OSREDNJA KNJIŽNICA
P * P.126 66001 KOPER
PRlMUrtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo (jCIJa 400 lir
Lelo XXXVIII. Št. 109 (11.237)
TRST, četrtek, 27. maja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
USPEŠNA PROTIOFENZIVA ARGENTINSKEGA LETALSTVA OKROG FALKLANDOV
l*^—1——'•“■"■M——-1——1—————M——■lili II L———	■MIHI 1,11 I ■—■ ■■ IM 111 ■ ■HIBI ■IH I I   art.i «W.M—IIII— ■■11.1—Mnw»»>ai«in HKW*.Vail Ml
Britansko ladjevje je izgubilo rušilec «Coventry» V OZN se pripravljajo na nov krog posvetovanj
Zadela tudi transportna ladja «Atlantic Converoy» De Cuellar ima na voljo sedem dni za dosego sporazuma
LONDON, BUENOS AIRES, NEW YORK — Britansko obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da je argentinsko letalstvo s serijo neprekinjenih napadov nepopravljivo poškodovalo rušilec britanske task force «Coventry» in transportno ladjo »Atlantic Converoy», ki je služila za prevoz letal z navpičnim vzletom «sea harrier«. Poleg teh dveh ladij so Argentinci lažje poškodovali tudi dve fregati. Do napada je prišlo že predvčerajšnjim ob za-"
zaprav nameravala napasti letalono siljio »Hermes*. Zaradi velike razdalje, s katere so izstrelili raketi, pa naj bi pomotoma zadeli povsem nepomembno transportno ladjo, ki je bila povrhu tudi prazna.
tonu v neposredni bližini falkland skega preliva, kjer se nahaja večji del britanske task force in kjer je kraljeva vojska postavila mostišče za svoje opraeije na kopnem. Rušilec «Coventry» (4100 ton, 320 članov
posadke stal pa je 75 milijard lir) Uspešni poseg argentinskega letal je zadela cela vrsta bomb, da se g^va je razgalil ranljivost bri-Je na njegovem krovu brz razvnel tanske ladijske odprave na Atlanti požar kateremu mornarji niso bili ku in neučinkovitost protiraketnih kos. Transportno ladjo katero so sistemov ki so veljali za med naj-ob odhodu iz Portsmountha spremo- ^ sodobnimi in zanesljivimi. Vest rtih v zasilno letalonosilko, pa sta
zadeli nepogrešljivi raketi «exocet», ki so v začetku meseca že uničili rušilec »Sheffield*. V Londonu trdijo. da so argentinska letala prav-
■ llllllllllHHHIIHHIHIHIItllHHHHIIHIIHIIIimiHtllH
Papež bo obiskal tudi Argentino
BUENOS ATRES - Argentinska vlada je ob koncu srečanja predsednika Galtierija s papeževim odposlancem msgr. Silvestrinijem sporo čila, da bo Janež Pavel II. 11. in 12. junija obiskal Argentino. Silvestrini je Galtieriju izročil pismo, v katerem papež pojasnjuje vzroke, za katere se je odločil, da navkljub falklandski krizi obišče Veliko Britanijo, kar je izzvalo precejšnje negodovanje v Argentini. Za papežev obisk v VB so se predvsem potegovale britanske cerkvene oblasti, odločilnega po n ena pa je bjla tudi prostovoljna odločitev britanske kraljice in članov vlade, da se iz oportunosti odrečejo uradnemu srečanju s papežem, da bi bila na ta način potrjena zgolj pastoralna vloga obiska.
Ni dvoma pa, da bo tako v Londonu kot v Buenos Airesu papež obnovil svoj poziv za dosego sporazuma. ki bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi na južnem Atlantiku.
Zaradi vsedržavne stavke tiskarskih delavcev dnevniki v Italiji jitfrl ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo zato izšla v soboto, 29. t.m.
o izgubi rušilca «Coventry» je globoko odjeknila v Veliki Britaniji, saj je med napadom 20 mornarjev izgubilo življenje, čeprav so večji del posadke pravočasno rešili. Še zlasti zaskfblja dejstvo, da so med napadom Argentinci baje izgubili le eno letalo, kar naj bi pomenilo, da so naposled našli pravo orožje, s katerim prebiti obrambo task force.
V Londonu se tako »tolažijo* le z uspehi kopenskih sil. kj uspešno prodirajo proti glavnemu mestu Falklandskega otočja, ne da bi naletele na odpor Argentincev. Slednji so sicer včeraj ves dan obstreljevali britanske utrdbe na otočju, v Bue nos Airesu pa celo trdijo, da je izkrcanje doslej zahtevalo smrt najmanj dvesto britanskih vojakov, čeprav teh trditev kajpak ni moč preveriti.
Ministrska predsednica That cherjeva je na včerajšnji konferenci ženskih članic britanske konservativne stranke spregovorila o »bolečih izgubah* ladijske od
task force sedaj sestavlja že o-krog sto ladij in 27 tisoč mornarjev, vojakov in letalcev. »Železna dama* je zagotovila sposobnost kraljevih čet. da vsakčas o-svojijo nadzorstvo nad Falklandskim otočjem in izženejo sovražnika. Dejala je tudi da so Argentinci v bojih izgubili že 70 letal, kar naj bi odločno zmanjšalo njihovo o-fenžlvno moč.
Čedalje težji obračun žrtev na falklandskem bojišču pa obenem u-trjuje doslej skromna upanja, da bosta obe sprti državi pod silo razmer privolili v prekinitev sovražnosti. Po nekajdnevnem premoru so se včeraj namreč spet odločno okrepila diplomatska prizadevapja
za razrešitev krize. Glavno besedo ima spet generalni tajnik OZN De Cuellar, kateremu je varnostni svet Združenih narodov poveril nov mandat za pogajanja. V teku sedmih dni naj bi v neposrednih sestankih s predstavniki Argentine in Velike Britanije dosegel sporazum. Resolucija varnostnega sveta, ki temelji na predlogu Irske, ne predvideva prekinitve sovražnosti in se tako izmika tudi vprašanju umika argentinskih čet s Falklan-dov. Kljub temu, da sta obe državi že izrazili pripravljenost, da ponovno sedeta, sicer za ločeno po-gajalno mizo, pa v New Yorku niso preveč optimisti nad izidom novega kroga posvetovanj. Sam De Cuellar ni pokazal pretiranega navdušenja za novo pobudo in se je pritoževal nad pomanjkanjem časa, svoj poskus pa je označil za »resnično zelo težkega*.
Levo: tovorna ladja »Atlantic Converoy», ki sta jo predvčerajšnjim onesposobili argentinski raketi exo-cet Desno: vodja argentbiske hunte Galticri pozdravlja množico	(Telefoto AP)
V ODGOVORU NA ODPRTO PISMO SEN. GERBCEVE
Spadolini obžaloval «incident» na procesu proti prof. Pahorju
Želja, da bi takih «nesporazumov» ne bilo več Zagotovitev zavzetosti vlade, da se pospeši postopek za odobritev zaščitnega zakona
Ministrski predsednik Spadolini svojem protestu. «Z željo, da bi je odgovoril na odprto pismo, ki se nesporazumi, do katerih je pri-mu ga je bila pred časom poslala šlo v tem primeru več ne pono-senatorka Jelka Gerbec v zvezi z vili in z zagotovitvijo celovite zav-obsodbo prof. Sama Pahorja. Sen. zetosti vlade, da se pospeši po-Gerbčeva je še zlasti opozorila sLopek 0 ukrepih, ki ste jih na-predsednika vlade na dejstvo, da kazali vas prisrčno pozdravljam.* je dal predsednik sodišča izgnati se zaključuje pismo predsednika proi. Pahorja iz sodne dvorane viatje Spadolinija senatorki Jelki samo zato, ker je hotel uve javiti Ger5ec Spadolini je torej še en-svojo pravico pripadnika sloven-	1 zavzetost 2Ja
ske manjšine v Italiji ter je govo-	,	, , , .	.....
ril v slovenščini. Obenem pa je P°k zakona o globalni zaščiti Slo
sen. Gerbčeva ponovno zahtevala vencev ter Je deJansko' Pa čePrav naj se čimprej nadaljuje pošto- nekoliko prikrito povedal, da ne pek za odobritev zakona za glo- soglaša s stališčem tržaškega so-balno zaščito Slovencev v Italiji. dišča. ki ga Spadolini v prvem Spadolini v pismu najprej spo- delu pisma naziva »incident*, v roča, da je vzel na znanje pri- drugem delu pisma pa »nespora-pombe, ki jih Gerbčeva navaja v zum*.
jitfiiiiiiiHiiiiiniiHiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiHtiiiiiitiiiHiiiiitHiiHiiifiiiiittiHiiiiiiitititiiiiHiiHHiiiiiiiiiittiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHi
KLJUB ZAHTEVAM SINDIKATOV IN POZIVU SPADOLINUEVE VLADE
Confindustria vztraja pri zahtevi po spremembi draginjske deklade
Jutri štiriurna stavka vseh sektorjev, v katerih so zapadle delovne pogodbe - V južni Italiji splošna stavka v industriji
RIM — Confindustria ni spremenila svojega odklonilnega stališča do zahteve sindikatov o začetku pogajanj za obnovitev delovnih po-
______	________ _ godb, ki so zapadle že ob koncu lanskega leta. Nasprotno, indu-
pravčT na* Atlantiku. Dejala 'je, da,k.#tmei vztrajajo pri zahtevi, da je treba spremeniti način Izračun...
vanja plač, kar z drugimi besedami pomeni, da je treba spremeniti
sedanji način obračunavanja draginjske doklade. V uradnem sporočilu sicer o premični lestvici ni govora, vendar pa je obnovljeno vsedržavno vodstvo zveze industrijeev na svojem včerajšnjem zasedanju v celoti potrdilo «odločno stališče* prejšnjega vodstva.
Ta sklep nedvomno še zaostruje že itak velike težave v odnosih med sindikati in delodajalci. Spa-dolinijeva vlada je poskušala pred kratkim zaigrati vlogo posrednika in je pozvala industrijce. naj začnejo s pogajanji in naj bo pri tem edini pogoj omejitev na 16-odstotno stopnjo inflacije, to se pravi, da se osebni dohodki ne smejo dvigniti za
VČERAJ DOPOLDNE V RIMSKI REDAKCIJI
Bombni atentat na «Daily News»
RIM — Včeraj dopoldne nekaj mi nut pred osmo uro je eksplozija peklenskega stroja razdejala redakcijo rimskega ameriškega dnevnika «Daily News», poleg ogromne materialne škode pa ni povzročila človeških žrtev, saj ni bilo zaradi zgod nje jutranje ure nikogar v redakciji.
Odgovornost za atentat si lastita kar dve teroristični organizaciji: »komunistična skupina za proletarski intemacionalizem*. ki trdi, da je to dobrodošlica pred prihodom »krvnika Reagana* v Italijo, in desničarska NAR, za katero je to odgovor Angležem, ki so z atentatom spoznali, da se na bombe razumejo tudi Italijani.
Dosedanja preiskava je medtem u-gotovila, da je do eksplozije prišlo v notranjosti redakcije, in sicer pred vrati direktorja Roberta Cunningha-ma, ki je izjavil, da bo njegov časopis kljub atentatu danes redno v kioskih.
Teroristično dejanje sp že obsodile vse politične sile, predsednik vlade Spadolini pa je poslal .direktorju rimskega časopisa v angleščini solidarnostno brzojavko, v kateri med drugim poudarja, da skuša atentat načeti temeljne prijateljske in zavezniške vezi med Italijo in ZDA.
razvojem dogodkov so zaskrbljeni tudi v Wasliingtonu, saj bi se z morebitnim padcem iraškega režima spremenilo ravnotežje sil v tem delu sveta.
Zaskrbljenost po iranski zmagi
TEHERAN — Osvoboditev Ho-ramšarja je po vsem sodeč le uvod v novo politično in vojaško ofenzivo, ki bi morala zrušiti iraški režim in ustanoviti v Bagdadu islamsko republiko, ki bi jo duhovno vodil ajatulah Homeini. To je v bistvu včeraj dejal eden od najuglednejših šiitskih voditeljev ajatulah Širazi. Medtem pa ,je iransko težko topništvo že pričelo obstreljevati iraške položaje in gospodarske objekte na desnem bregu Šat-el-Araba. Ob takem skrajno nevarnem razvoju je saudski princ Fahd pozval obe državi. naj prenehata sovražnosti. 2
Zasedanje poljskega sejma
VARŠAVA — Večina funkcionarjev sindikata Solidarnost v varšavskem vojvodstvu je prejela odpovedna pisma, kar napoveduje, da hočejo poljske vojaške oblasti izbrisati iz družbene stvarnosti avtonomni sindikat Solidarnost. Medtem pa se je v Varšavi začelo zasedanje poljskega Sejma, ki je izvedel vrsto o-sebnih zamenjav v državnili strukturah. Edina večja novost pa je imenovanje bivšega prvega sekretarja CK PZDP Stanislavva Kanie v državni svet. Zamenjali so tudi ministra za odnose z verskimi skupnostmi, o čemer sta se že pogovarjala poljski primas Glemp in zunanji minister Czyrek. Med zasedanjem
parlamenta je prišlo tudi do zahteve o prekinitvi vojnega stanja, ki pa jo je večina zavrnila.
Jugoslavija o zasedanju OZN o razorožitvi
BEOGRAD — Pod predsedstvom predsednika Petra Stamboliča je bila včeraj seja predsedstva SFRJ. Preučili in sprejeli so temelje za drugo izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi. Pred sedstvo je ob tej priložnosti znova opozorilo na zaskrbljujoče razmere, zaostrovanje položaja v svetu, kar ogroža svetovni mir in posebej neodvisnost in razvoj neuvrščenih in držav v razvoju. Drugo izredno zasedanje bo zato, kot so ocenili, imelo izjemen pomen. Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju bo vodil predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič, (dd)
več kot 16 odstotkov. Včerajšnje stališče Confindustrie je neposreden odgovor Spadoliniju.
Ob tem stališču bo seveda jutrišnji dan 4 urne stavke vseli sektorjev, za katere so pogodbe zapadle, mnogo ostrejši kot predvideno. Kot znano, bodo štiri ure stavkali delavci v številnih industrijskih obratih, med katerimi šo delavci tekstilne, kemijske in kovinarske stroke. Na jugu pa bodo stavkali delavci vseh industrijskih obratov. Pač pa se stavke ne bodo udeležili uslužbenci malih industrij in tistih strok, v katerih so se že začela pogajanja ali je bil že določen datum za začetek pogajanj. Danes bodo stavkali tiskarski delavci, tako, da časopisi jutri ne bodo izšli.
Kalija bo zahtevala izročitev
ucofašisla Mclija
RIM — Italijansko pravosodno mi nistrstvo je že pričelo postopek, da bi od Španije zahtevalo izročitev neofašističnega terorista Maura Medja, ki je osumljen sodelovanja v ulnoru rimskega sodnika Occorsia. 36-letnega Genovežana Melija je »guardia civil* aretirala pred štirimi dnevi prav na podlagi obtožnice v zvezi z umorom Occorsia. Po morebitni izročitvi pa bo moral v Italiji Meli odgovarjati še za številna druga teroristična dejanja.
SFRJ znižala
z Italijo
trgovinsko izmenjavo predvsem z Italijo.
V primerjavi z letom 1980 se je jugoslovanski izvoz v Italijo lani povečal za 21,5 odstotka v skujMii vrednosti 1.012 milijonov dolarjev, medtem ko se je uvoz iz Italije zvišal za 15,6 odstotka (1.291 milijonov dolarjev), da znaša negativni saldo i-talijansko - jugoslovanske trgovinske bilance 279 milijonov dolarjev.
Italija je na tretjem mestu med jugoslovanskimi dobavitelji za SZ in ZRN. medlem ko je pred njo le SZ med odjemalci jugoslovanskega blaga.
TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU PARTUE V RIMU
KPI predstavila svoj predlog za kulturni napredek Trsta
Uveljaviti «kulturo sožitja» in zagotoviti pravice slovenskega prebivalstva
RIM — V zadnjih osmih letih je v svetu neznano kam izginilo 83 časnikarjev. To je včeraj sporočila italijanska sekcija «Amnesty International*,
RIM — »Trst je vsedržavni problem*. To je bilo geslo, pod katerim je KPI včeraj dala svoj predlog za kulturni razvoj našega mesta, ki je med drugim tudi najpomembnejše središče otl tistih, kjer bodo 6. junija upravne volitve. Komunistični .predlog, ki so ga skupaj izdelali predstavniki vsedržavne komisije za kulturo in predstavniki tržaške komunistične federacije, so predstavili včeraj na sedežu partije v Ul. Bot-teghe oscure v Rimu. Prisotna s a bila poleg senatorja Ch aranteja, ki je sodirektor teoretske revije partije «Critica marsista* tudi oba trža ška komunistična parlamentarca senatorka Jelka Gerbec in poslanec Antonino Cuffaro.
Kaj predlaga komunistična partija? KPI predlaga ovrednotenje tr: žaškega kulturnega tkiva, ki je gosto pretkano z znanstvenimi, kulturnimi, glasbenimi in gledališkimi u-stanovami, katerih velike možnosti za sedaj še niso bile izkoriščene.
Cilj komunistov je zagotoviti Trstu vlogo pomembnega središča na pod ročju mednarodnega sodelovanja z državami kot so na primer Jugoslavija. Avstrija in dežele evropskega vzhoda. V svojem dokumentu Umiupisti obsojajo nezmožnosti de mokristjanske politike ter skrajni mumcipalizem tržaške liste: prva posledica take ozke politike je med drugim šovinistična kampanja, ki zadeva, po mnenju KPI, dobršen del prebivalstva pa tudi demokratičnih sil.
Komunisti trdijo, da je treba uveljaviti novo »kulturo sožitja*, ki se mora začeti z zagotovitvijo pravic prebivalstva slovenskega materinega jezika (ki že 36 let čaka na g'o balni zaščitni zakon, je poudarila senatorka Jelka Gerbec) in ki bi Trstu lahko spet zagotovila vlogo glavnega mesta.
V tem smislu je treba okrepiti znanstveno raziskavo, saj razpolaga Trst z univerzo mednarodnega slo-
«HHIHHHI|IHIIIIUIIHMIIIIIIHIII|IIHItHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIHIIIIIIMHIHHIHIIIHHlHlltlHHI*IHIHIHItHIHIIIHHHIlHU4H»HHHIIIHIHIIHIHIIIItllHllinHllHIIUMIIII«lltl
ŠESTA SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV SLOVENIJE
Poudarjen prispevek borcev pri reševanju številnih vprašanj jugoslovanske družbe
Janez Vipotnik potrjen za predsednika borčevske organizacije
LJUBLJANA - V Ljubljani bila šesta skupščina Zveze združenj borcev Narodno osvobodilne vojske Slovenije. Udeležili so se je delegati borčevskih organizacij in gostje, med njimi tudi predsednik vsedržavnega združenja italijanskih partizanov za Furlanijo - Julijsko krajino Federieo Vincenti in predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wute - Luc. Uvodni
trgovinski primanjkljaj
sednik republiškega odbora Janez Vipotnik.
RIM — V svoji noti italijansko veleposlaništvo v Beogradu ugotavlja, da je v letu 1981 Jugoslavija precej uravnovesila svojo zunanje-
Spregovoril je o veliki izgubi, ki jih je za jugoslovanske narode in narodnosti pomenila smrt Tita in Kardelja, osebnosti, ki sta z vizio-
. „„    H,,,,.,,,...,,......;.....                    UMU. II......... "...K...    
Italija raj za davčne utajevalce
RIM — Glede na plačevanje davkov se italijanski državljani delijo na dve ločeni kategoriji: na eni strani je masa odvisnih delavcev, ki ne more prikriti svojih dohodkov, na drugi pa so davkoplačevalci s samostojnimi poklici, ki si lahko *po svoji uvidevnosti-* krojijo davke. Kakšen je razkorak med obema kategorijama davkoplačevalcev je včeraj pojasnil finančni minister Formica s posredovanjem podatkov o davčnih prijavah za leta 1978.
Odvisni delavci so za to leto v povprečju prijavili 5 milijonov 193 tisoč lir dohodkov, večje slmpine samostojnih delavcev pa se je moralo isto leto formalno zadovoljiti z veliko bolj skromnimi zaslužki. Med te velja orne niti matematike, fizike, geometre, atlete in agronom^, ki so po izračunih davčnega ana-grajskega urada zaslužili približno štirikrat več kot so prijavili. Borzni agenti, inženirji in odvetniki se prav tako niso izkazali s poštenostjo, saj niso prijavili niti za milijon
višje dohodke od navadnih delavcev (v povprečju 6 milijonov). Zdravnikom se je po davčnih prijavnicah godilo sicer bolje, ven dar tudi oni so se morali, zadovoljiti s pri-jemki. ki v povprečju niso veliko presegli 8 milijonov.
To leto se je vsekakor najslabše godilo trgovcem, ki so z zavistjo gledali na plačilne kuverte svojih uslužbencev. Le ti so namreč prijavili 4,5 milijona lir dohodka, trgovci pa kar milijon lir manj. Med njimi so tudi talci, ki so revnejši od navadnih upokojencev, za državo so na primer prodajalci sadja in zelenjave zaslužili le 2,9 milijona lir. Se posebej pa so se znašli delodajalci, ne samo da jih je veliko prijavilo smešno nizke dohodke, ampak kar 53 odstotkov jih je celo zadržalo zase tiste dajatve, ki so jih odtrgali od plač svojih uslužbencev.
