60lOU^uu Ninina plačana v gotovim Abb. postale 1 gruppo imor$Ki nevmk Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 60 (9972) TRST, nedelja. 12. marea 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je zadel Izhajati v Tratu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pr) Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PARLAMENTARNA RAZPRAVA O ZAUPNICI S£ 80 PRI(^LA v ČETRTEK Andreotti predstavil novo enobarvno vlado: v seznamu ministrov le manjše spremembe Izločena Lattanzio in Dal Falco: zamenjala sta ju Scotti in Pastorino Socialdemokratski manevri onemogočili imenovanje «izvedencev» v vlado RIM — Sinoči nb osmih je predsednik vlade Andreotti sporočil pred-touniku republike Leone,ju sestavo nove vlade. Ministri bodo prisegli ) Ponedeljek zvečer, prva seja ministrskega sveta pa bo v torek, ko Predvidoma imenoval podtajnike. Andreotti je časnikarjem povedal da Po v, ki naj spremenijo norma- da bo ministrski svet verjetno takoj odobril tudi osnutke treh 'v°, o kateri bi junija morali bi-referendumi. Tako bi se jim Ognili. ^ četrtek bo Andreotti prebral Jsbornicah program nove vlade in aPo odprl razpravo o zaupnici, časnikarji so ga vprašali, kdaj * razčistil zadnji dvora o sestavi 'ade. Odgovoril je, da «pred pol glede števila podtajnikov pa * obljubil, da se ne bo spremenilo. . Resnici na ljubo je iz seznama i anov novega ministrskega sve-19 takoj razvidno, da Andreotti ni toogel imeti velikih dvomov, saj vlada v glavnem ista kot prejšnja, spremembe pa so le manjše. Poglejmo, kdo so člani nove, če-tfte Andreottijeve vlade. predsednik vlade: Andreotti za Jug: Ciriaco De Mita notranje zadeve: Cossiga zunanje, zadeve: Forlani pravosodje: Bonifacio proračun: Morlino finance: Malfatt' zaklad: Pandolfi obramba: Ruffini šolstvo: Pedini javna dela: Stammati kmetijstvo: Marcora prevozi in trgovinska mornarica: Vittorino Colombo pošte in telekomunikacije: Guliotti industrija: Donat Cattin delo: Scotti zunanja trgovina: Ossola državne soudeležbe: Bisaglia zdravstvo: Tina Anselmi turizem: Pastorino kulturne dobrine: Antoniozzi Iz bežnega pregleda seznama izhaja predvsem politična ugotovitev, da je Andreotti zaradi sporov, ki so nastali po socialdemokratski zahtevi o vstopu laičnih skupin v vlado, opustil zamisel o enobarvni vladi s sodelovanjem «izvedeneev». Teh v vladi ni, razen tistih, ki so že bili v prejšnji, so pa ali člani ali simpatizerji KD (Stammati, Bonifacio, Ossola). Dejansko je torej vlada'povsem enobarvna. Prav zato pa tudi ni bistvenih sprememb v njeni sestavi. Izločena sta bila le dva ministra: Del Falco in Vito Lattanzio, kar pa je bilo pričakovati glede na znano a-fero z begom nacističnega zločinca Kapplerja. Zamenjala sta ju «nova» ministra Pastorino in Scotti. V resnici pa nista niti povsem nova, saj je Scotti bil podtajnik v prejšnji vladi in se je aktivno u-deleževal razprav za sestavo no- *'"«I............................minNiiiiiiiiHiimiimiiiiniiiiiiiiti.m imiiiimi m... danes prvi krog zgodovinskih^ parlamentarnih volite« FRANCOZI PRED ODLOČITVIJO Izbirati bodo morali med nadaljevanjem starega sistema in potjo v socializem - Zadnji poziv predsednika Giscarda (Poseben dopis) RARIZ — Francoske volitve še j1'kol j doslej niso bile predmet *°likšnega zanimanja tako domače kot mednarodne javnosti tokrat. Od kod tolikšna polnost volitvam v parlamc-nt? £a parlament namreč pravijo, da jf v zadnjih letih izgubil velik 'tol svojega vpliva in moči, ker 86 odločitve sprejemajo v drugih 8rsdiščih gospodarske in politič-e moči. Do sem pa je parlament ,ehdarle še zmeraj vrhovno zakonodajno telo, še zmeraj je formalen nosilec oblasti, zdaj pa sc Itonuja možnost, da levica dobi J roke formalne vzvode oblasti, si pribori večino v parlamentu. 0 tem še pred desetimi leti ni r.oče razmišljal: namreč, kako to moglo priti v deželi, ki je topvzaprav zibelka buržoazne jtomokracije. da takšnega raz-JJtota za socializem opredeljenih političnih sil. Tako je Francija na tokratnih parlamentarnih volit-'Jal' na razpotju, ki ga doslej še J11 bilo. Pred volivci je odloči-'ev, ali naj gre dežela še na-Jtoej po bolj ali manj ustaljeni toki meščanske družbe, ali pa Jp.i sprejme izziv, ki ga ponuja tovica in začne z reformami u-•riierjati gospodarski in družbe-to razvoj k socializmu. Menda *e volivci nagibajo k drugi mož-psti, vsaj tako kažejo številne aziskave javnega mnenja. Dodala vse namreč napovedujejo, to* se bo levica v prvem krogu "'litev bolje odrezala in dobila °kolj 51 odstotkov glasov. ^bda to so napovedi; vprašanje pa je, če jih bo jutrišnje •pzpoloženje volivcev tudi potrato. Najbrž je potrebno poveda-!■ da tudi v primeru, da levica ~°bi prvi krog volitev, njena toaga še zmeraj ni zagotovlje-Jto. Francoski volilni sistem nam-(ef določa, da se volitve opravijo v dveh delih. Prvi krog voli-je nekakšna selekcija kan-todatov. Tudi tokrat' bo v parla-jjtont izvoljenih le 491 poslancev, ,.andidatov pa je več kot štiri 'ls°č. V prvem krogu bodo od-Jtodli vsi, ki ne bodo zbrali vsaj P>5 odstotka glasov v svojem V()lilnem okrožju. Odločitev bo Padia v drugem krogu, ta pa bo Jtoz teden dni. Takrat bo odločil-to kako bodo ravnale posamezne franke, ki se združujejo v dve 'jtovni skupini — levico in desni-Na levici pravijo, da se bodo v Ponedeljek znova sestali in se 'Ogovorili, kako bodo ravnali v fhgem krogu, to se pravi, na kandidata iz vrst levice “°do podprle vse stranke levi-Verjetno se bodo podobno do govorile tudi stranke sedanje jtodne večine. Sicer pa tako na pvici kot na desnici trdijo, da /* prepričani v zmago in, tudi o, hišo, bi tega najbrž nihče ne Poznal. Ko so sinoči Mitterrand, '*®rehais, Barre in Chirac govori bo televiziji, si je vsak od '‘lih močno 'prizadeval ustvariti gledalcih vtis, da zanj pro-q°r njegove stranke ni vprašljiv. Sploh je televizija močno vpeta ; tokratne parlamentarne volit-Ve v Franciji. Politiki je očitno zelo resno jemljejo kot sredstvo, ki odločilno vpliva na razpoloženje volivcev. Tudi predsednik republike Giscard skuša v svojih televizijskih nastopih vplivati, kot pravi, na »dobro izbiro* Francozov. Toda ta «dobra izbira* po njegovem mnenju ni levica. In ker očitno ni prepričan, da so njegova dosedanja opozorila dovolj zalegla, jim je nocoj še enkrat spregovoril iz televizijskih ekranov. Čeprav je bilo tudi tokrat čutiti, da je predsednik republike na strani nekdanjega premiera Raymonda Barra. je v svojem nastopu tudi rekel: »Francozinje in Francozi, odločitev je v vaših rokah. Jaz bom vašo odločitev spoštoval. To je demokracija*. LUDVIK ŠKOBERNE Možnosti pogajanj za afriški rog MOGADIš — Zatišje na oga-denski fronti dokazuje, da je po skoraj osmih mesecih krvavih bojev napočil čas razgovorov. V Washingtonu so zmerno optimisti. SZ naj bi skušala «prepričati* Etiopijo da zmanjša prisot- nost Kubancev na svojem ozemlju, ko bo somalska vojska zapustila Ogaden in bodo prenehali boji. Med Američani in Sovjeti naj bi bdi v teku pogovori o uporabi morebitnih miroljubnih čet, ki naj bi nadzorovale potek premirja. Čete : a,j bi dala po vsej verjetnosti na razpolago Organizacija afriške enotnosti. V Moskvi pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da je po umiku somatskih Čet napočil trenutek pogajanj, obenem pa zatrjujejo, da ne obna aio ozemeliska vprašanja med Etiopijo in Somalijo. Spor naj bi nastal «zaradi reakcionarnih načrtov mračnjaških sil*. Za Sovjete so torej meje afriškega roka nedotakljive, kar je najlažja rešitev, obenem pa je tudi najbolj realna. Vsaka sprememba obstoječega stanja bj namreč sprožila verižno reakcijo ozemeljskih zahtev, (voc) VVASHINGTON - Ameriški obrambni minister Harold Brown je izjavil, da bi se NATO lahko odpovedala gradnji nevtronskih bomb. če bi SZ pristala na večjo omejitev svojega strateškega orožja, predvsem raket, ki lahko zadenejo vsa mesta zahodne Evrope. vega vladnega programa. Pastorino pa je «veteran» raznih vlad, v katerih je po navadi zasedal mesto podtajnika v obrambnem mi nistrstvu. Andreotti je torej «spremenil» vlado le v toliko, da je nekatere ministre zamenjal. Tako je Mal-fatti zapustil ministrstvo za šolstvo, kjer je zapustil pravi kaos. V zameno je dobil finančno ministrstvo, kar ne daje veliko upati na uspeh dogovorjene davčne pravičnosti. Vittorinu/ Colombu je Andreotti odvzel ministrstvo za pošto in telekomunikacije, kjer je vodil sporno politiko v zvezi z reformo RAI-TV in v odnosu do zasebnih radijskih in televizijskih pobud. Dobil je manj pomembno ministrstvo za prevoze in trgovinsko mornarico. Tina Anselmi ne bo več vodila ministrstva za delo in za socialno skrbstvo, pač pa bo zato odgovorna za zdravstvo, medtem ko se Andreotti ni upal dotakniti dveh izmed najbolj spornih, toda zato pa »politično močnih* ministrov: Donat Cattina in Bisaglio, ki dejansko bosta v celoti vodila vladno politiko na področju zasebne in javne industrije. Nespremenjena ostanejo «ključna» ministrstva: zunanje (Forlani), notranje (Cossiga) in obrambno (Ruffini). Kako je sploh prišlo do zaključka krize in sestave tega seznama? V petek so na sejah vodstev PS Dl in PRI sprožili vprašanje sodelovanja manjših laičnih skupin v vladi. Ker socialisti in komunisti niso pristali na to, da bi ti stranki uživali v okviru vladne večine »privilegirane odnose* nekakšne «minikoalicije», je zamisel propadla. Romita je zadnjič poskusil še včeraj, ko se je pogovarjal z voditelji ostalih strank in predlagal koalicijo KD PSDI -PRI. Ko pa je bilo očitno, da je njegova zahteva naletela na gluha ušesa, mu ni preostalo drugega, kot da prepreči poskus imenovanja vlade s »tehniki*, ki bi uživali podporo levičarskih strank. Iz socialdemokratskih vrst je bilo slišati komentarje, da v takem v primeru Andreotti ne sme imenoVati «tehnikov», p?č pa naj oblikuje vlado iz samih demokristjanov. Zahtevo so socialdemokrati utemeljevali s trditvijo, da bi vključitev »strokovnjakov*, ki bi bili po godu levici in še posebej KPI, predstavljala nič manj kot »maskiran zgodovinski kompromis*. »Glede na to, da je nova vlada torej enobarvna in ne koalicijska, lahko, pregledamo njeno sestavo samo na osnovi razmerja sil med posameznimi strujami KD. Andreotti razpolaga z'enim samim pristašem, ki je zamenjal Lattan-zia: Scottijem. Dorotejei so štirje, medtem ko so prej imeli 5 ministrov (Pandolfi, Ruffini, Bisaglia, Pedini). «Bazistov» je troje: De Mita, Marcora, Cossiga. Dva ministra pripadata Morovi struji: Morlino in Anselmijeva, prav tako dva pa struji «forze nuove* (Donat Cattin in Vittorino Colombo). Guliotti pripada lastni skupini, medtem ko je Antoniozzi pristaš Emilia Colomba. Fanfanijevcev je troje (prej je struja imela dva ministra). To so Malfatti, Forlani in Pastorino. (st.s.) Potres v Mesini povzročil preplah MESINA - Včeraj ob 20.20 je potresni sunek 6. stopnje Po Mercallijevi lestvici povzročil preplah v Mesini in na vsej sicilski obali ob Jonskem morju. Po prvih podatkih ni bilo škode, epicenter pa je bil 35 kilometrov jugo-jugovzhodn0 od Mesine v Jonskem morju ob obali Taormine. Obletnica smrti Francesca Lorussa Demonstracija študentov v Bologni Bologni, Milanu in Rimu so pristaši raznih izvenparlamentarnih gibanj organizirali množične demonstracije ob prvi obletnici umora študenta I-orussa, ki je bil pristaš skupine »Lotta continua*. Skoraj dvajset tisoč mladih je demonstriralo v Bologni, ki jo je policija skrbno za stražila, medtem ko so delavci in komunisti zastražili partijske sedeže in delavsko zbornico. Večjih incidentov ni bilo, le manjše skupine »avtonomistov* so razbijale izložbe v centru ter oropale nekaj trgovin liiniiiiiliiliiiitiiiiiilfiiiiiniiiiiiilitiiiiiiliitiiiiiliiiottiflitiiiiiillimiimMiliiitiMUliiinuiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiuiia JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK SE JE VRNIL V DOMOVINO Tito zadovoljen zaradi razgovorov z ameriškimi in britanskimi voditelji Tako v Washingtonu kot v Londonu priznanja jugoslovanski neuvrščeni politiki (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito se je sinoči s posebnim letalom vrnil v domovino,, potem ko je uradno obiskal Združene države Amerike in se med vrnitvijo za dva dneva zadržal še na prijateljskem obisku v Veliki Britaniji. S Titom so se vrnili tudi člani delegacije, v kateri sta bila med drugimi predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Na beograjskem letališču v Sur-činu se je Tito pozdravil z vidnimi jugoslovanskimi predstavniki Slevanom Doronjskim, Cvijetinom Mijatovičem, Kirom Gligorovom, Veselinom Djuranovičem in drugimi. Dvojica pionirjev je Titu izročila šopek cvetja, nakar je predsednik pregledal častni bataljon garde in se pozdravil s šefi tujih diplomatskih misij, ki so akreditirani v Beogradu. Potem je stopil pred mikrofone in v krajši izjavi, ki sta jo prenašala radio in televizija, visoko ocenil pomen pogovorov, ki jih je imel z ameriškim predsednikom Carterjem in britanskim premierom Callaghanom. ■ilimiiiiilim'tiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiim"ilH*iiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuijiiiiiiiiiiiMiiii!iiiHiiiiii"iiiiHiiHiiiiliimi"i.. V ORGANIZACIJI BENEŠKIH KULTURNIH DRUŠTEV . Mtl ' v vH "i1 f. 1 ,'| • ( . ' ; 'V , . Srečanje s predlagatelji zakonskih osnutkov za zaščito slovenske narodnostne skupnosti ČEDAD — Beneška kulturna društva so v petek zvečer organizirala v čedajskem hotelu Roma pomembno srečanje s podpisniki zakonskih osnutkov za globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti V Italiji. Namen srečanja, ki so se ga poleg senatorke Jelke Gerbec (KPI), poslanca Franca Ca-stiglioneja ' (PSI), deželnega svetovalca Draga Štoke (SSk) in Karla šiškoviča (SKGZ) udeležili tudi predstavniki beneških kulturno -prosvetnih organizacij in duhovniki skupine Dom, je bil preučiti trenutni položaj slovenske manjšine in izdelati nekaj operativnih smernic glede na bližnje dogodke, ki bi lahko bili prelomne važnosti za razvoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Izhodišče za živahno in zanimivo razpravo so bili poleg zakonskih osnutkov še skorajšnja manjšinska konferenca v Vidmu m stališče, ki jo je do manjšinske problematike zavzelo pokrajinsko vodstvo KD z nedavnim dokumentom. Senatorka Gerhčeva je v daljšem posegu orisala komunistični zakonski načrt o globalni zaščiti in pri tem poudarila, da je partija skušala preosnovati prejšnje predloge v luči novih dogodkov, ob- (Nadaljevanje na zadnji strani). v v ZAŠČITA MANJŠINE JE NEDELJIVA Predstavniki beneških društev zahtevali srečanje z videmsko KD za poglobitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini Predstavniki kulturnih društev in zveze emigrantov videmske pokrajine, ki so se' sestali na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu, da bi proučili resolucijo pokrajinskega vodstva KD o zaščiti narodnostnih skupnosti kot politični dolžnosti demokratične in pluralistične družbe, so pozitivno ocenili dejstvo, da je KD prvič uradno in odkrito priznala obstoj in pol-nopravnost slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini. PYav tako pozitivne so načelne trditve, ki se sklicujejo na naravne in neodtujljive pravice človeka do razvoja lastne osebnosti in do zaščite slovenske skupnosti kot polnopravnega subjekta. Obenem pa so predstavniki beneških krožkov ugotovili premajhno odločnost pri odpravljanju zaprek za globalno zaščito in za dinamično ovrednotenje manjšine z normami, ki naj zajamčijo vsestranski nemoteni obstoj in razvoj slovenske skupnosti v vi- demski pokrajini. Še posebej ni mogoče odstopiti od zahteve po enotnem in enakopravnem ravnanju s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, ker je zaščita nedeljiva in ker tako določa ustava. Zaradi tega ni mogoče omejevati zaščitnih določil ne glede na območja, na katerih manjšina živi, kot tudi ne glede na njen zgodovinski razvoj, pač pa je treba spodbujati v največji možni meri družbeno in kulturno rast slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini. Predstavniki beneških kulturnih društev in zveze emigrantov so zahtevali srečanje s pokrajinskim vodstvom in krajevnimi političnimi predstavniki krščanske demokracije, da bi skupaj poglobili manjšinsko problematiko, sklicujoč se tudi na skupno željo po vse bolj tvornem dialogu o uresničevanju pričakovanj Slovencev videmske pokrajine. V izjavi je Tito dejal: «Obiskali smo dve prijateljski državi — ZDA in Veliko Britanijo, s katerima smo bili v novejši zgodovini, v letih velikih preizkušenj, zavezniki, kar tudi danes tako veliko pomeni za vzajemno razumevanje, zaupanje in spoštovanje. Uradni obisk v ZDA je bil zelo uspešen in pomeni nov pomemben prispevek k dolgoročnemu razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med našima državama. Ta obisk nam je dal priložnost za široko izmenjavo mnenj s predsednikom Carterjem in drugimi državniki, pa tudi z večjim številom vidnih političnih osebnosti te velike države z zelo pomembno vlogo v svetu. V izčrpnih razgovorih so bili zajeti najpomembnejši aktualni problemi mednarodnih odnosov. Z zadovoljstvom smo lahko ugotovili visoko stopnjo skladnosti ali po-prdhnosti stališč do vrste vprašanj, ki danes pritegujejo pozornost ne samo naših dveh držav, temveč tudi mnogih drugih. Pogovarjali smo se v vzdušju popolnega vzajemnega spoštovanja, ko so se naša mnenja skladala in tudi ko so prišle do izraza razlike v nekaterih pogledih, in to vedno s prizadevanjem, da se eimbolje razumemo. To je bil v pravem pomenu besede odkrit in enakopraven dialog, ki ga je prevevala zavest, da je svet danes bolj kot kdajkoli tesno povezan in soodvisen in da je zato dolžnost vseh držav, da potrpežljivo in vztrajno iščejo skupni jezik razumevanja ih sporazumevanja, zlasti tam, kjer razlike rojevajo spore, posledice le-teh pa prizadenejo vse. Rad bi posebej poudaril, da so z zanimanjem in pozornostjo sprejemali stališča Jugoslavije kot aktivne pripadnice in ene od ustanoviteljic gibanja neuvrščenosti. Z zadovoljstvom lahko povem, da danes — v Združenih državah Amerike in tudi drugod — vse bolj realno spoznavajo, da je gibanje neuvrščenosti postalo zelo pomemben konstruktiven dejavnik pri reševanju velikih problemov današnjega sveta. Razumljivo smo izmenjali mnenja tudi o nadaljnjem razvoju naših dvostranskih odnosov, ki so zlasti v zadnjem času doživeli pomemben napredek. V celoti se je uveljavila obojestranska pripravljenost, da se jugoslovansko - ameriško sodelovanje razvija še hitreje na številnih področjih, zlasti na gospodarskem, in da s tem naše prijateljstvo bogatimo z novo vsebino. Vse to smo izrazili v zelo vsebinski skupni izjavi, v kateri smo še enkrat potrdili načela, ki so podlaga, na kateri se razvijajo jugoslovansko - ameriški odnosi v zadnjih letih, to pa so spoštovanje neodvisnosti in enakopravnosti, nevmešavanje in'druga. Rad bi tudi poudaril, da nas jd ves čas obdajala izjemna pozor nost. Predsednik Carter in njegovi sodelavci so si osebno prizadevali, da občutimo toplino pristnega VLADO BARABAŠ (Nadaljevanje na zadnji strani) Proces v Turinu ne bo prekinjen BRIGADISTI JAVNO PREVZELI ODGOVORNOST ZA UMOR BERARDIJA TURIN — Čeprav je kasacij-sko sodišče v petek sklenilo, da dodeli torinskim sodnikom postopke proti brigadistom, ki so jih vodili milanski sodniki, proces proti pripadnikom rdečih brigad v Turinu ne bo prekinjen. Tako je na osnovi novega postopnika sklenila turinska porota n: včerajšnji kratki obravnavi. Začeti proces in «milanski» sodni postopki bodo šli vsak svojo pot. Včerajšnja tretja obravnava procesa proti brigadistpm je bila kratka kot prvi dve. Predsednik dr. Barbaro je vzel na znanje dejstvo, da so štirje od petih včeraj imenovanih odvetnikov vrnili mandat in je imenoval nove zagovornike. med katerimi je tudi socialistična poslanka Maria Magnani Noya. Takoj po določitvi novih zagovornikov je bila razprava prekinjena. ne da bi brigadisti lahko prebrali daljše sporočilo, s katerim so si v imenu BR lastili odgovornost umora policijskega podčastnika Rosaria Berardija. illliiiilkliuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiminiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiJittiuiiiuiifii NA PREDVEČER BEGINOVEGfl ODHODA V ZDA SKUPINA PALESTINCEV UGRABILA AVTOBUS: NA DESETINE MRTVIH Avtobus s teroristi m talci je eksplodiral med napadom izraelske vojske - Begin odložil obisk v ZDA TEL AVIV — Skupina palestinskih teroristov se je v Tel Avlvu na predvečer Beginovega obiska v ZDA polastila avtobusa, potnike pa zajela kot talce. Pri napadu iz.ra-elskih varnostnih organov je avtobus eksplodiral. Po nepopolnih podatkih je pri tem izgubilo življenje ud dvajset do trideset ljudi. Med njimi tudi nekateri člani teroristične skupine, medtem ko so drugi ušli in, jih sedaj love. Skupina oboroženih mož palestinske organizacije «AI Katah* se je včeraj izkrcala na obali v bližini kibuca »Maagan Michael* 30 kilometrov južno od Haife, potem ko ji min im milili m 1111111111111111111 umil ii m m min, m,,iiiii,IIi,iI)IIII|||||||||||||| Upornost koroških Slovenk (Od našega sodelavca) CELOVEC — Ker se položaj slovenske manjšine v Avstriji v zadnjem letu dni ni izboljšal, ker ostaja protimanjšinska sed-mojulijska zakonodaja slej ko prej v veljavi in ker se raznarodovalna politika nadaljuje, se bodo morale slovenske koroške ženske še bolj angažirati v vsako dnevnem in konkretnem boju za uresničevanje pravic iz sedmega člena državne pogodbe. To je bila osnovna misel refe- rata,- ki ga je na včerajšnjem rednem občnem zboru Zveze slovenskih žensk (ta organizacija nadaljuje tradicijo proti fašizma med Slovenkami na Koroškem) prebrala predsednica te organi zacije Milena Grbblacher Z obč nim zborom so koroške Slovenke, ki se jih je v celovškem slovenskem dijaškem domu za to priložnost zbralo več kot sto. MARJAN SEDMAK (Nadaljevanje na zadnji strani) je uspelo obiti nadzorstvo izraelskih obalnih čolnov. Na obalni cesti Uaifa - Tel Aviv so se Palestinci polastili avtobusa z 63 potniki in se z njimi odpravili proti Tel Avivu. Kot poroča izraelski radi0 je bilo v tem prvem spopadu več oseb ranjenih. Pred Tel Avivom so Palestinci prestregli drug avtobus, natrpali vanj talce in nadaljevali vožnjo proti mestu. Izraelskim varnostnim organom je uspelo ustaviti avtobus, ko je bil že v predmestju Tel Aviva. Vojska je skušala v naskoku zajeti avtobus. a prišlo je d0 eksplozije ia avtobus se je*,vnel. V požaru je. kot rečeno, več deset ljudi izgubilo življenje, nad 66 pa jih je ranjenih. Izraelski radio je medtem pozval krvodajalce, naj darujejo kri. drago prebivalstvo pa naj ostane doma, da ne bi oviralo varnostnih organov. Iz Bejruta pa je zvečer organizacija «AI Katah* potrdila, da so akcijo izvedli njeni borci, ki hočejo s tem okrepiti oboroženi spopad s sionisti za dokončno zmago pale-stiuske revolucije. V Jeruzalemu pa so zaradi palestinske akcije odložili današnji odhod Begina In Dajana v ZDA, obenem je Izraelski obrambni minister VVeizman zapustil iWasliingtoa in se vrača v Izrael. Pnmor®*3nevnik TRŽAŠKI DNEVNIK 12. marca 1978 Nagradno žrebanje Primorskega dnevnika OB SINOČNJI PREMIERI V KULfURNEM DOMU Kljub tragedijam človek mora živeti Predstava «Irkutska zgodba> v režiji Maria Uršiča je stopnjevala mučen psihološki antagonizem - Tiha in umirjena igra protagonistov Bele breze, nekoliko otožno nebo, mimohod delavcev z 'rdečimi zastavami, zvoki harmonike v ozadju, melanholija, sentimentalnost, lirič-nost. Tak je prikaz gradbišča elektrarne nekje v Sovjetski zvezi, saj ni važno kje, v tem okolju pa delajo ljudje, mladina, živijo s svojimi sanjami, čustvi, notranjo eksplozijo in dilemami. Ti ljudje delajo m eskavatorju, veže in razdaja pa jih tista valovna dolžina, ki jo človek čuti samo v prsih in si ne zna razložiti, zakaj ravna tako in ne drugače. Poanto lahko strnemo v prastari in izgubljeni izrek, da samo delo in ljubezen dajeta smisel življenju. Svojo navezanost do sorodne osebe spoznamo samo takrat, ko se nam ta oseba iztrga po naravnem ali drugačnem zakonu. Vtis, ki nam ga daje rlrkutska zgodba» dramatika Alekseja Arbu-zova je težak in mučen, pa čeprav se zgodba odvija pred nami čisto jasno, lagodno in logično. Sinočnji premieri v Kulturnem domu je dal režiser Mario Uršič svojstven ton, izdelal je nekakšno lepljenko, ki se zdaj v analitični, zdaj sintetični za-povrstnosti sprevrže v tragedijo treh oseb: Valje, Sergeja in Viktorja. Uršič je do skrajnosti potenciral lirizem, skušal je stopnjevati predvsem psihološke vzgibe protagonistov, zato je tudi vzel predstavi tisto dinamiko kretanja in gibov kot smo jih sicer navajeni na odru. Celotna uprizoritev «lrkutske zgodbe* ni poznala grotesknih izbruhov, ki kmrijo okus, prav taka je bila kot si jo je občinstvo žele lo, da bi vendarle enkrat sočustvovalo z odrskimi junaki. Igra protagonistov Stanislave Bonisegne (Valja), Stojana Colje (Sergej) in Linija Bogatca (Viktor) ni\f poznala ekscesov, mirna je bila, a obenem napeta, težka in naelektrila je o-zračje v pričakovanju na tragedijo in postopno razbremenitev — vrnitev v polnokrvno življenje. Pa tudi drugi nastopajoči, od zbora do Lidije Kozlovič, Alojza Miliča, Sta neta ' Starešiniča. Adrijana Rustje, Silvija Kobala, Mirande Caharije, Oba televizorja v Praprot precej nagrad za Goričane Včeraj pozni) popoldne je bilo v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar* v Ul. Montecehi nagradno žrebanje, letos že šesto zapovrstjo, med naročniki Primorskega dnevnika. ki so do konca februarja poravnali celoletno naročnino. Teh je bilo letos 2133, skoraj sto več kot lani. Temu primemo sta tudi uprava in uredništvo pripravila večje število nagrad. Letos sta srečo delila mala Jerica Zapušek in Mitja Tavčar ob prisotnosti predstavnika davčne u-prave. Tako kot lansko leto, je tudi tokrat med prisotnimi bil le en dobitnik, ki je odnešel Dnevnik in spominsko knjigo Milka škrapa. Največje zanimanje Pa je seveda vladalo za glavne nagrade, še kar dolgo je bilo treba čakati, preden smo zvedeli, da bosta oba televizorja, tako barvni kot čmo-beli prenosni, šla v Praprot: prvega je dobil Sergij Kante, drugega pa Ivo Ziderič. Z izletom Primorskega dnevnika pa bosta potovala Emil Nabergoj s Proseka in Zora Preši iz Bazovice. Z drugimi nagradami so prišli na račun tako naročniki s Tržaškega kot z Goriškega, nobena nagrada pa ni šla letos onkraj meje. Po žrebanju je bilo družabno srečanje z zakusko. NAGRADE —• Barvni televizor «grundig 22» — SERGIJ KANTE, Praprot 10/b. — Izlet Primorskega dnevnika za 1 osebo - EMIL NABERGOJ, Prosek 336. — Izlet Primorskega dnevnika za 1 osebo — ZORA PRESL, Bazovica 92. — Zbirka knjig Ivana Cankarja (Zbrano delo) - PAVEL ŠULIGOJ, Ul. Scarlicchio 3. — Prenosni televizor »grundig 12» — IVO ZIDE^IČ, Praprot 23. — Umetniška slika - Olje Rudolfa Sakside - MARISA KOFOL, La-kotišče 300. —- Umetniška slika - Perorisba Av-relija Lukežiča - IVAN ČOK, Lonjer 386. — Zbirka Paralele - ALBIN STARC, Kontovel 190. — Zbirka Gubčeve knjižnice — KARLO PERTOT, Kontovel 7. — Magnetofon Lloyd — VALTER KNEZ, Sesljan 33/b. — Zložljivo kolo «diana» — OLGA REŠČIČ, Ul. del Santo 5, Gorica. — Lonec »lagostina* — IVAN GRGIČ, Ul. I. Gruden 232, Bazovica. — Daljnogled »paim K» — MILAN TROBEC, Gabrovec 19. — Zbirka 4 knjig: Navzkrižja II. svet. vojne - BOGOMIL ZOBEC, ,Bo-ljunec 195. — R. Hlavaty: Monografija — BERNARD JAZBEC, Nabrežina 173. — Zbirka Slodnjak »Pogine naj pes» - MIROSLAV ŽERJAL, Bolju-nec 211. — Preproga sjenica — EDI BUKA-VEC, Prosek 82. — Radijski aparat z budilko conic — BRUNO GRAVNAR, Ul. Castello — 9, števerjan. — Mešalec »sicer* - ALEKSANDER GRUDEN, Gabrovec 57/A. ■—Fotografski aparat kod.ak insta-matic — ANITA METELKO, Prosek 168. — Električna pečica «aurora» — IZIDOR KOVIC, Ul. Buonarroti 97, Rupa. — Usnjena šatulja — STANKO ZIDARIČ, Prečnik 1. — Zbirka plošč Slovenskega okteta — LADI CIBIC, Prosek 8/b. — Knjiga: Sobne, okenske in balkonske rastline — JOŽEF CEJ, Drevored 20. septembra 77, Gorica. — Keramični servis za sadje — IVAN ŠKABAR, Veliki Repen 1. — Likalnik na paro »sicer* — ZMAGA PETAROS, Boršt 46. — Električna budilka »philips* — BRANKA VODOPIVEC, Boljunec štev. 384. — Kuhinjska tehtnica »krups* — ALBIN KQMIC, Križišče 21, števerjan. — Knjiga Merku «Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji* — EUFRAZI-JA KRAVOS, Ul. Vuardel 1, Trst. — Knjiga Valvasor »Slava Vojvodine Kranjske* — MILAN GRAVNER, Ul. Lenzuolo bianco 1, Oslavje. — Zbirka plošč Lojzeta Slaka — DANILO GLAVINA, Boršt 150. — žepni računalnik «ongnica» — ALFRED RUPEL, Ul. Ferrovia 37, Opčine. — Radijski Aparat z budilko «conic» - RADO ANDOLŠEK, Ul. Bella-vista 11, Konkonel. — Knjiga Skrap: Dnevnik in spominska knjiga — VALERIJA KOCJANČIČ, til. Giuliani 48, Trst. — Prenosni radio Philips — LEOPOLDA GRUDEN, Drevored Ippodro-mo 2/2, Trst. — Zbirka plošč Avsenika — DRUŽINA STARC, Ul. sv. Frančiška 20 Trst. — Osebna tehtnica »krups* — MAR JAN TOMŠIČ, Ul. Impero 46, So vodnje, — Album za slike z narodnimi mo tivi - MIRO ŠTOKA, Prosek 86. — Knjiga «Slovenci v Italiji* — JOŽE GRGIČ, Padriče 62. — Sušilec za lase «aurora» — JOSIP DE PONTE, Ricmanje 11. — žepni računalnik »ongnica* — SONJA MILKOVIČ - GORNIK, Gro-pada 6Q. — Knjiga Kalinšek: Slovenska ku- harica - SLAVKO BUKAVEC, Prosek 10. žepni računalnik «ongnica» — AN. DREJ DROČ, Borgo Castello 28, Gorica. — Knjiga: Komandant Stane — VIK- TOR GERINI, Strada del Friuli 457, Trst. * — Žepni računalnik »ongnica* — FAT-MA VIŽINTIN, Kamnolom 6, Nabrežina. — Žepni računalnik »ongnica* — ROMAN BUTKOVIČ, Ul. Impero 97, Sovodnje. — Steklenica v usnju s kozarci — ANA FILIPČIČ, Boljunec 8. — Knjiga Ulaga »Telesna vzgoja, šport in rekreacija* — FRANC LEGIŠA, Cerovlje »;■' -- Knjiga Šket: Miklova Zala — MILENA ČERNIČ, Ul. Reg. Prem. Reale 10, Štandrež. — Lutka v narodni noši — MERI OŽBOT, Ul. Montello 9, štandrež. