gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 18. marca 1863. Gospodarske stvari. přehodili polja senožeti in druge reči vidili slišali Kmetiški pogovori Večkrat so že „Novice" priporočevale cestno blato, smeti in druga taka ? kako naj se iz stran i šč Naj ne sara. posebno izmecki , ^Vlja J OCUU/jCU 111 U.1 IÇ^l. VlUUl , QllQill. bote, da vam bojo naše besede potrdili; prašajte jih, kakošno imajo drugod ljudje živino proti naši, al vse to je zastonj. Kmet pravi: „naša dežela ni za težko živino." Res v gnoj in kmetištvu v prid porabijo. povemo, kako se s takimi rečmi drugod , da težka živina ni, da bi jo po hribih in hostah stradati gonili ; al zboljšajte svoje polja, razdelite je pašnike, potem bote dobili več klaj po svetu delà, in kako jih drugod kmetovavci obrajtajo. živini v hlevu, dobili bote več in boljega gnoj in to pokladajte ? Leta 1840 je mestna gosposka v Parizu ? ki za ki bo tudi polja zboljŠal in tako tudi več žita in klaj vam s do- snažnost ulic zlo skrbna, dala trem možem snaženje in pometanje mestnih ulic v nájem ; ti možje so plačevali za to pravico na leto po 687.649, 720.000 in 697.995 našal. Ce bote skrbeli, da bote boljo plemeno živino peljali, vidili bote, ne mahoma, ali s časoma, da bote ložj shajali (Dal. prih.) frankov muï , skupaj LU ULI 1AII VJ 11 ČAi 111 1VU.VT1 11 U1JL1VU Y , «11 J^C* se frank po 40,4 novih krajcarjev rajta, je to brez milijona in 105.644 frankov, ali pa Natoroznanske stvari. To so ažje 850.680 goldinarjev našega novega dnarja. stevilke, ktere očividno kažejo, kako ondašnji posestniki zemljišč smeti cenijo. Pa to koliko m c ti v^cuiju. ia t kj se ni vse, ce se premisli, možje delavcom za pometanje ulic plačujejo, in da mora vès kapital dva do tri leta na kupih (kom- ležati, preden so ti kupi za poljsko rabo ugodni, o misli, da kmetje najemnikom (štantmanom) dva- postih) se lahk 15. luni. « Spisal O gr ine Viljem. (Dalje.) III. Lunini premerd. Luna teka okrog zemlje in kakor zemlja krat toliko za smeti dajo kakor ti mestni gosposki. dobiva luč od solnea. Lunina svetloba je tedaj Ravno tako delajo Angleži in v več mestih in deželah posojena. To moremo viditi vsaki jasni na Nemškem. dan, ker 1Z- opa- Ravno tako porabijo Francozi, Angleži in Nemci lune razsvitljene. zujemo, da je za nas dan za dnevom več ali manj tisoč in tisoč centov živ ega apna za zboljšanje polja insenožet, na prostorih, kjer zemlja nic ali premalo Da pa prav dobro razumemo spremembe lunine in se zavemo apna v sebi ima. Zemlje pa, ktere apna nimajo ? so O^y UCX Y K^XllVJ y kflkO StOJl J O 1 U il Cl ^ ZJ All A J C* 111 O U 1 11 VV; zdaj in zdaj ; kako in kdaj nastane solnčno ali lunino luna, zemlja in solnce sploh tište, na kterih praprot jagode), ■■■■ ■■ ? resje smerečje, borovje, mecesen j ej k a barovnice (crne mrknjenje ; slediti je temu natanko izdelanemu popisu ko s tanj itd. 16. Luna pride o svojem teku okrog zemlje v bolje rastejo kot v najboljši zemlji. Ce se med take tak kraj, da je za naše prosto okó temna; to pa se zemlje prava mera živega v prah razprezanega apna prim esa ; se toliko zboljšajo, da polovico več rodé. pnmeri le takrat, kadar zahaja ž njim. Ker je luna obla (kugla) Ravno tako veliko in še več porabijo imenovane solnce le eno polovico in sicer I 1 t ê • Iftftv/.^ <1 1 JL i dežele za zboljšanje zemljišč koščene moke. Za izmečke stranišč imajo v velikih mestih fabrike, v ktere se vse skup zvozi; to pa več let na kupih leží, temno polovico obseva zemlja. Tamno pa bomo vidili kadar je obrnjena cela svitla polovica ? luna vzhaja s solncem vred, in obsveti tisto, ki je proti solneu obrnjena ; drugo smemo imenovati temno (od solnea ne razsvitljeno), čeravno temna ni, ker v tem stanu to da vse zgnjije in se posuši, potem pa stolcejo in v prah zmelejo. Ta prah se potem kmetovavcom (pod imenom udret") drago prodaja, ki ga k samesnim sadikam pri-adajo ali pa po njivi tro sij o. luno od takrat nas, to je, Takrat bi luna kadar stoji luna med zemljo in solneom. bi bile okolišine take, zakrila ? v ce solnce našemu očesu, mi bi imeli solnčno mrk- Da možje, ki se s temi rečmi trudi jo? zraven dober ne nje dobiček imajo, se lahko misli, zakaj kmetovavci so že davno prepričani, da, ako bi teh pomočkov ne imeli Potem takem vidi vsakdo , da luna stoji (za nas) bi shajati ne mogli. na nebu skoraj tam, kjer solnce. Ta stan lune ne vidimo s prostim očesom, imenujemo „mlaj > a ko Je Ce pa sosedom ali možem iz dežele, s kterimi smo že mnogo opraviti imeli, kaj tacega pripovedujemo „To ste pa že v kakošnih bukvah brali pravijo čenčarije pišejo učeni , kaj take razsvitli lovico 17. Luna nadaljuje vedno svoj tek. Solnčni žarki jujejo lune ; zmiraj bolj in bolj k nam obrnjeno po-luna pride na svoji poti v taki razmer s za učene ko se VVll^ailJtž ^JlOCJV UA^CIH , CiCb U^V-'llVj , XV VJ O VA1 V/ V vOul \ P 1 ^K^CXJ OVJUWlli JU držati ne znajo; to ni za kmeta." Odgovor, da tudi lovico lune drevesa (pluga) solneom in zemljo, da se solnčni žarki razlivajo na po- ki uuau 11C Zi 11 čtj U , LU Jll Zičt JVIIICLčt. VU^UVUl , UJA LU.ULI 1VJ V ÎV^V^ 1UUC , JY1 JC jv nct.ui uwiiijV/H«. _». uivv uaiuuvwj » drugod ni vsaki kmet učen, je le bob v stěno. Če jim zmiraj veči daljavi od solnea, razsvitljenje, kar se ta- pravimo: prašajte možé, ki so gori imenovane dežele krat zgodi, kadar je lunina polovica obrnjena k soln- nam obrnjena. Tako narašča v čnemu zahodu in kadar ima podobo 3- Ta s*an ime- mlađega peóenega prešička ; o Veliki noci pa pečeno _____•___ ____: u ~ „ : ~ ~ a «« ^ivíx«: i__• „ i______ nujemo „prvi krajec. 18. Svitloba prihaja zmiraj veča, toraj vidimo, Pomislite, koliko se te jagnje na mizi. Tudi ta običaj je kaj lep in — okušen. da je luna vsaki dan bolj in bolj razsvitljena gledé ob-širnosti. Luna se bliža sčasoma takému razmiru k solneu m zemlji zivinice, ktere je Srbija polna, o Božicu in o Véliki noči pokolje. Dai se naši jetniki imeti o Božicu pečene mlade praseta in o Veliki morajo ? svitljena. Ta stan je „o*^ uum« iuu«, vu ravno v nasprotji k unemu o mlaji. Ce bi stali pri da je cela nam vidljiva lunina polovica raz- noči pečene jagnjeta. In Srbi se obiskujejo te praznike -n * i • v* i • i i ✓/ rv • • _ ______v j • • rr v • v • tt mm ~ • • oi i sip ali olna luna." p?.1 lan. On je priCl , IVU jc Ziři ZiCixixju ^julima luuct , ua ouiuvu , xxcvixx ui po gotovih okoliščinali zemlja zakrila luno, imeli bi lu- ko je za zemljo polna luna, na solneu nam bi in se tako častijo. Za Božičem in Véliko nočjo je Srbu najveći praznik: dan njegovega hišnega patrona. Za patrona svojega imena se Srbin, kaj bi rekel, o^ zmeni ne; nasproti pa svojega hišnega patrona z naj- se ne nino mrknenje. Luna vzhaja o tej dobi ravno takrat, večo slavo časti. Že pred ta dan ali pa zgodaj v jutro kadar solnee zaide za goré, ktere pozlačuje z večernim pošilja vsakemu prijatlu jabelko ali limono ali pomo- svitom; pri solnčnem vzhodu pa ona zahaja. ranco uv.u^u^ , -______ r« _____ -—------ v značaj velikega počastenje in v znamenje, Sedaj pa se zmanjšuje obširnost razsvitljenja da je njegov slavni dan. Zdaj pridejo prijatli in znanci od vseh strani, eni že zgodaj v jutro, ktere časti z vinom