Finančni minister je med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri je predstavil dosedanje delo in perspektive davčnega ana-
grajskega urada, dejal, da Italija ne bo več raj za utajevalce davkov. Omenjeni urad naj bi v petih letih svojega obstoja že zbral v svojem računalniškem centru dovolj podatkov, da lahko učinkovito izvaja križne poizvedbe o domnevnih utajah. V obdobju od 1. februarja leta 1981 do 31. januarja 1982 je preveril kar 272 tisoč primerov, kar je velilco več kot so načrtovali. Pri tem je prijavil sodišču 22.000 oseb.
Nekaj dni pred zapadom roka za prijavo dohodkov je torej finančni minister s predstavitvijo mogočnega osrednjega davčnega anagrafskega urada poskušal preplašiti ali prepričati Italijane, naj letos le ne osleparijo toliko države kot so bili navajeni prejšnja leta. Vendar prav gotovo ni bil dovolj prepričljiv, saj je moral priznati, da je večina davčnih uradov po Italiji popolnoma nepripravljena za te obveznosti. In kot vemo. tudi najboljši računalnik, ki ga slabo krmijo, ne more dati zadovoljivih rezultatov.
je narskimi sposobnostmi oblikovali lemelje teorije in prakse boja za osvoboditev in za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Janez Vipotnik je ocenil, da so borci in njihove organizacije na vseh ravneh veliko prispevali k razreševanju številnih vprašanj družbe.
Polemično je nastopil proti nekaterim tezam po kongresu Zveze komunistov Slovenije, v katerih nekateri poskušajo Slovencem pripisati egoizem, sebičnost in zaprtost. -.Naša partija in mi borci imamo največ pravic in dolžnost, da ostro reagiramo na take pojave* — je dejal Vipotnik in poudaril, da so slovenski komunisti s svojo privrženostjo jugoslovanskih skupnos.i narodov in narodnosti izkazali že v stari državi, zatem v NOB, ko so se z ramo ob rami z vsemi drugimi borili proti okupatorju. To se je potrdilo tudi s prispevkom v povojnem razvoju vse do danes, ko si prizadevajo prispevati k zmanjševanju razlik v stopnji razvoja.
Ko je pozdravil skupščino slovenskih borcev, je predsednik vse državnega združenja italijanskih partizanov za deželo Furlanijo -Julijsko krajino Federieo Vincenti najprej osvetlil lik Josipa Broza Tita in Edvarda Kardelja. Tita je opisal kot slavnega komandanta partizanske vojske, v okviru katere se je v 9. korpusu v boj proti fašizmu in nacizmu vključilo tudi nemajhno število italijanskih borcev, Kardelja pa kot občudovanja vrednega Vizionarja zaradi njegovega prispevke v boju, da bi se delavec otresel spon kapitalizma. V nadaljevanju je poudaril nenehno bogato: sodelovanje italijanskih in slovenskih borcev, katerega skupni cilj je preprečiti, da bi se ponovili mračni čaši fašizma.
V razpravi je sodelovalo več članov Zveze združenj borcev. Zavrnili so določena sumničenja v na daljnjo uspešnost socialističnega samoupravnega razvoja in poudarili, da so samoupravljanje, bratstvo in enotnost edina podlaga za razvoj jugoslovanske skupnosti. Ko so govorili o nadaljnjem delu borcev in njihovih organizacij, so sodili, da mora biti poslej namenjena posebna pozornost ohranjanju in razvijanju pridobitev NOB,
Za novega predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije je bil izvoljen dosedanji predsednik Janez Vipotnik.
JURE PENGOV
vesa, s centrom za teoretično fizi-ko, ki je prisiljen beračiti, da bi bil deležen državnih prispevkov, poleg tega pa obstaja načrt za izgradnjo sinhrotrona, za katerega je Trst eden glavnih kandidalov.
Ne sanio, v Trstu obstaja in deluje vrsta pomembnih in prestižnih slovenskih ustanov, kot so Glasbena matica. Stalno slovensko gledališče, ki so zelo plodne, ki pa so brez ustrezne finančne podpore. Gre za probleme, ki so tudi političnega značaja, podčrtujejo komunistični parlamentarci. Trst je mesto, ki leži ob meji in kjer so Slovenci že od prvih šolskih let v tesnem stiku z italijansko kulturno stvarnostjo, medtem ko se italijansko prebivalstvo ne meni za slovensko kulturo, za slovenske ustanove, za prispevek, ki so ga dali Slovenci zgodovinskemu razvoju mesta in celotne dežele Furlanije-Julijske krajine. -
Gre konec koncev, je rekel senator Chiarante, za vrednotenje nekaterih zmožnosti, ki so bile doslej neizkoriščene. Treba je vzpostaviti nov, različen odnos med temi kulturnimi ustanovami in živim tkivom mesta, kar bi lahko in bi moralo vplivati tudi na gospodarsko rast mesta.
Trst je bil in je eno evropskih kulturnih središč, ker je tudi tu nastala in se razvila laična in napredna kultura, ker je Trst veliko prispeval za razvoj socialističnega gibanja in uveljavitev intemacionali-stiene zavesti, pravi še dokument komunistične partije. Zato je boj za kulturni razvoj mesta tesno povezan z bojem za sprejem zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine. Jelka Gerbec je s tem v zvezi poudarila, da so zadnje čase le zabeležili korak naprej, pa čeprav z veliko težavo. Med te korake gre vsekakor prišteti zakonski osnutek, pa čeprav je zelo pomanjkljiv, ki so ga pred kratkim predložili demokristjani, potem ko je največja italijanska stranka bila do tega vprašanja dolgo vrsto let popolnoma brezbrižna.	R. G.
MOSKVA — Prezidij vrhovnega sovjeta je včeraj imenoval za novega predsednika državnega komiteja za varnost (KGB) Vitali.ia Fjo-doručka, ki zamenjuje v tajništvo KP SZ imenovanega Jurija Andro-pova.
IIHIIIIIMMfftf IHH til III IMIMIIItlll MM Ml II IIIIIIMIMIIIItlttlllltlllf MIHI I MIHI Iti MIHIH HIIHIt MII IMMltltttllltHM4
NA ČELU POMEMBNE DRŽAVNE DELEGACIJE
Grški premier Papandreu na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik grške vlade Andreas Papandreu je vče raj popoldne prispel na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču so premierju Papandreu pripravili slovesen sprejem, uglednega gosta iz sosednje države pa je pozdravila predsednica ZIS Milka Planinc. Na sprejemu so bili tudi zvezni sekretar za zunanje za deve Lazar Mojsov, predsednik IS Srbije Branislav Ikonič, član ZIS Janko Smole in Živorad Kovačevič, ter drugi visoki jugoslovanski predstavniki. S predsednikom grške vla-
de so v Beograd dopotovali zunanji minister Yannis Charalambo-pulos, podsekretar za vprašanja tiska Dimitros Maroudas in visoki u-službenci grškega zunanjega ministrstva.
Andreas Papandreu je po prihodu v Beograd obiskal spominski center Josip Broz Tito in se poklonil spominu na predsednika Tita ter položil cvetje na njegov grob. Premier Papandreu je včeraj obiskal tudi Avalo in položil venec na grob neznanega junaka, (dd)
VOLILNA KAMPANJA DOSEGA SVOJ VIŠEK
Veliki predvolilni zborovanji na Trgu Unita: jutri Berlinguer (RPI), v soboto Craxi (PSI)
Zborovanje KPI, na katerem bo Stojan Spetič govoril v slovenščini, se bo začelo ob 19. uri - Številni leteči shodi Slovenske skupnosti, komunistov in socialistov - V soboto okrogla miza devinsko - nabrezinske
sekcije SSk o Sesljanskem zalivu
Vsedržavni tajnik KPI Enrico Berlinguer se bo jutri in v soboto muail v našem mestu. Jutri ob 19. uri bo govoril na volilnem zborovanju na Trgu Unita, kateremu bo predsedoval pokrajinski tajnik Claudio Tonel in na katerem bo v slovenščini govoril Stojan Spetič, ki je kandidat za izvolitev v občinski svet. V soboto pa se bo ob 10. uri v časnikarskem krožku srečal z novinarji in imel tiskovno konferenco. Popoldne ob 18. uri se bo v Ljudskem domu v Trebčah udeležil srečanja s slovenskimi kulturnimi družbenimi in športnimi orga nizacijami, uro kasneje pa se bo na prostem srečal s Slovenci iz tržaške pokrajine. Poleg tega se bo vsedržavni tajnik KPI Berlinguer sestal s predstavniki Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ogledal si bo tržaški arzenal sv. Marka, obiskal Rižarno in se tudi srečal z upravitelji in prebivalstvom dolinske in miljske občine.
Vsedržavni tajnik PSI Bettino Craxi pa bo v Trstu govoril v soboto, ko se bo udeležil volilnega zborovanja, ki se bo na Trgu Uni-tš začelo ob 17. uri z nastopi raznih glasbenih ansamblov in kan- 1 tavtorjev in s projekcijo filma o' velikih mednarodnih športnih dogod kih. Predvideno je, da bo Craxi govoril ob 19. uri.
Medtem pa se v mestu in okolici zvrščajo številna manjša volilna zborovanja. Na Trgu Stare mitnice je govoril Calabria (KPI), ki je med drugim razkril odgovornosti KD in demagogijo LpT, ki nosita glavno odgovornost, da je sedaj mesto v takem stanju. Ugo Poli (KPI) pa je na volilnem shodu na Borznem trgu med drugim dejal, da so razni primeri kriznega stanja v številnih mestnih obratih posledica nesposobnih petčlanskih vlad; velike odgovornosti zato nosi KD. ki je take vlade hotela, odgovorna pa je tudi LpT, ki v deželnem svetu podpira tako KD. Neodvisni kandidat na listi KPI za izvolitev v občinski svet Mario Biava pa je na Trgu Giarizzole poudarjal, da morajo volivci zagotoviti večjo moč komunistom, da bi spremeni-
mestu govoril strankin predsednik Aldo Bozzi, socialdemokrati pa napovedujejo prihod bivšega vsedržavnega tajnika Romite (v ponedeljek) ministra za delo Di Giesija in evropskega poslanca Orlandija (v četrtek).
Novoustanovljena grupacija Movi-mento Trieste, ki bo nastopila na občinskih in pokrajinskih volitvah, pa je včeraj izzvala Listo za Trst na javno razpravo o vseh tistih problemih, o katerih se melonarji hočejo soočati. Listo obtožuje pred javnostjo za njene sramotne metode in obsoja nadutost njenih voditeljev in njenega dobro poznanega tiska.
VOLILNA ZBOROVANJA
KPI
Ob 11.30 na Borznem trgu, Mon-falcon; od 14.15 do 16.15 pred Tovarno velikih motorjev, Paiza; ob
17.30	na vogalu med Ul. Lorenzet-ti in D’Alviano, Poli; ob 18. uri v Križu, Luša in Štoka; ob 19.30 v Križu, Širca in Kodrič; od 18.30 do
20.30	leteči shodi pri Domju, v Frankovcu, na Krmenki, v Logu in
Ricmanjih z raznimi govorniki; ob 20. uri v Devinu, Širca in Kodrič.
SSk
Ob 19. uri v Šempolaju; ob 19.30 v Mavhinjah; ob 20. uri v Seslja-nu; ob 20.30 v Devinu; ob 21. uri v Nabrežini.
Urnik za izročanje prijav dohodkov
Tržaška občina obvešča, da bodo njene izpostave sprejemale prijave dohodkov tudi popoldne, in sicer danes, 27. in jutri, 28. maja od 16. do 19. ure ter v ponedeljek 31. maja od 16. do 20. ure. Izpostave bodo seveda delovale tudi dopoldne, popoldanski urnik pa velja tudi za urad, ki sprejema kumulativne prijave na Trgu Granatieri 2, soba štev. 195.
VČERAJ V KROŽKU SALVE M INI
Okrogla miza o vprašanju socializma in narodnosti
• Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo v otroških vrtcih, ki bodo 6. in 7. junija volilni sedež, vpisovali o-troke v vrtec od 9. do 19. junija.
Včeraj je socialistična stranka priredila na sedežu krožka Salvemini okroglo mizo na temo «Socializem in narodnosti*. Na okrogli mizi, ki jo je stranka priredila v sodelovanju z inštitutom za zgodovinske socialistične študije iz Firenc, so sodelovali zgodovinarji Salvo Mastellone, Arduino Agnelli, ki je tudi predsedoval srečanju, Giorgio Negrelli in Elio Apih.
Osrednja tema, o kateri so predavatelji govorili, je bila socialistična misel od crisorgimenta* pa do avstromarksizma. Tako sta prav Mastellone in Negrelli prikazala določene sorodnosti med Mazzinijevo vizijo narodnosti in vizijo avstro-marksistov, ki so videli v narodih kulturne entitete, ki naj živijo v harmoniji. Harmonija je pomenila enakopravnost proti tezi o veliki državi, ki naj vodi narode. Skratka, oba govornika sta tolmačila idejo avstromarksizma kot progresivno vizijo, ki je spremenila takratno nemško tezo o eni državi in enemu narodu.
Zgodovinar Elio Apih je v svojem posegu omenil tudi nekatere slovenske socialdemokratske mislece, predvsem Etbina Kristana in Ivana Regenta. Omenil je tudi odnose med takratnimi slovenskimi in italijanskimi socialdemokrati v Trstu. Poleg tega je Apih analiziral nekatere vzroke, ki so privedli do tega, da so se italijanski zgodovinarji po drugi svetovni vojni, bolj malo zanimali za nacionalna vprašanja.
Arduino Agnelli se je povrnil na
V okviru predvolilne kronike vam na 4. strani predstavljamo slovenske kandidate na listah KPI, SSk in PSI, ki imajo realne možnosti za izvolitev v pokrajinski svet, ali pa da se na teh volitvah uveljavijo. Objavljamo pogovore s Dolfi-jem VVilhpImom (KPI), Zorkom Harejem (SSk), Lojzetom Abramom (PSI) in Ravlom Kodričem (KPI).
li sedanji načrt o izgradnji premogovnega terminala, ki ga tudi v tem primeru podpirata KD in LpT. Ta načrt je nesprejemljiv — je dejal — zato morajo o njem razpravljati politične sile in uprave predvsem v zvezi s prebivalstvom. Per-la Luša, kandidat KPI za izvolitev v pokrajinski svet, je posegla v polemiko s socialisti v zvezi s prireditvami, ki jih v teh dneh organizirajo socialisti, medtem ko pa je kandidat stranke za občinski svet Minutillo na okrogli mizi pri neki zasebni televizijski postaji med drugim podčrtal, da s prihodom liste na oblast, ki je zamenjala KD. v mestu ni prav nič menjalo.
Sinoči je SSk imela volilne shode na Kontovelu, Proseku, v Križu, Gabrovcu in Saležu. Lokar je govoril o vprašanjih onesnaževanja okolja; pri tem se je zavzel za to, da se spremenita lokacija upepelje-valnika pri Sv. Soboti ter lokacija načrtovanega premogovnega terminala zaradi ekoloških problemov, ki bi jih povzročil. Glede kanalizacijskih problemov se je zavzel za do-vršitev kanalizacijskega omrežja v okolici mesta, za ureditev delovanja kamnoloma Faccanoni ter za ureditev vprašanja krajevnih pokopališč. Harej pa se je pomudil pri vlogi slovenske stranke v sedanji manjšinski politiki, ki teži za tem, da se ohrani slovenska zemlja, da se ohrani in ovrednoti slovenski jezik na vseh ravneh in da pride čim-prej do dobre zakonske zaščite za manjšino. Pri tem naj pomaga tudi tržaška pokrajina — je dejal — kot uprava med deželo in občino. Lisjak je obravnaval problematiko zahod-nokraškega rajonskega sveta in se pomudil ob gospodarskih vprašanjih kraških vasi. kjer so gradnje za ustavljene in se morajo ljudje odseljevati;, govoril je tudi o razlaščanjih v zvezi z gradnjo hitrih cest.
Devinsko - nabrežinska sekcija SSk bo v soboto ob 17. uri priredila v občinski čitalnici na trgu v Nabrežini okroglo mizo z naslovom «Sesljanski zaliv — Kakšna bodočnost?* O možnosti razvoja Se-sljanskega zaliva v funkciji celovitega razvoja devinsko - nabrežin-ske občine bodo govorili Ivan Brecelj, Bojan Brezigar. Zorko Harej, Marino Kokorovec. Niko Kosmina, Aleš Lokar, Jože Škerk in Drago Štoka.
Na sedežu sekcije PSI pri Sv. Soboti je bila včeraj javna razprava o vprašanju zaščite okolja v Trstu, na kateri sta sodelovala član komisije za industrijo in ekologijo pri ministrstvu za industrijo Carlo Merli in kandidat za izvolitev v občinski svet D’Amore. Angelo Bai-guera, kandidat na isti kandidatni listi pa je na nekem zasedanju govoril o mladinski problematiki.
Za liberalno stranko je včeraj v
m Miitiiiiiiiiiiiiif tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiKiiifiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiTfiiiiiiiinfiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiriiKiiMiiiiiiiiiiiiiiiaiiN
OPUSTOŠIL BI RODOVITNA ZEMLJIŠČA IN UNIČIL ZDRAVJE PREBIVALSTVU
Lonjerci, Katinarci in Rovtarji zavrnili predloženi načrt o izgradnji hitre ceste
Pač pa predlagajo inačico, po kateri naj se odsek Lakotišče-Padriče spelje mimo naselbin in njiv - Soglasno izražena volja po najodloinejšem nastopu
vprašanje avstromarksizma in med drugim polemiziral s Stalinovimi in Leninovimi tezami o narodu. Nato je prebral poseg, ki ga je na zborovanju v Trentu imel evropski poslanec Gaetano Arfe, ki se včerajšnjega srečanja ni mogel udeležiti kot je bilo napovedano.
Načrt o premogovni luki hudo zaskrblja ljudi pri lSv. Soboti
So-
po
Predstavniki prebivalstva Sv. bote so se sešli z delegacijo krajinskega vodstva KPI, ki jo je vodil tajnik Tonel in v kateri so bili Poli, Pessato, in Perini. Govor je bil o varstvu okolja in človekovega zdravja, se pravi o problemih okrog upepeljevalnika in načrtovane premogovne luke.
Delegacija KPI je potrdila, da se bo potegovala za čimprejšnje finansiranje nove naprave za uničevanje odpadkov (najpozneje v letu 1983), ki naj nadomesti upe-peljevalnik na hribu sv. Pantalej-muna. Naglasila je tudi, da odprave upapeljevalnika nikakor ne gre tolmačiti — kot delajo sedaj
«Izpeljava tega načrta bi pomenila dobesedno zadušitev naše vasi*. Tako menijo Lonjerci, katerim hočejo razlastiti zemljo za izgradnjo tistega odseka hitre ceste Sesljan -pomol VII, ki bo povezal Lakotišče in Padriče. Ko so se predsinočnjim skupaj s prizadetimi zemljiškimi lastniki iz Rovt in s Katinare zbrali na razgibanem posvetu s tajnikom Kmečke zveze Edijem Bukav-cem, so ogorčeno sklenili, da bodo zahtevali spremembo projekta, to je preusmeritev prometne trase. Obenem pa bo odbor razlaščencev, ki mu načeluje Oskar Kjuder, predlagal pristojnim dejavnikom z dčžel-no upravo na čelu inačico načrta, o kateri zatrjuje, da ni le uresničljiva, marveč celo v korist državni blagajni. Zakaj?
Načrt, kakor sta ga izdelala projektanta rimske družbe Tecnostra-de Luigi Tocchetti in Vincenzo Ma-laspina, predvideva, da se hitra cesta od Lakotišča povzpne po Rovtah
—	kjer bi poleg zemljišč bilo treba žrtvovati tudi več stanovanjskih hiš
—	in skozi katinarski predor do ovinka lonjerskega kolovoza, ki pelje na Katinaro, od koder se izpod žegna po Fmedu postopno dvigne, zavije proti lonjerskemu Brdu, se ob nekdanji smodnišnici razvije do Ključa, od tod pa vzporedno z državno cesto 202 do Razklanega hri-
ba. Z novimi nadvozi, podvozi in priključki «bi nam cesta šla po glavi, nogah in trebuhu*, so dejali Lonjerci. Toda niti prsi in pljuča v njih ne bi ostale cele: Kjuder je po posvetu z zdravnikom ugotovil, da bi izpušni plini in naftni hlapovi v neprekinjenem prometnem sosledju 24 ur na 24 docela zastrupili tako zemljo kot človeka. «Že danes se vsa ta strupena nesnaga v deževnih dneh, torej ob nizkem tlaku, razlgže po vsej vasi. kaj šele bo ...».
Kaj pa razlaščenci predlagajo? Cesto naj speljejo nad Naseljem sv. Sergija po Žlebeh ia,neposeljeni Go lavki do Podbrda in od tu na Brdo, kjer bi izvrtali predor in jo skoznjo speljali tja do Razklanega hriba. Na ta način bi ne prizadeli ne obdelane zemlje ne človeka, a prihranili bi tudi menda kakšno milijardo. Nadomestni načrt bodo razlaščenci proučili na licu mesta z izvedencem, ki jih v ta namen obišče v soboto brž po opoldnevu.
Teze prizadetih lastnikov je v sklepnih besedah osvojil tudi predsednik kulturnega društva Lonjer -Katinara, v katerega prostorih se je sestanek odvil: Radi voj Pečar je predlagal, naj odbor razlaščencev bije svoj upravičen boj za pravico skupaj s sorodnimi odbori v Bregu in na Krasu, torej v znamenju složnega odločnega nastopa. Omenil je
PRED ZAČETKOM VPISOVANJA V OSNOVNO ŠOLO
Zopet grob pritisk na slovenske starše
Nekateri italijanski didaktični ravnatelji pošiljali slovenskim staršem pozivnice za vpis njihovih otrok v italijansko šolo
V	preteklih dneh je bila slovenska šola spet tarča grobe provokacije: nekateri italijanski didaktični ravnatelji so začeli predčasno pošiljati staršem — ne samo italijanskim, temveč tudi slovenskim — pozivnice za vpis njihovih otrok v prvi razred osnovnih šol. Ta pritisk je privedel do tega, da so starši dveh otrok, ki obiskujeta slovenski otroški vrtec v mestu, vpisali otroka v bližnjo italijansko osnovno šolo.