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii'1111111111 OB PONAVLJAJOČIH SE ZASEDBAH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Sestanek zastopnikov zavodnih svetov s pokrajinskim odbornikom za šolstvo Zaskrbljenost nad nevarnostjo sprevračanja v nasilje Pobuda za sklicanje posveta o tržaškem šolstvu Vznemirjenost študentov, ki zado-bdva čedalje stalnejši značaj ob ponavljajočih se zasedbah višjih srednjih šol, in ima svoje korenine v predolgo čakani reformi neustreznega šolskega sistema, postaja tudi pri 'nas pereč družbeni problem in vzbuja zaskrbljenost ter zavest o potrebi pristopanja k realnejšim pobudam za odpravo njenih vzrokov tudi pri izvoljenih upravah. V petek so se na pobudo odbornika Spa-dara sestali pri pokrajinski upravi predstavniki zavodnih svetov tržaških višjih srednjih šol, ki so v zvezi z zadnjimi zasedbami izrazili zaskrbljenost, da se mobilizacija ne sprevrže v nasilje in tepizem, ki sta tuja smotrom demokratičnega gibanja študentov. Sklenili so zato sklicati v kratkem -posvet z združenji profesorjev, šolskimi sindikati, študentovskimi predstavniškimi organi, kot pribfavo na srečanje o problemih tržaškega šolstva, ki naj bi se ga udeležili tudi zavodni sveti in javne upraVe in predložiti to vprašanje tudi okrajnim šolskim svetom. Ob zaključku so izdali dokument, v katerem pozivajo vse šolske komponente naj se zavzamejo za čim- iiiMiHHiiinmiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiuimiiNiHiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiitmiiiiimi NA POBUDO TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE Ob velikonočnih praznikih nakupi po nadzorovanih cenah Trajalo bo dva tedna v prodajalnah Delavskih zadrug, veleblagovnicah m mnogih trgovinah z jestvinami Jutri se začne operacija »štednja ob veliki noči 1978», za katero je dala pobudo tržaška občina (kot že dvakrat o božiču) v sodelovanju z delavskimi zadrugami in Združenjem trgovcev. V prihodnjih dveh tednih bodo zato gospodinje lahko kupovale v prodajalnah, ki jih bodo razpoznale po posebnem lepaku v izložbah, najobičajnejše jestvine in tipične praznične artikle zajamčene kakovosti po nadzorovanih cenah. Namen pobude je zavreti običajno poskakovanje cen ob praznikih, pri čemer bodo sodelovali poleg Delavskih zadrug še veleblagovnice Standa, Pam, Bosco in Altura, dro-geristi, ki so združeni v Mandatarji Commerciale, jestvinarji združenja Alimentaristi triestini, skupina prodajalcev prekajenega mesa, prodajalna sirov Lombarde in številni trgovci s sadjem in zelenjavo. S povečanjem števila trgovcev, ki so pristopili k pobudi, se je povečal tudj seznam artiklov, ki jih v njenem okviru ponujajo v 230 trgovinah. Tako bodo n.pr. tradicionalno velikonočno gnjat prodajali po 3.880 lir kg, sladki janež po 230, špinačo po 220 lir kg in artičoke po 100 lir kos. Praznika žena Danes ob 17. uri /bo v sekciji KPI »Che Guevara* na Reški cesti 7 tradicionalna proslava praznika žena. V imenu tržaške federacije KPI bo spregovorila Bruna Braida. Pra?nik žena bodo proslavili ob 15.30 tudi v Rojanu, kjer bo na sedežu sekcije KPI v Ul. Apiari 31 spregovorila senatorka Jelka Gerbec. Federacija PSI o vprašanju splava Tržaška federacija PSI izraža v sporočilu za tisk negativno oceno zadržanja tržaškega sodstva, kj ni nikoli ukrepalo proti zdravnikom ki so odrridi pomoč ženskam, medtem ko je izredno hitro poslalo sodna obvestila psihiatrom, ginekolo- val in opravljenih splavov. V zvezi z zadržanjem anestezistov v bolnišnici Burlo Garofalo, ki so uradno odrekli pomoč v nekaterih primerih terapevtskega splava, predvidenega v razsodbi ustavnega sodišča, poudarja PSI, da se je s tem ponovno ustvaril položaj napetosti. Za-t. je treba zadevo urediti v smislu omenjene razsodbe v pričakovanju državnega zakona o splavu, ki naj zagotovi samoodločbo žensk in brezplačnost javne zdravstvene pomoči. • Avtobusni konzorcij za prevoze sporoča, da bo v torek, 14. marca, v jutranjih urah in morda pozno zvečer možno neredno obratovanje avtobusov zaradi stavke šoferjev, vpisanih v sindikat FAISA-CISAL. prejšnje sklicanje skupščin, na katerih r.aj sodelujejo študenti, učno in neučr.i osebje in starši, da proučijo realne vzroke mladinskega nezadovoljstva. Ob tem so predstavniki zavodnih svetov potrdili, da je le z demokratično metodo mo goče doseči reševanje problemov in poudarili trden namen premostiti birokratske ovire, ki so doslej zavr-le delovanje šolskih predstavniških organov in onemogočile reševanje šolskih vprašanj. Solidarnost s Slovenci 2. marca ponoči so neznanci pomazali s protislovenskimi napisi kamnito ploščo, ki označuje slovensko sekcijo na osnovni šu’„i v 'bal liti De Marchi v Skednju, vhodna vrata in pa lepak, na katerem, je bik govor o handikapiranih otrocihl Obsodbam tega podlega dejanja se je pridružil tudi predsednik 10. o-krožja, ki med drugim poudarja, da bodo vedno ob stranj slovenske manjšine, ko bo treba nastopati pro ti tistim, ki hočejo med tu živeče prebivalstvo vnašati razdor. • Ženski socialistični kolektiv vabi članice in simpatizerke na predvajanje filma »Aggettivo donna*. ki sta ga izdelali Annabella Miscuglio in Ronnie Daopoulo, v torek, 14. t.m., ob 19. uri v dvorani krožka «Salve-mini* na Korzu Italija št. 12. Predvajanju bo sledila razprava. avtobusna podjetja izplačevala nameščencem nove plače (po veljav ni delovni pogodbi): ustrezni strošek, ki ga bo tudi prevzela nase dežela, bo v letu 1978 predvidoma znašal 1,5 milijarde lir. • Jutri se bo na sedežu v Ul. Ca-prin 18/1 ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Sv. Jakob. Na seji bo razprava o poletnih centrih, srečanje z vodstvom športnega krožka »Ponziana* in poročilo predsednika konzulte - o delovanju v letih 1972 -1977. Mire Sardoč, Jasne Rodošek, Jožka Lukeša, Tanje Smotlak, Zlate Rodošek in Nika Jazbeca s> se vključili v tok predstave. Sceno in kostume alrkutske zgodbe» je izoblikoval Edvard Zajec, za učinkovito glasbo pa je poskrbel Aleksander Vodopivec, (mč) Odličen uspeh pianistke GMi Verenke Terčelj Na včerajšnjem tekmovanju di: jakov glasbenih šol^ Slovenije v Ljubljani je dosegla najboljšo oceno pia istka Verenka Terčelj (četrta kategorija), dijakinja šole Glasbene matice iz Trsta iz razreda prof. Janeza Ravšeta. Mladi pianistk:, prisrčno čestitamo kakor tudi njenemu glasbenemu mentorju. • Konzorcij za prevoze sporoča, da veljajo izkaznice, kupljene ta mesec za, progi 14 in 28, ki sta nadomeščali progo št. 2 med njeno prekinitvijo, samo do konca meseca za prvi odsek proge openskega tramvaja, od Trga Oberdan do Konkonela. Zastrupitev v kopalnici Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom so včeraj okrog 13. ure sprejeli na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice 17 letno Lorello Co-retti iz Ul. della Guardia 46. Kot je povedal njen oče Ajfredo, ki je dekle spremljal, je "dč'neSreče prišlo v kopalnici, verjetno zaradi slabega delovanja grelca za vodo na metan. Čeprav je njeno stanje še vedno resno, zdravniki predvidevajo, da bo okrevala v 10 dneh. Trideset let delovanja Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu Sinoči je bilo v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v Ul. Machiavelli 22 družabno srečanje ob priliki 30-letnice delovanja tega podpornega društva. Srečanja se je u-deležilp veliko ljudi, ki so na tak ali drugačen način pripomogli k rasti in delovanju te ustanove, priložnostne besede pa je izrekel predsednik SDD dr. Stanislav Pavlica, ki je podal obračun tridesetih let, odkar je bilo 14. aprila 1948 Slovensko Tlobrodelno društvo ustanovljeno. Dr. Pavlica je navedel delo u-stanove, ki je bilo zlasti v prid mladine, saj je društvo prirejalo, in še prireja, poletne kolonije ob morju, zimovanja, plese, maškarade, itd. Dr. Pavlica se je nato zahvalil vsem,, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu delovanju te po membne ustanove. V imenu SSk je prinesel svoj pozdrav tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je voščil Slovenskemu dobrodelnemu društvu še veliko' uspehov pri njegovem poslanstvu. Prisotni so se nato zadržali v prijetnem okolju na družabnosti, na kateri je bil oživljen še marsikateri spomin na 30-letno delovanje. OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča, da bo seja glavnega odbora v torek, 14. marca, ‘ ob 17. uri na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8. PKI MONTEBELLU 1)0 19. MARCA • Na pobudo Inštituta za socialne, gospodarske in sindikalne študije (IRSES), ki deluje v sklopu sindikalne organizacije UIL, bo jutri ob 17.30 v konferenčni dvorani trgovinske zbornice (Ul. S. Nicolo 7) konferenca - razprava na temo »Socialni sporazum*. Razpravo, v katero bo posegel tudi posl. Giorgio La Mal-fa, bo vodil predsednik IRSES dr. Padovini. • Svetovni sklad za zaščito narave (\VWF) priredi v sredo, 15. t.m., ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Trento št. 1 predavanje Fabia Fortija Pred rešitvijo vprašanja osebja avtobusnih podjetij Deželni odbor je na zadnji seji odobril zakonski osnutek, na podlagi katerega naj bi rešili pereče vprašanje polnega izvajanja delovne pogodbe za osebje, nameščeno pri avtobusnih podjetjih v Furlaniji - Julijski krajini. Dežela naj bi po tem osnutku prevzela nase breme, ki ga predstavljajo višje plače za omenjene nameščence v času od 1. januarja 1976 do 31. decembra 1977. Od o kraških pojavih. 1. januarja letos pa naj bi sama VČERAJ V MILJAH PRAZNIČNI DAN Brezhibna splavitev 10.250-toaske petrolejske ladje «Serenissima» Na izpraznjenem sanišču so ttjkoj začeli z grad-njo 5.400-tonskega trajekta za Tržaški L!oyd Splavitev nove ladje, nekoč tako I in predsednik družbe «Cantieri Al-pogosten pojav v najih krajih, je I to Adriatico* dr. Brogi. Oba sta žal postal kaj redek praznik dela v naših obratih. Včeraj so takšen dogodek praznovali v ladjedelnici «Cantieri Alto Adriatico* v Miljah, kjer je'ob 11. uri med tuljenjem siren zdrsela v morje 10.250-tonska tankerska ladja «Serenissima». Splavitev, ki je potekala ob lepem in prav spomladanskem vremenu, si je poleg številnih predstavnikov oblasti in poslovnih krogov ter šolarjev v. miljskega območja, ogledalo tui 1 velika množica ljudi z bližnjih obronkov in zlasti s ceste, ki se iz Milj dviga proti Korošcem. gom in ženskam zaradi domnevne Pred splavitvijo sta kratko spre-izdaje netočnih zdravniških spriče- govorila miljski župan W. Bordon poudarila pomen dogodka v sedanjem kritičnem trenutku za krajevno gospodarstvo. Dr. Brogi pa je dodal, da je ladjedelnica po vstopu v novo režijo zgradila že devet ladij. Po brezhibnem »pristanku* ladje na povsem mirno morje, so na izpraznjeno sanišče postavili gre delj za 5.400-tonski trajekt, ki ga je naročil Tržaški Lloyd in ki bo prevažal potnike in avtomobile med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči ob Jadranu. Medtem so vlačilci privlekli »Serenissimo* novemu navezu, kjer jo bodo dokončali in opremili, preden jo izročijo naročniku, beneški pomorski družbi «Sidarma», Včeraj dopoldne so odprli razstavo «Nauticamp 78» 9 trni • Vse za športno in rekreativno izživljanje v naravi Že prvi dan mnogo obiskovalcev in prve kupčije Italijani, pa tudi tujci, se v prostem času in ob počitnicah odločajo v čedalje večjem številu za »potujoči turizem* in za življepje v naravi. Odtod lansko povečanje no tranje proizvodnje prikolic (rulotk) za 7 odst. v primeri s proizvodnjo v letu 1976, odtod višek v prodaji šotorov (okrog 100.000) in odtod tudi večja proizvodnja športnih čolnov, jadrnic, gumijastih plovil in podobr izdelkov, ki se obeta za letošnje leto — medtem ko je to področje lani doživelo manjši zastoj. Tudi »gostinci* se temu prilagajajo in danes deluje v Italiji že okro-f 1 '“O kampingov, ki zavzemajo nekaj nad 42 milijonov kvadratnih metrov površine. Ta vrsta turizma ir.-.a še mnogo obetajočo prihodnost, <"; bodo pristojni organi poskrbeli za ureditev ustrezne zakonodaje. To so v ' kratkem glavne misli, ki jih izrekel predsednik sejemske ustanove dr. Toresella na včerajšnjem odprtju 2. • razstave športnih čolnov, rekvizitov za taborjenje in „ rsvanning na sejmišču pri Montebellu. Številni gostje in povabljenci, med katerimi so bili pred. stavniki poslovnih krogov, gospodarskih ustanov in organizacij, so si nato skupti ogledali razstavo, ki je nameščena v treh paviljonih in na odprtem. Na sejmišču je zbrana proizvodnja kakih 150 tovarn iz I-talije in 12 iz tujih držav. Med ek sponati 'vladujejo čolni vseh vrst, prikolice vseh razsežnosti, šotori in pritikline, bogat pa je tudi izbor drobnih rv ;vizitov za šport in rekreacijo tako da imajo obiskovalci možnost, da izbirajo v široko razprti pahljači izdelkov in tudi cen. Že irvi je dan je stopilo na sejmi; šče nenavadno mnogo ljudi, razstavljavci pa so opravili že tudi prve kupčije. Večina razstavljenih izdelkov ima poleg tehničnega opisa navedeno tudi ceno, tako da se vsakdo lahko «posvetuje» z žepom, ko si ogleduje šotor, čoln ali kam-per, pa udi opravo za podvodni ribolov, nahrbtnik za v gore, iz-venkrmni «tomos», itd. Razstava, ki je po vsem tem vredna ogleda, bo odprta do vključno 19. marca. Urnik: 15. - 20., ob sobotah in nedeljah .0. - 20. • Tržaška občina sporoča, da izplačujejo pri občinski blagajni v Ul. Nordio 11 dodatno doklado za meseca november in december za invalide. slepce in gluhoneme. Kino V Hrpeljah praznuje svoj 75. rojstni dan MIRKO ŠKERJANC Še mr.ogo zdravih let mu želijo žena Ana in otroci z družinami. Ariston 15.30 «La ballata di Stro szek*. Eva Mattes. Clemens Sheitz Mignon 15.00 «1 duellanti*. Keith Car radine, Harvey Keitel. Barvni film Nazionnle 16.00 »Le avventure d Braccio di ferro*. Barvna risanka Grattaciello 15.30 «Un taxi color mal va». Charlotte Rampling, Philippe Noiret, Agostina Belli, Peter Usti nov. Barvni film. F,xcelsior 16.00 «I/animale». Jean-Paul Belmondo, Raquel Welch. Penice 16.00 «Telefon». Charles Bron-son, Lee Remick. Barvni film. Eden 16.00 »Taboo*. Barvni film. Pre povedan mladini *pod 18. letom. 1 Rltz 16.00 «Poliziotto privato: un me-stiere difficile*. . Robert Mitchum. Filodrammatico 15.30 «La pomodetec-tive*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 »Io sono mia*. Ste-fania Sandrelli, Maria Schneider, Michele Placido. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 15.30 «In nome del papa re». Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 15.00 «Allegro, non troppo*. Risani filmi Bruna ( Bozzetta. Moderno 16.00 »Padre padrone*. Režija P. in V. Taviani. Barvni film. Impero 15.00 «Bilitis». Barvhi film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 15.00 »Italia a mano armata* Maurizio Merli. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 »Ecco noi. . pet esempio*. Adriano Celentano, Rena to Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Astra 15.30 «Abissi». Robert Shaw, Jacqueline Bisset. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «Quelle Strane oc casioni*. Paolo Villaggio, Alberto Sordi, Nino Manfredi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod: MILE KLOPČIČ Scena in kostumi: EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija: JANEZ MEJAČ Asistent režije: BORIS KOBAL Režija: MARIO URŠIČ PONOVITVE v sredo, 15. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 16. marca 1978, ob 20.30 ABONMA RED E — mladinski v četrtek un GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1977-78 Osmi almninajski koncert V sobot«, 18. marca 1978, ob ■20.30 v Kulturnem domu v Trstu ORKESTER GLASBENE MATICE s sodelovanjem orkestrašev RTV -Ljubljana Koncert ob 25-letnici delovanja Dirigent: OSKAR KJUDER Solista: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, violina - GORJAN KOŠUTA, viola Na sporedu: Gluck, Mozart, Schubert, Dvofak. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul, Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kul turnega doma. SPD TABOR in ZDŽ Opčine vabita na odprtje razstave akademskih slikark ALENKE GERLOVIČ in TINCE STEGOVEC ki bo v petek, 17. 3. 1978, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ANSAMBLOV PESEM MLADIH bo v Kulturnem domu v Trstu danes, 12. marca 1978, ob 17. uri-Prireja zveza cerkvenih pevskih zborov. SLOVENSKI KLUB bo v torek, 14. marca, ob 20.30 odprl v svojih prostorih v VI-sv. Frančiška 20 razstavo tematske zbirke fotografij KULTURA NEKEGA MESTA ki jo je ustvaril mojster foto-grafije JOŽE KOLOŠA - KOLOŠ. Avtorja bo predstavil Janko Furlan. Na odprtje razstave še pose. bej vabimo' ljubitelje fotografij® pri nas. Gledališča ROSSETTI Danes, 12. marca, ob 16. «j“ «L’uomo, la bestia e la virtu* Ctrl della; v izvedbi Arolda Tierija, ® liane Lojodice, Giannija Agusa Carla'Hintermanna. Abonenti 20 0“*! popusta. Rezervacije pri osrednji t»a gajni Pasaže Protti 2. Zadnja P® novitev. a Od 15. marca «Un angelo calibr® ' v izvedbi Rosanne Schiaffino, ma Remigija, Arnoida Foaja, Lie ZoF pelli in Cinzie De Carolis. Ahonen« 30 in 20 odst, popusta. Rezervacij pri osrednji blagajni Pasaže Protti ari AVDITORIJ Danes, 12. marca, ob 16. . (red IV. nedelja) v abonmaju G® donijeve «Ljubosumne žene*. ReZv vacije pri osrednji blagaj . Pasa** Protti. VERDI Danes ob 18. uri premiera oPer Gian Carla Menottija «L'ultimo vaggio*. Režija Dario Della CotM' dirigent Giacomo Žani. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega ANTONA PRAŠLJA Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem, g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin ter ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Kontovel, 12. marca 1978 ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili na zadnji poti našo drago mamo, sestro in taščo ZORO GRGIČ vd. KRIŽMANČIČ Posebna zahvala č.g. župniku Živcu, dr. Franku Križmančiču, , vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovalcem vencev in cvetja. Žalujoči: hči Gizela i možem Silvestrom in sorodniki Bazovica, Gropada, 12. marca 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage GIUSEPPINE KRALJ vd. VERGINELLA se zahvaljujemo župniku Bogatcu, nečaku Mariu, Dori in Milanu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. SVOJCI Gabrovec, Milan, 12. marca 1978 ZAHVALA Ganjen ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi moje drage mame PASQUE BUSECHIAN vd. BAITZ se toplo zahvaljujem prijateljem in znancem ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Maša zadušnica bo v bazoviški cerkvi 15. marca ob 18. uri’ Žalujoči sin Lucio Bazovica, 12.-marca 1978 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne mame in none LOJZKE LEGIŠA vd. PERNARČIČ Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, k* so jo spremili na zadnji poti. Maša zadušnica za pokojnico bo v torek, 14. marca, ob uri v štivanu. svoja Trst, Buenos Aires, 12. marca 1978 OBNOVLJENI ORGANI ZA PRIHODNJA ŠTIRI LETA Sestava osmih strokovnih sekcij pokrajinske gospodarske konzulte Slovenski gospodarstveniki prvič v vseh sekcijah posvetovalnega organa tržaške trgovinske zbornice Dejanska obnova organov trža-Zbornice za trgovino, industriji' obrtništvo in kmetijstvo, ki so zapadli lani, se bo izvršila v Miodnjem tednu z umestitvijo nje-,.e8a posvetovalnega organa, pokra-taske gospodarske konzulte. Konzul-J* je razdeljena v 8 sekcij p>o go •tolarskih panogah, ki med svoji-~j elani izvolijo po enega predsed-?aa in podpredsednika. Kot smo * poročali, so bili po prevzemu Pfedsedstva po dr. Modianu novem-l*'a lani in umestitvi izvršnega od-?°ra, v katerem je prvič Slovenec predstavnik krajevnih kmetov, imenovani v vse sekcije gospodarje konzulte številni slovenski go-•tolarstveniki in .javni delavci. Jutri bosta umestitveni seji sek-za turizem in prireditve, katero Ustavlja naslednjih 29 članov: dr. Ar-'8° Apollonio, arh. Lucio Ameri, Vin-^hzo Balbis, Sergio Bartoli, Gian-Jtoico Benedetti, Sergio Bidussi, ^■ Guido Botteri, Giuseppe Bravin, (*rrhando Buffa, prof. Enzo Civelli, h10rgio Cividin, odv. Gianpaolo de tora, Bruno Dreossi, Fausto Fra-tocomo, Nello Gregori, Andrea Gan-S?'D, KARLO GUŠTIN. EGON f^AUS, Jtalo Marchetti, Oliviero %-zi, Fabio Opara, Pietro Paren-^ Emilio Paterniti, Oberdan Pier-jdrei, dr. Stelio Rosolini, Claudio p^ggier, prof. JOSIP TAVČAR, inž. r0rgio Tombesi in Camillo Zam-t0*'- Isti dan bodo umestili tudi 11-torisko sekcijo za kmetijstvo in zdarstvo, katere člani so inž. 0-jtor Brunner, inž. Giorgio Tom-N, kmet. izv. EDVARD BUKA-'EC, MIRKO KRIŽMANČIČ, dr. aolo Morandini, Piero Lettig, Elij0 Rudes, dr. Angelo Rollo, dr. Ma-Peronio, dr. Costanzo Tomatis dr. Renato Scuderi. Hotranjetrgovinsko sekcijo bodo ^Pestili v sredo, ima pa naslednjih f članov: Steno Alberti, Eraldo •tooldo, inž. Ernesto Avanzo, Fio-,e Babudri, dr. Euro Beltrame, dr. rfrtonio Bosco, dr. Antonio Coslo-Klch, Luciano Damiani, Giuseppe Rossi, Umberto Dorligo, Vin-^°z0 D'Orso, PAVEL FURLAN, ^rgio Godina, dr. Emilio Gomisel, JJdo Grassi, Tullio Mase, dr. Luigi J?°stroni, Giovannj Montini, Giorgio ^ibo, Romano NenVia, JOSIP PA-”JEK, BORIVOJ ŠVAGELJ, Ermes pghassero, inž. Augusto Trebbi in j*?rgio Zoch. V sredo bo tudi prva i,eia pomorske sekcije, ki jo sestav-r 19 članov: dr. Piero Billeri,.kap. J'°erto Cocchi, inž. Lorenzo Colaut-*• Mario Criscenti, dr. Callisto Ge-°jimich, prof. Michele Lacalamita, P- Guglielmo Lodato, Carlo Na-:|aSi, Septimus Nealey, Livio Pe-Dario Samer, Enrico Sperco, ;°RKO TAVČAR, kap. Andrea to>mba, Giorgio Valenzin, dr. Gior-Vassilla, inž. Francesco Ventu-,a. Sergio Viezzoli in inž. Emanue-le Vitale. , Umestitve se bodo nadaljevale v tortek s sekcijo za kredit in zava-!?hanje, sestavljeno iz naslednjih 21 ■anov: dr. Vincenzo Astolfi, Giu-?PPe Cavallari, Antonio Colombo, pfi.ste Boschieri, dr. Giordano De-, e. Giovanni De Mori, Elvio For-*?■ Giovanni Furlan, Mario Gallo-P'°, dr. Marino Lazzari, Aldo Pa-jharca, dr. Luciano Pilotto, dr. E-p°ardo Razore, Bruno Redolfi, dr. jttielio Rizzardi, dr. Antonio Riz-dr. Alfredo Schiavo, dr. ŽARO-SJ1R SIMONIČ, Roberto Treu, dr. [tono Vergna, Dario Vici in Neto« Zigante. Prav tako v četrtek j® bo prvič sestalo 25 članov sekci-, za zunanjo trgovino: Anteo Atesta, dr. Luigi Allegro, STANISLAV ?DRE, VIKTOR KRALJ, MILAN i^BULEC. dr. Luigi Coloni, Giulio K°senibus, dr. Fabio Donda, Livio p?letti, dr. Giorgio Finzl. Mario valuz, dr. Ermanno Hausbrandt, N Alberto Hesse, Walter Kuchler, V- Pietro Isoardi, dr. Evard Oscar ;°ry, dr. rtaimondo Latcovich, Et-;!)re Lazzini, dr. Piero Toresella, E-a°gelo Pantarrotas, Giulio Ietruc-to Cesira Rizzi, dr. Franco Slata-P®r, JURIJ ŠTAVAR in Mario Va-Ptro. Zadnji dve sekciji pokrajinske gospodarske konzulte se bosta sestali v petek. Industrijsko sestavlja naslednjih 32 članov: Ennio Antonini, dr. Fulvio Anzelotti, inž. Mario Bri-ghigna. Giuseppe Burlo, inž. Guglielmo Canarutto, dr. Quirino Carda-relli, inž. Marcello Chinaglia, inž. Sergio Contessi, Paolo Cruciati, inž. Giuliano Cuccagna, dr. Giulio Fra-giacomo, arh. Demetrio Frast, odv. Armando Fast, Rodolfo Gasi voda, Nicolo Ferro, dr. Antonio Grandi, inž. Manlio Lippi, Francesco Maz-zuchin, inž. Federico Mina, Giacin-to Orlando, Adolfo Pizzul, Mario Pitteri, inž. Lorenzo Palomba, dr. Lino Quattrocchi, inž. Alessandro Rutar, Emilio Sadoch, Paolo Tassi, SILVIJ TAVČAR, Luciano Valde-marin, Leonardo Vitrani, Carlo Wag-ner in dr. Antonio Zappi. Na seji sekcije za kopenski in zračni promet se bo sestalo 27 članov: Giuseppe Brizzi, dr. Mario Cassar, Costanzo Curriale, dr. Duilio De Polo, Rinaldo Del Savio, inž. Renato Di Monda, Angelo Duz, dr. Franco Gropaiz, dr. Antonio Martinolli, prof. Matteo Maternim, inž. Aldo Mazzon, odv. Daniele Morpurgo, inž. Enzo Morteani, Bruno Pacori-ni, Claudio Paliaga, prof. Paolo Pellis, kap. Mario Porporati, Nicolo Reverdito, inž. Francesco Ric-ciardi, Ettorc Sardo, inž. Paolo Scarpa, inž. Oreste Schneditz, dr. VITO SVETINA, Vito Tamplenizza, inž. Raimondo Visintin, dr. Michele Zanetti in Bruno Zecchini. Vsaki sekciji je dodeljen za zvezo član izvršnega odbora, sestajajo se pn v štiriletni mandatni dobi na lastno pobudo, da izdelajo predloge o vprašanjih, za katera so pristojne, ali na željo predsednika trgovinske zbornice, da izrečejo mnenje o posebnih problemih, za katere je pristojen izvršni odbor. Vsaj dvakrat letno se sekcije sestanejo na skupni seji pokrajinske gospodarske konzulte, kar se v zadnjih letih ni dogajalo, upati pa je, da bo odslej, ob novem zborničnem vodstvu in spričo resnosti krajevnega gospodarskega položaja, delovanje živahnejše. Druga letošnja številka kriškega glasila Skdanca Včeraj je v Križu izšla drugo letošnja številka vaškega glasila SMahča, Kl"j}a urrfitfe Skupina mladih. ki delujejo v okviru Pl) Vesna. Tudi tokrat prinaša list" vrsto zanimivih prispevkov med katerimi, bi omenili pogovor s kriškim rojakom, pesnikom Miroslavom Kor šuto in pa intervjuje s predsednikoma ŠD Mladina in ŠD Vesna, ki nekoliko osvetljujeta nedavno polemiko o športni problematiki v vasi. V tej številki so se mladi Križani spomnili mednarodnega dneva žena in ga počastili z zanimivim prispevkom v domačem narečju, ki govori o t 'dem življenju kriških že na v preteklosti. Naslovno stran je tokrat oblikoval Danilo Košuta, notranje ilustracije pa je izdelal Mirko Doušak. S to številko praznuje Skdanc e-no leto izhajanja, kar je gotovo spodbuden uspeh, saj predstavlja tovrstna pobuda novost za prosvetno delovanje v zamejstvu, predvsem pa za kriško stvarnost, kateri je res manjkala pobuda, ki bi združevala vaško skupnost, želja Križanov pa je sedaj ta, da bi mladi uredniki Skdanca nadaljevali po začrtani poti in tako pripomogli, tti-vsestranskemu na-st. V ČETKTEK V 01IGANIZAC1JI i\ I). PROSEK - KONTOV EL Skupen nastop domačihprosvetarjev in šolskih otrok na Dnevu kulture Občutno pomanjkanje dvorane za kulturno izživljanje Darovi in prispevki Prosvetno društvo Prosek-Konto-vel je v četrtek zvečer v prostorih krožka športnega društva Primorje priredilo «Dan kulture* S to prireditvijo so se proseško-kon-tovelski kulturni delavci oddožili spominu Franceta Prešerna in istočasno počastili 100-letnico rojstva Otona Župančiča. Lik in delo teh dveh je v uvodu s kratkim življenjepisom orisala domačinka llonka Sedmak, ki je tudi napovedovala posamezne točke pestrega sporeda. Po veseli koračniki, ki jo ie izvajala proseška godba pod vodstvom Zdravka Kanteta, so se prvi predstavili na oder učenci 1. razreda proseške osnovne šole ki so se z zborovsko recitacijo «Učenci pe. sniku Prešemm poklonili Prešernu. Nato so učenci II. b razreda skupno podali tri recitacije in sicer «Otroci pesniku Prešernu*, «Kadar Ciciban joče» in zPesem za mamo*, učenci II. a razreda pa so podali venček Župančičevih pesmi Mehurčki*. Vsi trije razredi skupaj so nato pod vodstvom učiteljice Marije Skerlavaj zapeli še tri pesmi in sicer Zapojmo, Zjutraj in Zdravico. Tretji razred so zastopali tri le učenci in sicer Igor Husu, Ksenija Starc in Tatjana Starc, ki so podali Kosovelovo Brinjevko, Župančičevo, Dva oblaka in Župančiče vo Ciciban posluša očetovo uro, medtem ko so učenci 5. razreda brali berilo o Janezu Trdini in Prešernu, za zaključek pa zapeli še Luna sije in Pomladno pesem. Sledil je nastop dramske skupine s prizorčkom Župančičeve *Je rale*, kjer sta nastopala v glavnih vlogah Dario Rupel kot. Jerala, Egon Stoka kot hudič in Katja Danev z veznim tekstom. Proseška godba je nato zaigrala tri koračnice, nakar se je na o-der predstavil moški zbor *Vasilij Mirk* (tokrat v novih krojih), ki je pod vodstvom Adija Daneva zanesljivo in ubrano zapel «Verzi» Jakoba Ježa, to je skladbo, ki bo di kritično, k predku vasi. riiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm iiiiiiimiiiiiiiMiiniMiiitiiiiiiHiiiiiiiiMiiiimiimiiiiinnuimniiiiiniiii iimiiiii MiiiiiiiinttiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiu PREJŠNJO SOBOTO V ZAGORJU OB SAVI Pevski zbor « Venturinb od Domja pobraten s prosvetarji iz Zagorja Naši ljudje so bili s strani gostiteljev deležni prisrčnega sprejema • V delegaciji tudi sen. Jelka Gerbčeva, dolinski župan Edvin Švab in deželni svetovalec Dušan Lovriha V soboto, 4. t.m., je prosvetno društvo «Fran Venturini* od Domja gostovalo v Zagorju ob Savi, kjer se je pobratilo z zborom «Loški glas» iz Zagorja. Tako se je končno uresničila želja in cilj, ki si ga je zadalo društvo «Fran Venturini*, saj je kazalo, da do pobratenja med zbo-doma ne bo prišlo zaradi številnih organizacijskih težav, predvsem pa zaradi velikih stroškov. Zgodaj popoldne so pevci in odborniki od Domja prispeli v Trojane, kjer jih je sprejela delegacija zbora «Loški glas*. Naše pevce so spremljali tudi senatorka Jelka Gerbec, dolinski župan Edvin Švab, deželni svetovalec KPI Dušan Lovriha in drugi predstavniki dolinske občinske uprave. Z delegacijo gostiteljev so naši "pevci prispeli v Zagorje, kjer so jih sprejeli družbenopolitični delavci tega kraja, in sicer predsednik občinske skupščine Dušan Kolenc, predsednik komisije za stike s tujino Bogdan Flisek, tajnik Letošnji 8. marec v Bol juncu Ko smo lansko leto prvič praznovale 8. marec v novih prostorih našega gledališča «France Prešeren*, smo se dobro zavedale, da je to naša zelo velika pridobitev. Letos, kot je ' tradicija, smo to srečanje obnovile z zavestjo, da smo v preteklem letu mnogo lepega preživele v teh prostorih. Kulturna 1*. a-na, ki nam je bila na razpolago in vsestranska srečanja, kj so se vršila so brez dvoma blagodejno vplivala na r.