duhanom (tobakom) in s crno kavo; opoldne jim pravi drago kosilo. Kar je na svetu za jesti dobrega lunine polovice, in sicer na tišti strani, na kteri je popřej doraščala. Svitloba postaja toraj dan za dnevom da Je polovica lune razsvitljena. Ta T a na- manj obširna stanje ravno nasproten „prvému kraj eu." Luna vzhaja mora ta dan na njegovi mizi biti. Živali za ta dan po- se daj u ULI pUAIlcJU ivUl OUlIltt , 111 /faUrtJdi lul.ll IcxYIIU tU~ J 7 J X t-rV-C/X , XV cl I JC 1C |JU1U\1L1 111U1C. OldUliallj liko časa pozneje. Ta stan imenujemo „zadnj i kraj ec" in druzih nepotrebnosti razlicnih sort in izmišlij člove- ur pozneje kot solnee, in zahaja tudi ravno to- >_____t»« :______ kolj e kaj bi rekel kar je poloviti more. Sladkarij v podobi bolj Od sedaj se zmanjšuje obširnost razsvitljenja čedalje i. -1 * ^ « kterega UK/IJ XXX bolj smo zgoraj najprvo omenili, pri kterem smo začeli, — britka martra, pri nji gori celi dan sila lepa in velika tako se pa ponavljajo v poprejšnem redu lunine pre- ali pa več voščenih sveč; okoli in okoli je polno jedil da zopet pride v stan m 1 a j a ških je polna miza. Za postrežbo svojih gostov Srbin otrosi, kakor si je tedne in dan mu stoji na mizi sveta ne mara, če ta dan vse mesce težavno prihranil britka martra. ;e pot: . Celi membe. 20. Ako opazujemo luno v stanu, ko je nekaj in okoli jedil je polno gostov v pražni obleki veselijo, pojó in gostijo od poldne do trdne noči ki se obsijana od solnca, in to v tamnejih zjutranjih in ve- tudi celo noč pri voščenih svečah britke martre. Kako černih urah, zagledamo prav očitno, kako je luna dobro veliko spoštovanje vživa med srbskim narodom hišni omejena proti tamnemu obnebji, pa od slabe, sivo-rujave patron, se more soditi iz tega, da celó topčiderski jetnik barve. To se d;i viditi najbolj v jako južnih krajih, ker tamkaj imajo vsi s veto vi pri zahodu in vzhodu verti- varuje in hrani, kar se kalné (navpične) krogleje. Takim kroglejem se blí- záte solnce in luna v spomladi in jeseni, in sicer spomladi takrat, kadar se luna polni, v jeseni takrat, kadar se za slavni dan in voščeno svečo si je sam naredil. dá, prodaja kruh in stra da svojim soj etnikom rakije žganja), duhana kupi, ki mu pri britki martri gori, ktero manj sa Tuđi v tej (kuke) vidijo hribi in ravnine. Vsak Srb ima svojega hišnega patrona, do slabi svitlobi se skoz daljnovide kterega veliko zaupanje ima , in kterega dan slavno To lahko razumeti. ker smo slišali zemlja mlaji je pa gledé lune takrat da polna V/i ont v OXXOCVX1 , ua JO kadar nam je luna v praznuje. I i Slovenci zdaj hišnih patronov nimamo. Morebiti da smo jih za čas sv. Cirila in Metoda in še pozneje íiiiajx, in da je takrat prvi krajec, kadar nam luna ^^ , ^^ ^xw^xx^n ^ , mn puow^u zadnji krajec kaže. Toraj vidimo na luni (o mlaji) po- kruhom in vinom. Srb mu pa prinese v lepi posodi sójeno luč zemlje. veliko čašo „Sladkega" (neki debel, gost, lepo dišeč imeli. Ce Slovenec Slovencu pride mu postreže s sójeno luč zemlje. Svetleja je luč zemlje na luni v jeseni zjutraj, kadar veliko sirop) čašo Sladkega" (neki debel j lepo čašo vode gost ? rakij e m crne kave. lepo dišeč Te reči je nasproti veči del Azije in vzhodne Afrike, kakor prinese gostu gospodinja ali kaka poslužna. Mož ga pa v spomladi, kadar so ji nasproti atlantično morje in deli na vse to postreže z vinom in duhanom. Amerike. In vse to sledi iz naravne oblike deželá, ker ponuja imenovano sladko društvu se in druga s lad ka rij a , črna hribi in pušave Azije in Afrike več solnčne svitlobe kava, voda, rakija in vino naprej in naprej obdajajo kot zelene štepe Amerike in morje sploh. nam je razođel si. Schrotter. Ženske te To (Dal. prili.) reči nosijo v lçpi posodi od gosta do gosta in jih nago- izvolite!" Duhan pa sloboden na mizi leži. da varjajo: „ ? ^ai*oflopI$ue stvari. se ga vsaki gost brez dovoljenja posluži. Beseda ,,izvolite" meni kaj dopada in med Srbi vlada kakor med Nemci besede : „isťs gefállig", ..schaf- obicajev ali navad »a Spisal dr. Janez 3'odliŠčekov. (Dalje.) Ce te o božičnih praznikih Srbin sreča ali pride fens", „beťehlenV In beseda „izvolite" vse imenovane tri nemške domestuje. Tudi Slovenci bi se je slobodno poprijeli, zakaj po kaj hoče te?" Ali ušesih veliko prijetniše doni, kakor: ,,«.«j nvwic i xxxx „kaj želite?" ali kaj enacega. w priđeš v kako srbsko štacuno, oštarijo, v kavarno ali kamor si bodi, precej te nagovorijo ; „ Ce tebi v hišo, ti lepo pozdravlja z „Dobro jutro !" ali „Dober večer!" ali kakor je treta, in priđene: „Kristus se je rodil !" Odgovor Izvolite?" In ko JC ti VUCI, XII ^imu iv.. „ ivii^uo J^ je zopet „Dobro jutro , Kristus se je ti prinesó , kar si si izvolil, kar si zapovedal Ć mU^ » 1 r. A 1 nxrAllfn "1 rF\ 7 govori Srbin zopet: ,,izvolite se poslužiti , „ izvolite izbrati" itd. rodil!" O veliki noči pa „Dobro jutro, Kristus je ustal!" Ce Srba pokličeš, te nikoli ne bo poprašal 7 kaj v ť) ces ampak rekel ti bo vselej : „izvolite", kakor da bi se (vskres). Prijatli si podajajo roko, se v obraz poljubu- jejo in govoré: „Dobro jutro! Kristus se je rodil! Kri- ti sVojemu slobodnemu razpoloženju podvrgel. s tu s Je ustal!" Ti vsi običaji so pač lepi 7 da za Ce te bo kristjana lepši biti ne morejo, pa tudi Turkom gotovo niso bili všeč. In čudo veliko je, da so jih Srbi obdr-žali. ktere so nevihte grozne nesreće zadevale, mi jih rekel : ^«n, IVtVi V OU U^ž Yiutc V/illO IICOIUV/C ^OiUgvai^ , IIXX JIH "IVU aiauívví».« * ,/ O "— ---- pa nismo, akoravno smo zmirom v miru civilizacije in sem že povedal, Srbi se med seboj sploh tičejo Srbin ponuja z jedjo , vinom, duhanom itd. ti ne „zajmi z nami, pij, vzemi in puši" itd., ampak ti bo le rekel: „izvolite." In besede „izvolite" se Srbin brez razločka poslužuje, naj že koga tiče ali viče. Kakor "samo ; v hladni senci njene vseizveličavne kulture živeli. Božiču vsaka še tako siromašna hiša mora imeti ti bo vendar po Belemgradu se sliši včasi kak vi. Ako te Srbin tiče t zmirom 7> izvolite" rekel. V besedi 83 volite" se Srbi sploh vičejo, drugae pa nikakor ne. Prosiš Srbina na primer: „Brate, smem li tvoj fes, da nosim? on ti bo odgovoril: „izvolite, vzemi ga brate." „Smem li brate s tabo, da idem?" „Izvolite, mi je (baš milo) pač ljubo, ako z menoj greš. Kakor se Srbin besede „izvolite" pri vsakem slučaju poslužuje, tako mu je tudi „brate" zmirom v ustih. On pravi vsakemu člověku, bodi si tega ali druzega naroda, te ali druge vere brez razlike „brate". On govori na primer: „Brate, to si baš lepo načinio" (to si pač lepo storil, naredil) ; „Brate, ti se motiš ; brate, ti me misliš (voliš prevariti) goljufati"; „izvolite brate!" „brate, kud ideš?" itd. Meni se obe besedi: „izvolite" in „brate" kaj priljudne zdite; tudi med slovenščino bi kaj lepo donele, kakor med srbščino lepo doné, ako bi se ju Slovenci poprijeli, kar bi slobodno storili, zakaj po tem bi bila lepa slovenščina še veliko bolj priljudna (hoflicher). „Izvolite brate!" „brate kam greš?" „kje si bil brate?" „A1 smem tvojega konja jašiti?" izvolite! (jaši ga brate) itd. Al nek niste besedi „brate" in „izvolite" dosti bolj priljudne kakor vedno: ti ali vi, ali: „kaj si rekel?" „kaj