanot i v vroč i in v lažni kl imi o m o g o č e n pretok vode in stabilni nivo p o d z e m n e vode, so se skalni stebri, jark i , razpoke in jame raz- vili iz podtalnih škrapelj. Pod debelo plastjo prsti in sedimentov j ih je na jpre j ob l i kova la s C 0 2 bogata pren ika joča v o d a . Kamnino je raztap- l jala o b r a z p o k a h , jih g lad i la in pog lab l j a la . Ko je bi la prst odst ran jena, so bi le skalne obli- ke izpostavl jene de lovan ju deževnice (2, 8). Padavinska v o d a najprej odteka po razga- ljeni skali in ko rod i ra n jeno površino. Združu- je se v žlebičih, ki so marsikje meandrasti, potem pa se spušča v jarke, razpoke in razšir jene lezi- ke, ki so na dnu zapolnjeni z ilovico. V njih voda zasta ja in počas i od teka v prežeto cono ; tu se Slika 3: Kamniti gozd pri kraju Shilin v provinci Yunnan (foto: Nataša Ravbar). 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK pretaka sifonsko. Agresivna voda s korozijo obli- kuje ostre koničaste skalne oblike, nekakšne veli- kanske škraplje ali »megaškrapl je«. V drobnem se p o n e k o d na skalni površini izob l iku je jo kot nož ostri skalni razi in konice, včasih prepre- deni z mrežo razpok . N i v o podta ln ice je glo- boko p o d površjem in lahko v deževni d o b i naraste tudi d o več deset metrov (1, 2). Knez in Slabe ugotavljata, d a je obl ika kam- nitih stebrov odv isna predvsem o d n j ihovega razvo ja iz podta ln ih škrapel j in o d vrste kam- ninskih skladov. Čistejši ko je apnenec , ostrej- še so ob l ike (8). Primeri shi l ina v južni Kitajski so v kra j ih Lunan, Shilin, Na igu , Wukesong, Xingwen, Yon- gan in Xiuwen v provinci Yunnan. Shilin je kraj, ki je d o b i l ime po tem po javu . Bogat je z raz- l ičnimi ob l ikami skalnih stebrov, ki so visoki od 5 d o 5 0 metrov. Pogoste so tudi jame in pod- zemni rovi. Razteza se na več kot 3 5 0 km2 povr- šine, o d tega jih je 8 0 km2 urejenih kot turistični park. Znan je tudi kamnit i g o z d v okol ic i Luna- na, 1 2 6 km jugovzhodno od Kunminga, ki skup- no meri 4 0 0 km2 (2). K a m n i t i z o b j e so zaobljeni ali koničasti kamnit i čoki , ki so manjši od petih metrov (sli- ka 4). Štrlijo iz površja, prekr i tega s prstjo. Več- ji z o b j e so višji o d treh metrov, manjši pa ne presežejo višine enega metra. So ze lo gosto navp ično tektonsko r a z p o k a n i ter prepredeni z režami , špran jami in ž leb ič i . Po ob l ik i loči- mo podočn jake , kočnike in b razdas te z o b e (16 , 2). Kamnite k rave so podolgovati kamniti čoki, ki niso močno razjedeni , in so v spodnjem delu širši kot v zgo rn jem. Gobasti stolpiči so do petdeset metrov visoki kamnit i stebri, ki ima jo z a r a d i manjše kamninske odpornost i v podnož ju premer pod- lage manjši o d premera višjih slojev. Ti so bodi- si osaml jeni al i navp ično tektonsko razpokan i . V večj ih r a z p o k a h so nastali o d nekaj metrov d o nekaj deset metrov široki in g lobok i jarki. Pogosto je v n j ihovem vznož ju do lomi t , ki je z a r a d i večje poroznost i manj odporen , zato je bol j podvržen denudac i j i in tudi bol j raz jeden. Take obl ike so nastale na o b m o č j u N a i g u , veli- kem več kot 2 km2 (2). Slika 4: Kamniti zobje pri kraju Kunming v provinci Yunnan (foto: Nataša RavbarJ. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Kamniti zobje in kamnite krave pri kraju Shilin v provinci Yunnan (foto: Nataša Ravbar). 1. Chen, Z. P., Song, L. H., Sweeting, M. M. 1986: The Pinnacle Karst of the Stone Forest, Lunan, Yunnan, China: An Example of a Sub-Jacent Karst. New Directions in Karst: Proceedings of the Anglo-French Karst Sympo- sium. Norwich. 2. Chen, X. P. et al. 1998: South China Carst I. Ljubljana. 3. Gams, I. 1968: Slovenska terminologija tipov tropskega krasa. Geografski obzornik, 15, 3^4. 4. Gams, I. 1973: Slovenska kraška terminolo- gija. Ljubljana. 5. Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana. 6. Habič, P. 1980: S poti po kitajskem krasu. Geografski vestnik, 52. 7. Handel-Mazetti, H. 1926: Portraits of Natu- re in SW China. Naturbilder aus Suedwest China. Vienna. 8. Knez, M., Slabe, T. 2001: Oblika in skalni relief stebrov v Naigu kamnitem gozdu (JZ Kitajska). Acta Carsologica, 30, L 9. Kogovšek, J., Kranjc, A., Slabe, T., Sebela, S. 1999: South China Carst 1999 Preliminary Research in Yunnan. Acta Carsologica, 28, 2. 10. Lehmann, H. 1936: Morphologische Stu- dien auf Java. Geographische Abhandlun- gen, 9, 3. 11. Mihevc, A. 1993: Poročilo z XI. mednarod- nega speleološkega kongresa v Pekingu. Geografski vestnik, 65. 12. Mihevc, A. 1994: Kitajski kras. Geograf- ski obzornik, 31,4. 13. Sweeting, M. M. 1995: Karst in China. Its Geomorphology and Environment. Berlin, Heidelberg, New York. 14. Song, LH. et. al. 1997: Stone Forest, a Treasure of Natural Heritage. Proceedings of International Symposium for Lunan Shi- lin to Apply for World Natural Heritage Sta- tus. China Environmental Science Press. 15. Williams, P. W. 1987: Geomorphological Inheritance and the Development of Tower Karst. Earth Surface Processes and Land- forms, 12. 16. Yuan, D.X. 1988: Yanrong Xue Cidian (Glossary of Karstology). Beijing. 17. Yuan, D. X. 1991: Karst of China. Beijing. 8