*šo zavest, na naš čut odgovornosti, tako, da smo letošnji 8. marec ponovno in z novim elanom dostojno praznovale. Ob lepo obloženih mizah smo poslušali naj prej slavnostni govor Nerine Švab. ki nam je na preprost, a občuten način povedala nekaj misli ob 8. marcu, o problemih s katerimi se srečuje d-našnja žena v družini, v službi in problemu naše žene kot pripadnice manjšine. Domače prosvetno društvo nam je prinravilo tudi kratek kulturni program. Mešani zbor nam je pad vodstvom Draga Žerjala zapel nekaj pesmi, vmes pa so člani dramskega odseka v režiji Staneta Starešiniča recitirali dela Kajuha, Bora in Can- karja. Prijetno presenečenje so nam pripravile dolinske žene, ki so poslale k nam svojo delegacijo, ki nas je počastila s svojim obiskom in prinesla pozdrave iz Doline. Naj povemo še to, da je bila udeležba zelo dobra in najbolj razveseljivo dejstvo je gotovo to, da je bilo prisotnih mnogo mladih parov in do klet ter fantov, kar da misliti, i.i ne bo o. marec tako zlepa izumrl. Zveza demokratičnih iz Bolj unča žena občinskega komiteja ZKS Miloš Prosenc in predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana - Bežigrad Marko Kocjan. Po tem toplem sprejemu so se pevci in odborniki od Domja napotili v sprevodu k spomeniku padlim v NOB, kjer so položili venec in z enominutnim molkom počastili spomin padlih za svobodo. Nato sta se delegaciji iz Doline in delegacija družbenopilitičnih delavcev iz Zagorja ob Savi sestali na seji, kjer sta razpravljali o stanju obeh društev. Višek dneva pa je bil seveda podpis listine o pobratenju. Ob 18. uri so se v stekleni dvorani Delavskega doma zbrali pevci o-beh zborov, odborniki, družbenopolitični delavci. Po kratkem nagovoru, ki ga je imel član zbora «Loški glas*, sta oba predsednika, tajnika in pevovodji podpisali listine o pobratenju. S t,ent sta se obe društvi obvezali za stolpe medsebojne stike in za medsebojno pomoč pri bodočem delovanju. Najvažnejše pa je dejstvo, da je končno tudi naše društvo povezano z društvom iz matične dorrjovine, saj je za zbor od Domja, ki je etnično ena najbolj izpostavljenih vasi, življenjsko važno imeti oporo pri ljudeh iz matične domovine. Po tem slovesnem t.renut ku je sledil nastop obeh zborov, ki sta š svojim izvajanjem ogrela občinstvo. Spregovorila sta tudi predsednika obeh zborov in dolinski žu pan Švab, ki je poudaril pomen takih srečanj, ki v naših ljudeh krepijo zavest pripadnosti slovenskemu narodu. Naj omenimo še, da je na slavnostni prireditvi sodeloval tudi prvak ljubljanske Opere in letošnji Prešernov nagrajenec Ladko Korošec. Odbora društev sta se ob tej priložnosti domenila, da bo prihodnje srečanje obeh zborov 14. maja v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu. d. k. letos obvezna na tekmovanju nevskih zborov v Mariboru. Nato smo slišali še krstno izvedbo Danevove skladbe «Jager». sledila je «Pe sem» Adija Daneva, nato Vodopivčeva cPobratimija*. Kot zaključek pa je proseška kontovclski zbor zapel še Zdravico. Ob zvokih vesele koračnice v izvedbi proseške godbe je občinstvo, ki je za to priliko napolnilo dvorano (saj je bil prostor skoraj bi rekli pretesen za tako prireditev) zadovoljno zapustilo dvorano. j saj je publika živo spremljala spo red in nagradila nastopajoče ob izvajanju vsake točke z burnim aplavzom. Posebnega priznanja so bili deležni seveda malčki, ki so dobro podali svoj spored. Seveda ne moremo mimo dejstva, da poli valimo učiteljice, ki so tako skrbno pripravile otroke za to prireditev, ki je še toliko bolj pomembna, če upoštevamo tesno sodelovanje, k’ ga v zadnjih letih zabeležimo na vsaki podobni prireditvi med o-snovno šolo in prosvetnim društvom. Tudi ob tej priložnosti se je izkaza lo. da so na Proseku-Kontovelu prireditve vedno dobro obiskane, prostori pa pretesni. Zato je upati, da se bo zamisel zadruge za Kulturni dom Prosek-Kontovel z odkupom kinodvorane Iris na Proseku kmalu uresničila, saj smo med četrtkovo prirediMjo videli, da razpolaga Prosek-Kontovel z bogato kulturno tradicijo, ki se preliva iz roda v rod. Za razvoj te pa je potrebna dvorana oziroma prostor, kjer naj dobi pred vsem mladina novega poleta in naj tako postane nosilec kulture v teh dveh vaseh. B. R. Rudi Hiinn danes gost SPD Tabor V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes, 12. marca, ob 16.30 gost SPD Tabor dr. Rudi Honn, zdravnik iz Nove Gorice, znan naši publiki po zanimivih predavanjih ob spremljavi diafilmov, ki jih je imel v Slovenskem klubu v Trstu in drugod. da ne omenjamo krajev v matični domovini. Danes se bo predstavil z zanimivim predavanjem '«Po Bbšanski Krajini in poteh AV NOJ*, ~i ga bo spremljalo 270 barvnih' diafilmov. Uvod v predavanje 'hd^šjrremljalo nekaj bosanskih ljudskih pesmi. ZA ODKUP DVORANE IRIS darujejo: Lučana in Slavko Štoka 103.000. Lučano Bergoč 50.000, Emil 1 Rupel 20.000, Slav« >n Lučano Ca-harija 20.000, Anica in Sandro Ober dan 1O.JO0 in Vasilij Puntar 5.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grob Itala Fag ginija darujeta Marija Škerlavaj 10 tisoč in Marija Regent 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Prašlja darujeta Vanda in Uči 5.000 lir. Namesto cvetja na grob stricu Antonu Prašlju daruje Stanko Pra-šelj z družino 20.000 lir. V spemir. na dragega moža Anto na daruje žena Marija Briščik 10 tisoč, lir. Namesto cvetja na grob Josipine Verginella darujeta Berta Zužič 5 tisoč in Ivana Majovsky 3.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Zore Gr gič vd. Križmančič in Paspuette Baiz daruje Štefanija Gornik 5.000 i lir. V sporni > na pok. Katico daruje družina Eda in Vinko Milič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič daruje družina Križmančič (Gropada 75) 5.000 lir. Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 44.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič darujeta družini Kalc in Baldožin (Gropada 64) 5.000 lir. Berto Kralj z družino (Trebče) daruje 5.000 lir. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU organizira izlet na kmetijski sejem v Verono v nedejo, 19. marca. Prijave pri poslovalnicah v: — Ul. U. Foscolo 1 — Ul. Flavia 62 — v Miljah na Trgu Curiel I — v Boljuncu v mlekarni. OSMIČ A Ivan Sedmak iz Boršta številka 15 toči domače črno in belo vino. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1978 Danes, 12. marca, ob 17. uri v BOLJUNCU — gledališče «France Prešeren« to....................mn..........................................................................................."""""""'i"1"1""""""""1""".... NOČNA SLUŽBA LEKARN Danes, NEDELJA, 12- marca GREGOR tolče vzide ob 6.24 in zatone ob ° 06 — Dolžina dneva 1L42 — Lu-vzide ob 8.05 in zatone ob 22.00 Jutri, PONEDELJEK, 13. marca KRISTINA {tone včeraj: najvišja temperatura stopinj, najnižja 6,1 stopinje, ob }• uri 11 stopinj, zračni tlak 1022,3 to rahlo pada, vlaga 52-odstotna, {eto skoraj jasno, veter jugozahodnik 2 km na uro, morje skoraj mirno, ktnperatura morja 8,3 stopinje. Rojstva, smrti in poroke 1 ^ Trstu se je rodilo 8 otrok, umr-^ Pa je 10 oseb. h Bodili SO SE: William Giacova-d' Riccardo Dapretto, Elisa Flego, rfassimo Valenti, Luisa Costessi, Mo \,!ca Russignan, Igor Rojas, Martin v>dalj. UMRLI SO: 84-letna Pasqua Bu-{tohjan vd. Baic, 70-letni Giraldo I °2zetta, 67-letni Erminio Meniš, 89-£toa Miliza Samokovljevic vd. Di jtonco, 76-letni Luigi Lanzza, 77-,'toa Amelia Pernot vd. Porta, 84-®toa Anastasia Novelli, 87-letni At- *A VAŠO POROKO... EGON Včeraj - danes (od 20.30 dalje) Ul Dante 7 in Istrska ul. 7. št. 732-627. telefon Oglasite 393-295 se pravočasno Trst, Ul. Orianl 2 (Barricra) tilio Zannini, 76-letni Francesco 0-para, 66-letni Flavio Tognolli. OKLICI: delavec Franco Crama-stetter in frizerka Adriana Fatuzzo, bolničar Giovanni Giardina in trg. pomočnica Marina Saina, zdravnik Roberto Pozzi Mucelli in analitik Maurizia Bari, uradnik Italo Cipolat in trg. pomočnica Loredana Venutti, kovinar Luciano Possega in otroška negovalka Ada Schilaz, upokojenec Arturo Glavina in delavka Maria Strajn, upokojenec Giovanni Smoco-vich in gospodinja Kata Tomič, u-radnik Lucio Bonassin in uradnica Marinella Rocco, delavec Carlo Viti in uradnica Vilma Concardi, u-radnik Salvatore La Cognata in u-radnica Luciana Cosmini, finančni podčastnik Pietro Compolattano in tipkarica Italia Casielio, vodovodni inštalater Lucio Pizziga in gospodinja Severinka Stanisavljevic, uriad-nik Egidio Bieker in bolničarka Fla-viana Haglich, skladiščnik Giacomo Emanuelli in uradnica Silvana Bo-netti, delavec Paolo De Marco in u-radnica Gabriella Turchetto, radijski tehnik Giancarlo Mosca in bolničarka Daniela Bovo, uradnik Fulvio Galvani in študentka Agnese Gaspa ro, trgovski potnik Fulvio Bertolini in frizerka Graziella Bordon, častnik JV Roberto Rispoli in gospodinja Sandra Buresta, učitelj Roberto Cor-rado in uradnica Annamaria Nema-rich, tiskar - linotipist Bruno Tessi- tore in uradnica Oriana Pignat, delavec Giorgio Tuzzi in delavka Ro-salba Marino, uradnik Biagio Carac-ciolo in uradnica Anna Rettino, in-žaiir Fulvio Turco in uradnica Giu-liana Di Bin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30) Ul. Uinnastica 6. Ul. Cavana U. Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Istrska ul. 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22, do 7. ure: telef. V predprazničnih m prazničnih dneh dnevna m nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 60-441, nočri pa na številki 732-627. .............................MM.m..... OB MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENA Gostovanje «Dekliškega zbora» iz Devina v Slovenskih Konjicah Nastop na srečanju ženskih ansamblov - Konjičani povabljeni v Devin LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel, 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavljc: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. UL. MAZZINI 51 BARI CAGLIARl FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 34 75 88 67 44 21 60 78 87 23 35 63 13 20 61 63 61 30 79 66 40 U 63 6 13 61 57 23 35 56 38 26 70 69 9 45 58 78 5 11 78 ENALOTTO X 2 X 1X2 2 1 X 222 KVOTE: 12 točk - 13.621.000: 11 točk — 352.200; 10 točk — 32.400 Ur. 8. marec, mednarodni praznik na, Je letos izredno zanimiv za Dekliški zbor iz Devina, saj so dekleta ta dan preživela v Uoven-skih Konjicah, kamor so prišla na povabilo tomkajšnje Kulturne skupnosti. Že v zgodnjih jutranjih urah je odpeljal avtobus iz Devina proti štštjC.skemu mestu, na katerega je Devin - in seveda tudi druge o-koliške vasi — vezan še iz časov prve svekvne vojne, ko je po naših vaseh divjala vojna vihra in ko so naši ljudje morali v begunstvo na Štajersko. Tu so jih domači lepo sprejeli in prav zato se večina tistih beguncev, ki so še živi. s hvaležnostjo soominja Štajercev in Štajerske. Po skoraj štiriurni vožnji smo pri-šii v Slovenske Konjice, kjer so nas gostitelji pričakali pred Domom kulture. Po kratkih pozdravnih besedah, smo šli do konjiške osnovne šole. Tu je n zbor zapel pod vodstvom Hermana Antoniča šest pesmi, med to. i tudi nekaj primorskih skladateljev. Že pred nastopom je .aš zbi.r in naše kraje pri šotnim predstavil prof. Jože Novak, bivši dolgoletni ravnatelj konjiške osnov, j šole, ki je omenil, da je rojen v Devinu. Položaj zamejskih i...vence" s posebnim poudarkom na tržaške Slovence ie v kratkem 'ozdravr.em nagovoru orisala članica zbora Marija Legiša. V šoli smo se zadržali še djj časa v rijetnem pogovoru in ob prigrizku. Konjičani so nas nato izredno lepo pogostili v restavraciji v bližnjih Vrl.ovljah, to je kraju, ki je kakih osem kilometrov oddaijer cd Konjic v smeri proti Mariboru. Po kosilu smo si ogledali še vas Zreče, značilno po tovarni avtomobilskih ključev. Seveda smo si ogledali tudi Slovenske Konjice. Naj omenim, da je stari del m^sta zaščiten ' rrav zato zelo zanimiv in značilen. Glavna točka našega gostovanja v Slovenskih Konjicah je prav gotovo bil nasto- na 5. srečanju ženskih ansamblov, ki je bilo zvečer v Domu 'ulture. Tudi tu smo bili toplo sprejeti, naš nastop pa je spremljalo burno ploskanje. Napovedovalka je na kratko povedala, od kod prihajamo, nato pa je na oder stopil prof. Novak in nas ter naše kraje plastično predstavil. Tudi predstavnica našega zbora je o-menila, kaj veže Devin in okolico na Slovenske Konjice. Dve pevki sta izročili predsednici konjiškega ženskega zbori dar in šopek rož. Po nastopu so nas povabili na \ ?-čerjo, domov pa smo se vrnili v poznih nočnih urah. Kulturni skupnosti iz Slovenskih Konjic se iskreno zahvaljujemo za sprejem, ' smo ga bili d iežni. Le-tošnj' 8. marez bo prav gotovo c-sfal dolgo v našem pominu. Ker b. se prijateljem iz Slovenskih Konjic radi oddolžili, smo jili povabili, naj v kratkem pridejo na o-bisk k nam. E. N. Slovenski upokojenci praznovali dan žena Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je (»častilo 8. marec, praz nik žena, s srečanjem svojih članov, predvsem članic, ki so se v velikem številu zbrali v Gregorčičevi dvorani. Udeležence, med ka terimi je bila t,ud; zastopnica gori-ških upokojencev Marija Koršič, je pozdrav Ta članica odbora Duša Ko-smina, ki je ‘udi podala v jedrna tih besedah kratek pregled borbe, ki jo dolga desetletja vodijo žene vsega svete za dosego svojili pravic. Sledil je lep in zanimiv kulturno - zabavni spored, ki sta ga izvajala zn ma tržaška narečna pe snika Marija Mijot in Atilij Kralj, katerih pesmi polne humorja, pa tudi trpke čustvenosti, so zelo navdušile poslušal-", ki so s toplim priznanjem in cvetjem nagradili du hovita pesnika - izvajalca. Ob koncu prijetnega večera so nekateri udeleženci Izrazili željo, da bi Jruštvo še večkrat priredilo po dobna . rečanja, ker se ob takih priložnostih člani - upokojenci spo znavajo, si izmenjajo misli o raznih vprašanjih osebnega in splošnega značaja. Prisotni člani odbo ra so tem zagotovili, da so take in podobne nrireditve v delovnem načrtu društva, ki želi nuditi svojim članom, poleg strokovne podpore, tudi nekaj razvedrila, ki na, orežene dolgočasje in samoto, v katero je življenje priklenilo marši katerega našega upokojenca. L. P. Uprava občine Dolina vab. vaščane iz RICMANJ in LOGA na JAVNI SESTANEK ki bo v torek, 14. marca 1978, ob 20.30 v prostorih PD Slavec v Ricmanjih. Ob 1. obletnici smrti prof. Otona Berceto daruje znanstveni licej F. Prešeren 60.000 lir za sklad prof. Otona Berceta. V jpomin na Franca Kobala daruje Mito Kobal 2.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob obletnici smrtj Kazimira in Vere Sirk daruje Nadal Pacchioni 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grobova Zore Marc in Zore Križmančič darujejo Ančka, Vida in Zofija 5.000 za PD Lipa. 5.000 za Skupnost Družina Opčine in 5.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Zore Marc daruje Marija Križmančič (Bazovica 15) 5.0uJ za ŠD Zarja in 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič darujeta L-anka Grgič in Boža Roggi z družino (Bazovica) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine in 5.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Zore Grgič darujeta Marija in Matija (Že-pene) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Sosedje pok. Zore Grgič daruje jo preostali denar, zbran za cvetje: 5.000 za ŠD Zarja. 5.000 za PD Lipa in 7.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Riharda Bernetiča daruje družina Hrvatič (Ricmanje 1) 10.000 za pevski zbor Slavec in 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na obletnico smrti Josipa Prašlja daruje družina Ferfo-lja 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Antom: Prašlja darujejo Danica Starc in družini Daneu 15.000 lir za ŠD Kcn tovel. V počastitev spomina nepozabnega Marcela Kalca ob ’7. obletnici smrti, daruje žena Štefanija s hčerko Berto 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V počastitev ljubljene mame Emilije Rustlja darujeta družini Rustija in Polduzzi 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Jordo Antonini daruje Nada Pertot 5.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. PD Prosek - Kontovel daruje ob dnevu kulture 10.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Itala Fag-ginija daruje Aldo Colja 10.000 lir za FC Primorje. Za sklad kriškega glasila Skdanc darujejo Neva Di Lenardo 5.000, Rada Verginella 2.000. Zofija Košuta 5.000, ter družina Rudi Pahor 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Grgič vd. Križmančič daruje družina Andrej Pečar 5.000 lir za TPPZ. V spomin na Antona Martelanca darujeta družini Škerlj in Sancin tisoč lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Milana Kralja in v počastitev matere, očeta, Štefa ni je in Milene daruje Justina Daneu 20.000 lir za PD Trebče. Namesto cvetja na grob Itala Fag-ginija daruje Rosina Corazza 3.000 lir za Kulturno društvo Prosek -Kontovel. Miranda in Slavko Luxa darujeta 30.000 lir za prosvetno društvo Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Zore Grgič vd. Križmančič daruje družina Križmančič (Voukovi) 10.000 lir za ŠD Zarja. Ob 37. obletnici smrti sina Josipa daruje mati Marija Barut 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob strica Antona Prašlja daruje Stanko Prašelj z družino 15.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Itala Fag-gina daruje družina Miro Colja tisoč lir za ŠD Kontovel. Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 90.000 lir za poimenovanje šole v Gabrovcu. ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANI PO MARICI GREGORIČ darujejo družina Kariš 1.000, N.N. 3.000, N.N. 2.000, družina Ana Sluga z otroki 10.000. družina Flego tisoč, Jakob Albreht 20.000, Pavla Primožič 10.000, družina Lukač 10 tisoč, Rino Prodan 5.000. družina Petrič 5.000, Rudi in Ana 6.000. Damjan Pankos 10.000, Klavdij Ban- di 5.000, Matilde Ostrouška 5.000, Marija Kalci 10.000. Darko Žerjal 20.000. Romana Kuret 5.000. družina Čehovin 10.000, Marko Kos 20 tisoč, Frida Antonini 5.000. družina Fonda 5.000. družina Jazbar 10.000, Hranilnica • in pos. na Opčinah 50 tisoč in TKB 50.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE PO VIRGILIJU ŠČEKU darujejo Dušan Jazbec 5.000, Alenka Devetak 6.000. Laura Di Mar-cantonio 3.000. Karmen Brumat 1.000. Serena Peric 3.000. Daniele Toscano 10.000. Marija Škerk 5.000, Nataša Rebula 2.000. Marianna Go-lemac 2.500, Milivoj Pertot 3.000, Marko Hmeliak 5.000 in Damian Gerli 3.000 lir. V spomin na Ančko Caharija daruje družina Golemac 5.000 lir za poimenovanje šole v Nabrežini po Virgiliju Ščeku. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič darujeta družini Kalc in Baldožin (Grooada 61) 2.000 lir za šolo K. D. Kajuh. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V UL. DONADONI PO KARLU ŠIROKU darujejo družina Cupin lO.uJO. družina Gerdo’. 5.050, Oskar Volpi 10 tisoč, družina Vasta 5.000, Avgust C erdol 10.1 ). Žarko Vecchiet 10 tisoč, družina Viaini 10.000, druž na Edoardo Venne 5.000. družina Adolf Junc 10.000. Marcello Cunja 3.000, Stelio Kebar 5.000, družina Košuta 10.000. učiteljica Julka Štrancar 10 tisoč, družina Stanco 10.000, dr. Drago Štoka 5.000, grad. tehnik Vir-gilio Volpi 20.000, Savina Remec 5 tisoč, cvetbčarna Savina 15.001) in RESTM 20.CC0 lir. Namesto cvetja na grob Jorde Antonini darujejo za SKGZ Edi Fer-folja 5.0CO, Franco Čorba tuj 10.000, Lidija Roveri 5.000. družina Toma-sella - Spanghero 15.000, Dorina Terčon 5.000 ir. Marija Gruden 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Furlan darujejo N. Pelelin, F. Ko-janec, I. Antonini, A. Gabrovec. S. Job, I. Rebula. N. Sedmak. S. Ve-nosi, B. Denetta in N. Terčelj 46 tisoč Ur za srednjo šolo Igo Gruden. V spomin na Katico daruje Zdenka Sosič 10.0G0 lir za SPD Tabor. Ob obletnici smrti Alojzije Martelanc darujeta Angela in Anton Germani 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Katico darujeta Rožina in družina Sosič 10.000 lir za SPD Tabor. Vesela družba naprednih žena daruje 36-000 lir za ženski pevski zbor Tabor. V počastitev spomina pok. Zore Križmančič darujeta Zofija in Anton Kalc 5.000 lir za PD Zarja. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič daruje Silvestra Grgič (Padriče 42) 5.000 lir za PD Lipa iz Bazovice. V spomin na pok. Zoro Križmančič darujeta Miro in Silvana Grgič 5.000 za Skupnost družina Opčine in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič darujejo Vilma. Sergio in Alma Zok 5.000 lir za Skupnost družina Opčine in 5.000 lir za PD Lipa iz Bazovice. Namesto cvetja na grob Katice Žagar - Škerlavaj daruje Ivanka Wilhelm 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V počastitev spomina Katice Žagar škerlavaj daruje Terezka Škerlavaj 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Rado Zoran daruje 5.000 lir za zbor Vasilij Mirk in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na pok. staro mamo in očeta daruje Irma Udovič 25.000 lir za Glasbeno matico, 25.000 za Dijaško matico. 25.000 za KK A-dria in 25.000 lir za VK Sirena. V počastitev spomina Angele Ba-retto vd. Lozej, daruje nečakinja Annamaria in družina 5.000 lir za Glasbeno matico. Prosveta PD Rdeča zvezda iz Saleža organizira v četrtek, 16. t.m., ob 20.30 v dvorani ŠK Kras v Zgoniku večer s prikazom cvetja v diapozitivih, ki jih je pripravil Mirko Guštin. Prikaz diapozitivov bo spremljal z besedo Stanko Budin. Vabljeni Izleti Smučarski klub Devin priredi v nedeljo, 19. 3. 1978 ob priliki klubskega tekmovanja avtobusni izlet e Ovčjo vas. člani, tečajniki in prijatelji kluba naj se telefonsko zglasijo Pri predsedniku kluba, tel. 229-100, ali pri ostalih odbornikih. V NEDELJO, 19. MARCA. IZLET V RAVASCLETTO v čast 8. MARCA — MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA. V ceno 11.000 lir je vključeno: potovanje, kosilo in udeležba pri programu (nastopili bodo Canzo-niere popolare giornj cantati in Mladinska godba iz Korošcev). Informacije in prijave na sedežu združenja UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 644-59 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen v ponedeljkih: v soboto od 10.30 do 12. ure. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30. Licej «France Prešeren» višajo za eno nadstropje Pri slovenskem znanstvenem liceju «France Prešeren* so že nekaj tednov v teku dela za nad zidavo četrtega nadstropja, s ka terimi bodo bistveno izboljšali funkcionalnost šole, tako glede na število učnih prostorov, kot še posebej "lede na opremljenost s posebnimi učilnicami za izvajanje modernejši didaktičnih metod. Tržaški pokrajinska uprava je bila 1 ačrt nadzidave odobrila s sklepom svojega sveta že marca 1975, postopek upravnega in teh- ničnega adzorstva je pa potekel z običajno počasnostjo, tako da je deželni tehnični odbor izdal zadnje dovoljenje šele novembra lani. Ta čas se je prvotni načrt, ki je predvideval strošek 200 milijonov lir iz Sklada za Trst. nekoliko spremenil, saj so iz varnostnih razlogov eodali še zunanje (v primerjavi s sedanjim tlorisom) stopnišče, pred dejanskim začetkom del so se pa še dogovorili za manjše spremembe pri razpore- ditvi prostorov. Tako bo na primer risalnica ostala v tretjem nadstropju, kjer bodo uredili tudi nove učilnice. V novem četrtem nadstropju bodo pa uredili prostore kot je razvidno s slike, in sicer: jezikovni laboratorij, kabinet za kemijo, laboratorij za kemijo, higienski prostori, soba za asistenta kemije, učilnica za kemijo, fizikalni laboratorij, učilnica in kabinet ter soba za asistenta, skladišče didaktičnega materiala, profesorska knjižnica ter dvorana za seje in projekcije, v kateri bo prostora za približno 90 ljudi. Skupni predvideni strošek je narasel na skoraj 232 milijonov lir za gradbena dela, z davkom na dodatno vrednost, predvidenimi podražitvami med potekom del in tehničnimi stroški pa doseže 300 milijonov, zaradi česar je pokrajina najela 100 milijonov posojila, h kateremu bo dežela prispevala za 20 let po 7 milijonov lir. 14,000 KV. M ZELENJA V MESTNEM SREDIŠČU Park bivše vile Engelmana morda kmalu odprt javnosti Zemljišče nad Rossettijevo ulico je občinska uprava odkupila od Rdečega križa - Dolg zastoj pri preureditvenih delih Po prvem bombnem napadu na Trst, 10. junija 1944, je cd lepe En-gelmannove vile, ki je stala sredi obsežnega parka med. Ul. Chiadino in Dei Porta, tik nad Rossettijevo ulico, ostal le kup razvalin in nekaj stebrov. Bombe so tedaj uničile tudi bližnjo cerkev in nekaj riš, namenjene pa so bile tudi vili Monico, kjer je prebival republikinski general Esposito. Tudi te vile danes ni več. Od Engelmannove posesti se je tedaj delno rešila le vrtnarjeva hiša ob glavnem vhodu in pa bivša konjušnica, ki jo je gospodar že prej, leta 1927, preuredil v stanovanje. V njej je do smrti prebival tudi zadnji član Engelmannove družine, VValter, ki ga je leta 1964 zadela kap. Vilo je zgradil judovski trgovec s kavo, ki se je že v prejšnjem stoletju, okoli 1880, iz južne Nem- niiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiitfiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiniiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiitiiniKi Videm in Trst: razvoj univerze-Zakaj in kako? Za kulturno obnovo Furlanije 5 fakultet z 8 usmeritvami Dolgoletna razprava o ustanovitvi videmske univerze se je po mnogih nesoglasjih nolemikah in odkritih političnih bojih končno zaključila. Pred kratkim je ministrski svet o-dobril tri dekrete o ustanovitvi univerze v Vidmu in o okrepitvi tržaške univerze predvsem na področju znanstvene raziskave. Pripomniti je treba, da je ministrski svet skoraj v celoti sprejel sklepe komisije tridesetih senatorjev in poslance j, ki so se sicer kot predstavniki strank držali svojih že znanih stališč, katere je nato ministrski svet upošteval pri dokončnem izoblikovanju zakona. Katere fakultete in kakšne konkretne • 'dloge predvideva Malfat-tijev zakonski dekret, kc‘erega je odobril ministrski svet? Tukaj lahko razdelimo predloge na dva dela; prvi se nanašajo na fakultete, ki bi morale nastati v Vidmu v najkrajšem času, drugi pa na potenciranje univerzitetne raziskovalne de javnosti v Trstu. Po vladnem pred logu bi morali v Vidmu ustanovili fakulteto za tuje jezike z dvema usmeritvama, kjer bodo posvetili največ pažnje študiju slovanskih jezikov, gradbeno inženirstvo z dvema usmeritvama, agrarijo z dvema u-smeritvama, fakulteto za književnost in filozofijo (s posebnim poudarkom na furlansko stvarnost) s tremi usmeritvami, naravoslovno fa kulteto z informatiko ter še triletni postdiplr. nalsk’ tečaj za specializacije v medicini. V Trstu je predvideno pojačenje raziskav tehnoloških študijev na industrijskem področju s posebnim ozirom na bodočo prosto industrijsko cono na Krasu. Nadalje je v Trstu predvidena ustanovitev «mednarodne šole za uporabno matematiko in fiziko*, ki naj bi izpopolnjevala študije tistih, ki delajo v mednarodnem miramarskem centru za teoretsko fiziko. Važna novost, ka tero predvideva Malfatli v svojem dekretu je ta. da bo šola za prevajalce postala avtonomna ter izenačena z drugimi fakultetami saj bodo študenti, ki bodo dokončali štiri- letni študij, prejeli polnopravno diplomo. Nadaljnja novost bo šola za specializacijo v biozdravstvenih vedah, kar bi že moral biti začetek medfakultelnih departmaje', saj bosta to 'vb upravljala skupno medicina i • inženirstvo. Nadalje je pred-videia usmeritev statistike, statističnih in demografskih ved na ekonomski fakidteti in nazadnje še diploma kemije in farmacevtske tehnologije, ki bi izpopolnila fakulteto farmacije. To je torej zakon, katerega je ministrski svet odobril in ki je že na prvi videz zelo pomanjkljiv, šaj ne predvideva tiste povezave s teritorijem ter krajevno stvarnostjo, ki je v primeru Furlanije po potresu res nujna. Ne predvideva niti pravega gramiranja študija, niti ne povezave med obema univerzama. Lahko bi rekli, da so ta predlog, kot v že mnogih šolskih reformah, sestavljali birokrati za svojo mizo, ne pa tisti, ki dejansko poznajo krajevno stvarnost. Ustanovitev videmske univerze: pozitiven sklep, a s pridržki Da bi zvedeli, kaj mislijo neposredni zainteresirani, torej profesorji in študenti, o problemu ustanovitve videmske univerze in o okrepitvi tržaške univerze predvsem na področju znanstvene raziskave, smo se pogov r' ' z univerzitetnim profesorjem Aljošo Volčičem, ki poučuje matematično analizo na inženirstvu v Trstu, z univerzitetnim profesorjem Darkom Bratino, ki poučuje ekonomsko sociologijo na fakulteti za politične vede v Trstu in s študentom na filozofski fakulteti v Trstu Milanom Pahorjem. ALJOŠA VOLČIČ: Pravilno je, da zahtevajo Videmčani svoj kulturni center, vendar pa menim, da je šla ustanovitev le-tega na zgrešena pota. Vtis imam, da je bilo vse v predvolilni naglici nekam nametano na kup, v tipičnem slogu politikov, ko se jim mudi. Kj tržaški akademski krogi protestirajo proti ustanovitvi nove univerze v deželi, imajo v takem stanju in v teh pogojih del- Ente Ospedaliero Regionale OSPEDALI R1UNITI Dl TRIESTE Deželna bolnišniška ustanova TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE išče MOŠKO IN ŽENSKO POMOŽNO OSEBJE ZA SPLOSNO SLUŽBO IN SNAGO IZOBRAZBA: obvezna Šola. STAROST: od 18 do 35 let, razen z zakonom predpisanih izjem. MESEČNA ČISTA PLAČA: 236.000 lir; po 6 mesecih 250.000 lir. Podrobnejše informacije se dobijo na personalnem oddelku ustanove v Ul. Stuparich 1, III. nadstropje (soba 40) vsak