zapoveste?" „kam grešV „pridi z menoj" (kud ideš brate?), „izvolite", „gremo skupaj". Srbin je kaj priljuden člověk, on ne bo šel nikoli nem memo tebe, temveč se ti bo vselej odkril, te bo lepo pozdravil in ti bo vošil, dobro jutro; dober večer; „přijeten ručak" (vošilopredkosilom), „nazdravje" (vošilo po kosilu), „pomozi Bog" (vošilo med dnevom; ^ lahko noč) itd. „Prijeten ručak" je gotovo lepši vošilo kakor naš: „dober apetit!" in „na zdravje" tudi gotovo lepši kakor naš „dober tek" ali nemški „wohl gespeist zu haben." Tudi vošil: „prijeten ručak, na zdravje, pomozi Bog!" mislim jaz, naj bi se Slovenci slobodno poprijeli. (Kon. prih.) Lepoznansko polje. m Slava in Ijubezen. - : L ■ . Novela. (Dalje.) Teden komaj še je bil pretekel, odkar je bilo sklenjeno v dvoru Blagajčevem, da posvětil se bo Ivan novemu pokliču, in glejte! že ga vidimo pripravljen ega za potovanje na Franeozko. Nepotrebno se nam zdi tù spominjati ločitve Ivanove od predrage matere svoje, ter mile družinice Blagajčeve , kteri so ga vsi spremili do Reke, od kodar se je imel v ladii po morji podati proti ptuji zemlji. Kdor je kdaj ločil se za delj časa ali morebiti za vselej od svojih ljubih, ta umé presoditi ločitve grenki trenutek. Od več bi bilo praviti, kako je jokajoča mati objemala in blagoslovljala Ivana ter prosila ga, naj ji prav pogostoma dopisuje, — kako mu je Ivanka s solznimi očmi in bledim licem skrivaj podělila v spomin zlati prstanec ter mu v slovo strastno in molčeče stisnila roko, — in kako mu je srčnost pri-govarjal Blagajč, vidši, da se fant komaj premaguje, da bi ga ne nadvladala žalost. Pogumno se strga posled-njic Ivan iz rok obupajoče matere, ktero je zlasti gospá Blagajčeva ljubeznjivo tolažila; — lahki čolnič odnese mladenča urno proti mogočni ladii, ktera se je ponosno zibala v silnih morskih valovih. Jadra se zdaj razpnejo in zavozijo ladijo v Široko morje. Srečno in zdravo je popotoval naš Ivan in kmali dospel na prvi kraj svojega novega pokliča, v cesarski zavod „La fleche" v Pariz. Tù se je s toliko marlji-vostjo poprijel naukov, po kterih se je imel izobraziti za vojaški stan, da je bil kmali eden zmed najizvrst-nejših učen co v imenovanega zavoda in so ga kmali javno pričeli hvaliti vsi učitelji in poglavarji njegovi. Slednji se je čudil temu mlađemu Slovanu, kteri je v malem času pretekel v znanostih mnoge izmed svojih tovaršev, ki so bili veliko pred njim prišli v zavod. Prijazno obnašanje pa mu je bilo tudi pridobilo prijaz-nost in zaupanje vseh součencov; nihče mu ni zavidal njegove prednosti, ampak vsi so ga spoštovali in ljubili. Nikdo pa ni mislil, da Ivana žene druga skrivnostna moč k toliki nenavadni marljivosti v vojniških ukih ; nikomur ni na pamet prišlo, da tira ga k temu Ijubezen, ona silna moč, ki — ako je prava in čista — v stanu je dopernašati najslavniše delà. Tako je minulo leto 1810. Ivan je v preteklem letu pogostoma pisal domů, mati njegova in Blagajč ravno tako sta mu odgovarjala, o godu Ivanovem pa priložila je k pismu maternemu tudi Ivanka mal listić sledečega zaderžaja: „Mili moj Ivan! Z največjo ra-dostjo čujem o Tebi samo dobre naznanila, kar najbolj dokazuje, da me nisi pozabil in da Ti je v resnici mar, da se izpolni Tvoja in — kaj bi tajila — tudi moja edina želja. Bog vedno podpira one, ki se trudijo v zaupu na njegovo pomoč ter jih dovede srečno do njih namena. Prepusti se toraj še tudi dalje njegovemu sve-temu varstvu ter napreduj v vednostih kolikor le moreš, da prej stopiti moreš na bojno polje in s tem k zaže-ljeni slavi. To Ti iz dna duše svoje želi zvesta Tvoja Ivanka." Ni nam mogoče popisati veselja, ki ga je Ivan ob-čutil, dobivši prvi ta lis tek od mile svoje Ivanke, ktere podoba mu je bila v duhu vedno pred očmi in priga-njala ga tako rekoč k vedno veči marljivosti. Ta listek cenil je Ivan kakor biser velike vrednosti in nosil ga je vedno skrivaj pri sebi z onim zlatim prstanom, ki ga je bil přejel pri ločitvi od Ivanke. Bile ste te dve nevidne malenkosti, kakor tudi srčno njegovo nagnjenje do Ivanke temelj Čudovite močnodušnosti za njega, ker ga ni vse to le nagibalo k marljivemu učenju in napredovanju na nastopljenem potu, ampak mu tudi srce varovalo vsake nepoštene misli in strasti. Z začetkom leta 1811 došel je Ivanu od matere njegove žalostni glas , da je namreč umrla gospá Blagajčeva po kratki bolezni, in da Blagajč z milo svojo hčerko britko objokuje smrt plemenite svoje gospé, po kteri je, se vé, tudi mati Ivanova grozno žalovala, kajti je bila rajna njena najboljša prijatlica od mladosti noter do smrti njene. Bila je ta žalostinka tudi za Ivana silna srčna rana, ki mu je vnovič klicala v spomin prerano smrt in zgubo milega svojega očeta. Da bi si ložej pregnal žalost iz glave, sili zdaj vse moči svojega duha v nauke, da bi brž ko bo mogoče se primaknil sijajnima dvema zvezdama, ki ste edino obsijavale obzor prihod-nosti njegove, in te dve zvezdi bile ste: slava in Ijubezen! — — Ah! blažene sanje mladinske, ko se nam nada in veselje kažete enako dvojčičem na nočnem oboku nebeškem, obetaje vedno nam svitlo sijati in nikdar ne potamniti ! . . . Al drugače je resnobno življenje človeško in zopet drugače živahne one sanje, v Étere se rado zaguglje in zgubi neskušena mladost, zakaj sreča in Ijubezen redko kdaj šijete ena poleg druge in blišite dolgo, ker pogosto ena ali druga zmed teh zvezd nenađoma potamni — pogosto tudi obedve — in tedaj gosti mrak zatamni samotne poti življenja našega. Razžaljeno srce naše takrat plaka na razvalinah nekdanjih nad in upov naših, al sklicati srečne trenutke redkokdaj more nazaj. So se le Ivanu spolnile in ures-nicile pričakovanja njegove ali ne, tega učila bode nas prihodnost. Ko je člověk preobložen z opravili, naj bodo že nauki ali druge delà, hitro mu mine čas. To skušal je tudi naš Ivan. (Dal. prih.) 84 Spomini. (Dalje.) Med tiho srećo in solnčno veselje pa je bil tudi marsikter križek zastavljen. Pokopali so mi bratca. Kako so oče in mati jokali, ko je v strašni bolečini Ančiki v naročji vgasnil in še malo prej, ko so oče hotli ihtć iz družbi v stričevi hiši sem imel belega, kodrastega Ser- trkovca dolgobradca koštruna in pa mona, poskočnega majhnega rencavca, rudečega Mikrena. To Je bilo ve- selje Zvečer so pa striček kako hiše iti, se poslovil: „pa pa 7 tedaj sem se tudi po „tetnemu bregu!" igro napravili, najraje „langen puff" ali pa smo župana ali ste sestrični delale na glasovir in kitaro, in spat, sem pa po molitvi vlekli kadar je ura prišla, da smo šli jokal; potlej pa, ko sem ga med cvetlicami naparanega moral V se teti in stričku „Gracarco" in „Aufmerksamen" vidil 7 se mi je kaj dopadel, nisem hotel od njega Ko brati, dokler da nisem zaspal. Dobro še pomnim 7 kak sem pa vidil, da pridejo teta in sestrični, sem jim vesel nasproti hité pravil, kako lepo postljico da bratec ima, smeh so enkrat imeli, in kako strašno da me ie bilo Oh da bi in da hočem jez tudi tako imeti. dobil! Tedaj smrt za me še ni bila kostena imela britke grozovitne kose J° bil sram, ko sem bral: „Ewige nemško okrajšnico: „Ew. wohlgeboren a itd. 5 takrat se mi je že sanjalo, da ta 7 in ni jezik s svojim pravopisom, s svojim