Po ministrskih navodilih bi moralo začeti vpisovanje otrok v osnovne šole šele 16. junija, nekateri italijanski didaktični ravnatelji pa se očitno niso držali teh navodil. Poslužili so se seznama, ki ga ob koncu vsakega šolskega leta pošilja občina didaktičnim ravnateljstvom in na katerem so objavljena imena otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu prvič prestopili prag osnovnih šol, in začeli pošiljati staršem pozivnice za vpis otrok v šolo. Na nekaterih šolah je tako vpisovanje v polnem teku, na eni pa se je tudi že zaključilo.
Tako neodgovorno in predvsem nepravilno ravnanje italijanskih ravnateljev predstavlja hudo grožnjo za našo šolo. Pošiljanje po-zivnic za vpis otrok v italijansko šolo izvaja na slovenske starše hud pritisk in lahko negativno učinkuje na njihovo izbiro.
Prav zaradi tega bi morale šolske oblasti trdo postopati s tistimi ravnatelji, ki so se svojeglavo odločili za predčasno vpisovanje otrok v šolo in tako kršili določila. Pri vsem tem moramo ugotoviti. da šolski skrbnik doslej ni pokazal večjega zanimanja za rešitev vprašanja, v ponedeljek ga sploh ni bilo na srečanju italijanskih in slovenskih didaktičnih ravnateljev, na katerem so med drugim tudi obravnavali ta problem.
V	prejšnjih letih so prejšnji šolski skrbniki na podobnih srečanjih dajali navodila za vpisovanja italijanskih in slovenskih otrok v prve razrede osnovnih šol. Doslej je še vsako leto obveljalo pravilo, da ne smejo ne italijanski ne slovenski didaktični ravnatelji odpošiljati pozivnic staršem vse do 30. junija. Šele po tem roku in po pregledu vpisov so lahko prešli k pismenemu vabilu staršem za vpis otroka v šolo. Prisotnost šolskega skrbnika na podobnem srečanju bi bila potrebna tudi zato, ker je na italijanskih šolah v zadnjem času vse več didaktičnih ravnateljev, ki prihajajo sem z italijanskega juga, in torej ne poznajo podrobno specifičnosti tržaškega šolstva.
Ves ta kaos je bil nenazadnje mogoč tudi zato, ker slovenske šole na Tržaškem še vedno čakajo na svojega šolskega nadzornika, ki bi v stiku z italijanskimi nadzorniki vzporejal in usklajeval tudi tako vprašanje, kot so vpisi v osnovne šole. O vseh teh problemih bo jutri govor na seji deželne komisije za slovensko šolo in upati je le, da bodo na sestanku našli ustrezno rešitev, da se ne bi prihodnje leto ponavljali podobni dogodki.
tudi problem jusarskih zemljišč, ki jih zdaj upravlja tržaška občina.
Tajnik KZ je napovedal ponovno snidenje z zadolženimi javnimi upravitelji, tako tudi s komisarjem tržaške občine, sicer pa naglasil nujo po večjem pritisku na oblasti, da vendar sprejmejo zahteve oškodovanih lastnikov in posledice razlastitev kar najbolj omejijo. Ko je šlo za gosposke vile na Opčinah, so lepo spremenili prvotni gradbeni načrt, so poudarili še na sestanku, s pripombo, naj ga torej tudi tokrat. V nasprotnem primeru bodo razlaščenci znali mnogo odločneje nastopiti kakor v preteklosti: to je jasno prišlo do izraza iz predsinočnjih posegov, v katerih je marsikdo nakazal možnost drastičnega skupinskega upora, ko bi graditelji hitre ceste znova protizakonito — torej brez predhodne izročitve povzetka iz razlastitvenega odloka prizadetim lastnikom — stopili na zasebno lastnino. To je izzvenelo v očitno opozorilo oblastem in političnim strankam. (dg)
Izdajanje zdravniških potrdil za volitve
Krajevna zdravstvena enota štev. 1 (tržaška) obvešča, da bodo v zvezi s skorajšnjimi volitvami interesenti lahko dvigali zdravniška potrdila oziroma opiavljali zdravniške preglede po naslednjem urniku: za mesto in okolico pri zdravniških izpostavah vsak	dan od	8.	do 9. ure	od 31.
maja do	5.	junija:	v soboto	5. ju-
nija od 16. do 19. ure pri KZE, Ul. Torino 8; v nedeljo 6. junija od 7. do 22. ure pri KZE; v ponedeljek, 7. junija od 7. do 14. ure, prav tako pri KZE. Za kraško planoto, vedno pri zdravniških izpostavah: od 31. maja do 5. junija vsak dan od 8. do 9. ure. v soboto 5. junija tudi od 16. do	19.	ure;	v	nedeljo 6.	junija
od 7. do	22.	ure	in	v ponedeljek 7.
junija od 7. do 14. ure.
• Sekcija KPI iz pristanišča, Zveza socialistov, DP, PDUP in Zveza radikalcev so včeraj izdale letak, v katerem obsojajo dejstvo, da je pristaniška ustanova najela tri nove delavce po klientelarni poti, kar je spričo hudega finančnega stanja, v katerem se ustanova nahaja, v nasprotju s smernicami, ki so bile postavljene za izhod iz krize.
Jutri v Boljuncu Venturinijeva proslava
Osnovna šola Fran Venturini iz Boljunca, istoimenski moški zbor od Domja ter KD France Prešeren prirejajo jutri v Boljuncu Venturinijevo proslavo ob 100-letnici rojstva in 30-letnici skladateljeve smrti. Ob 14.30 bodo položili spominske vence na Venturinijev grob in na njegovo rojstno hišo v Boljuncu, v večernih urah pa bo v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu kulturni program. Na prireditvi bodo nastopili otroci osnovne šole F. Venturini iz Boljunca, zbora F. Prešeren in F. Venturini ter harmonikaši od Domja. Slavnostni govornik bo tajnik ZSKD Vojko Slavec.
nekateri politični krogi — kot protivrednosti za izgradnjo premogovne luke. Komunisti so ponovili svoje nasprotovanje tej luki s pripombo, da sta EAPT in EZIT kljub njihovemu nasprotnemu glasu že sprejeli sklep v prid luke, tako da manjka sedaj le še pooblastilo komisije za gradbeništvo pFf" tržaški občini, v kateri ima pravico veta pokrajinski zdravnik, uslužben pri Krajevni zdravstveni enoti.
• Časnikarsko združenje dežele Furlanije - Julijske krajine sklicuje v soboto, 29. maja. ob 14.30 na sedežu (Korzo Italia 12) redni občni zbor članov na katerem bodo podali obračun opravljenega dela ter odobrili finančni proračun za tekoče leto.
• Tržaška občinska uprava prireja v ponedeljek, 31. 5., v socialnem centru v Naselju sv. Sergija sestanek za ustanovitev prostovoljne gasilske službe. Na srečanje, ki se bo pričelo ob 21. uri so vabljeni vsi zainteresirani med 18. in 60. letom starosti.
Sindikati zahtevajo srečanje s KZE
Zastopniki tovarniških svetov tržaške industrijske cone so sporazumno s sindikalno zvezo CGIL, CISL, UIL zahtevali sestanek z voditelji Krajevne zdravstvene enote glede vprašanja zdravniške oskrbe delavcev, ki so se ponesrečili na delu. Ta problematika je postala posebno pereča zlasti po zaprtju ambulatorija INAIL in zaradi še nepopolne zdravstvene oskrbe, ki jo nudi KZE.
Drevi občinski svet v Zgoniku
Drevi ob 20.30 se bo sestal Zgoni-ški občinski svet, na dnevnem redu je med drugim odobritev obračuna za finančno leto 1981, razprava o hitri cestni povezavi, zamenjava o-ziroma kupoprodaja občinskega zemljišča in druge točke upravnega značaja.
Drevi začetek festivala «l’Unita» in «Dela» pri Sv. Soboti
Pri Sv. Soboti se bo drevi, ob 20.30, začel festival komunističnega tiska 1'Unita in Dela, ki ga prirejajo sekcije KPI od Sv. Ane, iz Skednja, s Kolonkovca in iz Naselja sv. Sergija. Drevi bo igral ansambel «Juculano», jutri, ob 20.30, pa bodo nastopili orkester Pietra Ragnija ter «1 solisti romagnoli*. Festival se bo zaključil v torek, 1. junija.
V OKVIRU IZVAJANJA OSIMSKIH SPORAZUMOV
Mejni prehod pri Bazovici od sobote dalje mednaroden
Slovesnost ob 11.30 ob prisotnosti posl. Santuza in republiškega sekretarja Ertla
V soboto dopoldne bo mejni prehod pri Bazovici - Lipici, namenjen doslej izključno krajevnemu prometu, dobil status mednarodnega mejnega prehoda med Italijo in Jugo slavijo, kar bo predstavljalo nov korak naprej v zbliževanju obeh držav.
Pobuda o prehodu bloka v višjo kategorijo spada v okvir izvajanja osimskih sporazumov, saj bo omogočila boljše razvijanje prometa med obema državama in to predvsem v poletnih mesecih, ko je občutiti na mejnih prehodih med sosednima državama veliko osebnega prometa. Mednarodni prehod pri Bazovici - Lipici bo v mnogočem razbremenil promet na drugih mejnih prehodih, in to predvsem pri Fernetičih, ki naj bi tako še potenciral svojo vlogo mejnega prehoda namenjenega prvenstveno tovornemu prometu.
Na mejnem prehodu bo v soboto ob 11.30 slovesnost, ki se je bo z italijanske strani udeležil podtajnik za javna dela posl. Giorgio Santuz, z jugoslovanske pa republiški se-
Prisperajle za
DIJAŠKO MA 11(0
PROF. GUIRAUP PREDAVALA 0 SREDIŠČU S0PHIA ANTIP0LIS
Center za znanstvene raziskave po sledeh francoskih izkustev?
Kakšne koristi bo prinesel slovenskemu prebivalstvu?
Julija bo končno znan podrobni načrt o ureditvi Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu. Predloženih je bilo dvanajst osnutkov, izmed katerih bo posebna komisija izbrala najustreznejšega. Prihodnji mesec pa prične delovati deželna služba za informatiko, ki bo tekla v sklopu raziskovalnega središča med Bani in Padri-čami. To je povedal predsednik konzorcija za omenjeni center Anzel-lotti, ko se je včeraj na sedežu združenja industrijcev udeležil konference o značilnostih sorodnega in dobrih deset let delujočega znanstveno - raziskovalnega središča v Franciji.	mu .u,;
Predavala" je uhiverzitetna docentka Dominique Guiraud, ki je tildi ravnateljica ftrestižner mednarodne šole Ecole des Mineš v Parizu, iz katere izhaja na tisoče vsakovrstnih inženirjev. Prof. Guiraud, ki je govorila v tekoči italijanščini, je tudi s pomočjo skioptičnih slik prikazala sila razčlenjeno in bogato znanstvenoraziskovalno dejavnost pravšnjega mednarodnega «mesteca modrosti, znanosti, tehnologije in umetnosti*, poimenovanega Sophia Antipolis, grajenega po najsodobnejših arhitektonskih vodilih, a stapljajočih se na videz s starogrškimi arhitekturnimi načeli; vse skupaj sredi kakih 170 hektarov bujnih zelenic in v spokojni tišini. Tam je zaposlenih 3.000 raziskovalcev z vseh mogočih področij človekovega znanja, tam med drugim poučujejo, ka
V OKVIRU VSEDRŽAVNE PROTESTNE AKCIJE
Jutri 4-urna stavka delavcev v industriji
Sprevod po mestnih ulicah in zborovanje na Trgu Goldoni
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je proglasila za jutri 4-urno vsedržavno stavko celotnega industrijskega sektorja v odgovor nepopustljivosti industrijcev, ki sploh nočejo začeti pogajanj za obnovo že davno zapadlih vsedržavnih delovnih pogodb, pa tudi kot sredstvo pritiska na vlado, da bi prišlo do dejanskega preokreta v gospodarski politiki.
V okviru vsedržavne stavke bo tudi v Trstu sindikalna manifestacija; delavci se bodo zbrali ob 9. uri pred Lloydovim stolpom in bodo nato v sprevodu obhodili mestne ulice
Jadran in njegovi navijači so listarjem trn v peti
V volilni kampanji Liste za Trst zavzema Jadran vse več prostora. V predvčerajšnjem debatnem večeru na tržaški zasebni radijski postaji, je Gambassini ponovno povlekel na dan gostovanje Jadrana v Reggio Emilii, predvsem s trditvijo, da se Ja-dranovi navijači s slovenskim navijanjem in petjem izmaličili italijansko podobo Trsta in da so ob koncu tekme celo zapeli jugoslovansko himno.
Ne bi se hoteli spuščati v polemiko o resničnosti trditev Gam , bassinija, kajti o tekmi obstaja v celoti radijski zapis — glej' slučaj —, prav tiste radijske postaje, ki je na predvčerajšnjem debatnem večeru prenašala Gambassinijeve lažnive izjave. Velja pa omeniti nekaj drugega, namreč, da so pred tekmo lokalni dnevni in športni časopisi objavili o Jadranu daljše članke, v katerih so objektivno poročali, da gre za ekipo slovenske manjšine v Trstu, da so igralci, odborniki in navijači ljudje, katere druži skupni slovenski jezik. In še moramo poudariti, da je bila naša ekipa v Reggio Emilii sprejeta s simpatijo, ki se odraža tudi v odnosih med igralci in odborniki obeh ekip.
Toda očitno je Jadran trn v peti še komu. Neka druga tržaška radijska postaja je pred časom naslovila odbornikom Jadrana poziv, naj nehajo provocirati italijanske someščane s plakati, s katerimi da so preplavili mestno središče. «Provokacija» naj bi bila v tem, da so plakati v barvah slovenske zastave in dvojezični, ter celo, da je slovenščina na prvem mestu!
Komentar prepuščamo našim bralcem!
do Trga Goldoni, kjer bo ob 10.30 na sporedu zborovanje z govorom tajnika enotne federacije Sergia Gara vini ja. Pokrajinska sindikalna federacija je tudi objavila letak s pozivom delavcem, naj se množično udeležijo shoda in s tem dokažejo enotnost delavcev proti sedanji restriktivni vladni gospodarski politiki in za novo politiko naložb in razvoja.
V okviru jutrišnje stavke se bodo tudi delavci gradbenega področja naše pokrajine vzdržali dela za o-sem ur. Delavci s področja blagovnega prevoza pa se bodo prav tako udeležili stavke ter se bodo vzdržali dela od 8. do 12. ure.
ko najuspešneje izkoriščati toploto Sončnega žarčenja za stanovanjsko ogrevanje in kako tudi ustrezne naprave prilagoditi estetičnim in komfortnim zahtevam modernega bivanja, tam nadalje analizirajo učinke jemanja zdravil, ki se sčasoma pojavijo v tkivih našega organizma in hkrati skušajo iznajti takšna zdravila, ki bi po eni strani zdravila, ne pa tudi postransko človeku drugače škodila, itd.
Francoski center (pri Antibesu) sodeluje z državnimi ustanovami in zasebnimi industrijci, pa tudi s tujimi znanstvenimi zavodi. Deležen je finančne pomoči iz javnih sredstev in iz vrst tovarnarjev. T^rofV-GuV raud, ki si je bila pred predavanjem ogledala področje med Bani in Pa-dričami, je 'flfdi 'hdglasila' 'da skuša Sophia Antipolis pritegniti širšo javnost k sodelovanju z raziskovalci v občo korist.
Predsednik industrijcev De Riu je zaželel, da bi kraški center zrasel po vzoru francoskega in dejal, da bo že danes v Rimu pritisnil na zadolženo ministrstvo, naj pospeši njegovo uresničitev. Anzellotti je pripomnil, da bo njegov konzorcij jutri polagal obračun šestmesečnega delovanja.
• Pred predavanjem je neki gospod na štiri oči razlagal profesorici Gui raud, kako da je na Krasu poleti lepo in hladno, le pozimi je bolj neprijetno, pač zaradi burje, seveda niti z besedico ni omenil, kdo Kras naseljuje in koliko žrtev bo moral prestati za izgradnjo centra. Ali pa bodo kar elektronski možgani v hipu pričarali razlaščencem in naši narodni skupnosti brezskrbno bodočnost in jo tako poplačali za pretekla gorja in krivice?
Drevi koncert nabrežinskega zbora v zgoniški cerkvi
Ljubiteljem zborovskega petja se drevi obeta res prvovrstni užitek. V cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku bo namreč ob 20.30 na povabilo KD Rdeča zvezda nastopil nabrežinski pevski zbor Igo Gruden, ki bo izvajal celovečerni koncert v moški in ženski in mešani zasedbi. Že lani je v cerkvi nastopil ljubljanski zbor Ancilla Vocis in odlična akustika je organizatorjem svetovala, da ponovno izberejo cerkev za pevski koncert.
kretar SR Slovenije za notranje zadeve Tomaž Ertl.
Pred tem bo posl. Santuz prisostvoval odkritju dveh umetniških del na tovornem postajališču pri Fernetičih.
Na Kolonkovcu otroški «ex tcmpore»
Na Kolonkovcu se bo v soboto pričel slikarski «ex tempore* za mladino, ki bo trajal do nedelje, sodelovala bo tudi -'Obalna galerija* iz Pirana.
Risarskega tekmovanja se lahko u-deležijo otroci otroških vrtcev ter osnovnih in srednjih šol. V soboto bodo, od 14. ure do 18. in v nedeljo od 9. do 11. ure, na otroškem igrišču, kjer se ustavi avtobus št. 22 brezplačno razdeljevali risarske pole. Slike bodo morali otroci oddati do 13. ure v nedeljo, nakar bo posebna žirija ocenila najboljša dela, ki bodo razstavljena v dvorani kavarne «Carlini» v Miljah.
Okrogla miza o zaščiti Krasa
Tržaška sekcija združenja Italia nostra in deželni odbor za obrambo kraških fenomenov bosta priredila v soboto ob 18.30 v Krožku za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) okroglo mizo na temo: «Norme za zaščito tržaškega Krasa: analize in predlogi*. Poročali bodo Ser-gio Franco. Fabio Forti, Alberto Dini in Giulio Camber.
• Pokrajinsko tajništvo sindikata
uslužbencev javnih ustanov CGIL prireja jutri, s pričetkom ob 16. u-ri v dvorani Pomorske postaje javno razpravo o pokojninski reformi. Govorili bodo Giorgio Sarale, Giuseppe Vilardi in Vincenzo de Luca.
Dokaj srečen konec
slikovite nesreče
V Ul. Marchesetti v bližini vile Re-voltella je prišlo sinoči malo po 22. uri do slikovite nesreče: fiat 128, ki je peljal v smeri proti središču mesta, je najverjetneje zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v desno. Potem ko je zadel v pločnik, se je avtomobil nekajkrat zakotalil po cestišču, oplazil eno obcestno drevo in se ustavil šele po močnem tresku v drugo. Voznika, ob koncu nes?e2e"j?>ovščm uničenega avtomobila, 22'letnega jetniškega paznika Federica Pa^qijplina, je med prevračanjem fiata' vrglo z vozniškega, sedeža na zadnje sedeže, kar mu je, po mnenju gasilcev, ki so prispeli na kraj, da bi ga rešili iz skrotovičene pločevine, tudi rešilo življenje. Prepeljali, so ga v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zaradi udarcev v glavo, levo ramo in prsni koš zdraviti dva tedna na nevrokirurškem oddelku.
Žejni tatovi
Tatovi so v noči med ponedeljkom in torkom «obiskali» lokal v Ul. Sca-linata 1, last 42-letne Jolande Rumi Brenčič. Odnesli so 70.000 lir, tri pločevinke piva in steklenico vina.
Razstave
KD Jože Rapotec vabi na ogled etnografske in slikarske razstave a-materskega slikarja Josipa Bandija vsak dan od 20.30 do 22. ure v srenj-ski hiši v Prebenegu.
Razstava slovenskih glasbenih del na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29. Urnik: danes, 27. in jutri, 28. maja, od 16. do 19. ure.
V ponedeljek, 31. t.m., ob 18. url bo v tržaški občinski galeriji odprla razstavo svojih del tržaška likovnica Zora Koren - Škrk. Razstava bo trajala do 7 junija
Predavanja
Alpinistični odsek SPDT vabi jutri, 28. t.m., na predavanja alpinista Jožeta Žumarja iz Kopra na temo «Nevarnosti v gorah*. Predavanje, ki se bo začelo ob 20.30 bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3). Vabljeni!