dan od 10. do 12. ure, razen ob sobotah. pjlf -■///""/"/s. mm. !j i i r/^‘d^V'*d---* 'š~č"-y-- - - Z. Odvisna od prehrane zreja plemenskih telet VPR: Članek z dne 5. marca je obravnaval zrejo telet za zakol. Važno je tu 'i, da zre jamo teleta tudi za pleme. Sam se spopadam s problemi zre j.1 plemenskih telet, predvsem, zadostim lastnim potrebam. Rad bi vedel, kako moram vzrejati teleta, da bodo postala dobre plemenske živali in da bodo proizvajale velike količine mleka. Sledi podpis: M.F. r*'udi tvt reji plemenskih telet moramo stremeti, da vzrejamo na čim bolj ekonomičen način. Krmiti moramo bolj zmerno in tudi odgovarjajoči dnevni prirastek bo manjši, kot pri teletih za zakol. S takim krmljenjem uporabljamo več voluminozne krme, manj mleka in močnih krmil. Tele hranimo z mlekom do osme-g ali dese*ega tedna. V tem obdobju pripravljamo žival, da začne izkoriščati voluminozno krmo, tako da ji dodajan o poleg mleka, ki mora ostati glavni vir prehrane tudi majhne količine kakovostne voluminozne krme. Z razvojem predželod cev se njih razvijejo tudi mikroorganizmi, ki razkrajajo predvsem voluminozno krmo in sintetizirajo hranljive snovi in vitamine. V tre tjem mesecu tele lahko prebavi 0,1 do 1 kg sena na dai , v četrtem mesecu 2 kg na dan, v petem mesecu 3 kg na dan in v šestem 4 kg sena dnevno. S tem, da živali v prvih tedni1 življenja začnemo dodajati voluminozno krmo in količino mleka počasi zmanjšujemo, do- sežemo hitrejše razvijanje predže-lodcev in tudi bolj ekonomično zrejo. Tele ..taro pet do šest mesecev lahko krmimo z naslednjim dnevnim obrokom: 1,5 kg močnih krmil, 2 kg sena, 5 kg zelene krme in 30 g mineralne mešanice. Po sedmem mesecu polagoma zmanjšujemo količino močnih krmil. Istočasno povečujemo količino sena in sočne hrane, tako da v dvanajstem mesecu živali damo dnevno 3 kg sena, do 20 kg sočne krme in 50 g mineralne mešanice. Teletu dodajamo tudi močna krmila. Do sedmega meseca dodajamo 1 do 1,5 kg na dan, nato količino zmanjšujemo do enega kilograma. V prim-mi, da živali dobro izkoriščajo voluminozno krmo in so v dobri kondiciji, po 12 mesecih močnih krmil ne dodajamo več. Razumljivo je, da če je voluminozna krma slabe kakovosti, moramo dodajati v '-je količ le močnih krmil. V intenzivni reji, živali v staro sti enega leta tehtajo 270 do 300 kg, pri 15 meseci' pa 360 kg. Žival s težo 360 kg lahko osemenimo, La naše razmere ni priporočljivo < e-menjevahje pri petnajstih mesecih, ampak v starosti leta in pol. Za časa ‘.el it ve žival mora tehtati vsaj 500 kg. V primeru, da telico o-plodimo lažjo od 360 kg, obstaja velika nevarnost težkega poroda in zmanjšane mlečnosti krave. Sposobnost oploditve mladih živali je odvisna od teže telice, bolj kot od starosti. Zato moramo zrejati taka teleta, ki bodo dosegla pri osemnajstih mesecih tako telesno kondicijo, da bedo sposobna nemotene oploditve. Vsako varčevanje na prehrani c ne obrestuje, ker bomo samo podaljšali dobo prve oploditve. Na drugi strani moramo paziti, da ne bo prehrana preobilna in da se ra h i živ preveč zredila, kar tudi negativno vpliva na sam porod. Vse do eh mesecev pred porodom krmimo telico umerjeno. Zadnja dva meseca brejosti pa moramo obvezno dodajati močna krmila. Dodajamo 5 do 8 kg na dan, od visno < ‘ kondicije živali. Nujno je, da dodajamo tudi mineralne mešanice, kot tudi vitamine. Če krmimo teleta za pleme na opisan način, dajemo živali vse potrebne hr nljive snovi, jih pripravimo ns porod in tudi na poznejšo laktacijo. "vedati se moramo, da borno ' >e'' s plemensko telico, zrejeno na d či kmetiji, manj zdravstvenih problemov kot s kupljeno telico. Razlog je enostaven, ker na novo nabavljena žival ni prišla še v doti’: s hlevsko mikroklimo. Za donosno gospodarjenje na kmetiji je predpogoi, da posedujemo kvalitetno domačo čredo in jo pravilno zrejamo. OSMICA I/>vrenc Žerjul — Lonjer 253 toči domače belo in črno vino. no prav, saj je bilo to storjeno brez katerekoli koordinacije med obema univerzama. Navamost je, ki je v tem trenutku še kar stvarna, da nastanejo v naši deželi dvojniki fakultet, ki bi samo ošibili tržaško univerzo in niti ne koristili furlanski. Tako je ustanovitev dveh smeri inženirstva v Vidmu pravi nesmisel ter potrata finančnih sredstev in energije, saj obstaja v Trstu kar 11 diplom v inženirstvu. Bojim se, da se stanje dvojnih fakultet v deželi ne bo v bodoče popravilo, saj so vse univerze v Italiji avtonomne in odvisne neposredno od minis' stva za šolstvo. Vendar pa mislim, da bi bilo mogoče z neko racionalno politiko koordinirati delovanje obeh univerz, da bi se obe izpopolnjevali ter služili svojemu stvarnemu namenu. Tako se mi zdi primerno, da bi v Vidmu- ustanovili tiste fakultete, ki bi konkretno služile krajevni stvafhb-sti, ki ’ seveda zajemala furlansko, socioekonomsko problematiko in pa tisle. ki bi razbremenile tržaško univerzo na tistih fakultetah, kjer je preveč študentov. Tu mislim predvsem na fakultete kot so jezi-1 i (s posebnim ozirom na furlanskega), biologija, agronomija, veterina, medicina, saj je v Trstu že preveč vpisanih na tej fakulteti in še druge. Vsekakor bi v takem stanju videmska univerza opravljala svojo nalogo, posebno glede na dejstvo, da teh fakulte v Trstu ni. Po drugi strar i pa bi s potenciranjem tržaškega všeučilišča pridobili tudi furlanski študenti, saj bi bili obe univerzi dokaj blizu. Tržaška univerza ima namreč verjetno optimalne dimenzije, saj ima dovolj struktur, ki dovoljujejo študentom vsestranski študijski razvoj. Pri zahtevi svoje univerze pa se žal Furlani ne zavedajo, da preden bo postala ta univerza res njihova v vseh svoji'' strukturah od administracije pa do profesorjev, bo moralo miniti vsaj 20 let, saj se je isto zgodilo tudi s tržaško univerzo, katero so tuji profesorji »kolonizirali*. DARKO BRATINA: Vsaka inštitucija, ki razširi možnost izobraževanja, je pozitivna. Tako je po mojem v Italiji še premalo ljudi, ki študirajo, 'zrok intelektualne nezapo-slitve na ni v tem, da so ljud;e lolj izobraženi kot nekoč, temveč v tipu državne socioekonomske strukture. Omejitev pristopa k študiju ne ustreza funkcionalnim potrebam družbe, ampak slabo skriva hotenje vladajočega razreda, da bi na novo izključil visokošolsko izobraževanje ‘istih ljudi, ki izvirajo iz delavskega ir kmečkega razreda. Na ta način si lahko razlagamo poskus tržaške univerze in določenih trža ških reakcionarnih krogov, da bi o mejili težnjo furlanskih študentov po visokem izobraževanju. Ta zahteva po univerzi pa ni samo razrednega značaja, temveč tudi narodnostnega, če gledamo na Furlane kot na narod. Glede na dvojnike pa je jasno, 'a se problem lahko reši samo ■"e obstaja realna volja za primeren dogovor v okviru sološne-ga planiranja visokošolske izobrazbe na deželni ravni. Ne srn n si delati ustvar: na začetku bodo skušali univerzitetni »baronski* krogi iz Trsta, pa tudi iz drugih univerzitetnih centrov iz Italije »kolonizirati* videmsko univerzo. Glavni problem jc to, kako b: preorečhi to stvarno nevarnost, da bi že od vsega začetka čim bolj ovrednotili krajevne intelektualne sile, MILAN PAHOR: Načelno se stri njam, ua imajo Furlan: kot narodnost svojo kulturno ustanovo, po drugi strani pa se ne sme absolutno zgoditi, da nastaneta na razdalji 70 kilometrov dve univerzi, in to konkurenčni. Videmska univerza bi morala imeti tiste fakultete, ki bi kan kretno služile v direktnem dotiku s stvarnostjo po potresu, tako na humanističnem kakor tudi na znanstvenem por' -očju. Na humanističnem področju mislim na rtolico fur-lansk ' „ jezika, zgodovine in drugega, kar je v zvezi z tem, na znan- stveno pa predvsem na tiske fakultete, ki bi najbolj konkretno služile pri obnovi porušene Furlanije, torej arhitekturo, geologijo, agronomijo in drugo. Z ustanovitvijo furlanske univerze - i s ne biti oškodovana tržaška, obratno, tudi ta se mora v svoji smeri ‘otencirati, saj bi tudi Furlani s tem pridobili. Rad bi dodal še to. da bi lahko tudi mi Slovenci pri ustair vitvi videmske univerze dobili stolico za slovensk jezik ter tudi za slovensko zgodovino, stolici, ki pa bi morali služiti predvsem za italijanske in furlanske študente, ki bi se tako končno strokovno soočili z našo slovensko stvarnostjo. V okviru potenciranja tržaškega vseučilišča pa bi predlagal konkretne in stalne stike z ljubljansko, mariborsko, reško in zagrebško univerzo. Vendar pa ti stiki ne bi smeli biti na ravni delegacij, temveč v izmenjavi študentov. To se žal do gaja samo pri tržaški fllrzofsk’ fakulteti, ko gre vsako leto več študentov na seminarje slovenščine v Ljubljano. Nazadnje bi dodal še upanje, da bi se : ‘ali v novi reformirani u» »verzi končno uveljaviti slovenski univerzitetni profesorji, ki bi tako lahko postali nravi rrtost med obema narodnostima in kulturama. Dušan Jelinčič čije preselil v naše mesto. Prvotno se je imenovala svila Frida*, po prvi Engelmannovi, ki je tam živela. Napis je še viden nad železnimi vrati glavnega vhoda. Više nad tem, vedno v Ul. Chiadino, je še en manjši vhod. Zlasti lep pa je glavni dohod, od koder se čudovit drevored vzpenja do prostora, kjer > so stala glavna poslopja. Na gornji strani, proti Ul. Dei Porta, je bil sadovnjak, še danes pa so ohranjene stopničke, ki so vodile do skoraj sto metrov dolge «per-gole», tako imenovanega »sprehajališča med rožami*, kjer še stoji vrt, ni nihče mislil, da se bo vse zavleklo za nekaj let. Prvi fazi del, za katero je občinska uprava nakazala dvajset milijonov lir, naj bj sledilo uresničevanje zgoraj navedenega podrobnega načrta, ki je predvideval okoli sto dvajset milijonov lir izdatkov: za zidarska dela, preureditev stavbe za hišnika, vodovodno in električno napeljavo, ki bi omogočala, da bi bil park odprt tudi v večernih urah, ter 2. fazo zelenih del, ki bi dale tisto dokončno, odločilno podobo vsemu zelenju. Tedaj pa so izbruhnile polemike. Nekateri člani konzulte za Staro mitnico so Vila Engclmann pred petdesetimi leti okoli štirideset kamnitih stebričkov. Engelmannov park je predstavljal sintezo med mediteranskih tipom vrtne zasnove, ki daje poudarek na krajinskem tipu vrta, na travnikih, drevesih, in pa mediteranskim vrtnim stilom z gredicami in gostim zelenjem. Po drugi svetovni voji je zadnji od Engelmannovih, Walter, vso posest zapustil Rdečemu križu. Pozneje jo je za dvesto milijonov odkupila tržaška občinska uprava. Na pobudo rajonske konzulte za Staro mitnico se je odločila, da park preuredi in odpre javnosti, čiščenju in preureditvi je name-nilg okoli dvajset milijonov lir. Tbda ’ ta načrt je bil v marsičem pomanjkljiv, ni predvideval zavarovanja nevarnih zidov, vodnjakov in drugega. Zato so pripravili nov načrt, ki bi park spremenil v res aktivno, urejeno ze-leho površino, primerno tako odraslim kot otrokom. Gornja stran, proti Ul. Dei Porta, kjer je rastlinstvo revnejše , bi bila predvsem namenjena gibanju, rekreaciji, spodnji del pa • Tržaški center Svetovnega skla- bi bil bolj miren. Predvidevali so da za varstvo narave (WWF) je v zgraditev tudi prve mini trim zvezi z napovedano uresničitvijo sre- j steze v mestu. Vse to v ckladu s dišča za znanstvena in tehnnška ra- | sodobnimi koncepti uporabe rastli-ziskovanja na Tržaškem naslovil na nja, konceptom aktivnega in pasiv-predsednika deželnega odbora pi- nega zelenja, novega tipa zelenice, smo, v katerem odločno zavrača za- Nadalje bi bivšo konjušnico preure misel o gradnji takšnega središča dili v pokrit prostor, kjer bi se na tržaškem Krasu. WWF v pismu trdi, da je pripravljen na pogovarjanje o tem problemu s pristojnimi javnimi upravami, da pa se bo z vsemi demokratičnimi sredstvi boril proti novi okrnitvi Krasa. Podobno sta’išče izhaja tudi iz brzojavke, ki jo je tržaški \VWF naslovil na predsednika ministrskega i sveta Andreottija. otroci lahko zatekali ob slabem vremenu ali pozimi. Vsemu drugemu, kot bivšemu poslopju za čuvaja, ki stoji ob desni strani glavnega vhoda, pa bi povrnili ali ohranili prvotno podobo. V skladu z regulacijskim načrtom naj bi zgradili na zgornji strani celo otroške jasli in vrtec. Ko so pred leti začeli s čiščenjem | rastlinja, ki je popolnoma preraslo sprožili sodni postopek glede načina izpeljave prve faze del. Preiskava, ki je temu sledila, je pokazala, da ni bilo v tem nič kaznivega, dela pa so za dolgo obtičala. Kot poudarjajo na občini, v takih primerih bolj koristi konstruktivnejši doprinos meščanov, kot pa take oolemike. Sedaj z deli hitijo, ln če bo šlo vse po sreči, bodo morda to pomlad ali najkasneje do konca leta park odprli za občinstvo tega dela mesta, ki se res ne more pohvaliti, da ima preobilico-aalenib površin, (db) RO LIC H NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 O KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE VOUK BORIS TEL. 82 44 64 POPRAVILA IN SERVIS ZA ELEKTROGOSPODINJSKE STROJE: hladilnike — štedilnike — pralne in pomivalne stroje peči in drugo Mali oglasi c A., I-1 sporoča vsem P«^®* teljem in znancem, da je odprl nov prodajo vseh vrst starih in novih*«, tomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 “ 70 simca 1301 72 citroen DS 2» citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 72 124 coupe 72 in še druge na biro. Obiščite nov salon v Ulici o0' gata Casale št. 7. tel. 826084. •CITROEN. - mehanična delavnic« Cavalli, tudi drugih avtomobilov u Rittmayer 4/a. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago b(>' telske usluge po različnih cenah. stavracijo z jedili po naročilu- * prt parkirni prostor, ugodno meM vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rad volje ustrežemo. Obrnite se na pravo hotela Bled, Via 3- Croce 1 Gerusalemme 40, 00185 Rim tele'« 06/777102. ŽELITE se poročiti? Informacije *' gencija »Conoscersi*, Ul. Pelliccef® 6, Videm — odprto od sredah, botah popoldan in ob nedeljah <* poldan. Tel. 295923. FOTOGRAFSKI LABORATORIJ iSi' 14 - 16-letnega vajenca. Zelo do« pogoji in velika možnost poklic« uveljavitve. Pismene ponudbe Oglasni oddelek Primorskega dne nika pod o »Fotograf*. TRŽAŠKO PODJETJE išče prizade nega uradnika, po možnosti prva poslitev. Pogoji: odsluženi voj*® rok. Znanje angleškega, hrvaške!! ali slovenskega jezika. Pisati «* Oglasni oddelek Pod šifro »Uradnik*- PRODAJAMO dvoje vrat, 1 pletenko® 10 metrov ploščic, vse poceni. T*1 fonirati 741670 ali 823287. PRODAJAMO zadnje mladiče pasn’,e belgijskih pastirjev Groenenda*-Konkurenčne cene. Tel. 744497. NOVE PRIKOLICE flipper Mod. 135TČ- 2.570.000 L.. ■ Mod 145TC 2570 000 L. "Komplotne S-trivolentnihj hlodilnjkohi, plinsko pečjo, dvojnimi/ odpirajočimi se okni, s zavesami ža ,zatemnitev, ? predprostor jem, priklopnikom. CAMILETTI — U|. Stanga 48 ‘T Verono — Stond Flipper - Zenit , NAUTICAMP, 7.8 TRST (11/19.3^8) C ' STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116' posebna postrežba ob slavnost' nih pojedinah: poroke, T°f stva, godovi, birme in drug® slavnosti — Možnost prenočit' ve — Izbrana jedila in pija®6 Ob petkih zaprto POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnic8 in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN PO-' HIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE-Obiščite nas! Načrt občinske uprave za preureditev parka Ob pomanjkanju primerne urbanistične usmeritve ima gradbena špekulacija proste roke Pomanjkanje stanovanj z najemninami, dostopnimi delovnim slojem, je v našem mestu prav gotovo odvisno tudi od neurejenosti urbanističnih razmer, ki le navidezno prepuščajo uporabo teritorija, kot so jo v vseh povojnih letih, naključnosti. Dejansko pomeni pomanjkanje primerne urbanistične usmeritve puščati prosto pot skrbno načrtovani gradbeni špekulaciji, česar ni treba dokazovati, dovolj je, da se ozremo za njenimi učinki: napol prazno središče mesta, iznakažene četrti najbližje okolice, grmade cementa do vrha gričev. Vse v znamenju največjega profita, torej brez primernih dohodnih poti, da ne govorimo o socialnih storitvah, zato tudi odkupne cene ali najemnine, ki niso za žepe delavskih družin ali mladih parov. Ugledni tržaški strokovnjak nam je ob pripravah zadnjih urbanističnih variant tržaškega regulacijskega načrta dejal, da spada dopuščanje špekulacij z gradbenimi površinami v tržaški občini že v staro tradicijo in mu je težko oporekati. Posebno če upoštevamo, da naša občina dejansko še nima regulacijskega načrta, oziroma že veljavnih pravil za urbanistični razvoj mesta in okolice. Kaj pa rregidacijski načrt» iz leta 1969, ki je prizadel zlasti kraška naselja s prepovedjo skoraj vsake gradnje ali dozidave? O urbanistični «ureditvi* do tedaj priča povojno razlitje gradenj. Konec leta 1959 sprejeti splošni regulacijski načrt tržaške občine je bil pa le skupek zaščitnih norm in omejitev, ki so jih po navodilih deželne uprave sprejeli, da napravijo konec nebrzdanemu razširjanju gradenj na ozemlju. Ta okvir so pozneje začeli izpolnjevati z načrti o velikih prometnih povezavah, nazadnje pa z načrtom površin za javne storitve, s perimelra-cijo kraških vasi in s podrobnim načrtom za mestno središče, ki pa mnenju znanih urbanistov predstavljajo pravi regulacijski načrt, čeprav so jih sramežljivo prekrstili v «variante*. Te variante je občinski svet odobril že v začetku junija lani, ni pa še razpravljal in odločil o več, kot 200 vloženih ugovorih, kar je pogoj za vložitev v dokončno odobritev deželni upravi. Manjka pa še določitev področij za gradnjo ljudskih stanovanj, brez katere si je težko zamisliti možnosti stvarnih rešitev za stanovanjsko krizo. Bo občinski svet pred bližnjim razpustom zmogel to zahtevno delo? Upoštevajoč nujen premor v delovanju deželne uprave, ki ga bodo povzročile tmlitve za njeno obnovo, kdaj bo dežela izdala dokončno odobritev? Kdaj bo tržaška občina torej imela vendar veljaven regulacijski načrt, temeljni instrument tudi za reševanje stanovanjskega vprašanja? v v NEVARNO NARAŠČANJE NAPETOSTI ZARADI POMANJKANJA STANOVANJ Po podatkih sindikata najemnikov vsaj 7.000 ljudi živi v tesnih in nehiffienskih stanovanjih, okrog 1.500 stanovanj pa je praznih Okrog 1.500 praznih stanovanj; približrto 7.000 ljudi, ki živi v tesnih in nehigienskih stanovanjih; najemnine, ki naraščajo preko vsake mere; gradnje novih stanovanjski blokov v zastoju. To je v skopih obrisih prerez stanovanjskega položaja v Trstu. Ni naključje, da spričo vse večjih potreb, ki jim pristojni organi zadoščajo le v najmanjši meri, napetost nevarno narašča. Kaj se bo zgodilo, če se bo z uresničevanjem osimskih sporazumov (zlasti njihovega gospodarskega dela) demografski pritisk na mesto zvečal? Bomo tudi v Trstu priča izbruhom nasilja kot v ostalih italijanskih večjih mestih? «Napetost —pravi Claudia Ponti, ki pri sindikatu najemnikov SUNIA odgovarja za področje gradenj — je zelo velika. Zaradi tega smo predlagali pristojnim telesom vrsto ukrepov kot na primer začasno zaplembo neoddanih stanovanj, da bi se položaj vsaj nekoliko zboljšal v pričakovanju, da parlament po rešitvi vladne krize odobri zakon o pravični stanarini, ki naj bi bil osnova za postopno reševahje te žgoče problematike. Ne delamo pa si utvar: zaradi hude gospodarske krize so rezultati, ki jih lahko dosežemo, skromni*. Poglejmo si položaj nekoliko po-bliže. Točnih statističnih podatkov seveda ni, razpoložljivi, dasi približni, pa so vsekakor dovolj zgovorni. Kolikšno je povpraševanje, kolikšne so potrebe pove že dejstvo, da je 6.900 družin zaprosilo ustanovo IACP za ljudsko stanovanje. V doglednem času pa bo razpoložljivih le 300 stanovanj. Kaj bo z ostalimi, polovica katerih živi v nemogočih razmerah? Položaj se bo nedvomno poslabšal, ker je okrog 500 družin dobilo dokončne odpovedi in se bo moralo izseliti. Verjetno jim bo le malo v tolažbo ugotovitev, da dober del teh odpovedi nima značaja špekulacije, pač pa gre predvsem za male lastnike, ki dejansko potrebujejo stanovanja. Značilen je primer neke 4-član-ske tržaške družine, ki je pred dvema mesecema v obupu postavila šotor na Goldonijevem trgu. Plačevali bi lahko okrog 80.000 lir najemnine na mesec, za ta denar pa danes ne dobiš stanovanja, ali vsaj ne stanovanja, ki bi bilo vredno tega imena. Kvečjemu se ti godi kot družini izseljencev, ki je dobila v najerti dvosobno stanovanje v Ul. S. Maurizio za 70.000 lir, hiša pa je tako stara, da se dobesedno seseda na stanovalce. Primera sta nedvomno dramatično izjemna, vendar pa se v marsičem približujeta poprečju. Q-semdeset, devetdeset, sto tisoč lir 21 MILIJARD ZA KOMPLEKS R0C0L - MELARA Avtonomna ustanova za ljudske Nadnje IACP se je že pred več «*i poskušala spoprijeti z vprašajem stanovanjske krize v tržaški ^krajini. Dejansko jč. v Trstu 'Tdno primanjkovalo ljudskih staranj, to je stanovanj, ki bi bi-na razpolago manj premožnim s*°jem prebivalstva. Prav zaradi Po>hanjkanja takih stanovanj smo Prišli v zadnjih časih na izredno kritično točko, ko je v Trstu vr-s,~a. stanovanj praznih, obenem pa J* izredno veliko povpraševanje Po stanovanjih. O tem problemu obširneje govorimo v drugih članih; namen tega prispevka je, da ^koliko orišemo največji tržaški Oačrt ljudskih gradenj in sicer kompleks 648 stanovanj, znan pod 'menom Rocol - Melara. Gre za °Sromno štirioglato poslopje, ki si že pridobilo nič kaj laskave {mievke, kot je n.pr. vojašnica, dejstvo je, da bo približno dva tisoč ljudi živelo v enem samem Ogromnem poslopju. Medtem ko j*0 to poslopje kmalu dograjeno in ‘Orej kmalu vseljivo ,pa primanjkujejo storitvene infrastrukture, ki Pk sicer prvotni načrti predvidevajo. Skratka, na Rocolu bo *rasla nova vas, ki pa, kot kaže, zacnkrat še ne bo razpolagala s Primernimi trgovinami, s šolami, ? otroškimi vrtci in z otroškimi ^slimi Prvotni načrt iz leta 1974 predvideva strošek 21 milijard 300 milijonov lir, verjetno pa je, da se bodo pred dograditvijo stroški še znatno povečali. Ni naš namen, da bi se v tem članku podrobneje dotikali narodnostnih in drugih podobnih vprašanj, ki jih odpira ta nov objekt. Med drugim naj opozorimo le, da bo ogromna stavba zasenčila večji del spodaj ležečega področja, ki je delno še vedno obdelano in da bo torej verjetno tudi na kmetijskem področju nastala precejšnja škoda. O vseh teh vprašanjih je bil že govor, ko je občina kljub številnim pomislekom prizadetega prebivalstva odobrila ta ogromep načrt. Zato se bomo le z nekaj besedami zaustavili pri uvodnem poročilu, ki so ga projektanti, kar 29 strokovnjakov, katerih delo je koordiniral arhitekt Carlo Celli, priložili načrtu in ki je bilo pred kratkim objavljeno v brošuri, ki jo je tržaška IACP razdelila med časnikarje ob nedavni obletnici svoje Ustanovitve. Projektanti so predvsem obrazložili, zakaj so se odločili za tako «enoblokovsko» rešitev in ne za bolj tradicionalno in bolj običajno gradnjo večjega števila stanovanjskih hiš, kakršne je IACP zgradila v raznih drugih mestnih predelih in tudi po nekaterih kraških vaseh. Projek- tanti so mnenja, da morajo biti stanovanjski kompleks in storitve ,e-na sama celota,' oziroma dva aspekta istega problema, torej dve arhitektonski enoti, ki se med seboj dopolnjujeta in sta uspešno u-porabljeni samo glede na medsebojne odnose. Iz teh predpostavk je izlmjala nujnost, da se priredijo stanovanja in storitve v eni samo zgradbi, ki |>a bi lahko zadoščala vsem potrebam prebivalstva, v zgradbi, ki bi združevala zasebne in javne prostore, torej javne storitve, ljudska stanovanja, zasebne trgovske dejavnosti in družbene storitve. Celoten kompleks naj bi bil torej samostojna enota, ki naj bi, po mnenju projektantov, «oživela» tudi bližnjo okolico. Enota, ki ne ponazarja običajne, tradicionalne periferije, ampak je sama po sebi mesto, ker arhitektonsko ustreza zamisli novega mesta. Obenem pa so projektanti upoštevali nekatere najosnovnejše potrebe prebivalstva. Poslopje so načrtovali'tako, da bodo vsa sta novanja obrnjena proti soncu in da bo prav iz vseh stanovanj razgled na mesto, obenem pa so hoteli čim manj spreminjati naravno okolje. Zato je del stavbe praktično na stebrišču, obenem pa sta severni in vzhodni del precej višje od južnega in od zahod- nega. Sredi tega četverokotnika je cesta in razde javne storitve. To je torej splošna zamisel projektantov. Vendar pa bo treba preveriti, če je v takem velikem poslopju možno kakršnokoli družabno življenje. Običajno se dogaja, da se v velikih stavbah sosedje med seboj sploh ne poznajo in se srečajo samo na sestankih hišnih svetov, kjer pride do neizbežnih prepirov. Zamisel projektantov kompleksa Rocol - Melara pa temelji na predpostavki, da gre dejansko za novo «vas», torej za pojem neke skupnosti, ki je tesno povezana med seboj, oziroma jo vežejo družbene, zgodovinske in včasih tudi sorodstvene vezi. Te predpostavke v novi zgradbi seveda ni, kajti IACP podeljuje stanovanja na osnovi točkovanja in seveda ne more upoštevati drugih faktorjev. Izkušnje iz drugih mest so pokazale, da so lake velike rešitve izredno slabo uspele in da ni prišlo nikoli do pravega stika med prebivalci teh novih ogromnih poslopij. Bodočnost bo pokazala, če je Trst izjema, vendar pa že sedaj lahko o tem dvomimo, kajti tržaško prebivalstvo je že samo po sebi izredno heterogeno in se z izredno težavo prilagaja novostim, kot je pokazal že sam zgodovinski razvoj zadnjih desetletij. na mesec so najemnine, ki jih poprečna tržaška družina, čeprav z žrtvijo, še zmore, a za ta denar je na tržišču na voljo bore malo. Dovolj je preleteti male oglase: za enosobno stanovanje s straniščem na stopnišču (kar že priča o starosti poslopja in o nehigienskih razmerah) zahtevajo 40.000 60.000 lir stanarine; Lloyd Adriati-co, ki ne gradi razkošnih stanovanj (dovolj zgovoren dokaz je že dejstvo, da so vsa notranja vrata plastična), zahteva za dvosobno stanovanje s kuhinjo 240.000 lir najemnine. «Res je — priznava predsednik združenja lastnikov odv. Arman-do Fast — da so najemnine v nekaterih primerih odločno previsoke. To pa je posledica železnega tržnega zakona, da ob velikem povpraševanju in majhni ponudbi cene rastejo.* In vendar je okrog 1.500 stanovanj neoddanih v najem. «Ta podatek — pravi odvetnik — n.i točen, vsaj po naših računih ne. Kvečjemu je prostih nekaj sto stanovanj in po večini gre za stanovanja, ki jih lastniki skušajo prodati. To pa je razumljivo, saj je zakon o pravični stanarini, o katerem razpravlja parlament, dejansko šiba božja za vse lastnike in ne jamči pravičnega donosa. Vzemimo primer stanovanja s površino 100 kvadratnih metrov v starejši hiši. Vredno je okrog 17 milijonov lir, po zakonu o pravični stanarini pa naj bi lastnik iztržil zanj 675.000 letne najemnine (3,85 odst. vrednosti). Očitno je, da si v teh pogojih lastnik ne more privoščiti izboljšav in vzdrževanja in raje proda stanovanje, da bi lastnik lahko r čunal na pravičen čist donos 4 odstotkov*. In kakšne so možne rešitve? Za združenje lastnikov dokaj preproste: revnejši sloj bi se moral obrniti izključno na javne ustanove kot so IACP in podobne. Srednje sloje bi morala vlada prepričati, nai vložijo svoje prihranke v c .anovanjske gradnje in jim pri ten zajamčiti posojila no dostopni obrestni meri, premožni sloji, tisti ki zaslužijo 12 ali več milijonov lir na leto, pa naj bi poskrbeli .kar sami »saj je nedo-pustno 'pravi. odv. past - da ravno ta sloj jemlje v najem sta-flpvanje po sorazmerno nizki ce ni». Obenem pa bi morala vlada odpraviti nekatere omejitve, ki zavirajo sanacijo in prenovitev starih hiš. Predlogi sindikata najemnikov so kratkoročnejšii in bolj razčlenjeni. Po eni strani SUNIA teži k izboljšavi zakona o pravični stanarini («Gospodarski del — pravi Claudia Ponti — je sprejemljiv. Res je, (' bi se nekatere najemnine zvišale, večina pa bi se jih znižala na pravično raven. Zahtevamo pa izboljšavo ostalih delov zakonskega osnutka, zlasti določil o odpovedi*), po drugi pa k izdela i takojšnjih operativnih u-krepov. Predvsem bi morali priznati večje pristojnosti- občinski lokacijs' i komisiji, ki naj bi u-vedla anagrafski urad praznih stanovanj in ki naj bi imela možnost, da dodeljuje prazna stanovanja v naiem ;ia osnovi lestvice dejanskih potreb in prednosti.