ee, aa, ie, ieh, uh itd. mora nezgruntano veliko zástavic v sebi pokopanih imeti — in genialni naš Vilimek jih je v svojem „sprach- ljaje je spala spal! 7 med cvetlicami smeli-da bi bil še jaz smehljaje za- Pokopali so mi teto na KrŠkem, ktero sem neizmerno rad imel. ljev dan bo Vem še dobro na sv. treh kra- klangmesser" izvrstno osolil, bilo redko kdaj Včasi pa to je nil i na Savi 32 let ; zima taka, da bi bili skoraj zmrz- sem smel s kakimi tremi ali čvete-rimi svojih tovaršev pod tetinim oknom kako otročjo rrnî • v» n î rr A Xlr vin "I* A Y\1 nlnirtA^ rrrri i A I i i » H mi A»i K 7 al jaz mraza nisem Čutil hotel sem kar zaigrati ; največkrat smo „platnice z vij ali drugih Pokopali so mi babico, ki me je in zgodbe za njo v jamo. moliti in vence plesti in kršćanski nauk sv. pisma učila. Umerla nam je nagloma eno nedeljsko ko je ravno strašna ura bila in třeskalo in bli-skalo, da nismo vedeli kam. Oh to je bilo žalostno! Mirno počivajte ! Zapustivši očetov dom sem čez teden se preselil nismo sila znali, gor v črešnjo' brali ! in tisto še tudi: ..Boter kam greste? 77 kaj pa bote gori delali ? Orešnje bomo _____7 • ,1 „ i : o ______ce. ali bote men' tud kaj dali? ne vem"' noč In cec! je bil boter iz kolen na tleh. Ko so pa teta na okno potrkali ali zažvižgali, hajd! — je bilo pa vsega konec. Kadar je bilo pa domá ,,na ograji" laško grozdje (ribezelj) zrelo in pa murne (tako pri nas pravijo mur- na stricov dom imel več 7 hodil sem v šolo. Res da nisem vam) „na tnalah' ( kakor cetrt ure do šole 111V1 y l VI. i. Vy V1V7 OU1U , pa L/n OC IU nu IC kake 14 dni čez štiri leta star in smešno majhen. Kadar bil sem se sokih dreves za dvoriščinim zidom tiščoma jih stojí troje velikih, vi- te daj je pa vsa 77 mater alma", vseh 64, kolikor nas je bilo zadnje leto 7 je tedaj dalje deževalo J ^ vv^vamj ^iciiju \ÍKJSJKJ > ťUU , da je 10 vuvićl LOIVIČI uu VčtOl 111 cekla se mešala kakor gođlja, me je pa dekla ali se- voda tekla po vasi in ko sem bil domá v šoli šli na v drevje 7 za menoj vrelo 7 7 dekleta so pa spodej pobirale. fantj e so stričin ktera čez cesto v šolo přenesla. Branje in celi stari testament sem že s saboj v šolo prinesel. Nemški ste me sestrični iz „bilderbucha" učile in babica iz nezgruntano starih „biblische geschichten", kterih je vsaki dan za en „plateljc" spredaj zmanjkalo ; slovenski pa me je učil Martin, ki je bil domá za večega lilapca; kadar je ob nedelj ah druga družina odšla vrsaj 7 kak vrisk je bil, kakor (Dalje prihodnjič.) zrjavi v jeseni ? kak Deželni zbori. Deželni zbor kranjski seji in 10 Martin ž arj a a segel v miznico po „bangélj u vecernicam, ali „Kempen- predlog zastran tega sušca se je pretresal lad 7 kd (včasi pa tuđi po citre na polici) in mi je prve potrebne nauke o literarni slovenšćini, to je, črke, cepil. me ne Zategadel bi bilo še vse dobro bilo plačuje za popravljanj kev, cerkvene opra kako m aj vprihodnje stroške držan je naših c er- in farnih poslopij 7 m nauk bi bil prestraŠil, al bil z otroci v drušini. se vse to spolnuje. Odsek je ta vládni predlog z 21. §. nekoliko premenil in ga po gospod naj LV' ^.v; ui v unu , ncmiv 1110 uu JJI CUlUg Z< 4JL. lieivUlllVU pi ClllCllll 111 ga ^UO^UUl drug strah je bil. Jaz nikoli nisem Kromerju kot svojem poročniku zboru v sklep pred zrno, ob nedeljah Domá sam z marterjo in dru- ložil. Ta predlog zadeva tako imenovano patronst Je bil pri stričku, teti in sestričnah »vučjem oWivxvu? ivtx in oooLxxwxxc*!!, — iu ni tedaj Čuda, da so se razodevale navskriž-misli in da vès moj svet; dalje ni segel. In zdaj tak paglov- od ene strani se je govorilo za to, da bi se olajšale patronom bremena, od druge pa, da bi se far ano m da bi popi 60 rogovileži, ki so bili že večidel ček med kakih 50 za ženitev ali za belo suknjo zreli, jaz pa plašen ko olajšale placila. Prostor nam ne đop^ov,«, vi« ^ ^^x-zajec — to je bil „cvirn!" Sestrični ste me vsaki dan sali vse, kar se je govorilo, kar bi vendar bravcem pri ce nima v šolo spremljale; dokler ste zraven mene sedele in jez vsem tem še jasno ne bilo se za njune pređprte držal, je še veljalo, pa ko je ktera kov te postave v rokah. Povemo te , tolažaje, da gré le po svojo pletarijo ali kaj me zginila takega, sem jo pa jez tuđi popihnil in bežal pred domá bil ko ona. vseh 21 raz del da gospodj 7 7 da sem varsev in se jih spominjani živo kakor ljubih mačih bratov in prijatlov. Bili so mi vsi dobri. do- In Koren, dr. Župan, svetli knez in škof (v dolgem z ve- pohvalo sprej etem govoru), dr. Toman , Dež man, Wurzbach , Kromer, Derbič Strahl in Kapelle so se ude lil ------- ™ „ baron Apfaltern, vix. No pa to je tuđi prešlo, navadil sem se svojih to- grof Anton Auersperg di 7 X1UIUI1 XlUCi OPvl^ , dJl* KJ l/X Cill 1 XIX XXCV^VIIW "V livivj ležili teh pomenkov, kterim se je pridružil tudi go pod cesarski namestnik baron Scnloissnigg. Najživejša zdaj se je začelo novo, veselo življenje. Bukev sem debata se je šukala okoli dr. Zup an o ve ga predlog imel pri stricu đovelj , dve veliki omari in eno okno ki je zahteval jih bilo je polno. Od Schneewittchen" in takih od naj „Smidovih" povest naprej je šio vse križem v glavo. Ko sem se branja naveličal, sem pa sestričnama po- namreč celo patronstvo primerno našim časom m aj tako plačilom odkup i j se pomaga tej reči pri korenu, s e dp ki ni vec 7 da se patroni s prim oj ih dolžnost da magal pri njunih lepih rožah, ali pa striČka spremljal bode enkrat konec razporov med patroni in farani ra za to odkupilo se bo že našla. Ta novi pred O A U A X V/Jlill } Uli |./U) U LI iv>ivii V^llAl I Cll po vrtu, kadar so svoje prežlahno drevje ogledovali in trebili, — res žlahno sadje, da ga na dolgo in široko 7 m okoli ne od sv. Ane najde V s pa posebno breskev, kterih je bilo log pr dr. Zup ni nič druzega kot sostava Učil sem se drevje gleštati in žlahniti vseh svetnikov najžlahnejsih sort, novi zakon? tarih postav; če pa imajo stare postave čmu v enem razdelku elj ati, je ta novi in če mi že to tudi ni več po svoji gredi dolgočasno kobacale vsec bilo, sem XIX A« ICI IX XXX l/l , 111 V^Vy 1111 /JU IW pCUiW^ U1 UgťUjCU , U hodil želve gledat, kako so zadevala dozdaj pat predlog drugačen , da namesti t r e t j nasvetuj placila ; pet j najraje v živalski po takem na farane več pride placila, zoper ktero ki j e in da seje dr. Toman poganjal , pa po večini glasov ni zmagal. Dr. Županov nasvèt , ki zahteva korenito prenaredbo patronstva, o kteri naj se ministerstvu sporoči, da predloži prihodnjemu državnemu zboru osnovo za odkupilo patronstva, je bil nazadnje sprej et in za to že osnovanému odseku v prevdarek iz-ročen; v tem pa ni obveljal, da bi se odstranil celi ta predlog, ki ga je vlada zdaj predložila, ker se je reklo, da do tistihmal, ko se utegne odpraviti celo patronstvo, je vendar treba danes posvetovane postave. V tej seji je izročil dr. Bleiweis prošnjo mestnih mesarjev, naj deželni zbor sklene, da se vsled obrt-nijske svobodné postave mesarjem ne předpisuje vec tarifa za meso. Prošnja je bila izročena odseku za prošnje. Ko v seji 13. sušca gosp. predsednik naznani gosp. Outtman-ov predlog, naj se cesarskim uradnikom, ki bi utegnili v službo priti deželnega