Avto se je zagozdil
med drevesi (3 ranjeni)
Včeraj popoldne je iz še nepojas njenih razlogov (voznik trdi, da so mu odpovedale zavore) fiat 132 zavozil s ceste, ki pelje proti sesljan-skemu portiču, in sicer v zadnjem ovinku pred nabrežjem. Avtomobil je zdrvel med dvema obcestnima ograjama v trimetrsko škarpo in se po približno osmih metrih zagozdil med dve drevesi, prav nad nekaj metrov globokim prepadom. Voznika (72-letnega Armanda Gregoricchia iz Ul. Cologna 47/2) in sopotnika, (72-letnega Attilia Driolija iz Drevoreda XX. septembra 80 ter 68-letnega Vittoria Finzija iz Ul. Piccardi 19) so povlekli iz vozila šele po prihodu o-penskih gasilcev, nakar so jih z re-šilcem odpeljali v tržiško bolnišnico. Gregoricchio se bo zaradi zloma grodnice zdravil 20 dni, Drioli (domneven zlom vratu stegnenice) in Finzi (domneven zlom reber in desne roke) pa po en mesec. Na kraju so posegli karabinjerji nabrežinske postaje.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, none in pranone
BERNARDE B0RJAN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Konkonel, 27. maja 1982
27. 5. 1981
Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi
27. 5. 1982
DAVID SIRK
Vedno se ga spominjajo žena in sinova
Križ, 27. maja 1982
Osnovna šola F. Venturini Moški pevski zbor KD F. Prešeren Boljunec	F. Venturini - Donijo Boljunec
vabijo na
VENTURINIJEVO PROSLAVO
ob 100-letnici rojstva in 30-letnlci smrti
jutri, 28. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Na ogled bo tudi biografska razstava, ki jo je pripravil Mladinski krožek KD F. Prešeren
Odbor
15. REDNI OBČNI ZBOR NŠK
bo jutri, 28. maja, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v Trubarjevi čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SKLICUJE
24. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 30. maja, ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Gorici.
DNEVNI RED: 1. otvoritev;
2.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije;
3.	poročila;
4.	razprava
5.	razrešnica staremu odboru;
6.	volitve novega odbora;
7.	razno.
SMUČARSKI KLUB DEVIN
5. trofeja
GRMADA
MEDNARODNO TEKMOVANJE NA SKIROLKAH V MAVHINJAH 28., 29. in 30. MAJA 7. POKUŠNJA DOMAČIH VIN
PROGRAM: jutri, 28. maja
ob 16. uri otvoritev ob 18. uri vaške igre
od 20. do 1. ure ples z ansamblom «THE LORDS*
v soboto, 29. maja
ob 14. uri odprtje kioskov
ob 15. uri risarski ex tempore
ob 15. uri tekmovanje v briškoli
ob 18. uri vaške igre
od 20. do 1. ure ples z ansamblom »FURLAN* v nedeljo, 30. maja
ob 1Q,30 mednarodno tekmovanje na -skiroikah ob 15. uri nagrajevanje
ob 18. uri vaške igre	..... 1
od 2t).'do L ure pleš z ansamblom «FURLAN»>'
Na razpolago bo domača kapljica in dober prigrizek
SLOVENSKO
^GLEDAUŠČE V TRSTU
PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE
Študijski prikaz
Študijski prikaz na variacije za klavir L. van Beethovna SCHUMANN: CARNEVAL
V Soboto, 29. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja vstopnic jutri in v soboto od 10. do 12. ure ter uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
* • •
VICTOR LANOUX
ODPIRAČ
V ponedeljek, 31. maja. ob 20.30 v Gabrovcu.
KD RDEČA ZVEZDA
priredi danes, 27. maja, ob 20.30 v zgoniški cerkvi
Koncert moškega in ženskega pevskega zbora IGO GRUDEN
iz Nabrežine.
KD VESNA
prireja danes, 27. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu
' koncert mladih pianistk
Beatrlce Zonta In Vesne Zuppin
gojenk Glasbene matice iz razreda prof. Aleksandra Rojca.
Vljudno vabljeni!
Mladinski odbor SKGZ vabi na
DAN MLADOSTI '82
v nedeljo, 30. maja, v kultur nem domu »A. Sirk* v Križu SPORED:
ob 17. uri — predvajanje oddaje «Cara Trleste* in okrogla miza o boju za globalno zaščito: ob 20.30 — nastop mimosa Andresa Valdesa in koncert kantavtorja Tomaža Pengova.
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu. Danes, 27. maja, ob 19.30 v Novem mestu Victor Lanoux - Odpirač.
VERDI
Jutri ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri sedmi koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent Baldo Podič, kot solisti-pevci bodo nastopili M. Moore, P. Maia-kova, A. Savastano, G. Botta, J. van Zelst in C de Bortoli
Koncerti
SKD Igo Gruden Nabrežina prhe di v soboto, 29. maja, ob 21. uri v društvenih prostorih zaključni koncert dekliškega in moškega pevskega zbora.
Kino
Arlston Danes dvorana rezervirana za British club. Jutri »Principe della citta*.
Rltz 17.00 «11 giustiziere della notte II.*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 17.30 «Le colline hanno gli oc-chi*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattaeielo 16.30 «Sul lago dorato*.
Fenice 17.00 «Los Angeles, quinto di-stretto di polizia*.
Nazionale 16.00—22.15 «Rock n’roll high school*. Barvni film za vse.
Aurora lu.30 «Sballato, gassato, com-pletamente fuso*.
Cristallo Zaprto. Jutri ob 16.30 «Lil-ly e il vagabondo*. Walt Disneyje-va risanka.
Moderno 16.30 «Bees lo sciame che uccide*.
Filodrammatico 15.00 «Chiamate 6969 — taxi per signora». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 18.00 «Ricche e famose*.
Vittorio Veneto 16.30 «Crociera ero-tica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon Zaprto do vključno nedelje.
Radio 15.00 «La vera gola profon-da*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumlere 16.30 »Profezia*. Barvni film za vsakogar
Šolske vesti
Osnovne Sole didaktičnega ravnateljstva v Dolini vabijo na skupno zaključno prireditev, ki bo danes, 27. t.m., ob 19.30 v občinski telovadnici.
Združenje staršev osnovne šole Karel širok sporoča, da je tridicio-nalni piknik v Živčevi dolini (Veliki Repen), ki je bil najavljen za 30. maja. iz tehničnih razlogov preložen na 6. junija. Vabljeni: učiteljice, starši in učenci, sedanji in bivši. Informacije tel. 729-177.
Osnovna šola Karel širok vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo 2. junija, ob 11. uri v šolskih prostorih.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je na sedežu sindikata v Trstu Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 125. ki obravnava letne in začasne suplen-ce. Zainteresirani učitelji dobijo na sedežu tudi obrazce za prošnje.
Sindikat slovenske šole - Trst, obvešča učiteljice, da je na sedežu sindikata Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure na (ogled MO št. 134, ki obravnava podeljevanje začasnih in letnih suplenc v državnih otroških vrtcih za šolsko leto 1982/83. Zainteresirane dobijo na sedežu tudi ustrezne obrazce za prošnje.
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo redna seja jutri, 28. maja, ob 20. uri v sejni dvorani — Ul. sv. Frančiška 2011. Govorili bomo o fotografskem natečaju. Vabljeni vsi člani in odborniki.
Sekcija VZPI - ANPI Prosek -Kontovel vabi vaščane na proslavo ob 38-letnici žrtvovanja 10 obešenih talcev, ki bo v nedeljo, 30. maja, ob 11. uri na proseški gmajni pred spomenikom. Sodelujejo odseki SKD in Godbeno društvo Prosek - Kontovel. Govorila bosta predsednik in član pokrajinskega odbora tov. Ar-turo Calabria in Vladimir Kenda.
Godbeno društvo Prosek priredi v soboto. 29., in v nedeljo, 30. maja, prvo srečanje godb na pihala na Proseku. V soboto bo ob 18. uri nastopil pihalni orkester Litostroj iz Ljubljane z gostom, solistom ljubljanske Opere Francem Javornikom. Sledila bo plesna zabava ob zvokih Veselih Šentvidča-nov. V nedeljo bo imel prav tako ob 18. uri koncert pihalni orkester Logatec ob sodelovanju Narodnega okteta. V večernih urah bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe. Vabljen-'
MLADI
BRALCI
IZŠLA JE ZADNJA ŠTEVILKA LETOŠNJEGA
GALEBA
Izleti
Kriška sekcija VZPI - ANPI obvešča vse izletnike v Brescio in Val Camonico, da bo odhod avtobusov v soboto. 29. 5. ob 5. uri izpred spomenika v Križu. Prosimo za točnost.
Sekcija KPI «J. Verginella* iz Križa prireja od 8. do 17.8. izlet v Sovjetsko zvezo (Moskva, Kijev in Leningrad). Informacije ob uri kosila na tel. 22Q-213, vpisujejo pa vsako nedeljo med 11. in 12. uro v kriškem^Ljudskem domu. Število mest na razpolago je omejeno.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v petek, 4. junija t.l„ izlet po Istri z ogledom predora pod Učko. Vpisovanje na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8 - danes, 27.' in jutri, 28. t.m., od 10. do 12. ure.
SPDT javlja, da bo odhod avtobusa za izlet v Rezijo v nedeljo, 30. maja, ob 6.15 izpred sodne palače.
SPDT prireja v nedeljo, 13. junija. ob priliki tradicionalnega srečanja zamejskih planincev s planinci obmejnih PD iz Slovenije, avtobusni izlet v Javorniški Rovt. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 76-73-04). Vabljeni !
I JI KfflH MM
Namesto cvetja na grob Evgena Pertota darujejo Dana, Sonja in Mara 15.000 lir za TPK Sirena.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 27. maja JANEZ
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.41 — Dolžina dneva 15.19 — Luna vzide ob 9.38 in zatone ob 1.00 Jutri, PETEK, 28. maja GOJKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,2 stopinje, najnižja 15,5, ob 18. uri 25 stopinj, zračni tlak 1021 mb rahlo pada, veter 18 km na uro severozahodnik, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Ferluga, Gianluca D'Arienzo, Michela Be-nedetti, Gabriele Babich, France-sca Ormas.
UMRLI SO:	kletna Antonia
Sponza vd. Veggian, 79-letna Em-ma Velicogna vd. Bartoli, 72-letni Carlo Vivoda, 57-letna Vilma Roma-nese por. Borgino, 90-letna Oa-ola Moresan, 74-lelni Giuseppe Paolet-ti, 93 letna Giovanna Bernetich vd. Grubissa, 82-letni Antonio Scarpa, 87-letni Natale Grison, 55-letna Bianca Angelucci.
DOKONČEN SKLEP UPRAVNEGA SVETA GORIŠKEGA SKLADA
Stanovanja namenjena carinskim uslužbencem bodo zdaj prodali
V odkup jih bodo ponudili najprej zavodu IACP, goriški občini in delniški družbi, ki bo upravljala tovorno postajališče Tudi v prihodnje niso predvidene okrepitve carinarnice v Gorici
Tri od štirih novih stanovanj, ki jih je pred nekaj leti kupila goriška trgovinska zbornica in namenila vodilnim carinskim uslužbencem, bodo prodali. Tako so dokončno sklenili na zadnji seji upravnega sveta Goriškega sklada. Drugih možnosti menda ni. Stanovanja bodo ponudili v odkup najprej nekaterim javnim ustanovam: zavodu za ljudska stanovanja, goriški občini ter delniški družbi, ki bo upravljala tovorno postajališče. V kolikor nobena od o-menjenih ustanov stanovanj ne bo kupila, jih bodo ponudili v odkup zasebnikom, seveda po tržnih cenah, medtem ko bi jih ustanovam ponudili po zelo ugodnih pogojih; po nabavni ceni, povečani za obresti, ki bi dozorele za vložena sredstva od trenutka nakupa do prodaje.
Že ob odločitvi za nakup stanovanj je bilo v upravnem svetu Goriškega sklada veliko polemik, o zadevi pa so razpravljali celo v deželnem svetu.
Kako je do take odločitve sploh prišlo? Bilo je to v času, ko se je o gospodarskih težavah šele pričelo govoriti in ko je bila na mejnih prehodih precej živahna blagovna menjava in ko so se pogostoma javljale težave prav zaradi dolgotrajnega carinskega postopka, menda prav zaradi nezadostnega števila carinskih funkcionarjev. Slednjih je bilo sicer v državnem merilu dovolj (celo preveč), zelo neradi pa so sprejemali premestitve v Gorico, kjer menda ni bilo mogoče najti ustreznih stanovanj. Brez dodatnega števila vodilnih carinskih uslužbencev pa si je takrat bilo skoraj nemogoče zamisliti redno poslovanje novega obmejnega postajališča pri štan-drežu, ki so ga takrat sicer še gradili. O zadevi je bilo govora med o-biskom visokih rimskih funkcionarjev v našem mestu, med njimi tudi generalnega ravnatelja carinske službe Del Ghizza. Sledni je dal razumeti, da ne bi bilo težav s premeščanjem carinskih funkcionarjev iz notranjosti države v Gorico, v kolikor bi bila na razpolago primerna stanovanja. Možakar je kariero zaključil bolj klavrno (v zaporu), trgovinska zbornica je kupila (s sredstvi Goriškega sklada) štiri stanovanja, medtem pa so se splošne gospodarske razmere temeljito spremenile. Odprli so novo obmejno postajališče, blagovna menjava ni dosegla predvidenega razmaha, stanovanja, razen enega, pa so ostala prazna, kljub temu da je bila trgovinska zbornica pripravljena jih odstopiti proti razmeroma nizki najemnini. Očitno vodilni carinski funkcionarji stanovanj ne potrebujejo. Stanje se tudi v bodoče po vsej ver-
Vpisovanj« v vrtec in osnovno šolo
Vpisovanje v državne otroške vrtce bo od 31. maja do 7. junija. Starši lahko opravijo obveznost na ravnateljstvih, oziroma neposredno v vrtcih. V prihodnjih dneh bodo vpisovali tudi v občinskih otroških vrtcih.
Starše nadalje obveščamo, da je v teku vpisovanje otrok v prvi razred osnovne šole. Prijave sprejemajo v uradih didaktičnih ravnateljstev, oziroma na posameznih šolah.
jetnosti ne bo spremenilo, saj je te dni carinska uprava tudi pismeno potrdila, da ne namerava okrepiti carinarnice v Gorici z novimi vodilnimi uslužbenci. Odtod tudi sklep, da se stanovanja dokončno odtujijo in vloženi denar vrne v Goriški sklad.
Časi se pač spreminjajo.
Sindikalni shod jutri v Gorici
Ob priliki splošne stavke v industrijskem sektorju, ki bo jutri v vsej Italiji, bo jutri v Gorici sindikalni shod. Delavci se bodo zbrali ob 9.30 pred spominskim parkom, šli bodo v sprevodu po obeh korzih do ploščadi pred ljudskim vrtom, kjer
bodo stavkajočim spregovorili sindikalni funkcionarji.
V ponedeljek seja občinskega sveta
Ponovna občinska seja v Gorici bo v ponedeljek. Na seji bo spet govor o podgorski predilnici in sicer o resoluciji, ki obvezuje zastopnike občine v odboru za upravljanje go-riškega sklada pri trgovinski zbornici, naj se iz tega sklada da denar za nakup zemljišč predilnice. Poleg tega bodo svetovalci razpravljali tudi o letošnjih proračunih mestne lekarne in mestnega podjetja. Zatem bodo pričeli razpravo o letošnjem proračunu občine. Za to pa bodo potrebovali še več sej.
17. NAGRADA GRAN NOE D’ORO
V Gradišču od sobote dalje razstava 219 vin naše dežele
Razstavo bodo popestrile pokušnje sirov in pršuta
Kot vsako leto v tem času bo od sobote. 29. maja, do naslednje nedelje. 6. junija, v Gradišču ob Soči razstava najboljših vin naše dežele, znana pod imenom «Gran Noe d'Oro», ki se letos prireja že sedemnajstič. Posebna komisija je o-cenila vina, ki so jih vinogradniki poslali na to razstavo. Poslanih je bilo 359 vrst vin, komisija jih je sprejela 219. Gre za bela in rdeča vina. ki se pridelajo v naši deželi.
Letošnja razstava vin bo v prenovljeni dvorani Bergamasa, kjer so jo sicer prirejali že pred leti. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18. uri. Razstavna dvorana bo odprta vse dni in skoro vsak večer bo še kaka posebna prireditev. V sredo, 2. junija, ob 20. uri bodo kmetom razdelili diplome za udeležbo na natečaju. V četrtek, 3. junija, pa bo dan pokušnje sira montasio. Za to skrbi konzorcij za tipizacijo sira montasio. V petek, 4. junija, pa bo dan pokušnje pršuta san daniele. V nedeljo, 10. junija, pa bo dan pokušnje parmezana.
Poleg teh prireditev, ki so neloč-
uiiiiiiiiiniiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMMiiiiiiulMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiinnilfiiiiiiiiiB
UL TIMA TUM DEŽELNE SINDIKALNE ZVEZE CGILCISLUIL
Dežela mora zagotoviti obstoj treh ključnih podjetij na Goriškem
Na sinočnji javni skupščini v Gorici so sindikalni predstavniki pojasnili minimalni program za podgorsko tekstilno tovarno, bivšo tovarno Tek v Krminu in podjetje Detroit v Tržiču - V torek v Trstu manifestacija pred deželnim odborom
Ni več materialnega časa, da bi na dosedanji način iskali novih možnih rešitev za krizna podjetja na Goriškem. Deželna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, v soglasju s pokrajinskim vodstvom federacije, tokrat postavlja deželnemu odboru točne zahtevo: nobenega cincanja, nobenega odlašanja glede u-sode podgorske tekstilne tovarne, glede bivše tovarne Tee v Krminu ter glede podjetja Detroit v Tržiču. Dežela mora storiti konkretne korake zdaj, sicer bo za zmeraj prepozno. To so na sinočnji javni skupščini v pokrajinski sejni dvorani v Gorici povedali predstavniki sindikalne federacije Bon, Colautti in Garozzo sicer,.- bolj maloštevilnim predstavnikom političnih strank, pokrajinske uprave ter občin. Skupščino.§o sklicali na pobudo sindikalne 'federacije. Deželni upravi predstavljajo nekakšen minimalni načrt posegov, medtem ko bo za globalno reševanje zapletenega vprašanja, saj gospodarska kriza ne zaobjema samo zgoraj omenjenih treh podjetij, še dovolj časa in priložnosti.
Za podgorsko tekstilno tovarno sindikati terjajo od'dežele, da omogoči izvajanje 27. aprila letos podpisanega dogovora med lastniki in tovarniškim svetom, za krminsko podjetje Tee, za katerega je že sprožen postopek za likvidacijo, da se prepreči razkosanje proizvodnih struktur in s tem zajamči možnost obnovitve proizvodnje ter da se po določitvi lastninskih in imovinskih zadev nadaljujejo tristranski pogovori med deželo, morebitnim novim lastnikom in sindikati. Za podjetje Detroit naj dežela pazljivo sledi ravnanju stečajnega skrbnika, predlaga pa se ustanovitev posebne družbe, ki naj v vmesnem obdobju omogoči obnovitev proizvodnje.
Ob tem je treba povedati še, da bodo sindikati omenjene zahteve v
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljam Bazovica.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Se-sljan in Bazovica.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje-tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
IZGUBLJENE MILIJARDE NOVI DAVKI NA VIDIKU
Včeraj smo v časnikih brali, da je rimska poslanska zbornica odobrila nov zakon o odpravninah in da je ta romal v senat v dokončno odobritev. Poslanci so se morali z razpravo in glasovanjem o tem zakonu pošteno truditi ves teden (nekateri so se celo pritožili, da so morali v tem tednu porabiti v dragem Rimu kar en milijon od svoje trimilijonske mesečne plače!).
Poslanci so hotelirjem in gostincem v Rimu plačali nekaj več od običajnega, za to, da ne bi prišli do referenduma, ki je bil oklican za 13. junij.
Državna uprava pa je porabila že dragocene milijarde lir, ki bi jih lahko koristneje uporabila v drug namen, tako da ne bi nam razni ministri grozili z novimi davki, že pred nekaj dnevi so župani podpisali lepake, ki so prebivalstvo obveščali da bo 13. junija referen-
dum. Vsak lepak stane danes nekaj sto lir. Pomnožimo to s stoti-soči plakati, ki so bili razobešeni v približno 9.000 italijanskih občinah. Nekaj dni kasneje so delavci postavili na običajnih mestih okvirje za lepljenje plakatov za ali proti temi referenduma. Delavce je bilo seveda treba plačati, marsikje so si morali namesto starih omisliti nove table. Vse to stane. Na žu panstvih so že pripravili sezname volivcev. Tudi tisk teh seznamov stane. Na občinah so že tiskali po-zivnice za volivce in marsikje so jih že pričeli raznašati. Na nekaterih županstvih pa so razdeljevanje pozivnic ustavili. Vse to stane.
Občine so sicer na varnem kajti vse stroške za volitve nosi država. Ali ne bi bilo bolje, da bi se vlada in parlament odločila za nov zakon ki bi onemogočil referendum, že pred nekaj meseci? Koliko stotin milijard bi prihranili?
torek posredovali celotnemu deželnemu odboru in ne več samo pristojnemu odborniku za industrijo. Za torek pripravljajo tudi v Trstu, pred sedežem deželnega odbora, protestno manifestacijo, na kateri naj bi predvidoma sodelovali tudi predstavniki občin in političnih strank. Na sinočnji skupščini so predstavniki krajevnih uprav in političnih strank po daljši diskusiji, v katero so med drugim posegli deželni svetovalec Bratina, deželni tajnik PSDI Zucalli, tržiški podžupan Padovan, podpredsednik pokrajinske uprave Tomat, občinski odbornik iz Tržiča Di Todoro, predsednik pokrajinske uprave Cumpeta in pokrajinski sve-
deželnemu odboru. Od slednjega pričakuje stvarnih dogovorov, kako in v kolikšni meri namerava dežela poseči v vsakem od omenjenih treh podjetij. Spričo dramatičnega položaja prav zares ni mogoče nadaljevati z dosedanjim načinom reševanja gospodarske krize na Goriškem.
Steklina ne pojenjuje
če, ni pa obvezan da to napravi, vsaj v tem primeru ne.