(Podobna naj bj bila prednostni lestvici IA CP). «Zgiešeno pa sc nam zdi — pripominja Claudia Ponti — razprodajati državno imovino kot dela IACP. Vem za kopico stanovanj, ki so jih stanovalci odkupili po smešno nizki ceni (10.000 lir na mesec), nato pa so jih oddali v najem ali prodali po tržni ce,ri.» Kljub krizi, ki je zajela dejansko vsa področja družbenega in gospodarskega življenja, imajo pristojni državni, deželni in krajevni organi še nekaj manevrskega prostora. Nujno je, da posežejo takoj in rešijo, kar se rešiti da, sicer bo težko obdržati na' etost in trenja kot doslej v mejah dostojnega protesta. V v KRIZA TRŽAŠKEGA GRADBENIŠTVA - i NOVOZGRAJENA STANOVANJA V TRŽAŠKI OBČINI Leto Št. stanovanj Kubatura št. prostorov 1963 1715 604.273 11.946 1964 1964 734.706 13.895 1965 3578 1.166.963 25.343 1966 2020 686.851 15.041 1967 1227 472.947 9.517 1968 2492 907.040 19.224 1969 2940 948.107 21.147 1970 2443 940.750 17.535 1971 1757 710.257 13.492 1972 1699 622.547 12.311 1973 853 318.050 6.333 1974 1196 479.632 10.155 1975 1077 408,148 8.691 1976 1114 442.798 9.411 1977 942 360.652 7.701 Gradbeništvo v tržaški pokrajini preživlja že več let resno krizo in tudi lansko leto ni prineslo nobenih izboljšav: nasprotno, glavni pokazatelj gradbene dejavnosti, ku-batura novozgrajenih stanovanj, opozarja še na novo poslabšanje. V tržaški občini so lani dokončali za 360.652 kub. metrov novih stanovanj, kar predstaviia .ppslab^a-nje za 18,6 odst. v primmerjavi z letom 1976. V tem pogledu je bilo lansko leto najslabše v zednjem petnajstletnem razdobju, z edino izjemo, ki jo predstavlja «krizno» leto 1973. Konkretno so lani v Trstu zgradili le 942 novih stanovanj, 15,4 odst. manj kakor v letu 1976 (1,114 stanovanjskih enot). Če si nekoliko pobliže ogledamo statistične podatke, ki se nanašajo na to specifično področje lahko hkrati ugotavljamo, da so se tudi poprečne razsežnosti posameznih stanovanj v lanskem letu skrčile. Število izdelanih stanovanjskih prostorov se je namreč v letu 1977 skrčilo za 1.710 enot, to je 18.2 odst. v primerjavi z letom 1976, in sicer z 9.411 na 7.701 enoto. Število novodzdelanih sob se je zmanjšalo celo za 21,3 odst. (s 4.619 v letu 1976 na 3.634 enot). V zadnjem letu smo torej v Trstu gradili manj kot v prejšnjih letih, hkrati s tem pa smo gradili tudi manjša stanovanje: še v letu 1976 je vsako stanovanje štelo poprečno 1» 4,1 sobe, lani pa se je ta pokazatelj zmanjšal na 3,9. Še slabši pa je položaj, če vzamemo v poštev število novopro-jektiranih "tanovanj. V tem pogledu se je položaj v tržaškem gradbeništvu lani poslabšal celo za 60,9 odst. v primeri s prejšnjim letom. K temu pa je treba pripomniti, da primerjava z letom 1976 ni povsem «realna»: leta 1976 so namreč gradbena podjetja vložila nesora- Stran so pripravili in uredili Bojan Brezigar, Elio Fornazarič, Vojmir Tavčar in Lucijan Volk; fotografije Mario Magajna. Premalo zavzetosti za rešitev vprašanja bivših psihiatričnih bolnikov Vprašanje stanovanjske krize in še zlasti števil-3 praznih stanovanj, ki jih lastniki nočejo od-ti v najem je prišlo ponovno na dan pred krat-m, ko je skupina operaterjev tržaške psihia-čne bolnišnice zasedla «Dom mornarja» v Ulici °nfort. Po prvih dveh dneh precejšnjega z:atiš-so predstavniki krajevnih uprav in političnih (Ionizacij večinoma zavzeli negativno stališče do zasedbe, še zlasti potem, ko je zavzel kritično ilišče do te pobude tudi sam ravnatej tržaške ihiatrične bolnišnice .prof. Franco Basaglia. Mi-3 teh kritičnih stališč pa je zasedba opozorila izrednov važen problem, ki ga je treba poglobi in kateremu so tržaške krajevne uprave verno doslej posvetile premajhno pozornost. «Vse se je pravzaprav začelo pred več leti, smo sklenili, da dokončno zapremo psihiatrič-bolnišnico in poskrbimo za drugačne strukture, katerih bi se bolniki lahko ponovno vključili družbo,» pravi Franco Rotelli, mlad psihia-r in eden izmed operaterjev, ki so zasedli «Uom ?rnarja» v Ul. Monfort. Osnova psihiatrične o-rbe po reformi, ki jo je izvedla ekipa France, isaglie je bila pravzaprav decentralizacija. Do--j so pristojne oblasti, čeprav včasih nejevolj-;, kljub vsemu le pristajale na zahteve psihia-ičnih operaterjev in tako so v zadnjih letih narti številni centri za umsko zdravje razpršeni > vsej tržaški pokrajini. V teh centrih in v ne-herih stanovanjih, ki so jih psihiatri sami vzeli naiem in ki jih plačujejo bivši bolniki s tem, i združijo sorazmeroma nizko pokojnino, trenut- no živi približno 150 oseb. Število je nedvomno večje, če dodamo tiste bivše bolnike, ki so se naselili v kako podstrešno ali kletno stanovanje ter se le občasno poslužujejo centrov za umsko zdravje. V psihiatrični bolnišnici ostaja tako še približno 200 oseb. Od teh jih 50 še vedno potrebuje posebno oskrbo, skratka potrebujejo, še vedno redne zdravniške nege. Ostaja približno 150 do 200 oseb, ki bi morale še pred koncem leta 1977 zapustiti komprenzorij pri Sv. Ivanu ter se naseliti v centrih za umsko zdravje iA v stanovanjih, ki bi bila namenjena skupinskim bivališčem. Prav tu pa se je nekaj zataknilo. Nič novega ne povemo, če rečemo, da «tradicionalni» del Trsta odklanja Basagliovo psihiatrično reformo. Ta del Trsta noče dali na razpolago praznih stanovanj za bivše bolnike psihiatrične bolnišnice. Zato so se operaterji obrnili na krajevne uprave, da bi v la namen dale na razpolago nekatera izmed številnih javnih poslopij, ki so v Trstu popolnoma neizkoriščena. Eno od teh poslopij je tudi FDom mornarja», dvonadstropna, hiša s površino, ki ustreza šestim velikim stanovanjem, v kateri živi samo ravnatelj ustanove, ki jo. je parlament vključil v seznam nepotrebnih ustanov in je zato sklenil, da jo je treba ukiniti. Že lansko leto so operaterji opozorili tržaško pokrajinsko u pravo za nujnost, da bi v tistem poslopju ustanovili center za umsko zdravje za področje Sv. Vid - Staro mesto. Pokrajina je zaprosila lastnika, to je ustanovo za pomoč pomorščakom, naj bi ji dala poslopje v najem; odgovora pa ni bilo. Pobuda psihiatričnih operaterjev, da zasedejo »Dom mornarja», je bila torej v veliki meri opozorilo na številna nerešena vprašanja. Vprašanja, ki ne zadevajo samo bivših bolnikov, ampak tudi ostalo prebivalstvo. Znano je geslo psihiatrične reforme: ne hiše za norce, pač pa hišo, zato da ne postanejo norci.'» Naj bo jasno, da ne zahtevamo ničesar zastonj,* pravi Rotelli in nadaljuje: «To dokazuje tudi dejstvo, da bolniki, ki so nameščeni v zasebnih stanovanjih redno plačujejo najemnino in da smo sami ob zasedbi «Doma mornarja» predlagali pokrajinski upravi, naj vzame poslopje v najem. Želimo samo, da bi nam bilo omogočeno, da bi z večjo lahkoto priskrbeli dostojno bivališče bivšim bolnikom. Zelo pogosto se namreč dogaja, da lastniki nočejo oddati stanovanja v najem, takoj ko slišijo, da je zadeva povezana s psihiatrično bolnišnico.» Rotelli gre pri razlagi še dlje in pravi, da nekatere agencije, ki upravljajo nepremičnine, na najrazličnejše načine poizvedujejo o premoženjskem stanju vseh ljudi, ki prosijo za stanovanje. »Včasih se celo zgodi, da nekoga izženejo iz stanovanja samo zato, ker je mlad in ker najemniki ostalih stanovanj v poslopju ne soglašajo z njegovim načinom življenja, ker so pač navajeni na klišejsko buržuj-sko vsakdanjost in to ne glede na dejstvo, da je mladi ‘ najemnik redno plačeval najemnino, ki ni nizka: 210.000 lir mesečno,» pravi Rotelli. Gre verjetno za skrajen primer, vendar pa za dokaj značilen pokazatelj tržaške stvarnosti. Tako je nekaj povsem običajnega, da agencije zahtevajo celo kazenski list človeka, ki želi stanovanje v najem. Tudi la nezaslišan in nedvomno nezakonit postopek sodi med razloge, da je v Trstu mnogo stanovanj praznih samo zato, ker jih lastniki nočejo oddati v najem. To stanje bo težko premostiti, kajti povsem jasno je, da gre za izredno počasno rast družbe, še zlasti tedaj, ko je ta družba tako okostenela kot je tržaška. Zato so se psihiatrični operaterji večkrat obrnili na politične organizme, še zlasti na pokrajinsko upravo ter ji predočili potrebo po primerni namestitvi bivših bolnikov. Tudi zasedba •rDoma mornarja» se vključuje v ta boj in bi bila verjetno mnogo uspešnejša, če se ne bi Basaglia nenadoma iz razlogov, ki jih pravzaprav težko razumemo, odcepil od «okupatorjev» ter u-bral mnogo bolj umirjeno pot. «Smatram, da je Basaglia napravil grobo napako,» pravi Rotelli, ki še poudarja, da bi bila prav pri tej akciji nujna popolna soglasnost vsega aparata reforme v psihiatrični bolnišnici. Sicer pa akcija še ni končana. Operaterji pripravljajo številne razstave, razdeljujejo letake, sodelujejo pri raznih skupščinah ter povsod opozarjajo na nerešena vprašanja. Rotelli še zlasti poudarja, da preti več sto tržaškim družinam nevarnost izgona in da bo torej v kratkem postal problem mnogo večji kot je sedaj. Prav zaradi tega pa je po njegovem mnenju nezaslišano, da tudi demokratična javnost gleda na ta način boja psihiatričnih operaterjev s sumničenjem, ki je v lem primeru povsem neosnovano. zmerno število novih gradbenih načrtov, ker je 28. februarja zapadel rok za predložitev novih načrtov v zvezi z zakonom o finansiranju novih gradenj. Kljub temu pa smo lani na tem specifičnem področju zabeleželi močno nazadovanje. Dejstvo je namreč, da smo na primer v letih 1972 in 1973 — da ne sež,?mo še bolj nazaj v času — v Trstu projektirali poprečno po 2000 stanovanj, v zadnjih letih pa se poprečje giblje komaj okrog 1003. Na združenju gradbenih podjetnikov iz tržaške pokrajine nam potrjujejo, da je bilo leto 1977 naj-slabše- v zadnjem petnajstletnem razdobju. To bo tudi glavna tema, ki jo bodo obravnavali na občnem zboru, ki bo v ponedeljek, 20. marca. V čem so razlogi za to nazadovanje? Zasebni gradbeniki — pravijo — ne morejo slediti nara-ščaječim stroškom, finansirane gradnje (s pomočjo iz javnih sredstev) pa se pomikajo zelo počasi. Dejstvo je, da so se nova stanovanja — na ravni gradbenega podjetja in na osnovi podatkov, ki jih objavlja osrednji zavod za statistiko ISTAT — v zadnjem letu podražila za 14,9 odst. Delovna sila je namreč narastla za .20,32 odst., gradbeni material za 8,8 odst in prevoz za 21,0 odst. Pa še drugi dejavniki zavirajo razvoj gradbenih dejavnosti v I-taliji, v naši deželi in v samem Trstu. Če se omejimo na naše ožje področje, se gradbeništvo v tržaški občini ne more razviti tudi zaradi pomanjkanja zazidljivih površin. Zgodovinsko središče mesta je kakor znano še vedno zamrznjeno in na tržaški občini niso še niti začeli z obravnavo številnih »pred-logov* in »pripomb*, ki so bili vloženi v zvezi s podrobnim načrtom za ureditev zgodovinskega središča. Prav tako je še vedno za-tnrznjena gladbena dejavnost v o-količi (v okviru tržaške občine). Za nov zagon gradbene dejavnosti na Tržaškem — pravijo pri združenju gradbenikov — sta torej potrebna dva impulza: finančna nakazila iz državne in deželne blagajne, ter določitev novih gradbenih površin. V tem pogledu in kar zadeva finančno plat v ašanja, je upati, da bo kmalu la.,,so stopil v veljavo tako imenovani (državni) »projekt 1000», ki naj bi omogočil — do leta 1981 — uresničitev v naši deželi 8000 novih stanovanj z državno finančno podporo. Če k temu dodamo načrte, ki jih namerava finansirati deželna uprava, se število novih stanovanj, ki jih bo mogeče zgraditi v Furlaniji - Julijski krajini v prihodnjih štirih letih, dvignila na 16.000. Pri tem ostaja seveda odprto vprašanje, koliko novih stanovanj bomo lahko v okviru teh načrtov lahko uresničili na Tržaškem. Poleg «politične» razdelitve predvidevanih finančnih sredstev bo to v veliki meri odvisno od tega, ali Dopolnilna blagajna za gradbeno industrijo (Tržaška pokrajina) Leto Število ur *) 1970 419.752 1971 531.952 1972 631.909 1973 566.421 1974 426.825 1975 346.135 1976 430.454 1977 409.566 *) Vpis delavcev v dopolnilno blagajno na področju gradbeništva ni vedno odvisen — kakor v drugih industrijskih dejavnostih — od začasne ali trajnejše krize: delavstvo prejema iz blagajne «odškodnino» tudi za delovne ure, ki jih zamudi zaradi vremenskih neprilik. bo tržaška občina pravočasno sestavila drugi desetletni načrt M nove stanovanjske gradnje, oziroma določila nove gradbene površine za poseganje v smislu znanega zakona štev. 167. Razpoložljive površine po prvem desetletnem načrtu so namreč že popolnoma pošle. Slika pod naslovom: novo naselje »Altura*. llise v starem mestu počasi razpadajo, načrti za njihovo obnovo pa ležijo v predala PnmorštTftneviilk GORIŠKI DNEVNIK 12. marca 1978 UREJANJE PROSTORA JE ŽIVLJENJSKEGA POMENA ZA NAŠ RAZVOJ Pripombe teritorialnega odbora SKGZ k reviziji splošnega urbanističnega načrta občine Gorica Občinska uprava ni upoštevala predlogov manjšine o izbiri drugih lokacij za avtoport in industrijsko cono - Zagotoviti ohranitev narodnostne sestave slovenskih vasi Manjšini omogočiti gospodarsko rast - Infrastrukture za potrebe Slovencev v mestu leiitorialnj odbor Slovenske kul i snovni zahtevi, ki ju morajo nosa turnogospodarske zveze je za Go-1 mezni posegi upoštevati. Posebno riško razpravljal o reviziji splošnega regulacijskega načrta goriške občine in sprejel naslednje stališče: Revizija splošnega regulacijskega načrta sovpada s širšimi političnimi dogodki, ki so za Slovence v Italiji odločilnega pomena: podpis osimskih sporazumov, ki v premisi in v 8. členu predvidevajo najširšo možno zaščito manjšine v okviru notranje ureditve države: obveza vseh strank ustavnega loka v parlamentu, da se slovenski manjšini v Italiji zagotovi globa! na zakonska zaščita: zagotovila predsednika vlade e-notni manjšinski delegaciji in končno umestitev posebne vladne komisije za izdelavo predlogov o globalni zaščiti. Nedopustno bi bilo, da bi goriški občinski svet prav v tem obdobju odobril take urbanistične ukrepe, ki bi bili v nasprotju z načeli zaščite narodne skupnosti na vseh področjih njenega življenja. Pri tem velja poudariti, da so vprašanja tirejanja prostora življenjskega pomena za obstoj in razvoj narodne skupnosti in da ostaja priznanje/ pravic posameznikov gola formalnost, če se obenem ne odpravljajo dejavniki, ki povzročajo in ohranjajo diskriminacijo celotne narodne skupnosti. Slovenska kultumo-gospodarska zveza je pri izdelavi stališč in predlogov izhajala tudi iz-resolucije o zasnovi revizije regulacijskega načrta, ki jo je občinski svet odobril 13.12.1976 in v ka teri se predvidevajo ukrepi za zaščito in razvoj etničnih, kulturnih, družbenih in ekonomskih značilnosti skupnosti, ki živijo v predmestnih vaseh, ter ukrepi za oo-speše vanje razvoja kmetijstva, predvsem vrtnarstva in vinograd ništva: stališča o reviziji regulacijskega načrta v Štandrežu in predlogov o lokaciji šol s slovenskim učnim .jezikom v mestu Gorica, ki jih je izdelala konzulta za vprašanja slovenske manjšine v goriški občini 14.1. in 24.3.1977: stališč in predlogov, ki so jih izdelale rajonske konzulte v teku posvetovanj z občinsko upravo in načrtovalci. SKGZ predvsem ugotavlja, da o-stajajo glavne infrastrukture. mesta (avtoport in industrijska cona) nespremenjene, čeprav predstavljajo eno najbolj spornih izbir obstoječega načrta in kljub temu, da so pred začetkom pripravljalne faze revizije rajonska konzulta. konzulta za vprašanja slovenske manjšine in opozicija v občinskem svetu odločno zahtevali njihovo premestitev in kljub temu, da se tudi v teku posvetovanj o reviziji nasprotovanje prizadetega prebivalstva ni zmanjšalo. Neobčutljivost občinske uprave do možnosti drugačne lokacije posegov, ki najbolj o-škodujejo slovensko skupnost v Štandrežu. predstavlja začetno in bistveno omejitev revizije same. Glede vprašanj, ki so oredmet revizije in ki se neposredno tičejo tudi slovenske narodne skupnosti, je SKGZ mnenja, da sta tako zaščita narodnostnih značilnosti kot zagotovitev možnosti diružbeno-go-spodarskega in kulturnega razvoja območij, kjer živijo Slovenci, o- pozomost je potrebno posvetiti ta kim urbanističnim rešitvam, ki naj po eni strani preprečijo množično imigracijo v strnjena slovenska naselja, po drugi strani pa zmanjšajo nevarnost odseljevanja avtohtonega prebivalstva. Zato je nujno, da se z ustreznimi urbanističnimi posegi nudi domačemu prebivalstvu možnost rešitve stanovanjskega vprašanja, omogoči razvoj in ovrednotenje tradicionalnih in novih proizvodnih dejavnosti ter da se predvidijo lokacije javnih storitev in drugih objektov za družbeni jn kulturni razvoj skupnosti. Glede na specifične značilnosti in probleme posameznih območij, zahtevajo navedena vprašanja posebne rešitve: Stanovanjsko vprašanje: V naseljih, ki v zadnjih letih ni- so doživela večje ekspanzije (Pev-ma, Oslavje, Št. Maver in deloma Podgora) je potrebno z ustreznimi ukrepi omogočiti proces naravnega razvoja strnjenih naselitev. tako da bodo zazidljive površine ustrezale značilnostim območij in zadostovale potrebam domačega prebivalstva: pri tem je potrebno zagotoviti možnost rešitve stanovanjskega vprašanja tako z gradnjo zasebnih zgradb kakor tudi z izkoriščanjem možnosti, ki jih za zadruge domačinov nudijo u-godnosti zakona o ljudskih gradnjah. Glede na to, da je dosedanja gradnja ljudskih stanovanj v goriški občini povezana z izkušnjami radikalnega spreminjanja narodnostne sestave območja, v katero je bila locirana, morajo biti novi posegi na lem področju pogojeni ne samo s političnim jamstvom, ampak tudi s takim izvajanjem zakona o ljudskih gradnjah, ki naj zajamči dodelitev zemljišč izključne zadrugam domačinov. V istih naseljih je potrebno posvetiti posebno pozornost pogojem za popravilo in gradnjo zgradb na kmetijskih območjih. V štandrežu, kjer so izbire obstoječega regulacijskega načrta hudo prizadele narodnostno in socialno strukturo vasi, je potrebno zmanjšati naselitveno zmogljivost do take mere. ki bo bolj ustrezala potrebam domačega prebivalstva. Proizvodnja dejavnosti: V Goriških brdih in v Štandrežu, kjer je kmetijstvo (vinogradništvo in vrtnarstvo) pomembna ekonomska dejavnost in vir dohodka za številne družine, je potrebno z u-streznimi ukrepi to dejavnost zaščititi, ovrednotiti njen specializirani značaj in omogočiti možnosti nadaljnjega razvoja. Potrebno je tudi, da se s sredstvi urbanističnega načrtovanja omogoči razvoj že obstoječih in nastanek novih proizvodnih in servisnih gospodarskih pobud s strani domačega prebivalstva. Predvsem velja ta zahteva za Štandrež, kjer je nujno, da se po letih sistematičnega uničevanja proizvodne baze območja izberejo take urbanistične rešitve, ki bodo omogočile skladen razvoj lokalnih kmetijskih in nekmetijskih gospodarskih dejavnosti: zato je potrebno razširiti industrijsko cono na desni breg Soče, skrčiti sedanje območje cone do državne ceste št. 56 ter z bolj smotrno uporabo še neizkoriščanih zemljišč v industrij-' ski coni omogočiti domačim obrtnikom izgradnjo obrtniških objek tov v bližini bivališča. Socialne strukture: Potrebno je pazljivo preveriti opremljenost slovenskih predmestnih območij z vrtci, šolami, objekti za rekreacijo, kulturne in družbene dejavnosti ter nameniti nove površine za te strukture povsod, kjer so neustrezne. Posebno vprašanje predstavlja goriško mesto, kjer živi, čeprav nestrnjeno, večina Slovencev goriške občine. Ni dvoma, da niso do danes občinski upravitelji posvetili temu vprašanju zadostne pozornosti. V okviru revizije regulacijskega načrta je zato potrebno izrecno določiti lokacijo slovenskih šolskih centrov (ob upoštevanju predlogov, ki jih je 'izdelala, v soglasju z vso slovensko javnostjo in ob podpori demokratičnih strank občine konzulta za vprašanja slovenske manjšine), pa tudi drugih struktur za razvoj družbenih in kulturnih dejavnosti Slovencev v mestu. Slovenska kulturnogospodarska zveza sodi. da predstavlja revizija regulacijskega načrta, zaradi preusmeritve nekaterih prejšnjih negativnih izbir in zaradi širšega posvetovanja z zainteresiranim prebivalstvom, nov pristop k problemom prostorskega načrtovanja. Obenem izraža svoje nezadovoljstvo nad tem, da do danes še nismo zasledili takih rešitev, ki bi izrecno upoštevale prisotnost slovenske narodnostne skupnosti na gori.škem območju kot subjekt s specifično problematiko. Za stvarno preusmeritev dosedanjih izbir in za zaščito pravic narodnostne skupnosti je nujno, da se tako v fazi načrtovanja, kot v fazi izvajanja urbanističnih ukrepov, zajamči. preko teritorialnih posvetovalnih organov in občinske konzulte za manjšinska vprašanja, soodločanje narodnostne skupnosti o vseh vprašanjih, ki se je tičejo. Slovenska kulturno gospodarska zveza poziva vse demokratične sile v občinskem svetu, da upoštevajo navedene zahteve in se zavzamejo za take rešitve, ki bodo odraz novega, pozitivnega odnosa do naše skupnosti. SKUPNO SPOROČILO SKGZ IN SSk ZA GORIŠKO OBOJESTRANSKO HOTENJE PO NADALJEVANJU STIKOV Izpostavljeni pereči problemi naše skupnosti, posebno v občini Gorica - Kritične pripombe na račun spremembe regulacijskega načrtu Na sedežu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Gorici sta se v torek, 7. marca, sestala Teritorialni odbor SKGZ in pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti za Goriško. Predstavniki SKGZ in SSk so pod vodstvom dr. Mirka Primo žiča in_ Marjana Terpina izražili zadovoljstvo, da je prišlo do prvega sestanka med vodstvenima telesoma teh dveh organizacij na Goriškem, kar predstavlja nadalje vanje politike sodelovanja, ki ie dobila pomembno priznanje z ne davnim sestankom, ki sta ga imeli deželni \odstvi SKGZ in SSk prejšnji mesec prav tako v Gorici. Delegaciji sta si izmenjali informacije o lastnem organizacijskem ustroju in prikazali pomen ter vlogo delovanja v okviru slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Izredno pozitivno sta ocenili dosedanje delovanje konzulte za slovenska v prašanja pri občini Gorica in sta poudarili potrebo po nadaljnji podpori njenim prizade vanjem, da se v' okviru goriške občine rešijo vsa temeljna vprašanja. ki zadevajo slovensko prebivalstvo. 1 Posebno pozornost sta delegaciji posvetili perečemu problemu raz- iiiiiifmimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiHiiiiiiHiniiiiiiiiiifiiiiMiiia PRISOTNIH JE PILO VEČ TISOČ LJUDI Popoln uspeh včerajšnje manifestacije proti naši ju in prevratništvu v državi V slovenščini je spregovoril Ladi Dornik - Tudi v govorih Do Simona, Fantinija, Trombetie in Schede poudarjena obsodba prevratnišlva Ne Kaj tisoč ljudi se je včeraj popoldne udeležilo manifestacije, ki so jo organizirale demokratične stranke, sindikati in druge organizacije, med temi tudi slovenske, v znak protesta proti nasilju in prevratništvu, v znak protesta proti naraščajočemu fašizmu. V sprevodu, ki se je pričel pri Spominskem parku in ki je krenil do dvorane UGG po obel goriških korzili, so hodili rama ob j)gjnj bivši slovenski partizani, garibaldinci in ozo- povci, župani občin goriške pokra- jine, , deželni Jp, pbpinski svetovalci, voditelji političnih strank. SKGZ in SSO, sindikalisti. Poleg občinskih praporov so manifestamti nosili zastave partizanskih sekcij ter številne transparente, med temi tudi take v slovenskem jeziku. V veliki dvorani UGG je najprej spregovoril goriški župan Pasquale De Simone, ki je obsodil novi in stari škvadrizem, ki se odraža v sodobnem "asu. Dejal je da je treba te politične zločince izolirati in samo tako bo mogoče ustvariti bolj pravično družbo, ki jo predvideva in določa tudi republiška ustava. V imenu partizanskih organizacij je spregovoril Feruccio Fantini, ki je podčrtal dejstvo, da so protifa-šisti prav v teh dneh pred 33 leti pripravljali dokončno vstajo proti nacizmu in fašizmu. Ladi Dornik, ki je govoril v slovenščini kot zastopnik manjšinskih organizacij, je dejal, da Slovenci gledamo z zaskrbljenostjo na nara- • lllIltlMtlllllllllltMMIIMUMtllllllMIIIIIIIIllllllIlillMtUHHIIIIIIIIIIIMIHIIIIMirilllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIltMIlIlKlinilllllllUIIHIHIIHIMMIItlilllllllllllllllllllllll NAUK S ČETRTKOVEGA SREČANJA V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU Za reševanje mladinskih problemov nujno sodelovanje med starši ter vzgojitelji Predsednica domske skupnosti gojencev o vzgojnih težavah - Množičen odziv staršev Navzoč tudi jugoslovanski generalni konzul Renko - Lepa kulturna prireditev Problemi, s katerimi se morajo sleherni di n soočati šolniki in vzgojitelji na eni ‘.er mladina na drugi strani, postajajo vse težje rešljivi. Temu botrujejo v prvi vrsti druž-beno-politične razmere. M navdajajo naše mlade z nestrpn ostjo i.i odporom do zarjavelih tirnic, na katere jih je potisnil dosedanji vladajoči razred. Mladi rci se čuti po pravici osamljen in zapostavljen, doma in 'ol' (ali na delovišču), zapira se vase. njegovo zaupanje v codrasle* usiha. Proces postaja že zaskrbljujoč, zato je treba pomagati mladini iz začaranega kroga, v katerem se dan za dnem vdaja globlji malodušnosti, ker pač e vidi pred sabo rožnatih izgiedov. V ta namen so potrebni skupni napori staršev, vzgojiteljev in učnega osebja; potrebno je izkoreniniti razdvojenost mladega človeka, izvirajočo iz razlik v vzgojnih načelih in merilih doma in v učilnici, 'tega se predobro zaveda vodstvo goriškesa dijaškega doma «Sdmon Gi\ :orčič», ki 'e v četrtek v okviru «domskega dne* priredilo res zanimivo, '.'-.sti pa koristno srečanje med zavodnimi vzgojitelji, gojenci in starši, in to s sodelovanjem Slovenskega mladinskega centra. Namen snidenja, ki se je v prisrčnem vzdušju žavleklo tja do 22. ure, je *i’’ tvorna izmenjava med sebojnih pogledov na kopico vzgoj nih vprašanj, katere je navzočim nanizala -redsednica domske skupnosti gojencev Lilijana Semolič. Starše, ki so se vabilu odzvali pol noštevil o in tako izpričali zanimanje za probleme svojih otrok, je pozdravil ravnatelj doma Edmund Košuta. Poudaril je važnost in pomen te ustanove v vsakdanjem boju za obrambo in ohranitev slovenskega jezika, kakor izhaja tudi iz Cankarjevega citata, da je slovenski jezik «jezik 'eselja, petja in vriskanja*. Razveseliva je bila množična prisotnost staršev tudi iz Beneške Slovenije, e enljiva pa navzočnost jugoslovanskega generalnega konzula iz Trsta Ivana Renka. V pozdravnem nagovoru je zaželel dijaškemu domu kx: največ uspehov v prihodnosti ir prinesel pozdrave mladine iz naše matične domovine. Srečanje je trajalo, kot že rečeno, kar pet v. Najprej so starši prisostvovali enournemu pouku v učilnicah, nato so si pozorno ogledali domske prostore ter se pomenkovali z vzgojitelji in gojenci polt : so se na redežu Mladinskega krožka medsebojno sestali, nakar so jim gojenci pripravili lepo iznenadr .je: recitatorji i. pevski zbor so uglajeno posredovali niz poezij in pesmi nsSih a e ski'' avtorjev, spremljali pa so jih tamburaši iz Šempetra (Orf orkester). Poželi so kajpak toplo odobravanje. Sledila je sku"-na večf’ 'ja, za njo pa družalrost, med katero so vzgojitelji in starši vnovič, tokrat še bolj sproščeno, poglobili raznotera vprašanja, ki se sproti pojavljajo v doraščanju mladine, seveda s posebnim ozirom na ustrezno dejavnost dijaškega doma. Slednjo je jedrnato razčlenila-predsednica domske skupnosti gojencev ' emoličeva, ki jc povedala, da so začeli prirejati «domski dan» pred tremi leti, «da se vsaj enkrat v letu rečamo vsi skupaj, starši, vzgojitelji in gojenci, da se tako med seboj spoznamo, si izmenjano naše misli, žc je in potrebe ter rešujemo kupno probleme, ki jih srečujemo pr' vzgoji poverjenih nam gojencev*. Le-ti prebijejo v svojem »drugem domu* dobrih osem mesecev letno. Zato jim skušamo, posebno še naj mlajšim, je dejala Lilijana Semolič, po naših r, ožnostih nuditi ljubezen in toplino, ki ju v tem razvojnem obdobju tako potrebujejo. Prva skrb vzgojiteljskega kadra je ta, da vzbudi v gojencih zaupanje, kar pa nikakor ni lahko, ker mladi ljubosumno skrivajo svojo notranjost: le kdaj pa kdaj se komu posreči, da prodre vanjo. To je mogoče e-dinole, če čutijo gojenci v vzgojiteljih prijateljska čustva. To pa že zooet ni lahka stvar, sicer pred vsem zaradi zunanjih vplivov (televizija, družba in okolje). «Njiho-va vihiavost jim ne dopušča, da bi se podredili našim opominom, naše besede so jim mnogokrat odveč. Za to ie nujno potrebno, da se med vami, starši, in nami, vzgojitelji, ustvari čim večje soglasje in iskreno sodelovanje*. Drago Gašperlin ščajoče nasilje in prevratništvo. ki izhajata iz socialnega in gospodarskega razkroja. Slovenci smo dosledno za demokratični boj, je poudaril Dornik in v nadaljevanju svojega govora dejal, da zahtevamo globalno zaščito na vsem ozemlju od Trbiža do Milj. Bolj kot drtigi smo bili in smo Slovenci nepopustljivi v borbi proti fašizmu. V imenu protifašističnih strank je spregovoril Gianfrapco Trorpbet-ta, ki je obsodil dejstvo, da niso nekateri tukajšnji italijanski listi hoteli dati poudarka napovedali manifestaciji. Poudaril je tu^li e-notno stališče, ki so privedle do te manifestacije in dejal, da ni to majhna stvar, saj ie bilo treba poenotiti stališča KPI, KD, PSI, PSDI, DRI in SSk ter drugih organizacij. V zaključnem govoru na manifestaciji pa je sindikalni voditelj R:-naido Scheda govoril predvsem o prevratniški dejavnosti v Daliji. Samo v letošnjem januarju in v februarju je bilo skupno nad 600 raznih atentatov, zadnji se je pripetil v petek v Turinu, kjer sodijo skupini atentatorjev. Treba je streti tako nasilje, kajti čeprav se skriva pod levičarsko krinko, dejansko pomaga podlim načrtom fašističnih zločincev. Praznik žena danes v Sovodnjah V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes ob 18.3f prireditev v počastitev mednarodnega dneva žensk. Za priredite" so poskrbele žene, včlanjene V sovodeojskem prosvetnem društvu. Na sporedu imajo priložnostni govor, prebrale bodo tudi protestno noto v podporo beneškim ženam. Poleg tega pa bo dramska družine, uprizorila zabavno igro »Klepetulje*, ki jo je v domače narečje iz italijanščine prevedla Klara Fornazarič. Sledil bo družabni večer. Danes skupščina delegatov PSI Na sedežu v Gorici bo danes ob 9.30 sestanek delegatov, ki so jih na predkongresnih skupščinah izvolili čla..i socialistične stranke Italije. Delegati sekcij bodo na tem sestanku izvolili tri delegate, ki bodo zastopali goriško na 3. deželnem kongresu PSI. Po skupščinah je slika taka, da bo dobila lista, ki jo vodi pokrajinski tajnik Trombetta dva delegata, ona; ki jo vodi deželni odbornik Devetag pa enega. Shod krvodajalcev danes v Doberdobu Danes bo v Doberdobu srečanje krvodajalcev tržiškega okoliša. O krog desete ure bo srečanje v župnijskem domu; tu bodo nagrac'"i 170 krvodajalcev. Med temi so tudi člani doberdobske sekcije in sicer Jožef Ferfolja, ki bo dobil zlato priznanje, Karlo Černič in Humbert Jelen pa 'obita bronasto priznanje. Diplome pa dobijo Karlo Černič, Karlo Gorgolet. Aldo Jarc, Ivan Jarc, Darij Legi.