odbora, doštevajo leta njih prejšnje službe, in pa prošnjo zastran vžitnine, ki jo je po gosp. dr. Skedel-nu izrocila deželnemu zboru žužemberška županija, je přišel na vrsto predlog deželnega odbora zavoljo više realke v Ljubljani. Gosp. dr. Bleiweis je bil sporočevavec. Opomnil je, da za danes odstopi od svojega principa domače besede, ker ne govori v svojem imenu, ampak v imenu deželnega odbora. Nasvèti odborovi so bili: 1) zbor naj izreče potrebo više realke, 2) bode naj mestna učil-nica, 3) dežela pa naj ji pripomore tako, da se iz deželnega denarja ji dodá za prvo leto 100> gold., za drugo 1500 gold., za tretje 2000 gold., potem pa, ko so vsi trije razredi ustanovljeni, vsako leto 1500 gld. Zoper te predloge poprime gosp. Dežman besedo, tudi zagovarja živo potrebo više realke, al ta šola se ne more mestna, ampak deželna imenovati in dežela mora več pripomoći iz deželnega dnarja; dalje obžaluje, da deželni zbor ni vseh 3 Guttmanovih nasvètov v prevdarek vzel, — da šolsko poslopje, kjer ste zdaj normalka in gimnazija, in ktero se bo letos popravilo, je dosti trdno, da se dozida, kar bo treba za realko, in naposled nasvetuje sledeče: 1) dežela naj 2 tretjini vseh stroškov prevzame, mesto pa eno; 2) deželnemu odboru naj se naroči, da vzajemno z odsekom mestnega odbora in realkinim vodjem Guttrnanov predlog pre-vdari, 3) in nasvetuje, naj bi se sobe z dozidanjem ali nazidanjem tretjega nastropja z najmanjšimi stroški v sedanjem šolskem poslopji napravile, začasno pa drugod kako pripravno poslopje najelo; 4) mestna županija naj se na ministerstvo obrne in zahteva, da se plačilo učenikom iz državne denarnice odrajtuje ; 5) za leto 1863/64 naj se 1000 gold, za prvi reaíkini razred v deželni stroškovnik postavi. Gosp. G u 11 m a n podpira ta predlog in meni, da osnovanje više realke terja čast kranjske dežele; pod-pirata ta predlog tudi gospođa Luk m an in baron Mih. Cois. Ravno tako. tudi gosp. Ambrož, ki posebno naglasuje, kaj da je mesto že za deželo veliko storilo, kar se učilnice tiče. Temu se pridruži tudi g. Mul ej. Dr. Bleiweis povzame po vsem tem besedo in zagovarja predlog deželnega odbora, rekoč , da ne na-sprotuje gosp. Dežmanovim predlogom razun prvega, ki terja, da naj dežela dve tretjini na se vzame. Po ces. postavi od 2. sušca 1851 ima biti ljubljanska realka mestna šola; mesto jo ima napraviti; al deželni zbor přiznává veliko butaro, ki jo ji vlada s to postavo naklada, zato jo ji, ker dobra polovica učencov iz dežele realko obiskuje, hoče polajšati z lepim doneskom, čeravno ima deželna denarnica na vse strani velike stroške. Da deželni odbor ni mogel bolj natanko pretresti mestnih predlogov^ ni on kriv, ker jih je dobil prekasno; nadzidanje tretjega nadstropja na šolsko poslopje, ki je že velika podprtija, nikakor prav ne kaže; bolje bi bílo dozidanje tam, kjer je zdaj vojaška stražnica; dve tretjini stroškov prevzeti, dokler jih ne poznamo, je v prvi hip nekako nevarno; koroška in sležiška dežela ste le polovico dale ; druge mesta so si same napravile realke ; za druge — ljudske — šole še nismo celó nič skrbeli; Ljubljana je za šolstvo že dokaj storila, pa vendar .to niso nobene čuda; mesto Kranj si samo napravlja gimnazijo in ne naklada deželi nobenih stroškov; kar je deželni zbor nasvetoval za realko, je lep pripomoček ; zlasti če pomislimo, da dežela hoče po 3. letu vsako leto dajati 1500 gold. Gosp. Kromer misli, naj se odloči ta donesek le za 20 let. Dr. Bleiweis ne podpira tega predloga, ker nima nobene podlage; če bi pa že sam za se kaj nasvetoval, bi rekel: tako dolgo, dokler ni šolski realkini zaklad tako bogat, da zmore sam vse. Se raje bi rekel, naj se realki daje teh 1500 gold, vse leta, al s tem pristavkom, da se s čas oma realki pridružijo učilnice za posamesne obrtnijske in rokodelske, kmetijske ali po potrebi tudi kupčijske nauke, kterih za zdaj mi še skor bolj potrebujemo kakor više realke; jaz se ne zibljem — je rekel dr. Bleiweis — pre napet o v tistih sladkih sanjah, da bode naša viša realka kadaj prepolna; skušnja bo učila; mi nimamo toliko obrtnijstva in šola sama ga ne bo napravila; tudi realec brez tehnike ni dosti izučen za kako višo službo; če pa učenec 6 let v realko hodi, bi vendar stariši želeli, da bi sin se potem brž h kruhu pripravil. Al prav je, da se napravi viša realka, pri tem pa náj se ne žabi naših nižih rokodelcov, ki poduka potrebujejo kakor riba vode, ki ga jim pa ne daje zdatno naša ne-deljska rokodelska šola, kjer nima nauk v do ma či besedi toliko prostora kakor bi ga moral imeti po §. 14. minist. ukaza od leta 1856. Na to poprime g. Dežman spet besedo in zagovarja učenike, ki razumejo slovenski jezik in gotovo vselej radi podučujejo v tistem jeziku, ki ga učenec razume. Dr. Bleiweis odgovori na to, da tudi on ravno učenike realkine visoko spoštuje in Čisla; ,,al učenik ne more vselej, kar bi rad, in pri tej priliki omeni tisto dogodbo, ki se je pripetila pod prejšnim vodjem, da je nek učenik, ki je učencem le nektere besede po slovenski razlagal, oštro oštro grajan in tožen bil. (To je popolnoma resnica! zakliče g. Ambrož). Postava utegne tedaj dobra biti, tudi učeniki so dobri; al če se kdo že za panslavista sumi, ako svojo dolžnost spolnuje, tadaj tudi rodoljub omolkne!' (Vilhar: Res je taka!) " ; Pri glasovanji je bil sprejet 1. predlog deželnega odbora, ostali pa po predlogu Dež manovém. — Viša realka v Ljubljani je potem takem ustanovljena s tem, da bo dežela 2 tretjini, mesto pa eno plače vala. V seji 16. t. m. je naznanil gosp. predsednik, da je c. kr. deželna vlada izrocila mu slovensko prestavo ces tne postave, dr. Toman pa predlog, naj bi se od-pravila neprimerna rudoslednina, ki jo je vpeljala postava od 28. aprila 1862. Potem seje začela razprava zastran postave, ki naj bi varovala domače čbelarje, da se v en kraj ne privozi sila preveč tujih čbel. Ker nam manjka prostora, da bi povedali debato o tem, povemo danes le to7 da ta postava ni obveljala; več o tem pa drugi pot. Konečno je bilo sklenjeno, naj se prošnja kranjskih c. k. kantonskih zdravnikov za zbolšanje njih plače priporoči c. k. deželni vladi; tudi prošnja posestnikov in mlinarjev iz Dola, St. Jakoba itd., naj bi se namesti nevarnega broda naredil most pri St. Jakobu, naj se priporoči c. k. deželni vladi. pondeljek so se začelo razprave o novi občinski gospôd (srenjski) postavi, ki bodo več dni trpele. b h a i a t Gosp. dr. Župan je napovedal, da stopi iz dežel- kajt m lahko potem člověk o dobrotah februarj I t « V* ^ V - - * V " " « . . ~ * J W T V^ U » V « V adar se je govorilo, koliki naj davki bodo, kako- nega odbora. Kdor pozná delavnost doktorjevo v de- naj se plačujejo, ali jih je dovoliti ali ne želnem odboru, vso njegovo dušno zmožnost in i imeli so veer nost njegovega značaja, mora ta odstop iskreno obžalo- ošte- vati in srcno želeti ) da bi ostal v odboru. naši stanovi, nego je imamo v državnem zboru ki se ne moremo vpreti, da nas bi ne preglasile pri mi j ivi cc nu uiui^iuv; v j^i v^ii j ua nas druge velike dežele. (Dobro! dobro!) Žal mi Je tudi Govor gosp. dr. T oma n-a (Dalje.) v deželnem zboru Ne morem si kaj , da ne bi imenoval še