Steklina nikakor ne pojenjuje. Iz urada pokrajinskega živinozdravnika so včeraj sporočili, da so ugotovili nadaljnje tri primere okužbe z ne-tovalec Poletto, odobrili tudi osriu-1 varno boleznijo. S steklino so bile tek dokumenta, ki všebuje zgoraj okužene' lisice, ki so jih našli, ozi-omenjene zahteve in ki ga bo sin- roma odstrelili v števerjanu, Bra-dikalna delegacija v torek izročila I čanu pri Krminu in na Kalvariji.
(lllllllllliliiilIlllIlillllllIltlllllllllllilllilllliiltiiruinilliHiiiilllilliIllIlilliiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Se nekaj o adresarju trgovsko-obrtnih podjetij
V teh dneh prihaja na naslov tvrdk, trgovcev in obrtnikov pismo podjetja «Registro delle imprese commerciali, artigiane, agricole e industriali* iz Rima, ki vabi naslovljence, da plačajo precej visoko naročnino za objavo njihovega naslova v registru podjetij, ki bo izšel v Rimu. Pismu je priložena tudi poštna položnica z vpisano vsoto, ki naj bi jo vsak trgovec ali obrtnik plačal («moral plačati*, piše v pismu) v roku treh dni po prejetju pisma.
Poročali smo že, da je goriška trgovinska zbornica, t.j. uradna u-stanova. ki skrbi za registracijo vseh vrst podjetij, opozorila vse tukajšnje poslovne ljudi, da gre v tem primeru le za navadno zasebno pobudo. Gre namreč za sestavo trgovskega adresarja, za katerega se-
stavo in tisk je prevzela skrb ena izmed tolikih zasebnih tvrdk, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Seveda imena trgovca v tem adresarju ne bo, če ne bo dotični mastno plačal tistih par vrstic z naslovom tvrdke.
Poslovni ljudje, ki dobijo pismo s tem pozivom na plačilo, naj torej dobro vedo: pisma ni poslala uradna ustanova, objava v tem a-dresarju ni obvezna, če pa kdo hoče, da bo naslov njegove tvrdke v debeli knjigi, ki bo izšla v Rimu, skupno s seznami še drugih podobnih tvrdk, potem pa lahko plača. Vsakdo ima pravico delati kar ho-
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
vabi na
4. ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV
v soboto ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce 3.
m8
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LEJA 1909
GORICA K0RZ0 VERDI 51
TELEFON: 84206 - 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
Iz goriške bolnišnice
Precej neobičajna nesreča se je v torek popoldne pripetila v križišču Ulice Faiti s Fabianijevo v Gorici. Trčila sta 26 letni Nico Cojanez iz Sesljana in 59 letna Helena Čargo iz Gorice. Oba sta se peljala, vsak v drugi smeri seveda, z motornim kolesom. Pri nesreči se je težje ranila Čargova, ki so jo v goriški bolnišnici pridržali na zdravljenju za 60 dni, medtem ko bo Cojanez ozdravel v enem mesecu.
Ijivo vezane z razstavo in pokušnjo vin, bo še nekaj drugih prireditev, ki bodo v ta kraj privabile ljudi. V sosedni Fari bo v nedeljo, 30. maja, zjutraj in popoldne študijsko srečanje o pobudi za ustanovitev muzeja kmečke kulture, ki ga pripravljajo v tem kraju. Prav tako v nedeljo bo na cestah med Zagrajena in Martinščino avtomobilska gorska dirka za pokal »Coppa altopiano carsico*. V nedeljo. 6. junija, pa bo v priredbi Agriturista razstava džipov in drugih terenskih vozil.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sklicuje
24. REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo. 30. maja 1982 v Kulturnem domu v GORICI z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, izvolitev verifikacijske in volilne komisije, poročila. razprava, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno.
Prvo sklicanje bo ob 9 uri, drugo pa ob 9.30.
Razstave
V	galeriji La Bottega v Gorici je v teh dneh odprta razstava gori-škega slikarja Virgilia Malnija. Lahko si jo ogledamo vsak dan od 17.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
V	Kulturnem domu je odprta razstava jugoslovanskih znamk. Ogledamo si jo lahko vsak večer od 18. do 21. ure.
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško sklicuje v smislu društvenih pravil 33. redni občini zbor, ki bo 3. junija ob 20. uri v sejni dvorani na sedežu v Ul. Malta 2. Priporoča se polnoštevilna udeležba.
Danes zapade rok za vpis na «VII. turnir Mladinskega centra - Gorica*. Športne panoge so letos naslednje: moška in ženska odbojka in moška košarka. Vpis na sedežu ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 - telefon 33-029).
DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, ul. Fratelli Roselli, tel. 72340.
V NEDELJO V KRIŽU
Mladi z Goriškega na praznovanju Dneva mladosti
Dan mladosti so lani prvič praznovali tudi mladi v zamejstvu. Lani so priredili ob tej priložnosti mladinsko srečanje v dijaškem domu v Gorici. Tam se je zbralo lepo število mladih iz vseh treh pokrajin naše dežele ter obmejnih občin SR Slovenije.
Letos bo podobno srečanje v Križu pri Trstu. Srečanje bo v nedeljo, 30. maja, v domu Alberta Sirka v Križu, na pobudo Mladinskega odbora SKGZ. Pričetek ob 17. uri.
Udeleženci si bodo najprej ogledali dokumentarni film «Cara Tri-este», sledila bo okrogla miza o vsebini filma ter o prizadevanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za priznanje zakonske zaščite. Ob 20.30 bo nastopil Andre Valdes, večer pa se bo zaključil s koncertom kantavtorja Tomaža Pengova.
Prireditelji vabijo k udeležbi predvsem člane mladinskih odsekov in krožkov. Zborno mesto za udeležence z Goriškega je ob 16. uri pred dijaškim domom v Gorici.
Baletni večer jutri v Verdiju
V Verdijevem gledališču v Gorici bo jutri, v petek, 28. maja, ob 20.30 letni nastop gojenk in gojencev baletne šole *Tersicore». To bo že 24. zaključni nastop te šole. ki jo vodi prof. Corinna Brandolin. Na sporedu bodo glasba in baleti najbolj znanih svetovnih mojstrov.
Tudi goriški dijaki na ex tempore v Novi Gorici
Kot nam poročajo z goričkega županstva, je bil v Solkanu pred dnevi mladinski ex tempore za u-čence obvezne šole. Na ex tempore je sodelovalo več stotin učencev iz raznih krajev Slovenije. Sodelovalo je tudi pet dijakov iz Gorice. Ti so bili: Igor Devetak, dijak nižje slovenske srednje šole *Trinko»; Mauro Drigo, dijak nižje srednje šole iz Ločnika; Giulio De Rocco, dijak nižje srednje šole *Virgilio»; Marco Malalan dijak nižje srednje šole «Ascoli»; Elena Zavadlav, dijakinja nižje srednje šole *Favetti». Sodelovali so tudi dijaki iz drugih italijanskih krajev, takih ki imajo prijateljske stike z Novo Gorico.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 84268.
SLOVENSKO r STALNO _ ■I GLEDALIŠČE S' V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici
FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
V	soboto, 29. maja, ob 20. uri izven abonmaja
V	nedeljo, 30. maja. ob 17. uri ABONMA «NEDEIJA»
V	ponedeljek. 31. maja. ob 20.30 ABONMA »PONEDELJEK*
Za predstavo v ponedeljek bo s podeželja vozil avtobus po običajnem voznem redu.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 16. uri (po jug. času) C. Goldoni — Krčmarica Mirandolina. Predstava za ŠCBP v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Kino
1 > or icu
VERDI 18.00—22.00 »Alta tensione*. M. Brooks in M. Kahn.
CORSO 18.00—22.00 «Carny colpo per due uomini*. J. Foster. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 »Eccessi porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22 00 »Le liceali supersex».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Peccato ve-niale*.
J\ova Gorico in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Tri švedinje*. Švedski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Prijatelj v nesreči*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Navadni ljudje*. A-meriški film.
JUTRI ZVEČER V KOSOVELOVI KNJIŽNICI V SEŽANI
Knjižna razstava ob 75 letnici slov. pisatelja Antona Igoliča
njegovem domu - Bogata bera neumornega delavca
Razgovor s pisateljem na
Jutri, v petek, 28. maja ob 18. uri bomo v Kosovelovi knjižnici v Sežani odprli razstavo del slovenskega pisatelja Antona Ingoliča ob njegovi 75-letnid
Po predhodnem telefonskem dogovoru sem pred kratkim pisatelja tudi obiskala na njegovem domu. Čeprav mi je natančno obrazložil pot( sem ga težko našla. «Stanu-jc-tn ‘na Vrhovcih*, mi je povedal. «Tja 1 pridete, če greste po cesti' skozi Rožno dolino do konca. Na križišču boste zavili na levo, potem po klancu navzdol in zagledali boste na levi strani hišo, ki ima veliko lesa*.
Ravnala sem se po nasvetih, ker pa sem bila v tem delu Ljubljane prvič sem morala v Vrhovcih povprašati otroke, kje stanuje Anton Ingolič. »Poglejte ga*. so mi za hrbtom pokazali. «saj stoji na balkonu in vas zagotovo čaka.* Pomahala sem mu in stopila v hišo. Sprejel me je prijazno in pogovor je stekel, kot da se že dolgo poznava. Človek, ki je napisal toliko knjig kot Anton Ingolič, ima resnično veliko prijateljev, tistih, ki jih pozna, in tistih, ki jih še nikoli ni videl.
Medtem, ko je šel kuhat kavo, me je povabil, naj si ogledam njegov delovni prostor in knjižnico. Stene so bile obdane s knjigami in takoj sem opazila velik smiselni red. po katerem je lahko najti vsako knjigo. Na posebnih policah so bile zložene vse njegove knjige, vse izdaje in vzporedno ponatisi, pa Uidi prevodi. Pred menoj je bilo Veliko in.polno 50-letno prisate-ljevo delo, ki mi je vzbudilo globoko spoštovanje. Na starinski majhni mizi pa pisalni stroj, v katerega je leta in leta vlival svoje misli. Rada bi gledala dalje, pa me je poklical in povedal, da je kava kuhana. Preveč je bilo vsega. o čemer bi rada pred srečanjem v Sežani govorila a čas je naglo tekel. Pripovedoval mi je o svojih potovanjih po Ameriki, Rusiji in ostalih evropskih deželah, pa o medvojnem izgnanstvu v Srbiji, o svojih srečanjih z mladimi bralci, ki mu vedno pomenijo velika doživetja, pa o počitniški hišici, ki jo ima v rojstnem kraju, in o sadovnjaku, ki ga je sam nasadil in je v njem toliko različnih dreves, da ne zmanjka sadežev od pomladi do jeseni. Ob tem mi je ponudil Šilce imenitne slivovke, ki jo je sam pridelal. Ko sem mu rekla, da lepo izgleda. se je rahlo nasmeial, kot da bi o tem nerad govoril.
«žena mi je umrla pred enim letom. Tako tudi gospodinjim sam. Poleg tega imam dve hudi bolezni: sladkorno in angino peetoris. Toda ljudje, ki prihajajo na obisk, ne prihajajo zato, da bi jim to pripovedoval*. Tako je zaključil misel in hitro potem povedal, da že naslednje dni odpotuje za tri tedne v Dalmacijo, kjer bo imel vrsto srečanj z mladimi bralci.
Jaz pa sem se poslovila in vso pot razmišljala o najinem pogovoru, ki je bil tako v tesni zvezi z njegovim pisanjem. Nenadoma sem se spomnila njegovih Lukar-jev, pa Andreja Visočnika, pomislila sem na Sončno reber in na Vinski vrh, itd., itd. Pred menoj so vstajale mladinske povesti, ki sem jih rada brala in jih tudi današnje mlade generacije rade prebirajo.
Razmišljala sem o pisatelju, ki je bil vedno tako tesno povezan z !judstvom in njegovimi problemi, ki je imel vedno posluh za izjemne družbene razmere in jih je v svoji literaturi tudi ovekovečil (npr. povojno obdobje, graditev socialistične Jugoslavije).
In če mu je kritika čestokrat o-čitala šibko literarno vrednost, so njegova dela vedno množično pri* dobivala 'bralce, tako odrasle, kot mladino. Naj spomnim samo na številne ponatise Gimnazijke, pa knjige Tajno društvo PGC.
Ingoličeva dela so izšla v več kot 60 knjigah, doživela številne ponatise in prevode, tako v jezike jugoslovanskih narodov, kot ostale predvsem v jezike evropskih narodov.
Težišče Ingoličevega pisateljevanja je v pripovedni prozi. Pomembna pa je tudi njegova dramatika. zlasti za mladino (Sirote, Mladi aktivisti, Mihca ne sme u-mreti. Med najboljša dramska dela pa sodi enodejanka Našli so se, ki se dogaja med šolskimi počitnicami pri manjši planinski koči). Pomemben pa je Ingolič kot dolgoletni urednik Naših obzorij, dramaturg mnogih literarnih del. tako svojih kot tujih, avtor mnogih radijskih iger. napisal pa je tudi več filmskih scenarijev, v mladih letih pa je tudi prevajal.
Ker je bil po poklicu profesor, je dolga leta poučeval na ljubljanski klasični gimnaziji, še prej pa v Ptuju in prav ob teh neposrednih stikih z mladino so nastajala njegova imenitna mladinska dela.
Kljub svojim letom Tngolifc ne-
umorno dela. Tako sta tudi letošnja jubileja delovno označena, saj sta ob pisateljevi 75-letnici izšli kar dve knjigi, mladinsko delo Zaupno, knjiga je napisana v obliki dnevnika, dogajanje pa postavljeno v čas NOB. Najnovejše delo pa nosi naslov Obračun in opisuje probleme vdiranja industrije na podeželje, problem razlaščanja plodne zemlje in onesnaževanje o-kolja.
Obe knjigi bosta v knjižnici predstavljeni, možno pa si jih bo tudi kupiti z avtorjevim podpisom.
Razstava bo v knjižnici na o-gled do 14. junija.
Vpr.: <cV zadnjem letu je prišlo v naši družini do precejšnjih sprememb, in -zato bi se rada z vami posvetovala, katera rešitev bi bila bolj ugodna. Kot bivša delavka sem pred nekaj dnevi dobila invalidsko pokojnino, ker sem precej bolehna, mož pa je menjal zaposlitev in ne dela več pod gospodarjem, temveč dela na svojo roko, kot obrtnik. Pri moževem obrtniškem, zavarovanju smo zdravnišlco zavarovani tudi jaz in oba mladoletna otroka, ki obskujeta še šolo. Ker pa imam pokojnino, je potrebno, da mož še plačuje zame in za otroka? Kaj menite vi, kaj mi svetujete?»
Res dobro, da ste nam pisali in nam prikazali svoj problem, saj se s zavarovalnega vidika da marsikaj racionalneje urediti, da bi mož prihranil precej denarja, imeli pa boste tudi nov dohodek, ki ga prinaša družinska doklada za otroka v breme.
Do bistvene spremembe je prišlo v trenutku, ko vam je INPS priznal invalidsko pokojnino. Tako ste pridobili pravico ne le do trinajstih mesečnih pokojninskih zneskov letno, temveč imate avtomatično zagotovljeno in brezplačno zdravstveno oskrbo. To pa pomeni, da vas lahko mož zbriše s svojega ; zavarovanja ir se tako izogne pre-
Srečanje
primorskih
učiteljev
Primorski upokojeni učitelji se srečujemo že od leta 1970, tako da je to srečanje postalo že tradicionalno. Seveda se na teh srečanjih pogovarjamo o preteklosti in obujamo spomine tudi na hude dni, ki smo jih preživeli pod fašističnim nasiljem in v boju za obstoj materinega jezika. V Postojni nam tokrat pionirji in učiteljstvo pripravljajo sprejem s kulturnim programom. Pripravljajo se na ta sprejem tudi predstavniki družbenih organizacij. Sprejem bo v soboto, 29. maja, zbrali pa se bomo v postojnski osnovni šoli od 10. do 12. ure.
Na letošnjem srečanju se bomo spomnili petih preminulih tovarišev, ki so umrli od zadnjega srečanja. Književnik Albert Širok, naš tovariš, pa nam bo prebral kak odlomek iz svojih leteramih stvaritev.
cejšnjemu strošku, saj je v skladu s finančnim zakonom treba plačati za zdravstveno oskrbo kar tri odstotke glede na lanskoletne dohodke.
Še bolj zanimiva in koristna pa je druga operacija, ki zadeva o-troka. Od decembra 1977 dalje ima po svobodni izbiri tudi ženska pravico, da vpiše v svoje breme o-troke, medtem ko je bil prej le mož družinski poglavar. V vašem primeru torej lahko vložite prošnjo na INPS, da vam od dneva priznanja invalidske pokojnine dalje izplača družinsko doklado v višini 19.760 lir na mesec za vsakega otroka, kar pomeni, da bosta v enem letu dobili čedno vsoto 474.000 lir kot družinsko doklado, ki niti ni podvržena obdavčitvi. To se vam splača še tembolj, ker mož nima pri obrtniškem zavarovanju pravice do družinske doklade. Obenem pa bo vaš mož lahko zbrisal z obrtniškega zavarovanja tudi oba otroka, saj družinska doklada daje avtomatično pravico tudi do prezplačne zdravstvene oskrbe.
INPS vam bo priznal družinsko doklado retroaktivno od dneva invalidske pokojnine. Mož pa naj vloži zahtevek, da mu povrnejo prispevke za zdravstveno oskrbo, ki jih je plačal za vas in oba otroka.	Hmnwx.
LUČKA ČEHOVIN
STANKO SKOČIR

Patronat KZ - INAC svetuje
Invalidski upokojenec ima zagotovljeno zdravstveno oskrbo zase in za svoje otroke
koliko velja
brezskrben nasmeh?
Ni mogoče oceniti take dragocenosti, kot je otroški nasmeh.
In vendar sta tudi zanj pogoj brezskrbnost in gotovost, ki jy z lahkoto »kupimo« po zmerni ceni: kolikor pač znaša strošek police zavarovalnice Lloyd Adriatico.
Lloyd
Adriatico.«
ZAGOTAVLJA, DA MISLI Alt VSE
Kajti, (ja navedemo le primer, z. malo več kot 80.000 lir na leto (kar odgovarja trem cigaretam dnevno) lahko tridešetletni družinski oče zavaruje svoje življenje za 20 milijonov lir ali pa se zavaruje pred nezgodami s polico, ki mu nudi gotovost tudi v primeru trajne invalidnosti in trenutne nesposobnosti.
Primer hoče le dokazati, da so stroški police dostopni vsem.
Za polico primerno vašim zahtevam, je najbolje, da se pogovorite s kompetentno osebo: agentom zavarovalnice Lloyd Adriatico.
SLOVENSKI KANDIDATI 0 POKRAJINSKIH VOLITVAH
V nedeljo, 6. in v ponedeljek, 7. junija, l>omo na volitvah poleg občinskega obnovili tudi pokrajinski svet. Predstavljamo vam zato slovenske kandidate na listah tistili strank, za katere volijo Slovenci, ki imajo konkretne možnosti za izvolitev, ali pa da se uveljavijo. To so Dolfi VVilhelm (KP1), ki kandidira v volilnem okrožju Opčine - Padriče - Lonjer, Zorko Harej (SSk), ki kandidira v volilnem okrožju Nabrežina - Zgonik - Itepentabor, Lojze Abram (PSI), ki kandidira v volilnem okrožja Opčine - Padriče - Lonjer ter Ravel Kodrič (KPI), ki kandidira v volilnem okrožju Nabrežina - Zgonik - Repentabor.
Odgovarjajo nam na naslednja vprašanja:
L Kako ocenjujete trenutno politično stanje in kaj lahko pričakujemo od skorajšnjih volitev?
2- Kaj je po vašem mnenju potrebno, da bi se v mestu utrdilo sožitje med obema narodnostnima skupnostima, da bi odprta meja med sosednima deželama in državama postala še bolj odprta?
3.	Kakšna je vloga pokrajinskega sveta v sedanjem trenutku družbeno gospodarskega in političnega položaja v tržaški pokrajini?
4.	Med glavnimi točkami programa je vprašanje pospešitve postopka za izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost. Kaj v tem pogledu lahko naredi bodoča pokrajinska uprava?
Dolfi Wilhelm (KPI) Lojze Abram (PSI)
L Trst označuje čisto posebno politično vzdušje. To zapleteno politično stanje pa je v prvi vrsti posledica skrajno pomanjkljive, lahko bi rekli zgrešene upravne politike, ki so jo v preteklosti vodile stranke, ki so pač imele oblast v našem mestu. Ta politika ni upoštevala realnih potreb prebivalstva in to nas je privedlo v sedanjo zagato. Skorajšnje upravne volitve so zato prav gotovo priložnost, da pride v našem mestu do stvarnih premikov in sprememb. Osebno sem prepričan, da so imeli volivci v teh zadnjih letih priložnost spoznati resnico in preveriti, kaj je pomenila melonar-ska uprava in da bodo tokrat s svojim glasom podprli naše kandidate in našo stranko, ki jim zagotavlja pogoje za radikalno spremembo težkega političnega stanja
2.	Prav gotovo je predpogoj za vsakršen razvoj demokracije, pa tudi za splošen družbeni in gospodarski razvoj ravno kultura sožitja v naših narodnostno mešanih krajili ter vsestransko sodelovanje med našo pokrajino in deželo ter Socialistično republiko Slovenijo. Zavedamo pa se tudi, da so zlasti v našem mestu še vedno močno prisotne reakcionarne in konservativne sile, ki ovirajo vsakršno možnost tega razvoja, ki zavračajo politiko sožitja in sodelovanja med sosedi. Pojav nielo-narskega gibanja je najznačilnejši dokaz prisotnosti teh zaviralnih sil. Kultura sožitja pa se bo lahko nemoteno razvijala, če bodo te sile poražene. Politika KPI se vztrajno in dosledno zavzema, da bi bile te sile premagane in za ta cilj bomo vložili še več napora.