ša in Alojz Palior. Na srečanje pridejo tudi krvoda jalci iz Jugoslavije in Avstrve. Devetnajstletni Gianfranco iz Šlo-vrenca je v petek zvečer v Ul. Paolo Diacono podrl s svojim fiatom 6-letnega Christiana Rosolena iz U-lice Nievo 2. Fantek bo ostal v bolnišnici mesec dni. Occhinijeva in Gazzolo danes na krminskem odru V mestnem gledališču v Krminu bo danes, la pobudo domačega kulturnega krožka ARCI izvenabon-majska gledališka predstava rimske skupine »Comunita di teatro*. V njej igrata znana igralca Haria Ocehini in Nando Gazzolo. Delo «William Shakespeare* Angela Del lagiacoma je režiral Gabriele Lavia Običajni neznanci so včeraj cono či vdrli v bar Vittoria na Korzu Italija 123 in iz predalov miznice ukradli 26.500 lir. laščanj slovenske zemlje, ki zlasti težko prizadeva štandreško območje, kaže pa se tudi v ostalih Dre-delih goriške pokrajine, kjer so Slovenci strnjeno naseljeni. Zato jp treba odločno poseči po vseh ustreznih sredstvih, da se preprečijo nadaljnji poskusi nasilnega odvzema slovenske zemlje in s tem raz »arodovanja slovenske narodnostne skupnosti. Obe strani sta kritično ocenili načrte za revizijo goriškega regulacijskega načrta, ker se pri tem ne upoštevajo temeljne zahteve slovenskega prebivalstva občine, in sta se zavzeli za učinkovite Dosege na vseh odgovornih forumih. Nadalje sta delegaciji soglašali o potrebi stalne prisotnosti na narodnostno najbolj ogroženih orede-lih slovenskega etničnega ozemlja. Z zadovoljstvom sta ocenili u stanovitev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško, delovanju katerega pripisujeta velik pomen, in to še posebej v skrbi za nemoten gospodarski razvoj in rast slovenske narodnostne skupnosti. še posebej je SSk poudarila potrebo in pomen samostojnega političnega nastopa Slovencev in to na vseh ravneh. Istočasno je izrazila svoje obžalovanje zaradi prekinitve bojkota za dosego samostojnega šolskega okraja, ki je v določenih primerih prišla do izraza. V zaključku sta SKGZ in SSk izrazili obojestransko hotenje po nadaljevanju medsebojnih stikov, še posebej v primerih, Jto gre za uresničevanje temeljnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V PROSTORIH DOMAČE GOSTILNE Vrhovske žene in dekleta proslavile osmi marec Govorila je Boža Pižent - Devetak - Pozdrav predstavnika PD Danica - Nastop dekliškega zbora - Nabirka za kulturni (l°in Danes, ob 11. uri bo na radiu Koper v okviru oddaje Fatti ed eclli (Dogodki in odmevi) v italijanskem jeziku v okviru ciklusa oddaj o slovenskih manjšinskih organizacijah v Italiji razgovor s predsednikom odbora SKGZ za Goriško Mirkom Primožičem; razgovor je pripravil Ennio Opassi. V tej oddaji bo Primožič orisal značilnosti Goriške, dejavnost slovenske manjšine v goriški pokrajini, problematiko slovenske šole, odnose s kulturnimi krožki italijanske manjšine v Lstri in na Reki ter nekatere probleme v zvezi ž' razlaščanjem slovenske zemlje na območju štandreža. Dr. NASTA ZAVADLAV iz Štandreža je uspešno diplomirala za doktorja farmacije na tržaški univerzi.' Čestitajo ji teta, sorodniki in prijatelji. ' V družini Lidije in Arnolda Frandoliča iz Doberdoba je v torek, 7. t.m., prvič zajokala TAMARA Zvestemu odborniku in pevcu ter njegovi družini toplo čestita PD «Jezero». Razna obvestila Na štever jonskem županstvu lahko dvignejo zainteresirani obrazce za prošnje za podporo dijakom na nižjih in višjih srednjih šolah na podlagi deželnega zakona štev. 62. Rok za vložitev prošenj zapade v soboto, 18. marca. Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo v nedeljo, 9. aprila, na Nevejskem sedlu društveno prvenstvo v veleslalomu v sodelovanju s tamkajšnjo smučarsko šolo. Tekmujejo lahko samo člani. Posebno zaželeni so mlajši in starejši začetniki. Vpisovanje osebno vsak dan na sedežu v Ulici Malta 2. Zaključi se nepreklicno 23. marca. Nagrajevanje bo v tamkajšnjem planinskem domu, kjer bo na voljo tudi skupna paštašuta. III til 11111111111111111111111111111111111111111111111111111IIIIII IM lil lllllllllllllllllll 11111(11111111 lllllllllllllll IIVI IIMIIIIflll PO NEKAJLETNIH PRIJATELJSKIH STIKIH V soboto bo v Škofji Loki pobratenje s Sovodnjami V mesto na Gorenjskem odpotujeta dva avtobusa do. inaeinov . V juniju povratno srečanje v Sovodnjah Pobr; ton je med občino . Sovodnje I na Goriškem in občino Škofja Loka ‘ na Gorenjskem je pred vrati. Svečanost pobratenja bo namreč v soboto. 18. marca, v Škofji Loki, povratna svečanost pa bo 18. junija v Sovodnjah. Do prvih stikov med občinama je prišlo pred nekaj leti, potem ko so Slovenska prosvetna zveza in njena društva imela dolgo vrsto let prijateljske stike s sorodnimi ustanovami in društvi v\ (ej gorenjski občini. Ti prvotni kulturni stiki so pripomogli tudi do stikov na upravno-politični in na športni ravni i' na obeh straneh je bila izražena želja po takem zbliževa n ju in pobratenju. V zadnjih letih je prišlo do živahnih izmenjav in skupine iz sovo-denjske občine so postale stalen gost na prireditvah v Škofji Loki in obratno gorenjske skupine prihajajo pogosto v goste v zamejstvo. Ljudje v sovodenjski občini ) zelo zadovoljni z odločitvijo občinske ga sveta, ki je sklenilo pobratiti se z eno občino v matični domovi ni. Zato so se rade volje odzvali vabilu občine, da gredo v čimveč jem številu v Škofjo Loko v soboto. 18. marca, šla bosta dva avtobusa polna ljudi, brez dvoma bodo šli se mnogi ljudje z osebnimi avtomobili. Program manifestacije v Škofji Loki je naslednji. V ta kraj bodo So vodenici prišli okrog desete ure, zastopniki domače občine in družbenopolitičnih organizacij jih bodo sprejeli v loškem gradu. Ob 11. uri bo slavnostni podpis listine o pobratenj" v galeriji loškega gradu. Sledil bo kuiturni program, v ka- terem sodelujejo domači komorni zbor in združeni zbori občine So-vonje ob Soči. Za recital je poskrbela ZKPO iz Škofje Loke. Na sporedu sta govora predsednika skupščine občine Škofja Loka Toneta Polajnarja in župan občine Sovodnje Jožefa ceščuta. Delegacij obeh občin bosta položili venec na spomenik NCB v Domu Borca v Škofji Loki. Po slavnostnem delu prireditve bo. v priredbi Turističnega društva, predavanje o Škofji Loki ter ogled laškega »rada. Popoldne pa bo na vrsti prijateljsko srečanje med pre bivalstvom s plesom in petjem. Kot smo že omenili, bogta iz so-vodenjs e občine odpeljala v Škofjo Loko dva avtobusa. Ker je v njih še nekaj prostih mest pozivajo prireditelji domačinč. da se vpišejo pri nas'edniih poverjenikih: Janko Cotič in Viljem Fajt v Sovodnjah, Branko Černič v Gabrjah, Jože Ož-, bot in Do inik Kovic na Peči, Ivo Kovic v Rupi, Darin Devetak na Vrhu. Strošek prevoza in kosila je 5.000 lir na osebo. Avtobusi bodo odpeljali v soboto ob 5.30 z Vrha (pred spomenikom), ob 5.45 iz Gabrij (pred vodnjakom), iz Rupe (gostilna Ožbot) ob 5:50, s Peči (piri plošči) ob 5.55 iz Sovodenj (Kulturni dom)- ob 6. uri. Po koprski televiziji'ho drevi, ob 20.15 v okviru oddaje Stičišča (Punto d’incontro) prispevek, ki ga je pripravil Marko Wal-tritsch z naslovom: «Cassa inte-grazioni per 3.000». Prejšnjo soboto se je zbralo na Vrhu v gostilni «Devetak» veliko vrhovskih žer" in deklet, da bi na najprimernejši način praznovale njihov praznik in obenem, da bi prikazale javnosti pereče probleme, ki jih žena srečuje v vsakdanjem življenju. Na tem praznovanju so bile prisotne tudi žene, ki že dalj časa živijo na Laškem; s svojo u-deležbo niso izpričale samo navezanost na svoj rojstni kraj. ampak so doka ale, da v njih še živi slovenski duh. Praznovanje je otvori-la Boža Pižent - Devetak, ki ,,e spregovorila o pomenu praznovanja 8. marca in med drugim dejala: «Naj bo moje voščilo namenjeno vsem ženam, ki se danes kakor! !i trudijo bodisi v tovarni kakor v domačih poslih. Osmi marec še izpričuje žensko borbo, želje in voljo 1» emancipaciji in enakovrednosti. Ženska je v današnji družbi, družbi dvajsetega stoletja, še zapostavljena, Ježijo jo problemi poroke, splava. še vedno nam nočejo reakcionarne sile priznati splava kot obliko popolnejšega družinskega kontakta. Ob takih problemih, ki tarejo vso žensko javnost, pa ne smemo pozabiti, da smo Slovenke, in zavedati se maramo pomena, ki ga nosi slovenska mati v zamejstvu. Svoje otroke moramo vzgajati v slovenskem duhu in jih pošiljati v slovenske vrtca in šole. Ob tem se moramo spomniti vseh tistih žena, ki so padle pod tujčevimi streli in s tem zapisale svoja imena na oltar svobode. Naj ne bo današnji večer le družabna pojedina, v vsaki izmed nas sa mora porediti gotovost, da smo zrele in vseskozi pripravljene braniti ideale ki so se rodili osmega marca v Bostonu.* Po govoru, ki ga je imela načelnica skupine za probleme žensk pri PD »Danica*, je predstavnik domače ■ prosvetnega društva prinesel čestitke ženam in dekletom ob njihovem prazniku. Ob tej priložnosti je izrazil željo, da bi vrhovske žene tudi v bodoče aktivno delovale v domačem prosvetnem društvu in tako prispevale k še večji prosvetni dejavnosti na Vrhu. Nato je nastopil domači dekliški zbor, ki se je že v prejšnjih nastopih dobro izkazal, in pod vodstvom Magde Ferfolja - Devetak zapel nekaj pesmi. Kot vsako leto so tudi letos žene na večerji zbrale lepo vsoto denarja. Medtem ko je bil prejšnja leta zbrani denar namenjen za sklad postavitve suomenika padlim v, NOB in žrtvam nacifašizma v vasi, je bila letošnja nabiralna akcija namenjena v sklad gradnje kulturnega doma na Vrhu. «Primorska poje& v nedeljo v Krminu Letošnja «Primorska poje» sc je pričela sinoči v Tolminu, danes je na vrsti koncert v Boljuncu ra Tržaškem. Prihodnjo soboto, 18. marca, bo na vrsti tretji koncert v Vipavi, v nedeljo, 19. marca, pa bo na vrsti koncert v Krminu. Kot smo že poročali, ngj bi na letošnji reviji sodelovalo več kot sto zborov. Od goriških zborov sta bila na sinočnjem koncertu v Tolminu prijavljena zbora «Brda» iz Krmina - Plešivega in cMirko Fi-lej» iz Gorice. Prihodnjo soboto bo-d > v Vipavi nastopili moški zbor *Kras» iz Dola - Poljan, moški 1 «Oton Župančič* iz štandreža ^ ženski zbor »Oton Župančič» štandreža. V mestnem gledališču v kjer bo koncert v nedeljo, žS- f" ca, ob 16. uri pa bodo nastopU* slednji z' ri: rlctet * Janko Prem Vojko» iz Spodnje Idrije, oktet «&> ja* iz Zgornjega Posočja, zbor iz Štmavra, mešani zbor Lipo» iz Benečije, mešani zbor *J stin Kogoj» iz Dolenje Trebi^ moški zbor «Briški grič» iz jana, moški zbor «Zarja* « učiteljski ženski zbor iz Tolrt' ’ mešani zbor «Bazovica» z ’ moški zbor «Kobarid» in moški «Valentin Vodnik» iz Doline. Kino Gorica VERDI 15.3(1-22.00 dn una natte P^-na di pioggia*. Giancarlo GianlU,B' Barvni film. CORSO 15.15-22.00 «11 bel paese’' Paolo' Villaggio in Silvia Dionis>°’ barvni film. , F. B0'' MODERNISSIMO 5.30-22.00 rosso mattino di giugno*. kan. Barvni film. , CENTRALE 15.30-22.00 dndianS*-. ' Whitmore in E. Sam, barvni " Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 «L'ultim* * dissea*. ENCELSIOR 14.00-22.00 do ho P*] ura*, Gian Maria Volonte in A11*1'_ ca Ippolito, barvni film (do PoD deljka). Nova Gorica in okolica SOČA «Dvoboj na Missouriju*, ameriški film ob 16.00, 18.0® 1 20-00. M SVOBODA «Belmondo v P°slan.(J)i pravice*, francoski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Devička». italijanski ob 17.00 in 19.30. Prispevki V sklad za spomenik padlim NOB v Štandrežu so darovali k°J_ in Pierina Hoban 15 tisoč lir v min na dragega svaka Rika ... mažiča; nečaki Aleš, Uroš in . voj Hoban 45 tisoč lir v isti na>P® družina Devana Briška 30 tisoč ®' namesto cvetja na grob Rika mažiča. m POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI GORICA Ul. S. Giovanni 9 — Tel. 29 (blizu .Kulturnega doma v gradnji) ♦ slikanje - razvijanje • prodaj* ♦ z.a vsak razviti film brezplačn® ena povečava v barvah JEANS KONFEKCIJE PLETENINE ‘šRA.IGF to (J N i G A Corso Verdi 99 tel 83288 LEI BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLAD# Lo GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 nJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ TVRDKA LESTAN NICOLO GORICA — Ul. Garzarolii 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHALB I.ORENZ, NORO MENDE, LOEVVE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDlG« BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKAL SANYO, MARANTZ, AR, ADC. 4UGUSTA, CORAL, KOSS NAD-THORENS, WINTEC, REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenfr nejših cenah. KULTURA OB 220-LETNICI ROJSTVA PRVEGA SLOVENSKEGA PRAVEGA PESNIKA Valentin Vodnik - preporoditelj in književnik Skrb Vodnika za slovenski jezik, ki naj bo razumljiv preprostemu ljudstvu - Pomen njegovega pesništva in časnikarstva ■ Neuklonljiv borec za svobodo in pravice našega jezika Slovenski protestantski pisci so fred 400 leti odprli naši književno-11 pot v življenje, katero pa je frotireformacija zaustavila ter zareka v nekako zimsko spanje, ki trajalo približno poldrugo stolet-to je od časa, ko je v drugi po-0vtei 18. stoletja prišlo do kulturna prebujenja. Na začetku so bi-1 le skromni in okorni poskusi, ki **a so se polagoma zboljševali in to zaslugi mož, ki so kljub neugcd-l'!,n razmeram zastavili pero v ko-slovenske besede. Zlasti se je “tidil bogati baron Žiga Zois, ki Je spodbujal k delu; dal jim je na ra*polago svoj gostoljubni dom, bo-t>ato knjižnico, denarno podporo ter dCeno razgledanost ter vse kar je 0,lt> potrebnega v tem novem za-jlonu naše pisane besede. In temu pagemu mecenu in mentorju gre M zasluga, .da je pritegnil v svoj '*'°g Valentina Vodnika, ki je po-s,al najbolj delovna in zanimiva o-Jbriost tiste dobe — postal je prvi Slovenski pesnik. Poleg pesništva J6 gojil tudi časnikarstvo ter je le-a 1797 začel izdajati prvi slovenji časopis «Lublanske novice»; pi-Sal je slovniške, razne šolske in ^anstvene knjige in še marsikaj ............... var, katerega pa ni utegnil izdati, napisal je Kuharske bukve, pisal o domači zgodovini in podobno. V vseh svojih spisih in objavah se je Vodnik trudil, da bi bil jezik čist in domačemu, preprostemu ljudstvu razumljiv. Leta 1806 je zbral svoje pesmi, kar jih je do tedaj zložil ter jih izdal v zbirki »Pesme za pokušino*, ki je prva slovenska zbirka posvetnih pesmi. Tri leta pozneje je izdal drugo zbirko, «Pe-smi za brambovce*, ki pa so v glavnem prevodi iz tujega pesništva. Veliki zgodovinski dogodki, ki so se tedaj odigravali po vsej Evropi zaradi Napoleonovih osvojeval-nih pustolovščin, so zajeli tudi slovenske dežele, v katere so Francozi prinesli poleg običajnega vojnega gorja, tudi nekaj novega duha svobode, kakršne do tedaj naš narod ni poznal. Francozi so namreč po zmagi nad Avstrijo I. 1809 iz nekaterih zasedenih dežel (Kranjska, Tržaška, Goriška, Istra in Dalmacija) ustanovili združeno kraljestvo «Hirija», in Ljubljana je postala glavno mesto te nove državne tvorbe. V takih razmerah je tudi slovenski jezik dobil pravico do vstopa v urade in v šolo, kar so Vodnik in drugi prosvetljenci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Vodnik je postal ravnatelj gimnazije i/vnnilr lliirlelziK O r\l (\J nacij di svoje pesmi - hvalnice Napoleonu in Iliriji. Takoj so mu odvzeli mesto gimnazijskega ravnatelja ter ga kmalu potem odpravili s skromno letno pokojnino, tako da si je moral pomagati kot pomožni učitelj in prevajalec. In ko je dobil leta 1815 uradno odslovilno pismo, sicer s pohvalo, so mu tudi sporočili, da je po njihovih računih prejel v zadnjih letih skoro 400 goldinarjev več kot bi mu pritikalo in mora to razliko v nekaj obrokih vrniti državni blagajni. . . Toda vse 1 j nevesele spremembe Vodnika niso strle; ostal je do konca svojih dni delaven in vedrega duha. Še na dan svoje smrti, 8. januarja, je poučeval na šoli, zvečer, nekaj pred enajsto pa je bil mrtev — zadela ga je srčna kap. Pokopali so ga blizu prijatelja in sodelavca iz mladih let Linharta. Hvaležni rodoljubi in prijatelji so mu postavili nagrobnik z latinskim napisom; toda leta 1839, ob 20-letnici smrti, je dobil novega, na katerega so vklesali slovenski napis, ki je delno povzet iz njegove pesmi «Moj spomenik* in ki se glasi; Valentin Vodnik rojen 3. svečana 1758 v šiški, vmerl 8. prosenca 1819 v Ljubljani. in nadzornik ljudskih šol. (V času ^gega koristnega za slovenski jelk in kulturo. , Ta znameniti mož — Valentin »odnik — se je rodil pred 220 leti, aJe in kdaj je prišel na svet, o *voji rodovini, o šolanju in poznej-‘«n življenju, o srečanju z Zoisom 'a njegovimi sodelavci, je sam za-Wsal 1. 1796, ko je še služboval v jorjušah na Gorenjskem ter ob-javii v «Veliki pratiki* in to na ^ko prijeten in zanimiv način, da je vredno prisluhniti v izvirni "kliki. Piše Vodnik: «Rojen sim 3. svičana 1758 ob "■eh zjutra v gorni šiški na Jami l>er žibertu iz Očeta Jožefa, inu Jatere Jera Pance iz Viča. Dedec “Uri Vodnik je rojen v Šent .lakoto uni kraj Save, se je parženil J1« Trato pod Goro nad Dravlami "hiši Žibert. Potle kupi hišo v’Ši-•ki na Jami, ima seboj pernese J’leti 1730, vmerje 1774 star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu V no pii. Večkrat mi je pravil, kako sta on inu njega oče Miha hodila na Hervaško, kupčevala s Prašičmi, vinam inu platnam, zraven dober kup vošterijah živela. Večidel Vodnikovih je pozno starat doživelo; dva brata inu ena Pestra mojega dedca so mene dostikrat pestovali; inu potle hva-kli, kader sim pridno v’šolo hodil. . Devet let star popustim jegre, Jže, inu dersanje na jamenskeh dlakah, grem volan v’šolo, ker so Ji oblubili, da znam nehati, kader očem, ako uk ne pojde od rok. kisati inu branje me je učil šol-toašter Kolenc 1767: za parvo šolo ‘trie Marceli Vodnik, franciskanar S Novim Mesti 1768. inu 1769. Od J*7o. do 1775. poslušam per Jezu-5«rjih v Lublani šest latinskeh šol. iga leta me žanejo muhe v’klo-?tor z’franciskanarjem, lišim visoke šole, berem novo mašo, se z’ob-Jbami zavežem; al 1784. me Lub-Jtiski škof Herberstein vun Pošlje, httše past. . Krajnsko me je mati učila, nem-po inu latinsko šole; lastno vese-a pa laško, francosko, inu sploh Jovensko. Kamenje poznati sim se v®dil 1793. K’Očetom Marka Pohlin Diskal-£°atam se iznanim 1773. pišem ne-[Jj krajnskiga, inu zaokrožim ne-Jlere pesme, med katermi je od pdovolniga Krajnca komaj enma-branja vredna. Vselej sim želel kfajnski jezik čeden narediti. Ba-f°h Žiga Zois inu Anton Linhart ht> vdeti 1794 naročita kalender pinto to je moje parvo delo, kapo tukaj vsim pred oči postavim, ?a se bodo smejali, inu z’menoj po-Jfpljenje imeli. Če bom živel, o-ptn že katiro noro med ludi dati, Ijši nastopniki bodo saj imeli kaj red nami popravlati inu brusiti. Pisano na Gorjnšah v’bohinskeh Iffah 1. Rožnivenca 1796.» Istega leta, kot je nastal ta nje-®°v kratek življenjepis, se je Vod-po zaslugi Zoisa preselil v Ljubljano, da bi bil bliže tistim, h' so se kot on trudili na tedaj še JJvnem področju naše književnosti, jp naslednje leto je začel izdajati revi slovenski časopis «Lublanske ■Jvice*, ki pa so izhajale samo šti-J leta, ker jih — kot se bere — Novenci niso dovolj podpirali. Pr-Va tri leta jih je urejeval in pi-S®1 največ Vodnik sam, ki je tudi v zadnjih številkah lista objavil, re »V prihodnim ljeto ne bodo No-v’ce več ven dajane*. (Naslednji ča-6°Pis smo Slovenci dobili 43 let pozneje; bile so znane Bleiweisove 'Novice*). . Kot že omenjeno, je Vodnik de-°val na mnogih področjih pisme-resti; v letih 1795 - 97 je izdajal J^eliko pratiko*, od 1798 1806 «Ma-** pratiko*. Zbiral je besede za slo- ko je poučeval na gimnaziji, je i-mel med učenci tudi Franceta Prešerna; tako sta se srečala prvi slovenski pesnik in bodoči najslavnejši.) Za nastale šolske potrebe je Vodnik napisal več učnih knjig, med katerimi slovnico «Pismenost ali gramatika za prve šole*, ki je napisana samo v slovenščini, brez nemške ali latinske razlage, kot je bilo do tedaj v navadi. V tej knjigi je izšla kot priloga znamenita pesem «Ilirija oživljena*, kjer pesnik pozdravlja Napoleona kot ustanovitelja ilirskega kraljestva, ki je prineslo Slovencem vsaj nekaj svobode. Toda z razpadom Napoleonove, odnosno francoske moči leta 1813, je bilo konec tudi kraljestva ilirskih dežel in tistih nekaj svoboščin, ki so jih uživali narodi v letih »živ-ljenja Ilirije*. Vrnila se je Avstrija s svojo staro zatiralno politiko in maščevanjem nad onimi, ki so se kakorkoli navezali na pravičnejše francoske oblasti. In med prizadetimi je bil tudi Vodnik, že zara- 1839 Ne hčere, ne sina Po meni ne bo — Dovolj je spomina: Me pesmi pojd. »Postavili 1819, popravili prijatli*. Tudi Prešeren se ga je ob tisti priložnosti spomnil z lepo pesmijo, napisano v značilnem Vodnikovem lahkotnem slogu, kjer priznava prvemu slovenskemu pesniku zasluge in pa slavo, ki si jo je pridobil na tem področju, seveda po smrti. Čeprav so že nekaj desetletij pozneje novi pesniki zapeli bolj ubrano in lepo, pisci in jezikoslovci pisali bolj učene in popolne razprave kot je pel in pisal on, bo ostalo ime tega skromnega pevca in učenjaka, vzgojitelja in buditelja za vedno med prvimi imeni slovenske kulture. LADO PREMRU • Včeraj je v Benetkah v likovni galeriji «Segno grafico* na Čampo Le Fenice odpri razstavo svojih grafik slikar Franko Vecchiet. Razstava bo odprta do 26. t.m. Predstavitev slikarja je napisal uradni kritik dnevnika cAvanti* Enzo De Martino. \...................t- Starosta tržaških slikarjev prof. Avgust Černigoj bo čez par tednov razstavljal v Idriji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiii POMEMBNO ZALOŽNIŠKO DEJANJE Izbor del revolucionarke R. Luxemburg znatna okrepitev marksistične literature Izbrano delo je izšlo pri Cankarjevi založbi in je prvi zaokrožen izbor spisov v slovenščini znamenite borke za delavske pravice Za Gramscijem in Togliattijem je Cankarjeva založba izdala zdaj še izbor iz del marksistke in revolucionarke Rose Luxemburg in s tem zagotovo obogatila našo marksistično literaturo z legendarnim imenom revolucionarke, ki pa je po svoje s svojim pisanjem tudi marsikaj prispevala v zakladnico marksistične misli. Ob prebiranju izbora iz del Rose Luxemburg človek nehote ugotavlja, da je bila morda doslej ta avtorica vse premalo upoštevana kot marksistični teoretik in mislec in zato veliko bolj slavljena in čaščena kot Revolucionarka in mu-čenka delavskega gibanja, ko je postala nasilna žrtev nemške kontrarevolucije skupaj s Karlom Liebknechtom. Vendar pa je čas od njene tragične smrti pred šestdesetimi leti opravil svoje, in ko danes prebiramo njeno pisanje, se nam leto kaže v presenetljivo aktualni luči tako za danes kot Za jutri. Povedati je namreč treba, da dobiva danes marksistično izročilo nujno nov pomen in da pisci in problemi, ki so bili morda v preteklih razdobjih iz takšnih ali drugačnih razlogov potisnjeni v obrobje ali celo v pozabo, postajajo znova in na nov način aktualni. Kajti bogatejše in razvitejše o-blike socialističnega gibanja aktualizirajo latentne strukture v marksizmu. Tako se utemeljitelje- NEOBVEZNO RAZMIŠLJANJE Nekaj problemov kritike in njenega uveljavljanja Misli ob knjigi Henryka Markiewicza «Glavni problemi literarne vede» Vprašanje kritike, njeno mesto v sklopu literarne vede, njena funkcija, itd., je danes na Slovenskem in po svetu sploh predmet živahnih razprav in pogovorov. Prav tako tudi pri nas, ki nočemo sprejeti kriterijev, ki se ozirajo samo na umetniško stopnjo literarnega teksta, glasbe ali likovnega, oziroma kiparskega izdelka. Mnogi pravijo, da je naša situacija nekaj posebnega, da ne moremo in ne smemo vrednotiti naše ustvarjalnosti po točno določenih vrednostnih stopnjah, kajti živimo v prostoru, ko je vsaka polkulturna dejavnost pomembna in neprecenljive važnosti. To bo prav gotovo držalo za delovanje prosvetnih društev in drugih oblik kulturnega izživljanja, ne bo pa verodostojno pri vrednotenju ustvarjalnosti naših književnikov, gledaliških igralcev, itd. Kritik bi moral usmerjati, vrednotiti, razgaliti, oceniti vsako dejanje, ki naj bi imelo umetniške pretenzije. Seveda mora biti pri tem delu znanstveno in profesionalno podkovan, amaterizem je danes v tej stroki preživela stvar. Mnogokrat pa so kritiki podvrženi pritiskom od zunaj, bojijo se zamer in krepkih besed — zato, ker niso teoretično podkovani. Pri nas pa zgublja seveda kritika vsako verodostojnost, kritikom ne zaupamo in to predvsem zato, ker ni noben kritik profesionalec in nihče noče opravljati tega poklica in tisti, ki bi ga, ve čemu gre naproti in se raje uspava ob občasnih zapisih, ker pač nima časa, da bi se popolnoma posvetil literarnim zadevam. Dejstvo je, da so časi diletantstva minili in da si nihče javno ne upa reči «To je dobro, to je slabo*. Naj bo tako ali drugače, nasveti so pač učinkovita in brezplačna zadeva. Zato bi lahko svetoval tistim, ki bi radi prijeli za pero, naj si preberejo knjigo Henryka Markiewicza »Glavni problemi literarne vede*. Knjiga pa je namenjena predvsem tistim, ki preučujejo književnost. Markiewiczevo delo prinaša zaokroženo obdelavo osrednjih vprašanj sodobne znanosti o literaturi, je zelo orientativna in široko u-porabna. Njena privlačna lastnost je, da ne temelji na nobeni zaprti doktrini, temveč se glavnih zadev literarne teorije loteva v problemsko odprti, razpravljalni obliki, tako da se uspešno izogne pustemu nomenklaturnemu sistemu nekdanjih «literarnih teorij*. Poleg tega je njegov sistem literarne teorije odprt zgodovinskemu in razvojnemu vidiku, vase vključuje tudi obravnavo nekaterih časovno slogovnih pojmov. Posebno vrednost daje Markievviczevemu delu izredno široko zaledje svetovne strokovne literature njegovega predmeta. Pravzaprav je eno redkih del, ki enakopravno upoštevajo tudi literarnoteoretsko literaturo slovanskih narodov. Ob vsem tem pa je treba pripomniti, da je avtor izšel iz marksizma in sredi široke odprtosti marksistično strokovno literaturo pazljivo upošteva. MARIJ ČUK ma marksizma Marxu in Engelsu pridružujejo nova imena, ki ne za-senčujejo njunih znanstvenih odkritij, marveč jih osvetljujejo v novi perspektivi in poglabljajo ter dopolnjujejo v novih razsežnostih. In med ta imena sodi danes zagotovo Rosa Luxemburg, katere misel je bila predolgo zasuta pod peskom političnega pragmatizma. Njeno veličino so namreč vse preveč videli v heroičnem in tragičnem življenju, podcenjevali pa so in pogosto še vedno podcenjujejo njen teoretični prispevek marksizmu. Znano je, da je Rasa Luxemburg v svoji publicistični dejavnosti marsikdaj polemizirala z Leninom in se tudi ni strinjala z njim, kar pa ji nikakor ne jemlje niti teže niti ugleda med marksističnimi teoretiki in pisci. Nasprotno, Lenin sam je cenil njeno delo in med drugim izjavil, da sodi med predstavnike »neponarejenega marksizma*, zapisal pa je tudi, ko je o-cenil napake v njeni knjigi »Ruska revolucija*: «Ne glede na te napake je bila in ostane orel; ne samo, da bo spomin nanjo ostal dragocen komunistom vsega sveta, marveč tudi njena biografija in izdaja vseh njenih del (z objavo katerih nemški komunisti neverjetno zamujajo, v čemer jih samo deloma opravičujejo ogromne žrtve, ki jih morajo prenašati v svojem trdem boju) bosta najdragocenejši nauk za vzgojo mnogih generacij komunistov vsega sveta.* Tako Lenin že po smrti Rose Luxemburg 1922. leta. Franz Mehring pa je zapisal, da je Rosa Luxemburg »najbolj genialen um med znanstvenimi dediči Marxa in Engelsa*. Tudi Georg Lukacs, ki je bil prav tako v mnogočem kritičen do njenega dela, je Roso Luxemburg označil kot »edino Marxovo učenko, ki je stvarno nadaljevala njeogovo življenjsko delo tako na ravni ekonomskih dejstev kot ha ravni ekonomske metode.* Še in še bi lahko naštevali priznanja in ocene uglednih marksistov in njenih sodobnikov, vendar je ob tem treba tudi povedati, da je bil prav Stalin tisti, ki je kasneje Roso Luxemburg krivično in enostransko devalviral in razglasil za »polmenjševika in i-dejno predhodnico Trockega in trockizma*. Kaj je seveda pomenila takšna Stalinova oznaka leta 1931, ni treba posebej poudarjati. Šele v petdesetih letih se je začel odnos do Rose Luxemburg v mednarodnem delavskem gibanju spreminjati, da bi v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zanimanje za njeno misel in življenje doživelo razcvet, ki bi ga bil le redkokdo lahko prej napovedal. Tako smo priča številnim poskusom, da bi Roso Luxemburg teoretično in politično rehabilitirali, o njej smo dobili v tem času številne krajše študije in obsežnejše obdelave njenega življenja in dela; njena dela so v teh letih poleg Marxovih, Engelsovih, Leninovih in Gramscijevih del najbolj objavljena in izdana v številnih jezikih. In vsem tem naporom se zagotovo pridružuje tudi slovenski izbor iz njenih del, ki ga je pripravil in mu uvod napisal dr. Adolf Bibič. Duha, bistvo in pomen misli Rose Luxemburg pa je urednik najbolje označil v svojem obširnem uvodu v Izbrana dela z besedami: »V skladu s svojim (in Maorovim) izhodiščem, da je osvoboditev delavskega razreda njegovo lastno delo, Rosa Luxemburg opredeli bistvo socializma kot ureditev, ki presega tradicionalno politično delitev na vladajoče in vladane in ravno s sistemom svetov zagotavlja vladavino proletarskih množic. Njen poglavitni programski spis (Kaj hoče Spartakova zveza?) tako razločno in odločno opredeljuje to misel, da ne moremo, da ne bi ustreznega pasusa v celoti navedli: «Bistvo socialistične družbe je v tem, da velika množica delovnih ljudi neha biti vladana množica, temveč, da sama živi vse politično in gospodarsko življenje in ga vodi po zavestni, svobodni samoodločbi. Zato mora proletarska mpožica od najvišjega vrha države pa do hajrtianjše občine prevzeti orgdne meščanske razredne vladavine: zyezne zbore, parlamente, občinske svete nadomestiti s svojimi razrednimi« organi: z delavskimi in vojaškimi sveti, zasesti vse položaje, nadzorovati vse funkcije, vse državne potrebe meriti po svojih razrednih koristih in socialističnih nalogah. In samo z nenehno, živo vzajemno dejavnostjo med ljudskimi množicami in njihovimi organi, delavskimi in vojaškimi sveti, mora njihova dejavnost napolniti državo s socialističnim duhom.