nekoliko izgledov, iz kterih se vidi po katastru, kolika neprimer-nost v davkih je med Kranjsko, Koroško in Stajarsko. Na Kranjskem je vse 120 štirj. sežnjev; pišejo, da ta zemlja daje moja gospoda ! ker vidim, ko se oziram v prihodnost, da težko kdaj pridemo do svojih pravic tako sklepalo. ? ako se bode (Dalprih.) Mila zima. rodovite zemlje 1,654.866 oralov 3,838.130 gold, čistega dohodka, davkov pa je plačevati 682.547 gold. 19 V ? da toraj vsaki orál rodovite zemlje donaša gld. kr. čistega dohodka, in plačuje 24% kr. davkov. / 4 1X1 ' viot^^ci Koroško pa ima 1,594.996 oralov 437 štirjaških sežnjev, od Kranjskega, donaša toraj nekaj malega oralov menj pa 2,530.441 gld. čistega dohodka, in plačuje 449.996 gld. davka; na oral tedaj hodi 1 gld. 35 kr. čistega doneska in 17 kr. davka. Ali kakošen razloček je v plodnosti med Kranjskim in Koroškim! Za koliko je Koroško ro- Tiček samček že prepéva Zima trda premenila Svoj navađni je obraz, S solnčnim žarki odpođila Si pajdaša: liudi mraz. Krasno modro je obnebje, Zrak pa Čist, ko ribje ok<5, Da minulo je poletje, Skor da znamnja bi ne b'lo. Kak se cvetke veselijo Ker morivke jim ne bo; Zvoncki vijolcam razglasijo Radostno prigodbo to. Zima mila, vém, kaj hoće To vedenje nas učit; Da bi b'lo mi pač mogoce Svetu nauk tvoj razglasiť ! K srcem hocea neobŠutljivim r Trdim, mrzlim govorit', Z izgledom ljubeznjivi ^^^H ? dovitnejše ! Povedal bi se nekoliko o davku za pridobitek (er- werbsteuer) in o dohodovini (einkommensteuer). Davek za pridobitek je v Avstrii vpeljal patent 31. dec. 1812, in razglašen je bil po Kranjskem leta 1816. Tudi ta reč ni preveč na tanko v red spravljena, Tovarsico vab' nazaj Ves vesel si prizadéva Oživíť samotni kraj. V Ljubljani 6. suwca 1863. Milosrcnost nas uciť* Solnce je se zakrivalo, Cvetke groza pomori, Kdo je peval tvoj o hvalo,. Ko divjala ljuta si? Milost ima moc nebesko, Ona v hip si pridobí, Kar divjanje necloveSko Nikdar še doseglo ni! Klara R ker ima za Dopisi. podlago to, koliko ljudi biva v tistem kraji, kjer živí člověk, kteremu se ta davek naklada. Tukaj bi Na Dunaji sušca. O. Sinoč je bila mala opomnil, vi, cev, na pr. zidarjev, stolarjev, čevljarjev, krajačev da je v naši „ ------ -------------- ------.j „beseda", ktero je napravil tukajšni pevski zbor. j. deželi prav dosti malih rokodel- gram je bil jako zanimiv in sploh vse prav živahno. Pro ? ki časi opravljajo ta pôsel, ter dělat hodijo od hiše do Praznovali bomo tudi tukaj spíc Cirila in Metoda 19. i m sicer Plačevati jim je po 4 gld. na leto brez přiklade hiš e kar je celó dosti, in torej se zgodi tem ubožcom i jih ju* x*aznujejo, ^ ^c**^^ rokodelcom ie davek za pridobitek previsok; drugi vé- _ _ ____ . _ 1/ m ^ ^ ^ ft â ^M m ^ A « A 7 če > da » vé. naredé časi kak prestopek. Tacim sušca. Dopoldne bo slovesná maša, zvečer pa velika beseda". Bolj na tanko se pa sedaj še nič ne Iz Gradea 10. marca. Gk. (TisoČletnica.) Odbor za tisočletnico Ciril-Metodovo je po „Novicah" dal nazna- niti da bo sv. maša in slovenska pridiga predpoldan. jv —— x-----------, JL — -----7 i---o ' ~ iti. , \x<\ Kjyj o v. maoíi iii oiu v ciioivřv pí cu.jjuiu.aii liki obrtniki pa še premalo plačujejo. ^ Sicer bi tudi še Vendar smo imeli le lepo peto sv. mašo brez pridige danes imenoval izgled iz lastne skušnje. Pravniki (ad- Zvečer ob sedmih se ie začela „beseda* -t . « v • 1 éi .. • 1 • s . • «\ T y • 1 1 v • • _ - _ J // i Sobana v cir- vokatje) in biležniki (notarji) po Kranjskem plačujejo kusu je bila okusno ozaljšana. Spredej nad odrom po davek po tem, kolikor duš ima tisti okraj , v kterem dobi sv. Cirila in Meto zive i" v ; « v -. ~ - ---- ----- ----- -----j j ker dačni uradovi mislijo, da je toliko delà ko- Po stenah so bili razstav ljeni grbi vseh avstrijskih Slovanov; okoli njih so bile likor je ljudi v tistem okraji; plačevati je toraj najviši slovenske banderca. Nabralo se je obilo gostov. Cenil davek, to je, po 26 gld. 50 kr.; v Istri se jim že boljše bi jih nad 300. Počastili so nas tudi Mariborčani po godi 7 ker dajo samo po 5 gld. 50 kr. na leto. Ne vorim sam sebi na korist am p ak go- menim, da število svojih poslancih. Poslušavci so dobili tiskani program, ki je štel 12 predmetov. Gospod Krek je začel besedo vuiHix oam ccui ua lvuiiot, ^ xxx^xxxxxx, u« «^vnu j^ preumeiov. vrospoa ivreK je zacei Deseao duš tistega kraja, v kterem biva obrtnik, ni prava pod- s predgovorom. Ko se je „Strunám" pelo, postane občno loga, ker vzeti bi se morali vsi okraji više deželne sodbe, gibanje in oziranje: Njih eksc. c. kr. deželni glavar ako bi hotli po okrožji njegove delavnosti^ davek nakla- grof Strasoldo so nas blagovolili počastiti s svojo na- lati pravdniku, ki ima pravico vès okraj više deželne zočnostjo. Med besedo prebral se je telegram iz Prage sodnije zastopljati, in moral bi se mu postaviti sam Bog kterega so vsi nazoči veselo sprejeli. Ob devetih je bil konec besede ; potem pa je začela gosti husarska ka- vedi kolikošen davek. To bodi rečeno samo zato da bi v se vcvu jvuuivuocu udvciv. jLu «c^xiv/ ziaiu, wo, Konec ueseue ; poiem pa je z; se vidilo, kako napečno podlogo ima tudi davek za pri- pela. Kmalo pa nas razveselijo dobitek. Le v naglici in po vrhu sem tukaj v misel spet iz Prage od druge strani kakor prvi jemal napečne podloge druzih pravih davkov; pa vendar Trsta trije telegrami, eden 7 drugi iz je dokazano, da vsako je oprt na krivo rsako povikševanje 1 podlogo, mora biti tacega davka ki in tretji iz Ljubnega (Leobenl ; navdušeni „živio ic rvx in ,,slavaklici" su Jim uuguvitrja.ii. — prugra.ui st dvojna krivica, je dobro izvrsil. Posebno naj omenim iskrenega veselja so jim odgovarjali. Celi program se mora biti povikševanje poprejšne krivice. Torej me Je vi \J KJ A \J ±£J Y 1 Cllt J- UO^/MIIU J ^111^111111 IQlil VllVj^a Y V^O V>1J Cly ki je prešinilo celo društvo , ko je zagledalo gospoda srce jako boldo pri tistih sejah slavnega državnega dr. B. Ipavca; njegove slovanské fantazije za glasovir zbora, v kterih so gospodje poslanci naše dežele po- so res zaslužile hvalno ploskanje in živio-klice. da mi vzdignili v nj enem imenu glas, in dokazovali nećemo biti izimek, temuč dav plačevati hočemo take davke, kakoršne druge dežele (Živa pohvala). Posebno Go- mocno ganila vse srca ne or pa s svojim globokim čutjem, ki ga je izlivala v svoj mili glas. Gosp. Vo- spodičnja Klettner-ova je toliko s samim petjem zato mi je še bolj žal opominjati se le-teh sklepov, ker koun-u gré posebna hvala, da je tako krepko sam pri je vsak za-se trdno prepričan da naša dežela ima že «v, viuiiv ťxv,ťxiv,<*n, u«* xiciocv u^/ivia xixxdi pomagal in pa tudi pevce dobro navadil, tvci pr zdaj prevelike davke; pa zarad enakosti smo vendar ni posebnega pevskega društva samih Slovanov. tudi mi pali v naredbo, po kteri nas^bodo povikšani večer bo vsakemu dolgo v spominu; dasi je bil celi davki prihodnjič ker pri nas Ta V se bolj pritiskali. (Pohvala). Moja značaj slovesnosti precej resnoben, vendar je radost na vdušila vsako srce. Hvala toraj odboru za njegov trud, posebno pa tudi domoljubnosti vseh domorodcov, ki so z blagovolj nimi darovi priskočili tej slovesnosti. Rio v o m est o 