3.	Pristojnosti pokrajinskega sveta sb, kot znano, precej omejene, vendar po mojem mnenju lahko odigra ta od ljudstva neposredno izvoljen organ zelo pomembno vlogo. Predvsem bi moral odigrati pokrajinski svet neposrednega povezovalca in koordinatorja pobud na vseh področjih javnega življenja. Ker predstavlja vso pokrajino, lahko pokrajinski svet tolmači in povezuje mnenja in zahteve posameznih občin in drugih javnih ustanov in vzpostavlja med njimi sodelovanje. To velja za vse javne ustanove in organe od tržaške občine do Kraške gorske skupnosti in rajonskih svetov. V tem okviru torej pokrajina lahko veliko prispeva v skupnih naporih za razvoj demokracije, za dvig tržaškega gospodarstva, za družbeni napredek in za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti.
V tem' iskanju stikov in sodelovanja okrog večjih ali manjših problemov, ki se pojavljajo v naših krajih, vidim torej glavno vlogo pokrajine, in v tem svojstvu, menim, bi moral pokrajinski svet nastopiti tudi kot pobudnik pri ustvarjanju drugačne, pravičnejše politike teritorija, kajti spremeniti je treba predvsem odnos med mestom in podeže-Ijenj. Zagotoviti je treba, da se zaščitijo koristi in interesi prebivalcev podeželja in da bo tudi Kras deležen vseh ugodnosti.
4.	Kot sem že	bi moral biti pokrajinski Svet koordinator
pobud. To velja tudi na področju boja za vsestransko uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Pokrajina bi morala biti povezovalec pdločne akcije vseli javnih uprav ip ustanov na Tržaškemr«ki bi se obračala na deželne in vsedržavne oblasti. Kot je bila”KPl prva, ki je predložila zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, tako stoji v prvi vrsti boja za pospešitev postopka za izglasovanje tega zakona in bo tudi naprej dosledno prisotna v boju za dejansko zaščito naše narodnostne skupnosti.
1. Trenutno politično stanje v Trstu in pokrajini je nujna posledica dosedanje zgrešene politike občinskih in [»krajinskih upraviteljev, ki so dosledno odlašali s stvarnim reševanjem življenjskih problemov mesta, da se je to znašlo v globoki gospodarski, družbeni in politični krizi. Prav ti nerešeni problemi so v določenih nacionalističnih krogih sprožili tiste prikrite avtonomistične težnje in sanje o nekdanji veličini mesta, ki so prišle najbolj do izraza po osimskih sporazumih.
Prav te težnje onemogočajo širše povezovanje s tržaškim naravnim zaledjem in negativno vplivajo na celotni razvoj mesta. Odtod torej raznoliko cvetenje političnih skupin in skupinic, ki se de-magoško povsem postavljajo v bran tržaških interesov in dvomljivo igrajo na čustvenost in nezadovoljnost meščanov, katere nstrumentalizirajo v svoje namene in jih zavajajo z neuresničljivimi obljubami. Menim, da skorajšnje upravne volitve ne bodo razčistile političnega stanja v Trstu, ker imajo volivci premalo zaupanja v moč tradicionalnih strank in se preveč predajajo avtonomističnim utvaram.
2.	Predvsem v prizadevanju, da se med tu živečima narodoma poglobijo spoštovanje, spoznavanje in sodelovanje, v duhu odkrivanja in preučevanja medsebojnih človeških, značajnih in kulturnih vrednot ter pravilnega in poštenega tolmačenja manjšinske stvarnosti s strani večinskega naroda. V tem pogledu je zgodovinska naloga mesta priznati sebi in manjšini vlogo mostu ob tej odprti meji med Italijo in Jugoslavijo in važnega stičišča med zahodnim in vzhodnim, slovanskim svetom, kar ne bi predstavljalo samo gospodarski preporod, temveč tudi kulturni in politični dvig Trsta, v katerem bi imela slovenska manjšina svojo vlogo posrednika in povezovalca. Trst bi moral zato spraviti v ropotarnico svoj zakrknjen nacionalizem in se odpreti navzven, raznim gospodarskim in družbenopolitičnim tokovom, zlasti iz svojega naravnega zaledja.
3.	Tudi naloga pokrajinskega sveta je v tem, da poleg reševanja problemov, ki spadajo v pokrajinsko pristojnost, pospešuje razvoj gospodarskega in družbenopolitičnega položaja, upoštevajoč specifične zahteve in potrebe prebivalstva obeh narodnosti. Poleg tega bi si moral pokrajinski svet zadati še nalogo korektnega ppsrednika med tu živečima narodoma in postopoma odpraviti nesoglasja ter uvajati iskreno sožitje v obojestransko korist.
4.	Za nas je obramba slovenskih interesov primarno vprašanje. Zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti predstavlja osnovno postavko socialistične politike za stvarno reševanje problemov slovenskega prebivalstva in obenem tudi tržaške stvarnosti. V pričakovanju dokončne odobritve zakona o globalni zaščiti, o katerem teče sedaj razprava v parlamentu prav na bodlagi socialističnega zakonskega osnutka in na pobudo socialističnih parlamentarcev, si bo so-cialistivna.,strsftlf;g Mi,„y..ppl(r.ajitiskem. svfitu, prizadevala, ne samo za uresničitev te zakonske ureditve, temveč in'predvsem za njeno čimprejšnje in korektno izvajanje. Pri tem pokrajinska uprava lahko mnogo naredi s svojimi urbanističnimi, zdravstvenimi, ekološkimi in drugimi ukrepi, ki morajo upoštevali tudi koristi slovenske narodnostne skupnosti.
Zorko Harej (SSk)iRavel Kodrič (KPI)
1. Politično stanje pred skorajšnjimi volitvami je bolj zapleteno kakor je bilo pred zadnjimi pokrajinskimi pred dvema letoma. Da še bo 8. in 7. junija trinajst oziroma petnajst list in za njimi petnajst strank ali gibanj potegova'o za glasove volivcev, ni znak velike politične modrosti, Že v itak zmeden j klobčič teženj in pričakovanj, ka-• terili izraz so že mnoge obstoječe j stranke, so se sedaj vrinile še štiri nove. Tržaška pokrajina očividno ne najde svojega pravega obraza.
Tudi protestno gibanje, kakršno ga predstavlja LpT, proti tradicional nim vsedržavnim strankam, ker da v desetletjih obstoja in vladanja niso izpolnile danih obljub, ne mole biti zadnji pristan nekega političnega in zato miselnega in moralnega procesa. Dejansko se zdi, da so nastale nove stranke ob ali proti listi, kar pomeni, da proces gre naglo naprej Pa še ena misel. Dolgo se že piše. govori privatno ali javno, na nižjih in najvišjih ravneh o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Do tega problema so zavzele stališče tudi stranke in globalna zaščita Slovencev je postala nekak kamen spotike in obenem razvojna stena; na eni so stranke, ki so za globalno zaščito, na drugi one, ki so proti; med te se je zadnje čase odločno uvrstila tudi lista, ko je ujena volilna baza prisilila svojo parlamentarko, da je umaknila svoj predlog za zakonsko zaščito manjšin v deželi F-JK.
2.	Proces v smeri sodelovanja in sporazumevanja je prekinila LpT, ki .je s svojim strumnim nastopom prebudila nacionalistične in sovini stične sile, ki so postale glasnejše s svojimi protislovanskimi nastopi. Prepričani smo, da gre samo za prekinitev in da se Tjo zatem proces pozitivno nadaljeval. Mi Slovenci smo že stoletja na teh tleh in bomo ostali Če se nočemo gristi, klati in ubivati med sabo. kar upam, da nihče tega noče, se moramo med seboj prenašati, sprejemati, spoštovati in sodelovati, kar je tudi nujen pogoj za sodelovanje med sosed nima državama, Italijo in Jugoslavijo, da bo meja med državama še bolj odprta, da bo dobila utemeljeno osnovo sodba in izjava, da je ta najbolj odprta meja v Evropi.
In vemo. da je sodelovanje med nošo deželo in Slovenijo ter, širše, med Italijo in Jugoslavijo potrebno tudi za gospodarski obstoj in razvoj tržaške pokrajine.
3.	Po nastanku dežele je tudi naša pokrajina izgubila večino svojih pristojnosti, zadnjo večjo, psihiatrijo, po zdravstveni reformi, ko je začela delovati krajevna zdravstvena enota. Ima pa možnost promo-eionalnih dejavnosti, kakor je prirejanje okroglih miz, konferenc, izdajanje knjig in publikacij. Ostaja še vedno široko področje asistence handikapiranim, starim in onemoglim. Pokrajina je dobila pooblastilo od dežele, da skrbi za nekatere kulturne dejavnosti in jim pomaga s podporami, da morejo opravljati svoje delo. Od blizu mora tudi slediti gospodarstvu v naši pokrajini in s svojimi dejanji ovrednotiti vsa tukajšnja produktivna področja. Tu predvsem mislimo na kmetijstvo, kamor spada tudi vrtnarstvo in cvetličarstvo, ki ga v glavnem gojijo Slovenci. Posredovati mora tudi. ko gre za reševanje pomembnih vprašanj v zvezi z zapiranjem tovarn in trgovskih obratov in z odpusti številnih delavcev.
4.	Kar zadeva globalno zaščito Slovencev v Italiji naj bi pokrajina zastavila svoj vpliv javnopravne ustanove med deželo in občino, da Slovenci dobijo čimprej globalno zaščito; dobro zaščito, da bodo primerno zavarovani življenjski interesi naših rojakov, da ne postane globalna zaščita železen oklep z manjšim manevrskim prostorom za boj za narodne pravice, kakor ga imamo zdaj. V ta namen mora, kakor smo že rekli, sprejeti primerne pobude z drugimi krajevnimi upravami. predvsem s tržaško občino ter z gori.ško in videmsko pokrajino, in vplivati, da se ustvari pri nas okolje, ki je naklonjeno zaščiti manjšinskega naroda.
1. Politične razmere vzbujajo resne skrbi, Vrstnike mladincev, ki so še pred nekaj meseci preplavili e-vropska in severnoameriška velemesta s pohodi za mir, kosi danes računalniško učinkovita smrt v južnem Atlantiku, na Bližnjem vzhod in v drugih »pozabljenih* vojnih žariščih. Ostali v vse večji meri množijo gnečo brezposelnih. Industrijske družbe si vsaksebi krčijo pot iz stiske. Pri nas je vlada hroma od razdora med strankami. Ne morejo se zediniti niti okrog zunanjepolitičnih sklepov, kaj šele okrog gospodarske politike. Edine so si le v tem, da obdržijo, pri življenju o-blastveni stroj KD, prepirajo pa se že, kdo jo bo zamenjal pri krmilu.
Glavna skrb pa jim je, da ta stroj obvarujejo pred naskoki delavskega poselnih, mlajših rodov, ženskega gibanja, upokojencev, pač žive družbe, ki jo komunisti zastopamo in zagovarjamo. Na Tržaškem je to nestrpnost v dokajšnji meri vpregla v svoj voz Lista za Trst. Pričakovanj pa ni izpolnila. Zato pa mrgoli v volilni tekmi obupan roj mufi enodnevnic. Prezrimo jih in podprimo KPI, ker je v demokratičnem obroču, hkrati slovenskem in rdečem, ki obdaja Trst, dokazala, da zna s svojo močjo in ugledom prikleniti k odgovornosti in sodelovanju druge demokratične stranke, ki spričo svoje šibkosti in omahljivosti same ne zmorejo doslednega zastopanja in zagovarjanja koristi, ki jim jih delovni ljudje in Slovenci zaupajo.
2. Meja je zaman odprta, če se skoznjo preteka vsaj manj blaga, ljudi in interesov, od gospodarskih tja do kulturnih in turističnih, Ta promet je treba zato vztrajno spodbujati in pospeševati. Treba ga je tudi notranje poenotiti v smotrno urejeno celoto ob vse bolj enovitem obravnavanju prostora med Alpami in Jadranom. Osimski sporazum je zakoličil politični prostor, ki še zdaleč ni izčrpan. Večstransko med-deželno sodelovanje Alpe - Adria, obnovitev in bistvena razširitev sporazuma o obmejnem prometu so tudi razsežnosti, ki morajo šele pognati korenine v zavest in ravnanje političnih dejavnikov na Tržaškem, kaj šele prebivalstva sploh.
Glede utrditve' sožitja med tukajšnjima narodnostnima skupnostima pa bomo Slovenci v Italiji najbolj prišpevali, če bomo ostali zvesti sebi in tistim prvinam, ki so nas iz hlapčevstva povzdignile v narod, ki si s ponosom kuje usodo v prostovoljni in enakopravni družbi jugoslovanskih narodov. Te prvine so NOB, socialistična revolucija in socialistično samoupravljanje, neuvrščenost, mednarodno sodelovanje. Za la prispevek -uživamo po svetu ugled.,pa bi se z njim ne postavili na Tržaškem, kjer ga je še dodatno oplodil in oplemenitil delavski iftterna-cionalizem in to ne v obliki nauka, temveč vsakdanje skrbi, kruha, ki zanj bolj kot molitev zaležejo žulji!
3., 4. Sicer zamudno uvajanje po ustavi predvidene deželne samouprave je porajinske uprave polagoma oropalo skoro vseh pristojnosti. l’o pa ni samodejni učinek deželne ureditve, saj priznava ustava obe stopnji samouprave, deželno in pokrajinsko. Toda oblastveni stroj KD se je tako razbohotil, da je ob nastanku deželnih teles preprosto preložil centralistično kopičenje oblasti z državne ravni na deželno, da bi čimbolj samovoljno in nenadzorovano upravljal finančna sredstva. Namesto da bi se deželna vlada omejila na širokopotezno načrtovanje in zakonodajo, se je njen upravno izvršni stroj pošastno razrastel in o-siromašil pokrajinska telesa za naloge, ki jim jih je po ustavnem na-rfeku dolžna zaupati. Ker je pokrajinska stvarnost manj raznolika od deželna in pokrajinska uprava tej stvarnosti in njenim interesom bližja. bi jih še zlasti morala zastopati pri družbeno - gospodarskem načrtovanju in pri gospodarjenju s prostorom. Ti dve pristojnosti pa sta na Tržaškem še posebej važni glede na koristi naše narodnostne skupnosti. Spričo rdečega in slovenskega obroča, ki obdaja Trst ,v politično upravnem pogledu, lahko pridejo te koristi prej do izraza in zadostitve v pokrajinskem svetu kot pa v tržaškem občinskem svetu. Kot ugledno voljeno telo naj pokrajinski svet tudi tvorno sodeluje med poizvedovalnim obiskom parlamentarne komisije, ki obravnava zakonske osnutke o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Dpkaže naj. da mednarodna manjšinska konferenca, ki je dala zanjo pobudo pred skoraj desetimi leti, ni zgolj predmet samovšečnega navajanja.
KOLESARSTVO
«GIRO DITALIA*
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Vzgojna oddaja
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Zgodilo se je v Ankari
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pripovedi. . .
15.00	šolska vzgoja
15.30	Vsi za enega
16.00	Happy circus
Vmes TV iilm iz serije «Happy Days»
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Astroboy
17.30	Calciomatto
18.00	Francescove barve
18.20	Aktualna tema
18.50	Colorado, 1. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Flash
21.45	Obtoženi, nadaljevanka po romanu Ernesta Raymonda
23.25	DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Opoldanska
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgojna oddaja
14.00	Popoldanska
14.30	Flash Gordon
15.00	Cilj z glasbo ih besedo
15.20	Evrovizija
16.10	Posvečeno nagrajencem
16.45	Program za najmlajše
17.10	Pogled v kuhinjo
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Dnevnik 2 - Športne vesti -Iz parlamenta
18.05	Program za mladino
18.50	Dober »ečer s...
Svetovnim. . .
19.45	DNEVNIK 2 -
20.40	Hill Street dan in noč,
TV film
21.35 Kinematografske novosti
21.40	Rim:
«Grand gala de gymna-stique»
22.40	Gilberto Gil:
«f,’Afrira in ogni celinia»
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
'7.30 Vabilo
'8 30 I 'orecchiocchio
'9.00 DNEVNIK 3
'9.30 DNEVNIK 3 - deželni
20.05	Vzgojna oddaja
20.40 Današnji kantavtorji
21.30	Rim: Gledališče Argentina: Otvoritev 85. zasedanja državnega olimpijskega odbora
22.30	DNEVNIK 3 - Tedenski
23.00	DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.55 - 16.30 TV v šoli
11.00	Poročila
18.10	Poročila
18.15	Zbis: Mavrica pisana
18.30	Mi smo mali muzikanti
19.00	Mozaik kratkega filma:
Kaj predlagate in Ognjena brigada
19.30	Ozbornik
19.45 Jaz in moj očka z jamico v bradi, dok.
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik
20.55 Vreme
21.00	Bobu bob
22.30	Naši baletni umetniki:
Lidija Sotlar
23.10	Poročila Koper
13.30	Odprta meja
V okviru oddaje «Odprta meja* bo med drugim na sporedu tudi naslednji prispevek:
TRST — Pogovor s slovenskimi kandidati KPI za tržaški občinski svet. V studiu: Sonja Sirk, Stojan Spetič in Pavel Hikel
18.00	Z nami pred kamero
18.30	TV v šoli
19.00	Obzorja
19.30	Z nami pred kamero
20.30	Celovečerni film 22.10 Kdo pozna umetnost?
Zagreb
18.45	Deček in zajec
19.25	Kronika občine Split
19.45	Poezija
21.00	Politični magazin
22.20	TV kiosk
23.35 Kronika 9. kongresa ZK Srbije
ŠVICA
18.00	Otroški program
18.50 Dan plače. TV film iz serije «MASH»
19.20	Aktualna tema 20.40 Divji veter, film
22.25	Glasbena tema
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Glasbene skice; 10.10 11.30 Poldnevniški razgledi: - Izbrani listi, - od Milj do Devina -Beležka - (vmes lahka glasba); 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom, pripravlja Kiki Raunik, 14.55 Naš jezik; 14.55 Naš jezik; 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje jazza;
16.00	Domači obrazi. Pripravlja
Tatjana Rojc (ponovitev); 16.35 Južnoameriški motivi? 17.10 Mi in glasba:	orkester Akademije za
glasbo iz Ljubljane; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Sodobne slovenske novele; 188.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila;
7.15	Obvestila in ekonomska propaganda; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na va 'u Radia Koper - Glasba, objave;
14.15	Kinospored; 14.30 Reportaže -zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj; 15.30 Mladi izvajalci; 15.55 Ekonomska propaganda; 16.0(1 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik;
17.15	Aktualna tema; 17.30 Objave, glasba; 17.40 Juke box; 17.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	114.30, 15.30, 16.30. 17 30.
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lu-eianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Lavo Čermelj: «Med Partizani*, zadnji del; 10.45 Mozaik; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Plošče; 15 00 Tris D'assi: A. Pappa-lardo, K. Bush in I New Trolls; 16.00 Leteči zmaj; 16.20 Glasbeni utrinki; 17.10 Dalmacija in njene pesmi; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Jazz glasba; 19.10 Radio discoteea
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila: 6.00 -8.45 Glasbeno prebujanje; 11.10 Iz Milana; Tuttifrutti; 11.34 Jud v ča-
su fašizma; 12.03 Ul. Asiago Ten-da: 13.35 Master; 14.20 Krog Ita lije; 15.00 Glasba; 18.05 Resnica; 19.25 Prisluhni, večeri se; 19.30 Radio jazz; 20.00 La lampada a mezzogiorno; 20.30 Radijska od daja, ki jo vodita Rita Pavone in Oreste Lionello; 22.27 Fonosfera; 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30. 17.30,-19.30 Poročila;
6.00	- 8.15 Glasbena matineja; 9.00 Radijska nadaljevanka; 9.32' Glas-beno-govofni program; 11.32 Natečaj za kantavtorje; 12.48 Pričevanja; 13.42 Sound - Traek; 15.00 Glasbeno-govorni program; 16.32 60 minut...; 17.32 Radijska oddaja;
19.50	Vzgojna oddaja; 20.10 Mass mušic; 22.00 - 22.50 Mesto ponoči: Neapelj.
LJUBLJANA
7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.45 Prometne informacije;
7.50	Dobro jutro, otroci; 8.00 Dru ga jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: 9.35 Mladina poje; 10.05 Glasbena matineja: 11.05 Rezervirano za...; 12.05 Ali poznate; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Znane melodije: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce -Koroški akademski oktet: 15.40 Jezikovni pogovori; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.60 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 18.00;
19.00	Z ansamblom Veseli plan šarji; 19.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 19.35 Ljubica Marič: Sonata za violino; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem;
21.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev; 00.05 Lirični utrinki,
Včeraj drugi dan počitka
CAVA DEI TIRRENI - Komaj pet dni je minulo po prvem počitku letošnjega «gira» in že so včeraj tekmovalci spet počivali. Medtem se na dirki ni zgodilo nič pomembnega in tako lahko rečemo, da je nadaljnji potek tega tekmovanja, ki je zdaj približno na sredini svoje celokupne proge, še kar precej zavit v meglo. Napovedi so še vedno tvegane, kajti ob tem, da Hinault še vedno ostaja glavni favorit, je še več tekmovalcev, ki bi lahko pripravili velikemu francoskemu dirkaču neprijetno presenečenje.
Morda bo pokazala kaj že današnja etapa (173 km), ki bo imela cilj na vrhu vzpona 1426 m visoko. Ta vzpon se bo začel na nadmorski višini 650 m in bo dolg 13 km. Pred tem bodo morali kolesarji prevoziti pri 52. km še eno sedlo (3. kategorije) in sicer 633 m visoki Monte-forte.