* Tako se bistvo Rosine koncepcije socialistične demokracije izteče v negacijo parlamentarizma in zanikanje vsakega sistema »politične* države, ki bi bila kot reprezentant nekega abstraktnega političnega interesa dvignjena nad delavski razred in ločena od nje- ga. To pa pomeni, da je Rosa Lu-xemburg videla alternativo parlamentarizmu pravzaprav v samoupravljanju kot obliki in vsebini odnosov, ki naj bi zagotovili, da se dejansko uresničuje osvobajanje delavskega razreda in množic sploh kot njihovo lastno dejanje.* Skoraj tisoč strani obsegajoč slovenski izbor skuša zajeti dokajšnje število njenih spisov. Kljub temu pa je takšen izbor iz njenih del dovolj reprezentativen, da bo slovenski bralec vsekakor lahko spoznal iz knjige avtentično podobo Rase Luxerrtburg, te velike poljske in’ rtemške pa tudi mednarodne delavske revolucionarke in misleca. V izboru so zastopani politični spisi, v precejšnji meri pa tudi njeni pogledi na književnast (A-dam Mickiewicz, Tolstoj kot socialni mislec. Iz uvoda v knjigo Vladimir Korolenko: Povest mojega sodobnika), vendar pa v izboru ne najdemo njenih politič-noekonomskil del, ki bi jih zagotovo kazalo posredovati. Besedila v izboru je urednik uredil kronološko po času objave, oziroma nastanka in tako hkrati tudi po svoje skozi kronolaški izbor njenih del indirektno posredoval '-iografijo te velike revolucionarke in marksističnega mis- leca. DUŠAN ŽELJEZNOV Tržaško svetoivansko narečje Eem, si je, «s’n, sč, je*. Smo, ste, so, »smuo, ste, suo*. Sem bil, smo bili, «s'n bjeu (tudi bj'u), smuo ble Bi bil, bi bili, «be bjeu, be ble*. Da bi bil, «de be b.jču*. Naj bo, naj bodo, «nej buo, nej buojuo*. Oko, »uku*. Nos, «mis». Usta, «uojsta». Uho, »uho*. Zob, «zudb». Čeljust, »zabma*. Jezik, »ježek*. Roka, «ruaka». Noga, »nuaga*. Noht, »nuaht*. Trebuh, »trebčh*. Peta, »oeta*. Ptica, ptič, je bil «t’č». Ptičje gnezdo. «tičje gnjezdo*. Omaka, »toč* ali «šugo* iz rib je »brodet*, iz govedine je »golaš*. Zelišča, ki dodamo juhi za izboljšanje duha in okusa so imenovali «uonjauna», (dišava). Klobasa, «klabasa*. Požrešneža so opozori li: Je več dni kot klobas, »Je v’č dnjčvo ku klabas*. Pajek, pajčevina, «palek, pal-čeuna*. Palek, plete mrežuo. Zabela, »uobela*, zabeli solato, «uobčle salatuo*. Oljčno olje, *uo-le uod uolk», semensko iz sončnic, »sez senčene*, ali iz semena buč, «sez fjep uod cuk*. ali iz semskih oreškov, «sez pistačo*. Sveže maslo «putr», kuhano pa maslo, slanina, «špeh», trebuhna «panceta*, loj «luoj», ocvirki, »uocvirke*. Moliti, molim, »mualt, muolen, s’n mualo, muale, mualte*. Pisati, pišem, »pisat, pišen, s’n piso, smuo pisale. Piše, pištol*. Pihati, piham, »pihat, pihan, s’n piho, smuo pihale. Pihe, pihtel*. Včasih p< tudi: »Pišme u uho!*. Najti, najdem, «najt, najden, (tudi nčjden) s’n najdo (nejdo), smuo najdle, (tudi nejdle). Najdi, najdte! (Tudi nejde, nejdte!)*. Sanjati, sanjam, »sanjat, sanjan, s’n sanjo, sanje, sanjejtel*. Skakat? skačem, «skakat, skš čen, s'n skako, skače, skačtol*. Skočiti, skočit, «skuačet, sku6-čen, s’n skuačo, smuo skočile. Skuače, skuočte*. Skleniti, sklenem, »sklčnt, skljč nen, s’n skleno, (tudi skl jemo). Sklene, sklente (tudi skljene, skljente)!*. Bolj kot skleniti so uporabljali odločiti, «uodluočet». Raje kot smo sklenili, da gremo v Ricmanje, so rekli: »Smuo uodluočle, de grje-muo u Ricmanje*. Zafrkavati *oga, »zajebavat*. Za moledovati so uporabljali »fjehtat*. Toliko časa je moledoval, da sem mu dal! -Trko cajta me je fjehto, de s’n me dau!». Pa tudi za se ob,/ vljcti, so uporabljali «se fjeh ta* kot tudi »se čenčla*. Kaj se toliko obotavljaš? «Ke.j se Irko čen-člaš? Kej se trko fjehtaš?*. Se kam podati (v šaljivem tonu) »rajmat*. Kam greš? »Kan ršj maš?». Se ne zmeni zate. «Te ne badi-ra! Te ne da back)!*. (Iz trž. it. narečja). Si ne bdi glave! »Nestuoj baci-lirat!*. (Iz trž. it. nar.). Je odšla v Trst! (V zafrkljivem tonu) «Je u Trst remlala!*. Mornar je bdi »čluavek ke huo-da ra murje*. Otroci smo se temu izražanju smejali češ: »Kej je Jezus de huode pa murje?*. Rosa, »ruasa*. Če dežuje neslišno, nalahno, pravijo da «rosi d'ž!». Ali pa »je pala ana ruasca d’žja». Če pa tako vreme dolgo t a ja pravijo, »de je čilavo vreme, de se vreme drži čislo*. Jutro, zgodaj zjutraj. «j’tro (tudi jetro), zgude zjetro*. Večer, pozno zvečer, «večjer (tudi večj’r), k’sno zvečjer*. Poldne, zvoni poldne, popoldne, »padan, zguone padan, papadan*. Noč, podnoč, ponoči, polnoč, »nuč, padnuč, panuače, paunuč*. Dan, danes, dandanes, dandanaš 25-letnica orkestra Glasbene matice Na k ul turno-prosvetnem področju je za Slovence v Italiji prav gotovo zelo pomembno in skorajda nenadomestljivo delovanje orkestra Glasbene matice. Orkester je začel s svojo dejavnostjo že pred prvo svetovno vojno, potem ko so 29. oktobra 1909 v Trstu ustanovili Glasbeno matico. Nastopal je na odru Narodnega doma. S svojim delovanjem pa je nadaljeval še po pož,igu Narodnega doma, čeprav ni imel več primernih prostorov, dokler mu ni fašizem onemogočil vsakršno delovanje. Po drugi svetovni rojili je Glasbena matica spet začela s svojim delovanjem ip tudi orkester se je takrat obnovil. Redno pa je pričel delovati leta 1953, ko je njegovo vodstvo prevzel dirigent Oskar Kjuder. Takrat so v orkester, ki so ga sestavljali gojenci višjih razredov, profesorji šole in drugi slovensk' glasbeniki, pristopili tudi nekateri godbeniki italijanske narodnosti. Letos poteka, petindvajsetletnica nepretrgane- ga delovanja orkestra Glasbene matice. V vseh teh letih so si člani veliko prizadevali in si še vedno prizadevajo, da bi orkester čimboljše izpolnil svojo nalogo. In če pogledamo na preteklo delovanje vidimo, da je orkester imel res pestre programe: veliko število koncertov, gostovanj, radijskih in televizijskih snemanj. Spremljal je renomirane soliste, šolske gojence in domače pevske zbore. Izvajal je dela predklasikov, klasikov, romantikov, ITT modeme, pa tudi lepo število del slovenskih skladateljev. Izvajane so bile tudi tri operete in verjetno se bo orkester v prihodnji sezoni spet spoprijel s to zvrstjo. Na tem jubilejnem koncertu se orkester Glasbene Matice predstavlja pomnožen z nekaterimi godbeniki simfoničnega orkestra Radiotelevizije iz Ljubljane. Kot solista pa nastopata dva naša rojaka: violinist Črtomir šiškovič in violist Gorjan Košuta. Orkester dirigira Oskar Kjuder, ki slavi v tej sezoni 'ridesetletnico dirigentske dejavnosti. nji, »dan, d’nas, dand'nas, dandanašnje*. Vzklik, spodbuda dej. dej! Povej, vzemi, poberi se! «Dej. dčj pa-vej! Dej, dej, uz me! Dči dej pa-berse!*. Daj men' kos kruha! Daj njemu miloščino! Daj njim malo vode! «Dejmi kuas kruha! Dejme (dčj njčme) ubuogaimje! Dejčn malo >-ade!». So tarnali: »Suo jejšale: Jej, jčj, kej buo z name?*. Kadar smo se prijokali, kot otroci, k naši noni. se nas je tako otresla: »Me ne je.jše, .ne ne dele debiele glave!*. Iti, grem. je treba iti. ne smeš iti, so morali iti. «je treba j't! Ne smeš j’t, suo mogle j't!». Človeku, ki se ie hitro gibal in hitro hodil so rekli: «Te ne muo-ren duteč (doteči, dohiteti), frliš ku t'č, fr', če, frk lčs*. če je kdo od domačih, čakal na postrežbo, medtem ko bi si lahko sam poslrerel, so mu zabrusili: «Krava vide jasle!*, kar je pomenilo, sam si postrezi. Če je otrok spraševal mater: «Mate, kej bur za kosilo?*. Je dobil odgovor: Macafizle, (ali pa) macafizle cvrte! Kaj bi to pomenilo ni nihče vedel. Če pa je radovednež soraševal: »Kan grješ?*. Sj odgovorili: «U digeldon touč d'm». če je deževalo v presledkih so rekli »de .je ureme ku utručia r't!». Ko se je pozimi prezgodaj stemnilo 'n niso mogli nadaljevati z delom, n se jezili: »Je t'ma ku u rite uod rniše!*. PAVLA KOLARIČ •HtiiiiHiiiiiniiiiiiiiinimfiiiiimiiiiitiitiiiniiiMiiMii revije Primorska srečanja 78/6 Revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo Primorska srečanja, ki izhaja v Idriji. Kopru in Novi Gorici prinaša v februarski številki vrsto zanimivih člankov in prispevkov. Revijo oblikujejo pretežno primorski pisci, tudi iz zamejstva, kljub temu pa uredništvo odpira svoje strani tudi drugim, ki bi imeli kaj tehtnega povedati. V zadnji številki Primorskih srečanj zasledimo predvsem članke, ki se spoprijemajo s splošnimi družbenimi vprašanji. Ta vprašanja zadevajo današnjost in so že zaradi tega zelo aktualna. Tako piše Savin Jogan o Krajevni skup- TRŽAŠKA 1ZŠTEVANKA Štirje Slovenci in dva Slovenca je pet Slovencev, sedem strank — koliko časa ss bomo šteli je še edina od ugank: z desne na levo smo Italijani, z leve na desno nas več ni — prejle še v petih v igri zbrani, zdaj pa preštejem: en, dva, tri! Miroslav Košuta nosti kot temeljni samoupravni skupnosti in sestavnemu delu združenega dela, Peter Aljančič se kritično zaustavi ob vprašanju pomanjkanja in pomanjkljivosti planov. medtem ko je tudi pozornega branja vreden prispevek Zorka Hareja o kulturni in etnični kontinuiteti v prazgodovini naših tal. Osrednja tema 6. številke Primorskih srečanj oa je nemara poglavje o asimskih sporazumih in njihovih perspektivah na Goriškem področju izpod peresa različnih avtorjev, med katerimi sta tudi Goriška rojaka Marko Waltritsch in Vladimir Nanut. V drugem vsebinskem delu Primorskih 'ovic, revija je namreč razdeljena na tri dele, zasledimo prispevke literarnega značaja. Svoje lirske in prozne sestavke so prispevali Denis Poniž, Breda Medveščel . Jaša Zlobec in Edo Torkar. Tretji vsebinski krog dopolnjujejo »Zapiski*, to so različne recenzije knjig ali pomembnih kulturnih dogodkov. Ena od teh je tudi recenzija, ki jo je napisala Frarca Buttolo o zadnji pesniški zbirki Miroslava Košute »Selivci*. Kaj so rekli o delu kritika... Thomas Stearns Eliot: Veličine književnosti ni mogoče določiti le z literarnimi kriteriji, čeprav ne smemo pozabiti, da se da samo z literarnimi kriteriji določiti, ali kako delo spada v literaturo ali ne. E. Bert ra m: Cilj interpretacije ni spoznavno reproduciranje preteklosti, ampak oblikovanje njene žive legende. H. Markiewicz: Umetniško delo je vrednostna struktura in vrednost mora odkriti kritik. Vsi poskusi eliminirati vrednost v literarnih raziskavah ali preoblikovati raziskave v takšno znanost, kot je botanika, so obsojeni na neuspeh. T. S. Eliot: Metoda temelji na tem, da vzamemo kakšno znano delo, in ne da bi se sklicevali na avtorja ali na njegova druga dela ga analiziramo od kitice do kitice, od verza do verza in izvlečeno, izbijemo, izčrpamo, izstisne-mo vse točke pomenov zapovrstnih kitic in verzov pesmi. Lahko bi rekli, da se v kritiki uporablja iztiskalec soka. P rnnorsfci ™ novjiit 8 Na filmskih platnih Herzogov «Stroszek» v lepem momentu nemškega filma Zadnje čase smo imeli v Trstu več priložnosti, da si ogledamo nekaj del mladih avtorjev zahod-nonemškega filma. Spomnil bom le na retrospektivo Petra Lihen-thala, ki vendar ni med najboljšimi od teh avtorjev. Najboljši so verjetno drugi trije, ki so se vsi. komaj predstavili tržaškemu občinstvu: mislim na Rainerja Wernerja Fassbinderja, ki vendar še ni prešel iz klubov v komercialno distribucijo (kar pa upamo, da bo vsaj s svojimi novimi. ameriškimi filmi), pa IVim Wenders in Wemer Herzog. Prvega je bil pred kratkim na sporedu izvrstni «L'amico america-no* (Det amerikanische Freund), ki se bo kmalu spet povrnil v kinu Ariston. V istem kinematografu pa je sedaj na sporedu Herzogov «La ballata dt Stro-szek» (Stroszek). O splošnem pomenu sedanjega momenta nemškega filma smo že pisali pred nedavnim v reviji «Dan*. Tu pa bomo poudarili, da živi danes ta kinematografija, kljub vsemu, zlati moment. cKljub vsemu* ne le zaradi morebitnih pomislekov na njen račun, ampak predvsem iz dveh razlogov: ker sedanji, težki politični moment sili nekatere avtorje v tujino. in ker je produktivni ustroj te kinematografije zelo problematičen — lahko bi dodali, da je velika zasluga omenjenih avtorjev tudi v tem, da ustvarjajo mojstrovine z zelo omejenimi finančnimi sredstvi, ki si jih morajo priboriti za vsak film posebej. Srednji nivo nemškega filma je namreč še vedno zelo nizek, tako da je proizvodnja teh avtorjev skoraj kinematografija zase v okviru sedanje nemške kinematografije. (Dve opombi: «nemška» bo v tem članku vedno veljalo le za zahodnonemško, saj je vzhodna še med najbolj zaostalimi socialističnimi kinematografijami: k lepim uspehom za-hodnonemške lahko upoštevamo tudi nekaj del tujih režiserjev, predvsem Američanov, a tudi kakega Jugoslovana in Francoza Rohmera — čudoviti «Die Mar-guise von 0...*). Neumestno bi bilo torej govoriti, kot se včasih bere. o nemškem znovem valu*, saj je bila francoska mouvelle vague*. pojav, ki se je razvil iz jedra francoskega filma in ga preobrazil, medtem ko je proizvodnja teh nemških avtorjev neodvisni pojav v domači kinematografiji. Nedvomno pa se ta proizvodnja približuje francoskemu novemu valu, kolikor jo označuje formiranje režiserjev, ki so bili najprej filmski ljubitelji ali kritiki. V obeh primerih je ljubezen o-sredotočena na ameriški klasični film. A tudi v tem bi lahko zasledili precejšnje razlike: dosti bolj kot Godard, Truffaut, Cha-brol idr. vidijo njihovi današnji nemški kolegi v ameriškem filmu mani retični mode h kot pa produkcijsko in izrazno celoto. Morda pa celo bolj cenijo, verjetno se ga obenem bolj «bojijo» kot nekakšnega ontološkega izraza kapitalističnih odnosov. Seveda pa ne smemo obravnavati sedanjega nemškega filma kot celoto brez razlik med rezi- ni duellanti* (The Duellists) je angleški film režiserja Riddega Scotta. ki je zmagal nagrado na festivalu v Cannesu kot najboljši prvenec. To, kar bo v njem nedvomno prepričalo gledalce, je zanimiva zgodba po istoimenskem Conra-dovem romanu, obenem pa tudi nivo interpretacije, v kateri se dokončno uveljavi nekaj mlajših (protagonista Keith Carradine in Harveg Keitel) poleg že dalj časa znanih Alberta Finnei/a, Ed-ivarda Foxa idr. In nazadnje, gotovo bodo vsi zadovoljni z lepo fotografijo filma, s čudovitimi posnetki iz žive, naravne realnosti. V podobnih primerih je pa neizogibno se vprašati, ali je ta lepota in učinkovitost le prijetno oslepilo*, ali je pa za njima kaj več. No, nedvomno se bo kdo, ob gledanju *ega filma, spomnil na mojstrski Kubrickov «Barry Lyn-don». Vendar pa po mojem ne serji. Oglejmo si le Herzoga in Wendersa. Oba sta pravilno prepričana, da je «pomen» filmske ga dela v odnosu med samim, sredstvom in realnostjo, ki stoji pred kamero. Zato oba npr s posebno pozornostjo izdelata vsak premik filmske kamere. Wenders pa jih verjetno dosti bolj občuti kot «citate» ameriškega klasičnega filma, medtem ko Herzog nekako vedno skuša ustvariti nekaj, česar doslej še nismo videli na platnu. S tem nočem, izraziti preferenco do enega ali do drugega Za to je kvečjemu še prezgodaj. Danes lahko veljata bodisi «Stro-szek* kot «Ameriški prijatelji za izredna uspeha. Oba filma ram toplo priporočamo. Ko si ju boste ogledali, se vam bo morda zdelo čudno, da smo tu pisali več o njunem ožje «f Umskem* značaju kot pa o njunem kritičnem in etičnem pomenu, če je namreč ta dovolj razviden, ga je verjetno teze povezati z izrazno izbiro avtorjev. gre za negativno značilnost. Scottov film nedvomno ne dosega o-menjene mojstrovine, zanimivo je pa -av to. da se nekako zaveda, da po Kubrickovem delu se je zgodovinski film kot žanr sam spremenil. Stari hollywoodski model zgodovinskega filma, ki je o-čitno temeljil na umetelni rekonstrukciji realnosti, je bil gotovo vreden model, danes pa se občuti potreba po «pristnosti», ki je seveda lahko še bolj varljiva, treba m jo je upoštevati. In Scott zanimivo povezuje eno in drugo: poleg resničnih eksterierov in in-terierov s «pristno» osvetlitvijo najdemo tako odmaknjen pristop kamere k tej realnosti. Od Ridlega Scotta lahko z zanimanjem pričakujemo prihodnje filme. Njegov prvenec je namreč izkazal zanimivo sposobnost srečanja s širšo publiko v upoštevanju sprememb in obenem konstant njegovega okusa. S. G. R. Scott: «The Duellists» •iiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiii milni „n, MiiiniiiiiniMmHuiMniHmmmiinmMiuiuHMmmnnnmnmimnMiun I NOMADI Noi ci saremo (EMI 3C 064 18291) Nalašč sem opustil uvod. da bi na ta način povedal nekaj več o tej odlični plošči skupine I Nomadi. Točno deset let je minilo odkar je izšla njihova pesem *Noi non ci saremo*. ki je bila ena najlepših tiste dobe, poleg seveda slavne «Dio e morto». V vsem tem obdobju je skupina obdržala prvotno občutljivost in inteligenco. Album *Noi ci saremo» je korak naprej v glasbeni in besedni poti tega ansambla in italijanske glasbe sploh. S tem, da so odpravili besedo «non*, nam hočejo člani tega ansambla pokazati na njihovo optimistično gledanje na bodočnost, če se vsak od nas (vštevši oni sami) angažira za pravičnejši svet. Besede iz raznih pesmi tega albuma nam jasno pokažejo, kako mislijo dati svoj doprinos k temu problemu: vse pesmi nam dajo jasen pregled celotne socialne problematike s posebnim poudarkom na verske in cerkvene neskladnosti v današnji dobi. Lahko bi celo rekli, da je ves album prepojen z laičnim duhom. Ena najlepših pesmi, *ll fiore nero», na primer, govori prav o tem in pravi med drugim: «Ta- * « <> ■ 1- 1 5 * s- r. 1 *• ko kot kadar sonce umre — ti cvet izgubiš svojo barvo in lastnosti. kt so te naredile resničnega — tako se zgodi tudi telesu pod težo morale, delu pod težo kapitala, Bogu pod težo vere... toda kdo je rekel, da je cvet črn!*. Drugače povedano nam hočejo I Nomadi povedati, da so ram pod težo raznih institucij izneverili resnico. Zatemnili so sonce zato. da bi nam pokazali, da je cvet črn Kako si člani tega ansambla zamislijo odpravo te umetne zatemnitve? Menim, da je razlaga v zadnji pesmi tega albuma, z naslovom: «La r"alta* Tu pravijo, da je zastonj sanjati o različni in uio-pistični ureditvi sveta. Govoriti je treba o zanemarjenih, o svetu «različnih*, o starih. o uslužbencih, o alkoholiziranih skratka — o ljudeh ki ne oomenijo nič in ki vendar so večina. Vse to je treba povedati tistemu, ki noče slišati m kj noče videti, tistim čudnim ljudem ki mešajo preteklost s sedanjostjo. Glasbeno se pesmi, posnete na tej plošči, približujejo baladam iz Dylanove dobe in so vse do- bro izdelane. Vse, kar sem do zdaj povedal pripelje neobhodno do zaključka, * da, je plošča breg dvom a vredna poslušanja in — zakaj ne — tudi izvajanja predlogov te skupine. STOMU YAMASHTA, AL Dl MEOLA, KLAUS SCHULZE . . . Go too (EMI 3C 064 99228) Tolkala ter moderni jazz rock so bila polja, na katerih se je Japonec Stomu Yamashta pasel z veliko uvidevnostjo in originalnostjo. Najboljše albume je izdal okoli leta 1972, v katerih je sam igral na tolkala (s to besedo ne mislim samo na bobne), kot na primer «Red Buddhan. pri katerem je nekajkrat s fantazijo celo prekašal slavne Pink Flood. To je trajalo do lanskega leta, ko je v 'sodelovanju s Steuviejem Winwoodom, Mikejem Shrievejem ter Klausem Schulzejem izdal album oč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jer-šinovca; 20.00 Kulturni g'obus; 20.10 Radi iška igra. Nedelja, 12. marca 1978 Ponedeljek, 13. marca 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Oddaja o poljedelstvu 13.00 DNEVNIK — OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 — VESTI 14.00 V teku nedelje . .. 14.30 Disco ring 15.20 V evroviziji: Ta nori, nori sneg 16.15 i.. 16.45 športne vesti 17.10 Uffa, jutri je ponedeljelc! 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Ostržkove prigode. 1. del 21.45 Volitve v Franciji 22.05 Športna nedelja 22.40 Volitve v Franciji 22.55 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK 1 — Vesti in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Ona druga nedelja 15.30 športna srečanja v neposrednem prenosu 18.00 Comemai: Dogodki, glasba in kultura,, . 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Nedelja sprint 20.40 lo te tu i o, glasbena oddaja 21.45 DNEVNIK 2 - DOSSIER Ob koncu DNEVNIK 2 - JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30 Za edeljsko dobro jutro: Srečanje oktetov 77 9.30 M. Kerstner: Gruntovčani 10.30 K ij je narobe — «2000 dovolj za ves teden*, mladinski film 11.30 Ljudje in zemlja 13.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 15.10 STRELI POPOLDNE, film 16.50 športna poročila 16.55 Milan: ivropsko dvoransko atletsko prvenstvo 18.50 Košarka; Kvarner - Borac .25 D Markovič: Vrnitev odpisanih 21.25 DNEVNIK 21.55 športni pregled Koper 16.55 Milan; Lahka ■ atletika 19.30 Otroški kotiček 20.00 27. kana' 20.15 STIČIŠČA 20.35 Poslednji Rififi, film 22.00 Izvolite, kar naprej, glasbena odda' 22.40 Košarka: Kvarner - Borac Zagreb 11.30 Kmetijska oddaja 14.15 Rdeči balon, mladinski film 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 DNEVNIK ŠVICA 15.00 Ottavva: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 17.00 Evropska prvenstvo v atletiki 18.50 Prijetna glasba 19.40 Svet, v katerem živimo 20.30 DNEVNIK 20.45 Skrivnost Al Caponejo 3. del ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Nova znanost za Zemljo 13.00 Knjižna rubrika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVi IK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 Ob petih z Rosanno Schiof fino 17.05 Teen, ponedeljkov sestanek 18.00 Argumenti 18.30 Oddaja o poljedelstvu 18.50 Osmi dan 19.20 Družina Partridge - TV fiK 20.00 DNEVNIK 20.40 Fritz Lang; II prigionieto del terrore, film Kino jutri 22.25 Bonta loro Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska lika Drugi kanal 12..'10 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URJ 13.30 Vzgoja in dežele 16.30 Paglieta: Kolesarstvo Program za mladino; 17.00 Odpri se sezam 17.30 Živalski raj: Po sledeh 0° rile 18.00 Laboratorij 4 18.25 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne 18.50 Spaziolibero 19.05 Dribbling, športni tednik 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 L i Cittadella, 6. nadalj. .40 Spaziolibero 21.55 Habitat 22.45 Židovsko življenje in kultura Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05, I ../) in 11.10 TV v ŠOLI 16.10 Kmetijska oddaja 17.15 Čarobna žoga 17.30 Svet, v katerem živimo 18.00 Obzornik 18.10 Razne tehnike 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Rivemale: Sivka in &c seda. drama 21.45 iulturne diagonale 22.25 DNEVNIK Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 2j.45 Hrepenenje, dok. oddaja 21.25 Poti in siranix>ii, 6. del 22.15 Baletni večer: Portret ne Knez Zagreb 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Siečanji 21.55 DNEVNIK 22.10 V tišini in ritmu, dok. filn’ 22.35 šahovs' ! komentar ŠVICA 19.25 športni objektiv 20.30 DNEVNIK 21.55 Ottawa: Umetnostno drsan]e 23.10 Zgodovinske slike JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 14. DO 18. MARCA 1978 TOREK, 14. marca 8.30, 10.00 in 14.30 TV v šoli; 16.05 Šolsk TV; 16.55 Poročila; 17.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 18.00 Obzornik; 18.10 Mali svet; 18.45 lz src rasto v srca mostovi, oddaja iz cikla Čas. ki živi; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 G. E. Clancier: črni kruh, nadalj.; 21.25 Jazz za izvoz: Janez Gregorc; 21.55 Dnevnik. KOPRSKA TV 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Aktualna tema; 21.12 E\Topsko dvoransko prvenstvo v lahk'. atletiki; 22.40 Življenje Michelangela, 3. 'tl. SREDA, 15. marca 8.35 in 10.00 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 S. Makarovič- Koso-virja na leteči žlici; 17.50 Potovanje « deželo lutk; 18.10 Obzornik; 16.20 Na sedmi stezi; 18.55 Nazaj v planinski raj; 19.15 Risanka; 19.30 Dntvnik; 20.00 Film tedna: Morilci in priče; 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.50 Dnevnik; 22.05 Duisburg: Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu; 23.05 Poročila. KOPRSKA TV 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Odprti prostor; 20.30 Športna sreda; 21.15 Dnevnik; 22.15 Stavka, nemi film. ČETRTEK, 16. marca 9.25 in 12.25 Arosa: Veleslalom za ženske; 16.00 šolska TV; 16.40 Poročila’ 16.50 Košarka- Gibona -Bosna; 17.30 Obzornik; 18.3 Zgodbe iz Kalevale; 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.31» Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 TV za konec tedna; 21.15 Na zvezi; 21.45 Dnevnik; 22.00 Rock festival v Essnu; 23.00 Poročila. KOPRSKA TV 16.30 Košarka: Cibona - Bosna; 18.00 Diusburg; Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu; 19.00 A-rosa: Veleslalom za ženske; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; zO.30 Dnevnik; 20.45 Skrita dediščina, film; 22.15 Osebnosti revolucije; 22.45 Jazz na ekranu: Obrazi jazza 7. del. PETEK, 17. marca 9.25, 12.25 in 16.i5 Arosa: Veleslalom za moške; 15.00 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Gozdne zgodbe in nezgode; 17.35 Deček Dominik, serija; 18.00 Obzornik; 18.10 Pevski tabor Šentvid —*i Stični; 18.45 Prostorsko načrtovanje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 60.00 Koncert v dvorani Slovenske filharmonije; 21.05 Razgledi: Pri Eskimih; 21.50 Dnevnik; 22.10 Serpico, serijski film; 22.55 Hokej; Jugoslavija - Madžarska. KOPRSKA TV 18.30 Arosa: Veleslalom za moške; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti r.rostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Ipcress. film; 22.15 Locandi-na, reklamna oddaja; 22.30 Hokej; Jugoslavija - Madžarska. SOBOTA, 18. marca 8.00 Poročila; 8.05 Zgodbe 1 Kalevale; 8.20 S. Makarovič: v-0. sovirja na leteči žlici; 8 35 Tehtnj ca za natančno tehtanje; 9.00 M**} svet; 9.30 Študij na univerzi'. ■ lektrotehnika; 9.50 čas, ki živ1 Partizanske smučar.sk tekni« 10.20 «Znanje - imanje»; 11.55 ročila; 14.45 Poročila; 14.50 ^ sa: Slalom za ženske; 15.35 N® gomet: Velež - Sarajevo; IT Obzornik; 17.55 Družina črneSf perja, mladinski film; 19.15 R' sanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 G. yu rieux: Paul Gauguin, nadalJ-; 21.00 Hokej: Jugoslavija -ska; 22.30 Opatija 78, festival za bavnih melodij; 24.00 Poročila-KOPRSKA TV 15.35 Nogomet: Velež - SaraJe vo; 18.30 Arosa; Slalom za ske; 19.' 0 Otroški kotiček; 2 Odprti prostor; 20.30 Dnevna.'- 20.45 Jennie, 4. del; 21.35 Kruh & delo, Sve' v letih 1900 - 1939; 22> Duet za ljudožerce, film. ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet V PRVENSTVU C LIGE DANES V VIDMU DERBI TRIESTINA - UDINESE Veliko zanimanje navijačev - Domačini favoriti Danes bo na sporedu šesto kolo hkratnega dela prvenstva tretje J°ftometne lige. Najzandmdvejše srenje bo brez dvoma v Vidmu, kjer ^ bosta v deželnem derbiju spopri-P* domači Udinese in Triestina. ^-to srečanje vlada, kot običajno, ®Uko zanimanje v obeh taborih, p*r je že vse pripravljeno za ve- boj. Obeta se torej velika "no-»<*netna predstava, ki bo pritegni- * ob rob novega videmskega igrica številne navijače iž obeh mest. j^elik favorit srečanja »o seveda pOiačini. Udinese je sam na vrhu astviee in je še edino neporaženo JOoštvo vseh profesionalnih lig. V a^njih troh prvenstvenih spopadih Videmčani dosegli toliko zmag, “)°štvu Audace pa 'so pred krat-?lrn nasuli (na domačem igrišču) *ar šest zadetkov. udinese se ponaša s celo vrsto "občnih nogometašev. Pomnimo le ?eka imena: vratar Dalle Corna, “fanilca Bonora in Fanesi, vezni pralci Apostoli, Bencina (Trža-po rodu!! in Gustinetti. Pra-'ja moč Videmčanov pa je v napa-& kjer igrata srednji napadalec uHvieri (do pred kratkim v A ligi * Poggio)' in pa Pellegrini za kakega menijo, da je najboljši napadalec lige. Naloga Tridstine bo torej izredna težavna. Tržačani pa so že v kvem letošnjem medsebojnem spo-Padu (0:0) dokazali, da lahko zau javijo «stroj» videmskega moštva. , akrat so Tržačani ž odlično tak-?®>o razporeditvijo močno omejili videmskega napada. Isto tak-'Jki bo verjetno trener Tagliavini i“ral tudi tokrat, čeprav bo po-?*al na igrišče različne nogometa p Odsoten bo branilec Lucchetta; m Nlitri in Andreis nista še poganoma okrevala in njihov nastop * dvomljiv. Postava Tržačanov bo torej najverjetneje naslednja: Bartolini, p-hiraldi, Pezzopane, Berti (Mi-SJ). Salvadori, Fontana, Andreis, 'ranča, Dri, Traintini, Politti. A. K. V Parizu pa je v moškem floretu ta pokal osvojila zahodnonertiška e-kipa Bauberbischofsheim, ki je v finalu odpravila, francosko postavo Melun. SMUČARSKI TEK Lep uspeh Italije Osemnajstletni Italijan Vanzetta je v Murau dosegel senzacionalen uspeh. Na evropskem mladinskem prvenstvu v smučarskem teku je na 15 km dolgi progi namreč osvojil prvo mesto. Drugouvrščena Sovjeta Ponomareva je premagal za osem sekund. Danes kolesarska dirka za trofejo ZSŠDI Danes ob 13. uri bo v Lonjerju netekmovalni start letošnje mednarodne kolesarske dirke za "trofejo ZSŠDI, katero organizira domači kolesarski klub Adria. Tekmovalci se bodo podali v živopisani koloni do Barkovelj, kjer bo tekmovalni start za kolesarje, ki so letos prispeli iz raznih držav. Progo, ki bo merila 127 km, smo podrobneje opisali že v naši včerajšnji številki. (Na slik.: zgoraj potek proge; spodaj: prikaz višinskih razlik, ki jih bodo morali prevoziti tekmovalci). BAZOVICA JADRANJE SKLEP 6. REDNEGA OBČNEGA ZBORA ČUPA MORA DOBITI SVOJ SIDRI NA OBA II SESLJA NSKTGAIALIVA Nerazumljivi in diskriminacijski pomisleki FIV pri sprejemanju Čupe v vrste te federacije V Gregorčičevi dvorani je bil v petek zvečer 6. redni očni zbor Slovenskega pomorskega kluba Čupa iz Sesljana. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, predstavniki ZSŠDI ter barkovljanske Sirene. Pod predsedstvom dr. Borisa Sancina je odbor podal poročilo o delovanju kluba v pretekli sezoni. Iz predsedniškega in tajniškega poročila so bili razvidni ne samo uspehi, ampak predvsem težave, s ka terimi se Čupa po šestih letih obstoja še bori. Predsednik Niko Kosmina je naglasil predvsem problem društvene- MINIBASKET V PRVENSTVU ZINI' & ROSENWASSER Odigrali so obilico tekem Sokol A je presenetil z remijem proti Libertasu PRVENSTVO ZINI & ROSENVVASSER Finalna skupina V tem tednu so v tej skupini odigrali veliko število tekem, saj so nekatere ekipe anticipirale kako tekmo, druge pa so odigrale tekme, ki so bile svoj čas predložene. Tudi presenečenj ni manjkalo: na j več je je pripravila ekipa Visintini, ki je premagala vodečo Servolano A in se ji pridružila na vrhu lestvice. Nič manj ni presenetil Sokol A, ki je v anticipirani tekmi remiziral s solidnim Libertasom. Nabrežinci so bili celo tekmo v vodstvu in na sprotnikom je uspelo izenačiti le nekaj sekund peed koncem. Vsekakor pa je-za naše fante remi lep uspeh, če pomislimo, da so v prejšnji tekmi z isto ekipo izgubili kar s 77:37. Bor B je odigral dve tekmi: v prvi, z miljskim Interjem, so borovci z urejeno igro (končno so v tekmi izvajali to, kar vadijo na treningih!) zanesljivo zmagali. V zaostali tekmi z Don Bascom A pa so borovci, kljub solidni igri, odšli poraženi z igrišča. Odločilnega pomena so bile pri tem nekatere izgubljene žoge pri prenosu na nasprotno polovico. Kontovel je proti zadnjeurščenemu sabljanje . Sovjetka ekipa Dinamo iz Kazana k v Turinu osvojila evropski pokal J. ženskem floretu. Sovjetinje so v 1'halu premagale romunsko ekipo “teuaua iz Bukarešte. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA c > H So cn H Rodova seja ^ soboto, 4. marca, je bila na poredil redna seja odbora .Rodu j°drega vala. V naši navadi je, 5® potekajo seje na sedežih naših Vr»žin, čeprav je treba dodati, da >e večina sej odvija na glavnem *edežu v Trstu. Tokrat je bila na Dolma, kjer je sedež družine ^jnega brega, ki deluje v dolin-pi občini. Del seje je bil posve-fn obravnavi delovanja dolinske fužine, saj je samo po sebi u-!*evno, ker smo se tam nahajali, fužina Strmega brega je ena bolj-*'h družin celotne taborniške or-tonizacije RMV. brtigi del seje je bil posvečen 'Pravnim zadevam ter načtovanju ®kcij. Zmenili smo se za datume , večjih akcij, ki so bile že Očrtane v celoletnem planu, ki Slovensko planinsko društvo iz Trsta se zahvaljuje članom, prijateljem in simpatizerjem, ki so prostovoljno in z Navdušenjem (poleg 15 odbornikov) sodelovali pri izvedbi 12. *imskih športnih iger, ki so Mie 5. marca v Ravaselettu in sicer so to: Livio Valenčič, A-Mnka Petaros, Branka Zobeč, *0jka Pertot, Josip Pertot, Angel Salvi, Enij Kuret, Boris Žerjal, prof. Ivan Furlanlč, Štefan Pegan, prof. Elvi Slokar, Silvij Birsa, Vojko Slavec, Milko Malalan, Majda Gabrovec, Marija Corbatto, Stojan Sancin, Vojka Trampuž, Marija Jerkič, Karlo Rudež, Savina Bisca-Pe-rpša, Franc Armani, dr. Aleks Veroša, Bogdan Milič, Erika Škerlj, Majda Fachin, Gianni Kokorovec, Elči Abram, Ina Eerfolja, Zlatko Jelinčič, Demetrij Cej, Adi Junc, Eda Gombač, Marina Margon in Jordan Koneta. Odbor SPDT se posebno zahvaljuje Darku Malalanu, ki je tdboru Zšl dal na razpolago •vojo elektronsko časomerilno Napravo, zaradi katere je merjenje časov potekalo brezhibno °d začetka pa do konca tekmovanja. ga odobrili na občnem zboru J?Hra 1977. Domenili smo se turi za sestanke po naših družine { se morajo vrstiti pred večjimi /Arijami, kajti pri nas je izredno yn0 obvestiti člane po posame-:nih družinah, ki so raztresene riecej vsaksebi. Nakar snu) se podobno pomenili o dveh akcijah. Nanos7 Med sklepi seje je sklep o iz-®*dbj dvodnevnega izleta na Na- nos in sicer v soboto, 8., in ne deljo, 9. aprila. Po krajšem presledku ' se torej taborniki RMV spet vračamo na dobro znani Nanos. Treba je reči, da spada Nanos med tiste gore in hribe, ki jih taborniki redno posedamo v jesenskem in spomladanskem času, ko opravljamo krajše izlete. TEKMOVANJE MED DRUŽINAMI Tekmovanje med družinami je bilo že domenjeno v 'celotnem na Črtu, ki smo ga odobrili na občnem zboru: eno tekmovanje na Tržaškem in drugo na Goriškem. Prvo je sedaj na vrsti tekmovanje na Tržaškem in sicer v Zgoniku. Organizacija tekmovanja bo slonela na ramenih družine Zapadnih mejašev, ki deluje v Zgoniku. Do/o čili smo datum: 19. marec (nedelja) ter panogi tekmovanja — o-rientacijski pohod in med dvema ognjema. Posamezne družine morajo prispevati vsaj eno ekipo vsaki disciplini, skupen seštevekt uvrstitev v obeh panogah daje končnega zmagovalca med ‘posameznimi družinami. Izven družinskega tekmovanja bomo skušali izvesti tudi manjše tekmovanje v lokostrelstvu. Torej zborni) mesto je za tabornike in tabornice v nedeljo. 19. marca, v Zgoniku ob 10.00! TABORNIŠKI DOM VISOKO ' V našem pregledu taborniških domov širom po Sloveniji se bomo danes dotaknili taborniškega doma Visoko v Poljanski dolini. Dom je last občinske skupščine Škofja Loka. od januarja 1975 pa ga upravljajo taborniki škofjeloške občine Taborniki Rodu Modrega vala kar dobro poznamo dom. saj smo že dvakrat taborili v njegovi nepo sredni bližini in sicer v letih 1962 ter 1973. Dom so leta 1938 zgradili jeziti ti za svoje učence, med vojno pa ga je nekaj časa uporabljal gesta-po. Po vojni je bil nacionaliziran in so ga uporabljale razne druž benopolitične organizacije, zdaj je v lasti občine Škofja Loka. Postal je priljubljeno shajališče tabornikov. saj je zelo primeren za organizacijo seminarjev in drugih oblik taborniške dejavnosti. V domu je prostora za okrog 30 ljudi, poleg tega pa so na razpolago še velik dnevni prostor, sanitarije, kuhinja, shramba in nekaj manjših prostorov. Dom ima tekočo vodo in e-lekiriko. z osebnim avtomobilom je možen dostop prav do doma. V okolici je precej izletniških točk: dvorec Ivana Tavčarja, spo menik in grobnica Ivana Tavčarja Bukovski vrh, Novski vrh. Gabr ška gora, Pasja ravan. Volbenk. Milan Pahor Ferroviariu zmagal s samimi sedmimi točkami prednosti. Kontovelo-vi košarkarji niso v najboljši formi in se znajdejo v težavah tudi s slabšimi ekipami, IZIDI 13. KOLA Libertas - Inter 1904 47:53 Don Bosco A - Sokol A 70:37 Visintini - Servolana A 52:46 Ferroviario - Kontovel 45:52 Inter Milje - Bor B 44:34 ZAOSTALI TEKMI Visintini - Libertas 41:34 Don Bosco B - Bor B 53:44 ANTIPICIRANE TEKME Don Bosco A - Ferroviario 76:39 Sokol A - Libertas 40:40 LESTVICA (v oklepaju število odigranih tekem) Servolana A (12) in Visintini (12) 22, Don Bosco A (13) 20, Bor B (12) 14, Inter 1904 (10) 12, Libertas (12) Kontovel (12) 10, Inter Milje (12) 6, Ferroviario (13) in Sokol A (14) 2. Sokol A ima točko manj zaradi odpovedi tekme. STRELCI NAŠIH EKIP BOR A: Bradassi 306, A. Tavčar 73, Volk 58. Semen 47, Jogan 12, Jagodic in Krapež 8, B. Tavčar in Slama 6, Paoli 5, Zaccaria 4, Le-kcir 2 KONTOVEL; Gulič 338, Sedmak , Starc 56, Emili 24, Pertot 16, Piras 13, Gruden 9, Grilanc 8, Bri-schia 5, Škabar 3. SOKOL A: Ušaj 248, Devetak 133, Bandelj 54, Nevenko Pertot 27, Klanjšček 23, Niko Pertot 16, Žbogar in Grilanc 8; Della Schiava 6. Kojanec 4, Bogateč 2, Legiša 1. Tolažilna skupina Bor A je predvideno izgubil z e-kipo CAMB. Borovci pa so vsekakor pokazali lep napredek v primerjavi s prvo tekmo proti isti e-kipi, ko so izgubili kar s 73:4. V kraškem derbiju je Polet po hudem boju premagal drogo Sokolovo ekipo. Openci so šele v tretji četrtini strli žilav odpor Nabrežincev, ki so v začetku celo (»vedli. IZIDI 13. KOLA Servolana B - RCT 16:80 SGT - Don Bosco B 65:30 Polet - Sokol B 36:16 Bor A - CAMB 13:53 LESTVICA (v oklepaju število odigranih tekem) RCT (12) 24, CAMB (12) 20, SGT (10) 14, Don Bosco B (12) 12, Polet (10) in Servolana B (10) 8, Breg (10) 6, Bor A (10) in Sokol B (12) 2. Breg ima 2 točki manj zaradi <;d povedi dveh tekem. STRELCI NAŠIH EKIP BOR A: Rudež in Bertocchi 23, MINIBASKET V TERMI Z LIBERTASOM 36:41 40:40 37:21 48:24 18:25 24:68 Kovačič 18, Počkaj 13, Smotlak 12, Civardi 10, Vecchiet 9, Germani 8, Hmeljak, Barbiero in D. Sedevčič 4, Košuta in Pisani 2. POLET: Feri 102, Granier 37, Furlan 27, Košuta 25, Fabi 22, Husu 21, Persi 18, Zajec 9, Hrovatin, Komar in Ipavec '4, Bellafontana 2, SOKOL B: Terčon 52, F. Pahor 43, Busan 41. I. Legiša 16, Zidarič in Braida 10, Bandelj 4, Trampuž 3, Caharija 2. BREG: Klabjan 82, Bavčar 70, Korošec 27, R. Žerjal 23, Pregare 22, M. Štrajn 19, Kofol 6, B. Žerjal 5, M. Slavec 4, G. Štrajn' in Gabrielli 2. PRVENSTVO SAN SEBASTIANO Finalna skupina , IZIDI 5. IN 6. KOLA _ Servolana - CAMB Visintini - Inter 1904 Ferroviario - Saba Visintini - Ferroviario Saba - Inter 1904 Servolana - Don Bosco LESTVICA Don Bosco 10, Inter 1904 in Visintini 9, CAMB 8, Servolana in Ferroviario 2, Saba 0. Tolažilna skupina O derbiju med Borom in Bregom smo že poročali, ker je bila tekma odigrana že prejšnji teden. Tako je od naših zastopnikov nastopil le Kontovel, ki je, kot predvideno, odšel poražen z igrišča. IZIDI 5. KOLA Kontovel - Libertas 5:52 Breg - Bor 40:12 LESTVICA Libertas 8, RCT in SGT 6, Breg 4, Bor in Kontovel 0. SGT in Kontovel imata 2 tekmi manj; Bor in Libertas imata tekmo manj. STRELCI NAŠIH EKIP BOR: Košuta 23, Lokar 16, Pieri 5, M. Pertot 4, Žetko 1, BREG: Korošec 67, Ražem 31, Prašelj 22, I. Sancin 19, D. Kocjan 9, Mitja Ota 4, Vodopivec, S. Kocjan in N. Sancin 2. KONTOVEL: Piras 5, Bogateč, Starec in Ceinar 2, Compare 1. Marko IZVRSTNA IGRA NABREŽINCEV V prvenstvu Z&R je Polet v derbiju s Sokolom B zmajal FINALNA SKUPINA Sokol A — Libertas 40:40 (25:14) SOKOL A: Bogateč, Terčon, Ban delj 8 (2:4), Nevenko Pertot 2 (0:4), Ušaj (k) 20 (6:10), Devetak 8 (0:2), Grilanc, Niko Pertot 2, Kojanec. P.M.: Sokol 8:20, Libertas 4:12. Sokol bi kmalu pripravil veliko presenečenje: Nabrežinci so namreč od prve minute tj., do pet sekund pred koncem imeli vodstvo v svojih rokah. Le poprečna igra v zadnji četrtini in .zvrhana mera smole jim je preprečila, da bi o-svojili celoten izkupiček. Sicer pa je tudi remi odličen uspeh, še posebno, če pomislimo, da so v prvi tekmi z istimi nasprotniki nabre-žinski predstavniki izgubili kar s 77:37. Najboljši v Sokolovih vrstah so bili Bandelj, Ušaj in Devetak, TOLAŽILNA SKUPINA Sokol B — Polet 16:36 (13:13) SOKOL B: M. Pahor, F. Pahor 2, Terčon 4 (2:4), I. Legiša 7 (3:8), Trampuž, D. Pahor, Bandelj, Braida, Zidarič 2, Caharija 1 (1:2), Ret, Bertocchi, Virgilio, Pertot, M. Legiša. Trener: Mitja Terčon. POLET: Komar, Husu 8, Furlan 9 (1:2), Fabi 2, Feri 4, Hrovatin. Granier, Persi 11 (1:2), Ipavec 2, Bellafontana, Jerič. Trener: Loris Tavčar. SODNIKA: Gruden in Della Schiava. Polet je 'v tretji četrtini' strl žilav odpor druge ekipe Sokola ter osvojil zmago tudi v tretjem derbiju med tema ekipama. Nabrežinci so tokrat zaigrali mnogo bolje kot v prejšnjih nastopih ter so v prvi četrtini celo povedli z 8:7. Ob odmoru je bil rezultat izenačen 13:13, v, tretji četrtini pa so pole-tovci «pritisnili na plin* in nasprot nikom zadali 13 pik. Tedaj je bilo tekme praktično konec. Po mne nju Poletovega trenerja so v njegovi ekipi bili najboljši Husu, Persi in Furlan, pri Sokolu pa sta za dovoljila Ivan Legiša in Terčon. Marko ga sedeža, čupa nima še dokončnega sedeža v Sesljanskem zalivu, ker je na tistem pddročju (po nekih načrtih) predvidena gradnja hotelskega naselja, ki bi za vedno uničilo edinstven Sesljanski zaliv, v korist izključno gradbene špekula cije. Za rešitev tega problema bi se morale zavzeti ne samo naše športne organizacije, ampak širša slovenska javnost in pa naši izvoljeni predstavniki v raznih političnih ter gospodarskih organizmih. Med diskusijo, ki je sledila, je bil postavljen predlog, po katerem bi se morda izplačalo iskati rešitev društvenega prostora kje drugje, morda tudi s> priključitvijo k barkov-Ijanski Sireni. Na ta predlog je jasno in stvarno odgovoril v tajniškem poročilu Ivo Magajna, ki je naglasil predvsem to, da se Čupa in Sirena ne izključujeta, temveč le dopolnjujeta. Sirena ima za seboj barkov-Ijansko predmestje in bližnjo okolico, sesljanska Čupa pa mora stremeti tudi za tem, da privabi v svoje vrste čimveč članov Goriške in perspektivno tudi iz Beneške Slovenije. Istega mnenja sta bila v svojih posegih na to temo tudi predsednik ZSŠDI Vojko Kocman in tajnik Sirene Inko Starec. V obeh posegih so bili tudi podčrtani dobri, tovariški stiki, ki so že od vsega začetka med obema društvoma, saj se odbora večkrat srečujetai na skupnih sejah in načrtujeta delovanje enega in drugega društva. Glede, sedeža so na občnem zboru prečitaii pismeno izjavo devinsko-nabrežinskega župana Albina Škerka, ki je društvu zagotovil prizadevanje občinske uprave pri rfeševanju problema sedeža, ko bo nepočil trenutek lotizacije Ses-ljanskega zaliva. Tu naj omenimo, da se zadeva Sešljanskega zaliva na uradnem nivoju ni v zadnjih letih mnogo premaknila, zato tare čuparje predvsem negotovost in si želijo čimprej jasnih besedeh in stvarnih dejanj. Občni zbor je soglasno potrdil sklep, da Čupa je in ostane v Sesljanskem zalivu. Drogi problem, ki ga je nakazal predsednik in povzel tajnik (in katerem se je razvila tudi debata) je vprašanje vpisa v FIV — Italijansko jadralno zvezo. Vpis v FIV je za Čupo življenjskega pomena na področju športnega, udejstvovanja njenih članov. Prošnjo in kavcijo za sprejem je odbor predložil že pred Še o kolesarstvu Tmli jutrišnja oddaja Radia Trst A ((Glasbeni ping-pong» bo posvečena kolesarski problematiki, s posebnim poudarkom na današnjo .mednarodno dirko za «2. trofejo ZSŠDI«. Gosta oddaje bosta predsednik ŠD Adria Stojan Udovič in knlesar-ve-teran Nino Maver. Velemojstrski turnir v Bugojnu Sredi tedna se je začela v Bugojnu druga polovica turnirja. Po osmih kolih so bili v vodstvu s 5Va točke (torej nekaj manj kot 70%) Hort, Lju-bojevič in Spasski. Vsi trije pa sq imeli dotlej pre cej sreče, kar soglasno ugotavljajo časopisna po ročila. Najznačilnejši je bil primer Ljubojeviča. Ta je namreč dobil izgubljeno pozicijo z Bukičem, ker je Bukič pri časovni kontroli pomotoma mislil, da je že napravil 40 potez, pa se je izkazalo, da mu je ena poteza manjkala in je bil tako kontumaci-ran. Na tretjem mestu je bil s 5 točkami Timman. s 26 leti drugi najmlajši udeleženec. Po vsem sodeč bi on zaslužil vodstvo, saj je z dobro igro premagal Karpova in remiziral dve dobljeni poziciji. Šele potem so sledili Karpov, Talj in Gligorič s 4Vi. Po dobrem startu ni svetovni prvak Karpov zabeležil celo nobene zmage v^č. Nekaj partij je remiziral brez borbe. Ivkov in Gligorič sta mu odklonila remi, toda je le še remiziral. Proti Timmanu pa je izgubil po 'pomanjkljivi igri v ot- ko izgublja, da je vsak njegov poraz že važen dogodek. Na 50% so s po 4 točkami štab Portisch, Hiib-ner in Ivkov, pridružil pa se jim bo verjetno še Miles. Ob polovici je imelo torej še kar 11 igralcev izglede, da posežejo v borbo za najvišja mesta. Ostalih pet pa je „ . . - , bilo že «odpisanih». Med njimi so, voritvi'. To partijo kljub temu pri- Balašov, Byrne, Bukič in Vukič, našam, ker Karpov pač tako red- Razpis odbojkarskega revivala 1978 ZSŠDI leot organizator revivala 1978, drugega rekreacijskega odbojkarskega tekmovanja, sprejema prijave moških, ženskih oziroma mešanih skupin vse do prihodnjega ponedeljka. Zanimanje za ta festival neaktivnih odbojkarjev je zelo veliko in nekatere ekipe so se prijavile že prvi dan vpisovanja. Razpis izglcda takole: L NAZIV TEKMOVANJA: odbojkarski rcvival 1978. 2. ORGANIZATOR: Zdniženje slovenskih športnih društev v Italiji. 3. NAMEN TEKMOVANJA: popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesnokulturnega udejstvovanja. 4. NASTOPAJOČE EKIPE: po e-no ali več ekip lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske organizacije in druga združenja; c) slovenske rekreacijske sku-t Pine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne področne skupine, sestavljene nalašč za to priložnost. Vsaka ekipa mora navesti uro, dan in naslov razpoložljivega igrišča. 5 NASTOPAJOČI IGRALCI: a) Vsi nastopajoči igralci morajo obvladati slovenski jezik in lahko nastopajo le za eno šesterko; b) v primeru, da je neki igralec sicer bil na spisku določene ekipe, vendar še ni stopil na igrišče med igro, lahko še vedno prestopi ‘v vrste druge ekipe; c) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu; č) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV oziroma igralci, ki v sezoni 1977/78 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV. fi TEKMOVANJE: a) bo potekalo v treh različnih konkurencah: moški, ženski in mešani. Mešana skupina je tista, v vrstah katere i-grajo tekmovalci obeh spolov in tudi moške ekipe, čc vsi člani presegajo starostno mejo 38 let; h) sistem tekmovanja je določen na tri osvojene sete. V mešani konkurenci je treba odigrati 5 setov (možni izidi: 5:0, 4:1, 3:2); c) tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah, po možnosti na odprtem. 7. SODNIKI: vsaka prijavljena e-kipa mora obvezno posredovati vsaj enega sodnika. 8. RAZPORED TEKEM: o podrobnosti v zvezi z, razporedom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v petek, 31. t.m., ob 20.15 na sedežu ZSŠDI. 9. ROK VPISpVANJA: ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do ponedeljka, 20. t.m. na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767-304). 10. VPISNINA: za vsako ekipo znaša 30.000 lir. 11. PRAVILA: veljavna so pravila odbojkarske zveze, razen če ni ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico, da spremeni pravila'tega razpisa. Ob prizivu je treba vplačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača 12. POŠKODBE: organizator ne prevzame odgovornosti za morebitne poškodbe. 13. ZAKLJUČEK: ob zaključku tekmovanja, predvidoma sredi junija, ho organizator pripravil športni dan s piknikom v naravi za vse nastopajoče in nagrajevanje najboljših skupin oziroma posameznikov. Sestanek z referenti V torek, 14. t.m., bo ob 20.30 na Opčinah na'sedežu ŠD Polet sestanek izvršnega odbora ZSŠDI z referati vseh panog, ki jih gojijo včlanjena društva. Predmet razprave bodo programske smernice za leto 1978. Trening 6dboj‘karske reprezentance V sredo, 15. t.m., bo od 20.15 dalje v telovadnici pri Banih trening ženske odbojkarske reprezentance ZSŠDI, ki se pripravlja na bodoče nastope. Skupščina društev Skupščina društev s tržaškega področja, ki so včlanjena v ZSŠDI, bo v petek, 17. t.m., ob 20. uri v prostorih ŠD Polet na Opčinah. Na dnevnem redu je preverjanje programa za letošnjo sezono. vsi še brez zmage. Presenetljivo pa je s 3 točkami (4 porazi!) zaostal tudi Larsen, ki pač igra svoj brezkompromisni šah in včasih s prevelikim tveganjem izgublja točke. Ortodoksni damin gambit Beli: TIMMAN Črni: KARPOV (Bugojno, 5. kolo, 3.3.1978) 1, c4 e6. 2. Sc3 d5. 3. d4. Le7, 4. cd5: Menjalna varianta je vsekakor manj ostra kot druge, tod \ ne brez nevarnosti za črnega. Običajno se mora črni zelo potruditi, ’ da doseže v najboljšem primeru izenačenje. ' 4. ... ed 5:. 5. L/4 Črni je 'izbral tak vrstni red potez, da beli ne more igrati običajnega Lg5. Toda tudi razvoj lovca na f4 ima svoje dobre strani. 5____Sf6, 6. e3 0-0 Črni bi lahko igral tudi 6 . . . c6 ter nato Sb8 - d7 - f8 pred rokado, s čimer bi si prihranil tudi mož , nost dolge rokade. 7. Dc2 c6. 8. Ld3 Te8, 9. S/3 Sbd7, 10. 0-0-0 Z rokadami na različne strani postane partija seveda primerno ostrejša. Na drugi strani pa srečamo dolgo rokado na tem mestu tako redko, da vsa varianta od tu dalje tako rekoč nima svoje teorije. 10.... S}8, 11. h3 Le6 Prva dvomljiva poteza, saj lovec na e6 nima bodočnosti, V poštev je prihajalo takoj b5, nato še a5 in o priliki La6. 12. Kbl Tc8? Bolje, vsekakor 12. S6 d7, 13. Sg5! b5. Po nekem starem pravilu naj bj bil napad na dolgo rokado nevarnejši kot protinapad na kratko rokado. Toda to pravilo ne drži vedno, zlasti še, ker je tu črni o-Irieval, preden je z napadom začel. 14. Le5 hG Beli je seveda grozil 15. Lf6: Lf6: Sh7:, Zato je zadnja poteza več ali manj izsiljena. Toda poteza s kmetom slabi rokadno pozicijo, verjetno celo že v odločilni meri. 15. SeS: Se6:. 16. g4! Sd7, 17. h4! Žrtev kmeta je skoraj gotovo korektna, 17.... b4 (?) Zopet zelo dvomljivo. Poteza pomeni pravzaprav žrtev kvalitete, ker čmj sedaj proti La6 nima prave obrambe. V poštev je prihajalo 17____Se5:, 18. de5: Sf8. da bi v naprej oslabil grozeče napredovanje belih kmetov na kraljevnetn krilu. 18. Se2 Lh4:?l, 19. f4! c5 Poleg drugega jo o priliki gro žilo 20. g5, nakar bi prej ah slej padel Lh4. Tako pa daje črni kvaliteto in je odslej pač gotovo izgubljen. 20. La6 Le7, 21. Lc8: Dc8:, 22. Sg3! Korektna protižrtev figure. 22. ... ]6, 23. Th6:! Sef 8 Vse drugo bi seveda izgubilo takoj, s 2'4. Tfi3 c4. 25. S/5 /e5:, 26. fe5 Beli ima sedaj trdnjavo za dve lahki figuri ter močnega prostega kmeta e5 več. Poleg tega pa njegov napad še ni končan. 26. . .. Dc6, 27. Tdhl Sg6. 28. Sd6! Sd/8, 29. Se8: De8: Z dvema trdnjavama proti trem lahkim figuram ima beli zopet tu di rahlo materialno premoč. Povrh pa stoje črne figure popolnoma pa sivno. 30. Th5 Dc6. 31. D/5 a5. 32. e6! Beli se odpove napadu in preide v dobljeno končnico. . 32-----De6:, 33. Dd5: o4. 34. Tel c3. 35. bc3: bc3:. 36. Tc3: Dd5: Zamenjava je izsiljena, nato pa je še tudi črni a-kmet izgubljen ker trdnjavi obvladujeta šahovnico, 37. Td5: Se6, 38. Kc2 Kf7, 39. Ta5 Sg5. 40. Tc6 Se4, 41. Ta4: S/6. 42. Tal „d5, 43. Tg6:l Kg6:, 44. e4 Sb4 +, 45. Kb3 L/S, 46. Tb7. Črni se vda. Po 46. . . , Sd3 gre a-kmet neovi rano v damo. Kraljevi indijski napad Beli: LARSEN Črni: UUBOJEV1Č (Bugojno, 8. kolo. 6.3.1978) 1, Sf3 c5, 2. g3 d5, 3. Lg2 Sc6, 4. 0-0 e5, 5. d3 Le7, 6. el d4, .7. a4 g5! ?, 8. Sbd2 Le6, 9. Sc4 f6, 10. h4?! h6, 11. Sh2? gh4:, 12. Dh5+ Kd7!, 13. Dh4: f5, 14. Dh5 Sf6, 15. De2 fe4', 16. de4: Dg81, 17. 1 h5, 18. K Lc4:, 19. Dc4: Dc4 20. bc4: Tag8, 21. fe5: Se5:, 22. Lf4 Ld6, 23. Tabl Kc7, 24. Sf3 Sf3: +, 25. Tf3: Se4:l, 26. Tfb3 b6 27. Ld6: + Sd6:. 28. Ld5 Tg5, 29. Tel Th7, 30. Kg2 Thg7, 31. Kh2 Sf5. 32. a5 Se3. 33. ab6: + ab6 34. Tal Sd5:. 35. cd5: Kd6!, 36. Tb6: + Kd5:, 37. Ta3 h4, 38. gh4: Tg2 +, 39. Kh2 Tgl. Beli se vda. Vasja Pirc dvema letoma in ko so bile končno rešene razne birokratske zadeve, predvsem okoli pomanjkanja primernega sedeža, so na zadnji seji conskega odbora, ki je proučeval prošnjo za vpis, prišle do izraza nazadnjaške sile, ki jim je trn v peti popularizacija jadralnega športa v I-tafiji, še bolj pa tedaj , ko za tako popularizacijo stremi slovenski klub. Trn v peti jim je bil v primeru Čupe tudi uradni naziv: Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana. Beseda slovenski naj bi bila v nasprotju z zadnjim odstavkom člena 1 statuta FIV, ki pravi, da je »delovanje zveze tuje rasnim, verskim in političnim vplivom*. Zato se je conski odbor negativno, oziroma neodločeno izrazil o sprejemu Čupe v FIV in poslal zadevo v reševanje pravni komisiji jadralne zveze, ki se je obrnila na olimpijski komite CONI v Rimu za pravo mnenje v tej zvezi. Odbor Čupe je predal s svoje strani nadaljnje reševanje zadeve krovni športni organizaciji ZSŠDI, ki se je že zavzela na raznih forumih. Verjetno bo zadeva rešena že tekom meseca marca, kolikor do tega ne bo prišlo, se bo Čupa po-služila vseh pravnih in političnih poti za dosego svojega cilja. Važnost sprejema Čupe v FIV potrjuje tudi dejstvo, da je padel predlog, da bi morda Čupa spremenila začasno svoj naziv, le da bi prišla do primernega eiljfy. Na ta predlog je odgovoril tajnik Ivo Magajna, ki je orisal dolgo pot posegov in osebnih prizadevanj pri predstavnikih FIV. ki so končno osvojili mnenje, da se lahko Čupa sprejme v FIV le kot slovenski klub. FIV je namreč nasprotna sprejemu novih klubov v zvezo, posebno tam, kjer obstaja že več sorodnih klubov, ker ne želi prevelike razpršitve društev, ki se ukvarjajo z jadralnimi športi, ker je večkrat njjho-dejavnost bolj špekulativnega značaja kot pa športnega. Ne smemo namreč pozabiti, da se okoli športne in rekreacijske navtike vrtijo v Italiji veliki gmotni interesi, industrija, infrastrukture in podobno. V Sesljanskem zalivu je že italijanski jadralni klub, ki bi po mnenju glavnega odbora FIV v Genovi zadoščal športnim potrebam tistega področja. Zato izgleda sedaj zadeva Čupe in FIV zelo paradoksalna: na eni strani bi jo sprejeli, ker je slovenski klub, pa drugi pa jo ovirajo, ker se imenujemo slovenski klub. Upati je le, da bodo čimprej prevladale v zvezi trezne sile in bodo lahko tudi sldvenski jadralci imeli možnost (že letos) pomeriti se v raznih regatah v Tržaškem zalivu ter v Istri in preveriti svoje sposobnosti. S tem v zvezi moramo tudi omeniti, da lepo število športnih jadralcev slovenske narodnosti re-gatira sedaj za italijanske klube in to tudi zelo uspešno ter so že izrazili pripravljenost prestopiti v vrste Čupe, ko bo sprejeta v FIV. Za društvo 1» to velikega pomena tudi zato, ker bodo lahko prenesli svoje izkušnje na mlajši rod. Problem mladinskega delovanja je v klubu pereč, predvsem zaradi pomanjkanja primernega strokovnega kadra. Jadralnih tečajev za mladino se vsako leto udeleži lepo število mladincev, ki pa so nato prepuščeni sami sebi. Zato pričakuje društvo pomoč naših kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij prav na področju mladinskega delovanja, saj je mladina v poletnih mesecih, predvsem šolska, ko nima raznih šolskih obveznosti, najbolj podvržena raznim negativnim vplivom in odtujevanju. To je le bežen pregled tem, ki so bile obravnavane na občnem zboru. V tajniškem poročilu so bili še podatki o članstvu (82 članov), o lanskih tečajih za mladino in o praktičnem pomorstvu (kar sedem tečajnikov in tečajnic je opravilo izpit na pristaniškem poveljstvu v Tržiču za vodenje in upravljanje čolnov in jadrnic z več kot 3 brt), e društvenih regatah, o družabnem večeru z nagrajevanjem društvenih prvakov za leto 1977 (mladinski prvak Ivo Volpi s flokistom Petrom Filipčičem, prvak na manjših jadrnicah Dario Bensi s flokistko Tanjo Kur ret in prvakinja v kategoriji «kabi-natov* Saška Kosmina s posadko Niko Kosmina in Ivo Magajna). Memorial Darija Starca za najdaljšo plovbo je sprejel v trajno last krmar Doline H Glavina. Člani Čupe so se odlično odrezali tudi na zimskih igrah, saj je bilo društvo leta 1977 tretje, letos pa kar drugouvrščeno na skupni lestvici. Ob koncu občnega zbora je prisotnim Marjan Jevnikar pradvajal o-zvočeni barvni film, ki ga je posnel na jesenski regati in nagrajevanju, tako, da so jadralci v »mrtvi sezoni* še enkrat doživeli na platnu spomine iz lanskega leta. Glede načrtov za letošnjo sezono so predvsem jadralna šola in tečaj o praktičnem pomorstvu ter načrt o podaljšanju cementnih «pontilov» v Sesljanskem zalivu s plavajočimi «pontili» za pridobitev novih privezov. Čupa ima sedaj v najemu od Pokrajinske turistične ustanove 10 privezov, ki pa ne zadoščajo potrebam, pomanjkanje privezov na zavira nakup novih, večjih jadrnic. Letošnji tečaj o praktičnem pomorstvu, ki ga bo vodil kapetan Bruno Volpi — Lisjak, bo imel praktične vaje na novem «kabinatu» Meteor 6, ki ga je odbor kupil s pomočjo bančnega posojila. Meteor 6 je zaenkrat še' «na suhem*, ker je suha tudi društvena blagajna, Meteor pa potrebuje še jadra in pomožni motor. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul, 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija 9 fr< H >( podjetje FURLANI TRST -tel. (040) - Ul. 62200 Milano 25 V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za: FERRARI BENASSI GOLDONI PINZA LOMBAPDINI idr. VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO - VRTNARSTVO s s. r ENTE NAZIONALE PER L'EMERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVEZNOSTNA POSOJILA ENEL s Šestmesečnimi ovrednotenimi obrestmi IN POVIŠANJI GLAVNICE OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC S 1. aprilom 1978 dospejo obresti za šestmesečje oktober 1977 - marec 1978, ki se nanašajo na spodaj navedena posojila: — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1976 - 1983: čistih 72 lir za obveznico. — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1977 - 1984: čistih 72 lir za obveznico. — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1977 1984 II. emisija: čistih 65 lir za obveznico. Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Mediobanca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju september -1977 - februar 1978 borza poslovala, znaša 7,028 odst. (efektivno 14,550 odst. na leto). Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnikov posojil obresti obveznic za šest-mesečje april - september 1978 znašale 7,05 odst., kar je čistih 70,50 lire za obveznico. V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnikov prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za tretje šestme-sečje življenja obveznic 1976 - 1983, za drugo šestmesečje življenja obveznic 1977 - 1984 in za prvo šestmesečje življenja obveznic 1977 - 1984 II. emisija, pozitivna razlika v višini 2,028 odst. V Opozarjamo namreč, da bodo, v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnikov, izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 5 odst., pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. J pošt fr. F l P (ole, 4!i fr frč fr S fri Vi % r Si fr '»o v S Je fr; u •fr V ^e0 la 8? s kit fr C Jfr fr fr & M fr fr fr fr S P: is i s fri