9. marca. A. J. *) — 9. marca so ob- liajali dijaki (učenci) novomeške gimnazije tisočletnico sv. Cirila in Metoda. Pravim, da so jo dijaki obhaj ali, ker se je med njimi zbudila misel, jo praznovati; ne sinem pa zamolcati, da se je udeležila tega praznovanja tudi vsa vikša gospoda novomeška. Že zjutraj je bila na těsno natlačena tukajšna frančiškanska cerkev, kjer je pel častiti gimnazijalni vodja slovesno maso. Deloma z bakljami v rokah so bili dijaki pričujoči, in razlegali so se krepko in navdušeno po cerkvi glasi domači ne-beščanoma v čast. Tudi pri poldanski službi Božji je bila cerkev napolnjena, dasiravno je bil delavnik. Ko so se pa razdeljevali čez dan programi in po vabila k večerni zabavi, veselilo me je viditi nenavadno gibanje in čuti želje izgovorjene med ljudmí, da bi se le ne pozabilo jih po vabiti. Ker sem slišal tu pa tam tudi gospođice in gospé govoriti le slovensko, kar se je zgodilo prej le malokdaj, in sem se prepriča!, da se zače-njajo spreobračevati najtrdovratniši nemškutarji, bilo mi je to temveč porok, da se je v poldrugem letu, v kterem nisem bival na dragi zemlji slovenski, narod svoje vrednosti čedalje bolj zavedel, in da še ni zamrl, ampak le spal dosedaj. Kakor je bilo že zjutraj dognano, se je začela zabava ob 6. uri v šolski sobani. Ko so sobano ob y<2 6. v ta namen odprli, napolnila se je, ko bi trenil tako, da je morala polovica přišedše množice ali ostati zunaj ali pa vrniti se domů. Jaz sem se ravno še skoz duri prirul in zalezel prostorček, kjer pa sem bil v taki gnječi in soparici, da mi je tekei curkoma pot po životu. Al ko sem vidil sobano za besedo tako umno okinčano, ko sem se ozrl na podobo sv. Cirila in Metoda, ovito z bršlinom in sem začul jezik materni iz ust mladih lepotic, res — da nisem se změnil več za tesnobo in pot, ampak sem potrpežljivo pričakoval začetka. Za-grinjalo je bilo dvignjeno in ozrl sem se proti odru se-stavljenemu za pevce in igravce. Godba, spevi, govori in dve igri so se vrstili. Godbine igre, slovesnosti pri-merno izbrane, izpeljane v čveteroigrah za 4 violine, 1 violo, 1 violončel in v čveterospevih („Hej rojakil" „Naprej!", Nedvedov „quodlibet", „Gradac bjeli", „Strunám", „Bubanj", „v Gorensko" in „Hej Slovani") so nam v veliko veselje dokazale, da srčno napreduje tukajšna mladež v instrumentalni in vokalni muziki iz lastnega nagiba. Gromovito ploskanje po vsakem s prav umetno natančnostjo izpeljanem predmetu je donelo po dvorani. Ta pohvala tiče posebno pesem „Strunám" prepevano z neprisiljeno tužnostjo, in pa čveteroigro za gosli „Ljubice". Z enako častjo, ko godci in pevci, so se obnašali tudi govorniki in igravci. Po vvodu, v kterem je bilo v kratkem omenjeno življenje sv. Cirila in Metoda, so prišli na vrsto govori: ,,Slovenija oživljena", „Ilirija zveličana" in dve igri: „Slep ni lep" pa „Gramatikar v deželnem zboru" ; v tem zboru je bilo sklenjeno, naj se odzdaj naprej piše Novo mesto kot ena beseda in naj se govori „iz Novomesta", „pri No-vomestu" itd., tedaj preminja le poslednja beseda, ne pa tudi prva. Zložil je to igro za ta večer častiti gospod Ladislav Horvat. — Trpěla je beseda do pol devetih. Zapustili so jo gostje želje razodevaje, naj bi se v kratkem sopet učinila enaka zabava. „Bomo skrbeli, če se bo dalo!" je bil odgovor vrlih dijakov, ki mislijo s prihodki prihodnjih zabav ustanoviti čitavnico. — Dostavljam še, da je prejšni dan, v nedeljo, namesti navadne ekshorte bila pridiga o ss. Cirilu in — y *) Se drug popis te svečanosti smo přejeli, ko je bil že priěujoČi v natisu. Porabili pa bomo drugi pot prvi kos o sviloreji dolenski. Vred. Metodu, v kteri je g. katehet razložil pomen te slovesnosti za Slovence iz kršanskega obzira. Iz vrhniáke okolice. 0 — Přetečeno nedeljo so dobili tukajšni fantje poklic k vojaški naberi, pa ka-košen? — v nemškem njim ptujem jeziku, akoravno je na razposlanih listkih tudi prostor slovenskemu odmerjen. Se ve da pri nas smo trdi Nemci? pa vendar fantje niso razumeli iistkov, ter so jih od hiše do hiše kazat in tolmačit nosili. Zakaj se tako delà, ne vemo; to pa vemo, da je slovenska beseda na teh listkih za naše fante natisnjena. Res! da se nam škoda zdí za stroške tiskárně, ako se ne rabi stran domače besede, ki jo vsak razume, in kakor je boje misel bila one oblastnije, ki je natisniti dala te pozive za Nemca in Slovenca. \z ilaiioljce 9. sušca. = Danes smo obhajali praznik sv. Cirila in Metoda s slovesno peto mašo. i z itloravć 15. sušca. x Tudi pri nas smo danes s cerkveno slovesnostjo obhajali spomin tisočletnice, kar sta nam sv. Ciril in Metod prižgala luč sv. katolišlce vere. Prašali pa so danes Ijudje, kako je to, da teh velikih svetnikov naših ni v pra tiki? Iz Ljubljane. Mestni župan gosp. Ambrož je 12. dne t. m. komisijo za uboge (ubožne očete in fajmoštre) v sejo po vábil in ji je naznanil, da je dozdaj že 3000 gold, prostovoljnemilošnje v denarjih za uboge našega mesta v ubožno denarnico odrajtanih. Ker se po takem že more začeti delitev milošnje iz teh nabranih doneskov, se je sklenilo re vežem tako-le na pomoč priti: 65 ubozih odzdaj za naprej na novo dobi po 10 krajcarjev na dan; to znaša skupaj na leto 2372 gold, in 50 kr. ; 48 siromakov, kteri so dozdaj na dan dobivali po 7 kraje., se je milošnja na 10 kraje, povišala; to znaša na leto 525 gold, in 60 kr. ; 28 revnim otro- kom, kteri so dozdaj dobivali na dan po 31/2 kr., je milošnja na 5 kraje, pomnožena ; to znaša na leto 153 gold. 30 kr. Tako se bo podělilo 3051 gold. 40 kr. Upati je, da se bo še več dobrotnikov beračunstva od-kupilo in da se bojo po takem darovi tako pomnožili, da bo enkrat silnega beraškega nadleževanja po hišah konec. Pri ti seji je gospod župan tudi nove vodila ubožnim očetom v posvetovanje izročil, po kterih se bo skrb za uboge v pravi red djala, da bodo le pravi re-veži, ne pa iene babure in postopači, milošnje dobivali. Stevilo vseh revežev, kteri iz te nove milodarne kase pomoč dobivajo, je zdaj 415, v ktero število pa niso tišti ubogi všteti, kteri iz druzih mestnih milodarnic (štifteng itd.) milošnjo dobivajo. Ubožni očetje po vseh krajih mesta in predmestij delijo to milošnjo ubogim vsacih 14 dni. Res živa potreba je, da se pri nas enkrat v red spravijo beraške zadeve; mestni gosposki pa priporočamo še to , naj svojo skrb obrne tudi na ljubljansko pokopališče, da se odvrne tisto beraško to-lovajstvo, ki se tukaj godi, kadar se deli za kakim bolj premožnim mestjanom milošnja. Přetekli teden se je okoli člověka, ki je na pokopališču milošnjo delil, cela truma tacih beraških tolovajev vsula in ga na tla vrgla, da ji je koma] všel, potem pa ga še s kam ni luč ala. Ťreba je, da „beraški strah" stori konec takému tolovajstvu! — Da v deželi . kjer pomanjkuje še toliko ^ potrebnih knjig (bukev) in kjer ni premožnih pisatelj ev, da bi na svoje stroške izdajati mogli svoje rokopise, pa tudi bukvarjev ni, kteri bi zakladali take delà, je treba društva (matice), ki to reč v svoje roke vzame, bilo je že večkrat dokazano; al — dosihmal brez djanskega vspeha. Zdaj pa se je ta stvar kaj veselo obrnila. Kar je, kakor je gosp. dr. Toman v poslednji „besedi" naznanil , po dopisu