NOGOMET,
V VELIKEM FINALU V ROTTERDAMU
Aston Villa evropski prvak
Angleško moštvo je nepričakovano premagalo ekipo Bayerna iz Miindina
Tone Rožič v Francijo?
LJUBLJANA — Nogometaš ljubljanske Olimpije bo skoraj gotovo v prihodnji sezoni igral v Franciji, ali bolje pri moštvu 01impique iz Mar-seillesa.
Aston Villa — Bayern 1:0
(0:0)
STRELEC: v 67. min. Withe
ASTON VILLA: Rimmer (od 10. min. Spink), Svvain, Williams, Mar-tiner, Evans, McNaught, Bremner, Shaw, Withe, Cowans. Morley.
BAYERN MONCHEN:	MUller,
Dremmler, Horsmann, Weiner, Au-genthaler, Kraus (od 79. min. Nie-dermeyer), Diirnberger, Breitner, Honess, Mathy (od 53. min. Guttler), Rummenigge.
SODNIK: Conrath (Francija).
ROTTERDAM — «Zahodnonemški nogomet* je letos ostal praznih rok
treh evropskih pokalih. Po pravi katastrofi, ki jo je doživel Hamburger v pokalu UEFA, je včeraj v Rotterdamu nepričakovano v finalu pokala prvakov izgubil še Ba-yern iz Miinchna.
Včerajšnji poraz zahodnih Nemcev proti angleškemu moštvu A-ston Villa je toliko bolj pekoč, ker so Rummenigge in tovariši v drugem polčasu zamudili vrsto izredno u-
5 PESTRIM ŠPORTNIM SPOREDOM NA OPČINAH
V soboto uradno odprtje novega športnega objekta
ŠD Polet bo v soboto uradno odprl nov športni objekt, in sicer pokrito ploščad, ki so jo zgradili poleg že obstoječega kotalkališča na Opčinah na Repentabrski cesti. V bistvu gre za «balon», ki so ga postavili nad novozgrajeno ploščo in ki služi tako kotalkarjem kot košarkarjem zlasti v zimskih mesecih.
Uradna otvoritev je povezana tudi s športnim programom, ki se bo začel ob 15. uri na kotalkališču. Tu bo namreč pokrajinsko prvenstvo UISP za vse kategorije, najprej v obveznih likih, ob 16.30 pa v prostem programu. Ob 17. uri se bo začel turnir v minibasketu, in sicer na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, kjer se bosta pomerili ekipi Bora in Kraškega zidarja iz Sežane, ob 18.15 pa bo srečanje med mladimi poletovci in Kontovelci. Finale za tretje in četrto mesto bo v nedeljo ob 10. uri, ob 11. uri pa bo finale za prvo in drugo mesto. Obe nedeljski tekmi bosta v novem balonu.	■ril«;:
Uradno bo novi objekt predan svojemu namenu * v soboto ob 20. uri, in sicer z nagovorom predsednika Poleta Roberta Gantarja in ob sodelovanju dveh mladinskih pevskih zborov. Na otvoritev so vabljeni vsi
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Odbojkarska komisija
priredi v soboto, 29. maja, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
POSVET O ODBOJKI
Vabljeni športni delavci, trenerji in igralci odbojke.
člani Poleta ter vsi prijatelji openske mladine.
KOŠARKA
«LEGOVINl ALL STARS*
M>d najboljšimi tudi dva naša
V sobotnem srečanju najboljših naraščajnikov letošnjega prvenstva so zasluženo slavili «plavi» (igralci moštev, ki so nastopale v B skupini prvenstva naraščajnikov), ki so premagali »rdeče* (selekcija A skupine) s 112:103. Kot smo že poročali, sta med najboljšimi nastopala tudi borovec Fabrizio Korošec («plavi») in Kontovelec Damir Starc («rdeči»). Oba naša košarkarja sta se dobro odrezala. Starc je zbral 14 pik, Korošec pa, ki je za leto mlajši, je dal 6 košev.
Najboljši strelec srečanja je bil visok (195 cm) center tržaškega In-terja Lorenzi (23), za najboljšega
igralca tekme pa so prisotni trenerji proglasili košarkarja Don Bo-sca Fornasara (7). (Cancia)
ATLETIKA
MlTiNG V FIRENCAH
Milic zmagal
FIRENCE — Na mednarodnem a-tletskem mitingu v Firencah je v metu krogle zmagal Jugoslovan Milič (20,27 m) pred Italijanom Andrejem (20,12 m).
Odličen je bil tek na 10.000 m: 1. Clark (Angl.) 27’55,’77; 2. Cova (It.) 27’56”37; 3. Ericsson (Šve.) 27'56”56.
BOKS
Diskvalificirana boksarja
VARŠAVA — Poljska boksarska zveza je dosmrtno suspendirala svoja boksarja 19-letnega Bogdana Maczugo in 24-letnega Czeslawa Ka palko, ker se po zadnjem svetovnem prvenstvu v Miinchnu nista hotela vrniti v domovino.
Poraz Salvadorja
SAN SALVADOR — V mednarodni nogometni pripravljalni tekmi za letošnje svetovno prvenstvo v Španiji je belgijska enajsterica Racing White premagala državno reprezentanco Salvadorja z 2:1 (1:0).
godnih priložnosti za zadetek. Angleži, ki sicer niso pokazali nič posebnega, so v glavnem izkoristili edino zrelo priložnost za zadetek, dosegli gol z VVithejem v 67. min., kar pa je bilo dovolj za zmago Obe moštvi sta na splošno popreč no igrali.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Jutri v Švica
Luganu
Italija
V okviru priprav na bližnje svetovno prvenstvo v Španiji bo Italija igrala jutri v Luganu prijateljsko nogometno srečanje proti Švici.
«Azzurri» gotovo ne bodo pred lahko nalogo, saj so Švicarji pred krat kim v prijateljski tekmi celo izenačili proti Braziliji. V italijanski reprezentanci bo zaradi poškodbe odsoten Bruno Conti, na njegovem mestu pa bo skoraj gotovo igral «Videmčan» Causio.
Tekma se bo pričela ob 20.30 in jo bo neposredno po drugem sporedu prenašala italijanska televizija.
Milanovi navijači razjarjeni
MILAN — Milanovi navijači so že itak »obupani*, ker je njihovo moštvo nazadovalo v nižjo ligo. Ko pa so izvedeli, da je Milan odstopil mestnemu tekmecu Collovatija, so bili razjarjeni.
Skupina navijačev je namreč poslala predsedniku Farini naslednje pismo: «Vse lahko prenesemo, tudi nazadovanje v B ligo. Da pa bi odstopili našega kapetana Interju, take sramote zares nismo pričakovali.*
Argentina in Anglija bosta nastopili na SP
Čeprav zadobiva vojna na Falklandskih otokih iz dneva v dan večjo razsežnost in terja veliko mladih žrtev, pa sta tako Argentina kot Anglija ponovno izjavili, da njun nastop na bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji ni v dvomu.
Prijateljske tekme
V okviru priprav na svetovno prvenstvo v Španiji so igrali več prijateljskih srečanj.
IZIDI
Kaiserlautern — Kamerun Lens — Poljska Nova Zelandija — Watford
novem klubu Arsenalu uredil svoj ekonomski «status» in da bi opravil zdravniške preglede.
V Švico pa je odpotoval Jerkovič, ker je zaposlen s svojim klubom Ziirichom.
Tudi Pantelič je zapustil priprave v Novem Sadu. Panteliča je doletela huda družinska nesreča — umrla mu je mati. (nb)
Šliškovič v JNA
SPLIT — Hajduk pa bo v prihodnji sezoni dokaj oslabljen. Go tovo je namreč, da bo moral v vojsko Blaž šliškovič, ni pa izključeno, da bosta vojaško suknjo pred pričetkom prvenstva oblekla tudi bra ta Vujovič.
Brazilija A - Brazilija B 2:8
V trening tekmi so rezervni igralci Brazilije premagali standardne člane reprezentance kar z 8:2.
Zvezni trener Tele Santana je bil ob razpletu na igrišču skoraj zaprepaden.
Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
SPDT prireja to nedeljo, 30. ma ja, avtobusni izlet v Rezijo. Mesta v avtobusu so seveda ie vsa razdana, odhod avtobusa pa bo 6.15 izpred tržaške sodne palače (Trg Ul-piano). V Reziji bo srečanje s planinci PD Integral iz Ljubljane, s katerimi je SPDT pobrateno. To srečanje je že tradicionalno, prireja pa se vsako zadnjo nedeljo v maju.
• * #
SPDT vabi svoje člane, da se u deležijo 11. tradicionalnega in priljubljenega srečanja zamejskih planincev s planinci obmenih planin skih društev iz Slovenije. Srečanje priredi tokrat PD Jesenice (SPDT je tako srečanje priredilo leta 1978), bo pa v nedeljo, 13. junija, pred do mom Pristava v Javorniškem Rou tu. Slovesnost bo ob 11. uri po ju goslovanskem času, na sporedu pa bo kulturni in zabavni spored.
SPDT priredi ob tej priliki avtobusni izlet. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, telefon 767304), izlet pa stane 8.000 lir. Vabljeni!
• ft •
V nedeljo se je zaradi res nenaklonjenega vremena, le manjša skupina planincev iz Trsta podala na Vremščico, kjer je bilo na sporedu
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiuiimnmtiuiniifiHiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiii
V NEDELJO V ORGANIZACIJI SK DEVIN
«5. trofeja Grmada
0:0
0:3
1:1
• Petrovič v Anglijo
NOVI SAD — Jugoslovanski zvezni trener Miljan Miljanič je ostal brez nekaterih svojih ključnih igralcev. To pa le začasno.
Vladimir Petrovič je namreč odpotoval v Anglijo, da bi pri svojem


Požrtvovalni delavci SK Devin se te dni temeljito pripravljajo na svoj tradicionalni praznik, ki se bo pričel že jutri in seveda na mednarodno tekmovanje v skirolkah za «5. trofejo Grmada*, ki bo v nedeljo v Mavhinjah.
To tekmovanje bo seveda osrednja točka vse prireditve SK Devin, ki bo gotovo privabila vse tri dni veliko število športnikov in prijateljev tega društva.
SPORED Jutri, 28. maja
16.00: otvoritev 18.00: vaške igre
20.00 - 01.00: ples z ansamblom »The Lords*
Sobota, 29. maja
14.00: odprtje kioskov 15.00: risarski «ex-tempore»
15.00: tekmovanje v »briškoli*
18.00: vaške igre
20.00 - 01.00: ples z ansamblom »Furlan*
Nedelja, 30. maja
10.30: mednarodno tekmovanje na skirolkah
15.00: nagrajevanje 18.00: vaške igre
20.00 - 01.00: ples z ansamblom »Furlan*
TENIS
NA PRVENSTVU FRANCIJE
Ostoja v 2. kolu
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu je v prvem kolu posameznikov Jugoslovan Ostoja premagal Francoza Morettona s 6:4, 2:6, 3:6, 6:0 in 7:5 ter se je tako uvrstil v 2. kolo.
V prvem kolu pa je Ekvadorec Gomez izločil Italijana Barazzuttija s 6:4, 6:4, 6:7, 3:6 in 6:3. Gomez je nosilec skupine št. devet.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
vabi na predavanje dr. Rafka Dolharja z naslovom
ANATOMIJA ČLOVEKA skeletno mišičje, kosti, živčenje
ki bo jutri, 28. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Vabljeni vsi športni delavci!
srečanje mladih planincev Primorske ob priliki Dneva mladosti. Škoda, saj bi moral biti program dokaj pester in raznolik.
# * #
Redno se nadaljuje alpinistični tečaj SPDT. Ta petek. 28. t.m., bo na sporedu teoretično predavanje alpinista Jožeta Žumarja iz Kopra, ki bo govoril na temo: «Nevarnosti v gorah*. Predavanje bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška. 20/3) s pričetkom ob 20.30. Vabljeni vsi, predvsem pa tečajniki!
To nedeljo ne bo praktičnih lekcij plezanja v Glinščici in Črnem kalu, tečaj pa se bo redno nadaljeval v nedeljo, 6. junija.	(D. J.)
NOGOMET
«POKAL ALTIPIANO*
Zarja igrala brez zadetkov
Zarja — Op. Supercaffš 0:8
ZARJA: Racman, Grgič, Sossi, Benčič, Macor, Križmančič, F. Ra-žem, D. Fonda, Tognetti, Dana, V. Ražem.
V svojem zadnjem nastopu v «Pokalu Altipiano* je Zarja igrale neodločeno proti Opicini Supercaf-fe, ki je tako osvojila prvo mesto v tej skupini.
Čeprav so bazoviški nogometaši imeli skozi vse srečanje terensko premoč, pa le niso uspeli premagati nasprotnikovega vratarja.
Končna lestvica B skupine
Opicina Supercaffe 5; Breg 4; O-picina 2; Zarja 1. (Z.S.)
ZAČETNIKI
S. Andrea Breg	3:0
Opicina - Primorec	3:0
Današnji spored (člani)
20.00: Kras - Primorec
ODBOJKA
Nabrežinski Sokol uspešen na Reki
Sokol — Jugolinija 3:2
(10, 12, -8, -6, 3)
SOKOL: L., G. in V. Legiša, Kralj, Pertot, Paulina, Škrk.
V prijateljski tekmi na Reki je pomlajena postava nabrežinskega Sokola zasluženo premagala domače moštvo Jugolinije.
Srečanje pa je služilo predvsem za utrjevanje prijateljskih stikov med društvoma. (APj
Finale 1. ŽD
V nedeljo bo v nabrežinski telovadnici finalni del prve ženske odbojkarske divizije.
SPORED
10.00: finale za 3. mesto:
Busa — OMA; 11.30: finale mesto: Sokol — Gold Fassl.
Vivai za 1.
Italijanski pokal
RIM — V San Severu pri Foggii bo od jutri do nedelje finale italijanskega ženskega odbojkarskega pokala, katerega se bodo udeležile še-sterke Olimpia Todoro, Nelsen, Fi-brotermica in Cecina.
........................................................................................................siiimiimiHinuiuiuMiiimiinui...............................im
INTERVJU S SLOVENSKIM NOGOMETAŠEM, KI USPEŠNO IGRA PRI TRIESTINI
Gregorič: «Moram še mnogo garati»
Pavel Gregorič, letnik 1963, je začel z nogometom leta 1971 pri ekipi Montuzza; od 1974 do 1980 je nastopal pri Esperii S. Giovanni. Lansko leto je prestopil k Triestini in igral v ekipi, ki je osvojila naraščajniško deželno prvenstvo. V tem moštvu se je zelo dobro izkazal in dosegel 30 zadetkov. Letos je začel sezono v mladinski ekipi («Primavera»), v povratnem delu prvenstva pa so ga vključili v člansko vrsto, kjer je prvič stopil na igrišče 7. marca letos, v tekmj Triestina - Alessan-dria. V tej sezoni je bil štirikrat uspešen v prvenstvu «Primavera». enkrat v državnem pokalu in enkrat v prvenstvu C 1 lige. Gregoriča, ki obiskuje peti razred TTZ «žiga Zois*, smo prosili za krajši razgovor.
«Tudi letos Triestina ni izpolnila pričakovanj svojih navijačev, saj ji ni uspel prestop v drugo ligo. Kateri so po tvojem mnenju razlogi za neuspeh?»
»Prvi in verjetno tudi poglavitni razlog je dejstvo, da so bili letos nekateri naši nasprotniki znatno boljši. Mislim predvsem na Atalan-to, Monzo in Vicenzo. Po drugi
IZREDNA MAJSKA PRODAJA OD 8. DO 31. 5. 82

omr*
C/lfMTsOT
CONCESSIONARIA AUTO RICAMBI VENDITA ASSISTENZA TRIESTE
34147 trieste via caboto 22 mir/d Tal.Utf. 820484Off.823085Mag.823415
GARVAT s. p. a.
Ulica Caboto 22
uradi tel. 820484 — meh. delavnica tel. 823085 —
skladišče tel. 823415
Razstavni prostor v Ul. Raffineria 7/c
CARVAT nudi vsem svo|lm klientom, ki v tem roku kupl|o nov avtomobil alfa romeo: stanovan|e v najem za 1 teden pri mor|u ali v hribih za 2 ali 3 osebe, ali ladralno desko, ali enoletno zavarovanje RC, ali 200 litrov bencina.
strani pa je bila naša ekipa precej neizkušena, kot dokazujejo tudi sa-mj rezultati, saj smo igrali zelo spremenljivo. Poleg izkušenosti nekaterih igralcev je bila tudi obramba nekoliko nezanesljiva.*
«Kako pa sodiš svojo sezono?»
«Zame je bil že velik uspeh na stopiti s člansko vrsto,' ki je že neke vrste selekcija. Pričakoval sem, da bom prej ali slej igral v prvi ekipi, toda nisem mislil, da bo to že letos. Vsekakor pa nisem nikoli zadovoljen sam s sabo, saj menim, da moram še mnogo delati, da bi se izboljšal.*
tPublika in kritiki so tvoje nastope ocenili zelo ugodno, tako da te marsikdo ima za up bodoče Triesti-ne. Kakšne so po tvojem mnenju, tvoje vrline oziroma pomanjkljivosti?»
»Med vrline bi prištel sprint na kratke razdalje, dober odriv, čut za pozicijo in prisebnost. Imam pa nekoliko težav pri obvladanju žoge. V tem prvenstvu pa sem zagrešil več napak zaradi neizkušenosti, ker sem imel večkrat kot nasprotnike branilce, ki so imeli veliko izkušenj. Med temi se posebno spominjam Gardimana (Trento).
»Je kak dogodek v tem prvenstvu, ki se ga spominjaš s posebnim zadovoljstvom?»
»Sem nekoliko v dvomu med srečo, ki sem jo občutil v tekmi z Rhodensejem, ko sem dosegel gol, in tisto, ki sem jo občutil ob krstnem nastopu. Spominjam se. da je tistega dne bila moja naloga precej težka, ker je pihala močna burja, toda igral sem precej zadovoljivo, čeprav moram priznati, da sem i-
gral precej instinktivno, saj sem imel v mislih samo, kako bi lahko prepričal trenerja, kritike in publiko o svojih zmožnostih. K sreči mi je to uspelo.*
»Ali je športno delovanje zelo vplivalo na tvoje privatno življenje?»
«Na moj značaj absolutno ne. Mnogo pa je vplivalo na potek mojega življenja. Prostega časa i-mam zelo malo, saj takoj po pouku grem na trening, ki traja vse popoldne. Po večerji pa opravim svoje šolske dolžnosti. Moram reči, da sem zelo hvaležen svojim profesorjem, ki imajo precej razumevanja za moje športno udejstvovanje *
»Kakšne so tvoje ambicije, oziroma programi?»
«Srečen bi bil, ko bi lahko postal standardni igralec Triestine, še posebno, če se bo to uresničilo, ko bo tržaško moštvo — drugoligaš. Kar se tiče pa kratkoročnih programov, bom* po zadnji prvenstveni tekmi z Mantovo opustil treninge in se posvetil učenju, saj me čaka še najtežja letošnja preizkušnja... matura.*
I. Pavletič

mm
OBVESTILA
i
Odbor ŠD Polet
vabi člane In prijatelje na otvoritev nove pokrite ploščadi v Repentabrski ulici na Opčinah, ki bo v soboto, 29. maja, ob 20. uri. ; **•
Odbor ŠD Polet obvešča, da v društvenem krožku zopet obratujejo bar in balinarske steze. Vabljeni!
* # #
Športna šola Trst
sporoča, da na željo nekaterih šol, na katerih meta čez glavo nazaj v okviru troboja vsi otroci še niso vadili, tega meta na sobotni osnovnošolski olimpiadi še ne bodo vpeljali, ampak bo ta novost na sporedu v prihodnjem šolskem letu.
•	* r
ŠD Mlpdina — smučarski odsek obvešča člane, ki so se ndeležill sklepnega večera, da lahko nabavijo slike nagrajevanja v Križu pri »Foto ’80».
*	» *
Jadralni klub Čupa
priredi tečaje optimistov od 19. 6. do 26. 6.; prvi tečaj »surfov* od 19. 6. do 26. 6. In drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000
lir. Prvi tečaj na potovalni Jadrnici do Kornatov od 12. 6. do 19. 6.; drugi tečaj od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/U., tel. 76-73-04.
• • *
ŠD PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 7. junija, na sedežu društva na Proseku ob prvem sklicanju ob 20.30 in v dragem sklicanju ob 21. uri, 17. redni občni zbor.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora;
2.	Poročilo predsednika;
3.	Poročilo tajnika;
4.	Poročilo blagajnika;
5.	Poročilo nadzornega odbora;
6.	Diskusija;
7.	Volitve;
8.	Razno.
Vabljeni člani In simpatizerji!
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 1. junija, ob 20. uri na sedežu Združenja — Ul. sv. Frančiška 20/11 — sestanek komisije za atletiko. Dnevni red: 1. poletne priprave; 2. razno.
ZSŠDI prireja v zadnjem času vrsto zanimivih strokovnih predavanj. Žal, pa je obisk poslušalcev zelo skromen, čeprav predavajo ugiediU gpstje kot dr. Milutin Pavlovič (na sliki)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul Montecchi 6. PP S59	Tel (MO) 79 48 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59 000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podietio mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tieka, Trst 11-5374 Stran 6
27. maja 1982
Oglasi
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Llubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlamje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ah upravi iz vseh dniaib dežel v Italiji pri SPI.
tzj.i.LJm :ta,iian5k?ti Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska Jr “ Trst
zveze časopisnih založnikov FIEG

ZARADI PREKINITVE SANKCIJ PROTI ARGENTINI
«Financial Times» kara italijanske politike
Odločitev naj bi sprejeli predvsem zaradi volilne preračuntee
LONDON — Po odločitvi italijan ske vlade, da ne obnovi gospodarskih sankcij, ki jih je Evropska gospodarska skupnost v znak solidarnosti z Veliko Britanijo sprejela proti Ar gentini, je bilo pričakovati več urad nih protestov in ogorčenih odmevov britanskih političnih krogov. V Lon donu pa so italijansko odločitev dokaj nepričakovano sprejeli z velikim razumevanjem, da je sam zunanji minister Pym izjavil, da je skrb italijanskih državnikov za usodo več milijonov Argentincev italijanskega porekla in italijanskih zdomcev v tej latinskoameriški državi povsem sprejemljiva.