iz Maribora 40 rodoljubnih Stajarcov s svojimi darovi po 50 gold, temelj položilo ^ „matici slovenski", so se začele radodarne roke dosihmal še 88 brez vsega oklica in povabila odperati. Tako je gosp. jugoslavenske akademije za vede in umetnij v Fid. Terpinc izročil g. dr. Tomanu obligacij\za 500, Zagreb Po ministerském razpisu krajcarji st vredništvo „Novic" pa je přejelo iz K. na Stajar- denarja in kar je tacih po polk skem obligacijo za 1000 gold., eno pa za 100 gold, do konca velikega srpana (avgusta) To veselo novico naznanjamo danes zato ? ker j kako živo se čuti potreba matice in kako nam go- pricuj e tova je od vseh strani krepka pripomoć, kadar se po višem da đovoljenji ustanovi to društvo. Ker a Je treba majo več denarne velj kasah le jemali kot kup Je raj carj , oa a ? se y ampak blago se veljajo kimovca ni-^ ) v nekterih Žalostna osoda boj se bo še le drugi pot se važna reč prevdarno začne, več govorilo o tej za našo literaturo preimenitni zadevi. — Nove volitve mestnih odbornikov zadela^ dr. žl. Tkalca, bivšega vređnika ,,Ost und , ki je zavoljo v svoj list prestavljenih sostavkov „Pozora", „Hlasa", „Slovo" in „II Nationale" 12. dne YVesť 3. razred 20. dne t. m. y za bojo razred 23. dne t. m. za t. m tega na novo obsoj 8 mescov v težko ječo, zraven za razred pa 26. t. m. Dosihmal je vse tiho in mrtvo obsoj en bil v ječo na 4, g. Leskovec, kot prestavlj«*^, o teh volitvah, kakor da bi vse eno bilo, kdo bo vo- na 3 mesce. Zagovornika njih sta pritožbo oglasila zoper gubi žlahni stan in zapade mu 1100 gld. njegove kavcije ; namestni njegov vrednik g. Našelski je ob enem I I HË I I IH I H I pa to slišimo, da gospoda dr. Etbina Costata to razsodbo razredu in mu za ljen ; bojo volili obrtniki in posestniki v nevtrudljivo delavnost njegovo pri družtvu za dnarno „Donauzeitg pripomoč obrtnikom in V se druge zasluge s to volitvijo licijsk zaupnico podali, ktero popolnoma zasluži. Prihodnja „beseda" v čitavnici je v nedeljo ; razun pesem in deklamacij se bo igrala kratkočasna igra Prag varja se bojo dežel pa daj v o lj c Po besedah tirolskega deželneg b up anj e gla končali 29. dne t. m ? da se ne. Je namreč do 29. t. m. poljskih prekucij spet Zbor odložen i UU ůf. t. ill. , |JVJ LCVlVClil ££iX Sila viharen je bil 10. dne t X J UXVUV1I O jJ^ C UUlU^^Ilj po takem ga več ne bo za ta čas. m deželni bor v ko „Starost slabost", ki jo je poslovenil rajnki Drobnič. J- J- c*5 1, ivu je JL (X i cl U IV u V IlčtOVCL „Jlčtj se litveni red za deželni zbor," z 130 gl Palack nasvet „naj se prenaredi vo- zoper 78 (Vprašanje.) Přetekli teden se je po tukajšni o vrž en bil. Herbst, Brine in Hasner so govorili zo c. k. pošti dvoje razpečatenih pišem oddalo adresatoma, per ta predlog Ksm XV. ^UOU VAVVJJC» X C\£j ^J iiii-L vuuwiv ^»^«jv w ^^ ^ lâ d lv O VSk^ XIX XllCgCI jJčt U J y fclltJIl eno celó z recepisom in tremi pečatniki! Bile ste pismi hrup je bil med poslanci in poslušavci; nemška stranka s slovenskima napisoma. Ker vsak prejemnik ima pra- še celó kardinal-Schwarzenbergovega predlog Riege pa nJ silen V1CO terjati i : „naj se da c. k. poštam zapečateno izročeno pismo nasvet Palackov izroči dež. odboru za" pozvedbo doka prejme zapečateno, se vpraša: kako to? Misliti je si- medpotoma prirneri, zov" ni cer da se to le po zgolj sprejela, ker je Herbst trdil, da ta nasvet je V se v ker se nek pisma s slovenskimi napisi pri nas to posebno skrb jemljejo, da se vpisujejo v poseben pad na ustavo od 26. svečana. Zbor v Lineu je zapisnik treba. y kar Je sicer pri rekomandiranih pismih da tako ne bode potrj nektere stavke v občinsl ložila, toliko prenaredi 1, da je c. k. deželni glavar rekel, postavi, ki jo je vlada pred Gr. T. Přetekli teden je ljubljanski slikar gosp. Paul gl stran porot Einšpielerjev predlog za- je v celovškem zboru z veliko većino Kiinl v čitavnici naši na ogled postavil svoje najno- obveljal. Pri tej priliki omenimo radostno, da se vejse delo ki v čevlje visoki in 6 čevljev dolgi po- „Stimmen aus Innerosterreich", dobi kaže iz zgodovine jugoslavenske dogodbe: ena je vojska pri Sisku 22. junija 1593 važne y ko izdaj majo ki jih daj vsaki dan Einšpieler, z veliko pohvalo povsod sprej Žalostno novico nam pripovedujejo , da več sto so Jugoslaveni Hrvati, Kranjci in Stajarci. s pomočjo še delà in kruha delavcov fužinarskih bode na spodnjem KoroŠkem bi druzih cesarskih Turka potolkli pod vojskovodjem Andr. snidel že prihodnji mesec žl. Auerspergom ; druga je od 28. junija ravno tistega se še nie ne vé Erdeljski deželni zbor se bode nek ker kaj bo gerskim zborom leta \J V^^lOIVl 11X Zj KJ\J i. KJ 1X1J ajnovejše novice zdaj pravijo, , ko je junak Andrej Auersperg s svojo armado da ogerski dvorni kancelar Forgač bode odstopil in da přišel v Karlovec; tretja pa je Petrinja premagana leta se za njegovega naslednika imenuje bar. Anton Auguss 1595. " ' " " ' " J / ~ pičice natanko, kakor je želei knez Auersperg, ki JLJki^l IV T W ^ tiX V I^J jS J Jf X A O A w vv v ^ ^ XXJ V^ V ? V^ JLJL K/ X V VLXXX XX CV X XXX V XX VI j V^ V ttl • Jl JL li UV 11 X 1 LI Posneta je ta podoba od konca do kraja in do pod Bachovo vlado namestni predsednik dež. pogl si je to sliko po gosp. Kiinl-u naroČil, po oni stari y ki hranuje muzej naš in ki nek Je bila J° y pripoveduje, kmali po vojski na bakro narejena kakor Val vaz or Lang stva v Budimu. — Plamen polj s ke ga punta se čedalje bolj širi in prijema tudi Podoljo in Volhinjo. General se Le Je 12 t m. oklical za samovelitelj (dik en glas je y da je gospod Kuni prav mojstersko dovršil Marian Lang tatorja), ter je začasno vso oblast v svoje roke vzel Je P° » Nadwislaninu" še mlad človek svojo nalogo, ki ni bila ravno lahka, ako pomislimo, da 35 let star. Kmali se bo slišalo od kakega velikega boj je na podobi 2428 oséb (kristijanov in turkov), ne dosti __ menj konj, velbljudov in druge živine pa sto druzih y reči , pa je vse tako narisano y da misliš 7 da moreš vsako podobico z roko prijeti. Svesti smo si, da bo knez vesel Kiinl-ovega delà. Današnje „Novice" naznanjajo svojim častitim ktere marljiva roka Bridko dolžnost svojem imenu imenu bravcem žalostno novico da gospe svoje rodovine spolnujem svojim častitim prijatlom naznanilom vsem znancom e od 1. julija leta 1843 noter do 4. marca letošnjega , tedaj skozi 20 let, vsaki list poslala po svetu, , da je pre-kratki bolezni, previđena eta, ni več — umrla je po kratki bolezni gospá Blaznik ova. Kako je bila spoŠtovana po vsem mestu, pričal je njeni pogreb v petek 13. dne t. m. „Novice" pa stavijo s tem naznanilom iskreni domorodkinji dobro zasluženi spominek. Bodi ji zemljica lahka! umirajoce, dne m. v Go- « Novičar iz domaćih in ptujih dežel. ljuba moja žena sv. zakramenti spodu zaspala. S tem žalostnim oglasom enem tudi spodobno zahvalujem vsem , rajnki poslednjo čast skazali in truplo njeno spremili na večno počivališče. Naj bode priporočena pobožnému spominu Po cesarskem sklepu od 7. t. m. se ima na Dunaji ustanoviti „avstrijanski muzej za umetnij o in obrtnijo." Ravno ta dan so Njih Veličanstvo dovolilo napravo Ljubljani marca 1863. JoŽef Blaznik. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik v Ljublj