Že od vsega začetka ni bilo jasno, ali so britanske ocene do odločitve italijanske vlade iskrene, ali pa jim je bilo bolj do tega. da ne bi v tem težkem mednarodnem trenutku odpi rali nove fronte polemik z enim iz-
Komuuističiii deželni svetovalci obiskali Špcter Slovenov
ŠPETER SLOVENOV - Delegacija komunističnih deželnih . svetovalcev, ki sp jo sestavljali načelnik komunistične skupine Pascolat ter svetovalca Miani in Simsig, se je predvčerajšnjim v Špetru Slovenov sestala s krajevnimi-upravitelji, župan Mariuig in odborniki so predstavili delovanje novega odbora, ki je odraz levičarskih in laičnih strank ter neodvisnih. Pii tem so še posebno pozornost posvetili doseženim uspehom in problemom, ki so pove zani e obnovo po potresu. Obe nem so izrazili potrebo, da bi jim pristojni organi omogočili, da bi dokončali že začeta dela.
Na srečanju so spregovorili tu di o vlogi slovenske narodnostne skupnosti na tem področju in o potrebi po uveljavljanju njenega kulturnega bogastva.
med zahodnoevropskih partnerjev. Kljub temu, da britansko «razu mevanje* ostaja uradno .še naprej nespremenjeno, pa čedalje več zna kov kaže na to, da v Londonu vendarle niso kar tako z lahkim srcem požrli spremembe italijanskega stali šča.
Oster napad proti italijanskemu zadržanju na zasedanjih EGS v Luksemburgu in Bruslju je včeraj
na primer sprožil ugledni »Finan-cial Times*, ki je italijanski politični razred obtožil «provincialne-ga makiavelizma*. Avtor članka se dokaj sprašuje, ali ni morda ta o samljen dokaz šibkosti izjalovil pri zadevanja italijanskega zunanjega ministrstva, da izoblikuje čvrsto in čgstno zunanjo politiko. Glavni krivci za tako nezanesljivo zunanjepolitično podobo Italije so po mnenju »Financial Timesa* italijanski poli tiki. ki navkljub svojim visokodo-nečim načelnim izjavam, z večjim zanimanjem sledijo muham svojih volivcev. Londonski dnevnik nadalje vsiljuje celo sum, da italijanske stranke niso hotele izgubiti naklonjenosti več kot milijon potencialnih glasov italijanskih državljanov s stalnim bivališčem v Argentini, parlamentu predložen zakonski osnu-glede na to. da je bil v italijanskem tek o pravici do glasovanja Italijanov v tujini. In končno »Financial Times* z retoričnim vprašanjem ugotavlja, da je evropska solidarnost v primerjavi s peščico dodatnih gla sov na splošnih volitvah, za italijanske politike deveta briga.
Odločitev Spadolinijeve vlade je razočarala tudi britanska veleposlanika v Rimu Arculusa, ki je poudaril’. da je italijansko stališče naletelo na ugoden odmev predvsem v Argentini, kjer je vojaška hunta obširno propagandirala in instrumen-talizirala razdor med članicami EGS.
Predstavitev knjige «Med dvema zastavama»
VIDEM — »Med dvema zastavama*. italijansko-jugoslovanski odnosi iz izkušenj italijanske novinarke, sodelavke koprskega radia. To je naslov knjige Pinuecie Politi, ki so jo v torek predstavili v Vidmu in ki zaobjema pozitivne in negativne izkušnje petletnega sodelovanja Po-litijeve z neko tujo radijsko postajo.
V knjigi so kratki intervjuji s predstavniki italijanskega kulturnega političnega in gospodarskega življenja, ki jih je novinarka zabeležila v svojih prispevkih za koprski radio. Dobršen de) knjige pa je posvečen odnosom med deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo. Dejstvo, da se še vedno številni predstavniki političnega in gospo darskega življenja otepajo sodelovanja s koprskim radiom, je po besedah Politijeve zgovorno znamenje, da ne poteka vse, kot bi moralo.
Zmagoslavje političnih filmov v Cannesu
CANNES — Zmagoslavje dolgometražnih filmov s politično vsebino je glavna značilnost letošnje nadvse uspešne 35. izvedbe filmskega festivala v Cannesu, ki je v svojem sporedu uvrščal celo vrsto del uglednih in priznanih avtorjev in režiserjev kot so Antoniom, Scola, brata Taviani, Godard, Wenders Anderson, Herzog, Schroeter, Costa Gavras, Guney in drugi.
Zlato palmo je mednarodna žirija ex aequo dosodila ameriškemu filmu grškega režiserja Coste Gravasa »Missing* in turškemu «Yol», avtorjev Yilmaza Guneya in Serifa Gorena. Posebno veliko nagrado žirije, ki je po vrednosti enaka zlati palmi, pa sta dobila italijanska avtorja, brata Taviani za film »La notte di San Lorenzo*. ki ga je producirala RAL
Ameriški »Missing* opisuje dogodke neposredno po vojaškem državnem udaru v Čilu, ko so strmoglavili demokratično vlado Allendeja. Glavna tema filma .je Gravasova trditev, da so udar podprle in pomagale izvesti ZDA. Turški «Yol> pa se ukvarja z dogodivščinami štirih političnih ujetnikov v sodobni Turčiji, pod jarmom vojaške diktature. Brata Taviani pa sta svoje najnovejše delo postavila v obdobje odporništva, čeprav film ni izrazito političen.
Letošnji festival je beležil rekordni odziv gospodarskih operaterjev, producentov, scenaristov in umetnikov in v glavnem izpolnil svojo vlogo branilca evropske kinematografije pred transnacionalnimi družbami in premoč ameriške kulture.
Na sliki (telefoto AP): ameriška zvezdica Pia Zadora vzbuja pozornost fotografov v Cannesu.
Ul IIIIIIIIIIHIIIIIHIIKlMIHillliinMIIIIIlMIUIIIII Hilli 1111111111111111114111111111111 tllfllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHUlillllnillllllllllllllllllllllllllllllllllllllUHIIIIIIIIIIU
IZ PRIČEVANJA CARLA BR0C1JA NA PROCESU MORO
Rdeče brigade povzročajo osip s svojimi metodami v zaporih
Grožnje, fizična obračunavanja in umori skesanih briga-distov - Toni Negri prejel baje v zaporu «predujem kazit i»
RIM — Carlo Brogi, bivši stevard Alitalie in nedvomno najbolj iskreni med skesanimi brigadisti se je na včerajšnji razpravi proces Moro povrnil na vprašanje pritiskov in groženj, ki jih v zaporih doživljajo skesani teroristi. Isti problem je iz čisto drugega zornega kota osvetlil v samem začetku razprave Antonio Marini, eden od »neomajnih* tako imenovane gverilske stranke.
Marinijev poseg, ki ga je predsednik Santapichi po nekaj minutah prekinil, je bil neke vrste odgovor »strategiji kapitulacije*, ki jo po njegovem vsiljujejo rdečim brigadam politične stranke in sodstvo. Potem ko je obsodil zakon o skesanih teroristih, je Marini spregovoril o skorajšnjem procesu proti pripadnikom «Autonomie operaie*. Soupa-danje procesa Moro in proces «7. aprila* ni po njegovih besedah naključno, temveč hoče potrditi konec gverile in dokazati, da se sliši samo glas «stranke kapitulacije*. T« i bi dokazal ves dosedanji
. kesam Uiiguuisi Carlo Brogi med včerajšujo razpravo na procesu Moro
(Telefoto AP)
potek razprave, ko sodstvo dovoljuje »odpadnikom in podležem*, da dajejo celo politične izjave. «Ni naključje, je med drugim poudaril Marini, da na tem procesu zastopa krščansko demokracijo isti odvetnik, k{ bo branil Tonija Negrija in njegovo tolpo*. »Proletariat v zaporih* pa je po Marinijevih besedah že razumel, »na kateri strani je Toni Negri*. «On in njegova tolpa so v zaporu že prejeli predujem kazni, ki ga revolucionarno gibanje predvideva za izdajalce in podleže*.
Marinijevo sporočilo je presenetilo vse. saj ni bilo do sedaj znano, da bi se kdo znesel nad ideologom skupine «Potere operaio* Negrijevn. Taka izjava pa obenem sprošča kopico vprašanj glede odnosov med rdečimi brigadami in avtonomijo. Slednja je vedno trdila, da ni bila povezana z rdečimi brigadisti, kar so preiskovalci odločno zanikali. Po njihovem naj bi bile sedanje Ma-rinijeve izjave neke vrste kamufla ža za avtonomijo.
Po tem že skoraj običajnem izpa du enega od pripadnikov gverilske stranke je Carlo Brogi nadaljeval s podajanjem svoje dolge odisejade postopnega oddaljevanja od oboroženega boja do sklepa, da bo sodeloval s pravico. Iz njegovih besed pa ni izhajala samo kritika na račun stranke terorja, temveč pravo zaničevanje in odločno zavračanje izkušenj, ki jih je sam vse preveč lahkomiselno doživljal. Predvsem pa je bilo stalno prisotno razočaranje ob nespoštovanju ideoloških obljub, ki so jih zagovarjale rdeče brigade.
Kot rečeno, pa se je Brogi podrobneje zaustavil prav pri pritiskih in grožnjah v zaporih Povedal je, da se v zaporih vršijo pravi procesi po hitrem postopku proti vsem tistim, ki so osumljeni, da se oddaljujejo od oboroženega boja. ali pa ' že sodelujejo s preiskovalci. Tudi sam je bil deležen takega ravnanja in prav ob tem ter po zverinskem umoru treh skesanih teroristov v Cuneuu se je odločil za sodelova nje s policijo.
Brogi se je včeraj povrnil tudi na svoja potovanja v tujino, kjer
												
Ksenofobija v Nemčiji
BONN - Čeprav je rasizem povzročil Nemčiji že toliko zla, se od časa do časa v Zvezni republiki spet pojavljajo rasistični pritiski in kampanje Zadnjo so kajpak sprožili neonacisti, katerih tarča so tuji državljani na začasnem delu v ZRN. Notranje ministrstvo je v zad njih mesecih dobesedno preplavilo s pismi raznih «upokojencev» in tpospodinp., ki protestirajo proti prisotnosti gastarbajterjev in jih zmerjajo s parasiti, z gnojem in z «azijskimi hordami».
'/Vici se razmnožujejo z blazno hitrostjo, ki je bolj podobna žari i kot človeški in Nemčija bo kaj kmalu islamska kolonija». Pro-b . m je treba drastično rešiti. Kako? S sterilizacijo moških ali morda celo z brzostrelkami, predlagajo «upokujenci» in egospodiiije*. ki se i■ svojih pismih čedalje bolj pogosto sklicujejo na starega Adolfa, ki j c imel. glede tega zelo jasne pojme m je vedel, kalco se tej stvari strele.
Vedno bolj pogosto prihaja do pobud i.dobro mislecih* občanov, ki organizirajo zbiranje podpisov, da bi preprečili nadaljevanje tuje inva-ziie in pri tern ne pomislijo, da dolguje ZR Nemčija svoj standard tudi in predvsem delu teh «azijskih hord». ki so vsa leta po vojni pri xivva'e k obnovitvi nemške industrijske moči in so bile pri tem slabše plačane kot nemški državljani ter so živele v najslabših razmerah Te kampanje brenkajo na zelo občutljive strune: v sedanji gospodarski krizi se marsikateri Nemec hoji za svoje delovno mesto in za bodočnost, ki tudi v Zvezni republiki, kot v drugih evropskih državah. ni najbolj rožnata.
Menijo, da vse skupaj sodi v volilno kampanjo za volitve leta mi zato ti razni ktmiten. meščanske liste in podobno pozivajo volivce naj ie enkrat pometejo z bonskimi politikanti, ki nadaljujejo s svojim «rasnim hibričftzmom» in ogrožajo arijsko raso.
Vse to nas spominja tudi na nekatere izpade v tržaških krogih. Ni še dolgo od tega, ko so nekateri dobromisleči Tržačani opozarjali na nevarnost industriske cone na Krasu, ne glede na ekologijo itd. Opozarjali so na nevarnost balkanizacije čiste tržaške pasme, ko bi se na tisoče Jugoslovanov in ne Slovencev, temveč »iz južnih republik* nateplo na Kras. Sedaj se isti krogi zaganjajo proti dvojezičnosti. Si mislile? še slovenščine se bomo morali naučiti, če bomo hoteli dobili službo, ko še niti italijanščine ne govorimo dobro...
Letos zelo draga poletna garderoba
RIM — Letošnja poletna garderoba bo za italijanske družine precej dražja od Lanske. Po dosedanjih izračunih bi morali Italijani porabiti v tem poletju za oblačila približno 7,5 milijarde lir, kar znaša poldrugo milijardo lir ali 20 odstotkov več kot lani. Predvidevanja pa kljub temu niso najbolj rožnata za tekstilno industrijo in trgovce na tem področju. Podražitve namreč že vplivajo na odločitve kupcev in če ne bo prišlo do večjih sprememb, se bo prodaja zmanjšala od 18 do 20 odstotkov.
Letošnje podražitve pa ne vplivajo samo na prodajo, ampak tudi na sam način oblačenja Italijanov. Obleke najvplivnejših modnih krea torjev, ki so se podražile tudi do 50 odstotkov, so ostale v dometu le zelo ozke elite. Podobno velja tudi za ročno dokončana oblačila, ki so se podražila za približno 40 odstot kov. Boutique po vsej Italiji so že sprejele prve ukrepe, da bi obdržale dosedanjo raven poslov. Ob zelo dra gih laneni!) kompletih so začele razstavljati tudi kavbojke, ali kot bi mogoče pravilneje zvenelo v slovenščini kravarke, in bombažne ma jice. Prav te vrste oblačil so se le-
tos najmanj podražile in sicer od 10 do 20 odstotkov. Glavni vzrok za »zmerno* rast cen kavbojk je treba iskati v krojih, ki se že nekaj let niso spremenili.
Kaj pa je glavni vzrok za letošnji skok cen. Industrijci navajajo Predvsem hitro rast vrednosti ameriškega dolarja in ker mora Italija večji del surovin za tekstilno industrijo uvažati, so po njihovem podražitve več kot opravičljive. Trgovci s konfekcijskim blagom niso istega mnenja in govorijo o večjih špekulacijah. Med posameznimi tovarnami so cene za podobne obleke, v katere so bile vložene iste količine blaga in dela, zelo različne, v določenih primerih tudi do 40 odstotkov. Zato trgovci zahtevajo od indu-strijcev, naj podrobno obrazložijo vpliv posameznih postavk pri oblikovanju cen.
PALERMO — Na Siciliji so doslej zbrali že 823.000 podpisov proti namestitvi jedrskih raket v Comisu. V naslednjih devetih dneh, kolikor bo še trajalo zbiranje podpisov za peticijo, ki jo bodo poslali italijanski vladi, nameravajo preseči mi lijon.
je rdečim brigadam nakupoval o-rožje in kjer je navezoval stike z nemškimi teroristi. Spregovoril je tudi o «oporečništvu» Moruccija in Farandove ter zavrnil kot fantastične trditve o vrhu predstavnikov mednarodnega terorizma v nekem jugoslovanskem letoViščgrskem kraju, prav tako je zavrnil tudi govori ce, da so se rdeči brigadisti vadili v tujini.
ŠTEVILNA DELEGACIJA AUMETZA NA OBISKU V IDRIJI
Slovenski izseljenci pripomogli k pobratenju dveh rudarskih mest
IDRIJA — V soboto je prispela v Idrijo 14 članska delegacija pobratene občine Aumetz (Francija), Iti jo .je vodil župan Tullio Carraro. V sejni dvorani občine Idrija so jo prisrčno pozdravili predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja Idrije, dobrodošlico pa jim je izrekel Peter Lapajne, predsed nik skupščine krajevne skupnosti Idrija.
K prijetnemu vzdušju .je zlasti pripomoglo ubrano petje ženskega pevskega zbora »Slovenijales*, ki je pod vodstvom Alda Kumra dovršeno zapel več pesmi.
V nedeljo dopoldne so se nadaljevali pogovori o možnem sodelovanju Idrije z Aumetzom, pri katerih je plodno sodeloval tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Stane Kolman. Ob tej priložnosti so predstavniki vseh društev in organizacij, ki delujejo v Idriji, opisali svoje delovanje in nakazali možnosti sodelovanja z društvi in združenji v pobratenem Aumetzu.
Gostje iz Aumetza so pa poročali o svojem delovanju. Gabriel Glodt je poročal o delovanju pihalnega orkestra, Gaston Penot o delovanju prostovoljnih gasilcev in invalidih dela, ravnatelj srednje šole Jean Didier Boye o šolstvu, Linette Renault o društvu upokojencev in vdov tei' o komunistični sekciji žena, Annie Carraro o delu zveze francoskih žena, Andre Weyler o delova n ju športnikov. Jean Hanus o delo vanju komiteja za prireditve, Jo seph Bettiol o delovanju italijanske skupnosti in Stanislaw Pawlikowsky o delovanju sekcije poljskega od pora v Franciji.
Največ pozornosti pa je iz razumljivih razlogov vzbudil Andrej Kogovšek, kj je podrobno orisal delovanje slovenskega delavskega dru štva »Sv. Barbara* in moškega pev skega zbora, ki deluje v njegovem okrilju. V delavskem društvu in pevskem ■ zboru deluje že tretja generacija slovenskih izseljencev, ki ohranja kulturno izročilo in naveza nost 'na slovensko zemljo. Zanimi vo je, da v slovenskem pevskem zboru pojejo tudi Francozi, Italija
ni in Poljaki, ki jih je privabila lepota slovenske pesmi, čeprav njenih besed največkrat ne razumejo. Spričo mešanega narodnostnega sestava pevskega zbora je razumljivo, da je tudi program mednaroden, vendar je temelj njihovega programa slovenska narodna pesem.
V delegaciji pobratenega Aumetza so bili še podžupan Joseph Cigale, čigar starši so se priselili iz Godoviča, članica občinskega sveta Paulette Adamski in občinski tajnik Gilbert Mattioli.
Predstavniki društev, sekcij in združenj Aumetza in Idrije so si izmenjali spominska darila. Predsedniku Slovenske izseljenske matice Stanetu Kolmanu sta župan Aumetza Tullio Carraro in predsednik skupščine Krajevne skupnosti Idrija Peter Lapajne izročila spominski darili in pri tem podčrtala njegovo pomembno vlogo, ki je pripeljala do pobratenja dveh starih rudarskih mest. Stane Kolman se je toplo zahvalil za darila in podaril županu Aumetza monografijo Slovenija z željo, da bi se stiki med pobratenima mestoma še poglobili.
Gostje iz Francije so si popoldne ogledali na stadionu prireditev ob Dnevu mladosti, pri kateri je sodelovalo okrog 1500 učencev vseh šol
DRAGULJI
,%Č6/6Y77
idrijske občine. Gostje so uspelo prireditev, ki jo je obiskalo okrog ■4000 gledalcev, prisrčno pozdravili.
Rudarski mesti Aumetz (veliki rudnik železa v departmanu Moselle blizu nemško - luksemburške meje v severni Franciji) in Idrija sta pobrateni od 8. novembra lani, ko so v Aumetzu svečano podpisali listino o pobratenju. S tem žeiila oba rudarska kraja prispevati še večji delež mednarodnemu sodelovanju za mir in prijateljstvo ter medsebojnemu spoznavanju, krepitvi tradicionalnega prijateljstva med republiko Francijo in SFR Jugoslavijo ter krepiti povezovanje s slo venskimi izseljenci, ki so našli svoj drugi dom v Aumetzu.
JOŽE OBLAK
RIM — Z 10. junijem bo stopil v veljavo paket olajšav za tujce, ki nameravajo preživeti počitnice v Italiji. Paket vsebuje bencinske bone, popuste za cestnine na avtocestah in brezplačno prvo pomoč
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ROVOKOPAČ — kombinirka JCB3D dobro ohranjen prodam. Telefonirati zvečer na št. (001) 75-21-85.
PRODAM hišo z dvoriščem in vrtom v okolici Doline. Telefon (40)-228390.
PRODAM pritlično stanovanje pri univerzi: tri sobe, manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon (040)
- 228390.
PRODAM v Gropadi v bližini šole zemljišče — 4.000 kv. m. — Zainteresirani naj telefonirajo ob uri kosila ali večerje na tel. št. 226520.
PRODAM lancio beta H. P. E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugodni ceni Telefon 040/824381.
IM.MOB1LIARE Nord-est. tel. (0431) 96640. prodaja na Poljanah (občina Doberdob) vilo v gradnji z desetimi prostori in pritiklinami. Cena 90 milijonov lir od tega je 23 milijonov dolga v hranilnici v Doberdobn.
centificati di credito del tesoro
korisčanje 1. junija 1982 so na razpolago za javno vpisovanje do 8. junija
emisijska cena
98 0/0
z vplačilom v gotovini ali s C.C.T. z zapadlostjo 1. junija 1982
dveletni
štiriletni
letni donos za prvo šestmesečje
22 o/o ...
prvi šestmesečni kupon
10 o/o
naslednji kuponi donos
donos
BOT šestmesečni + 0,40
BOT šestmesečni -[- 1,00
Vpisovanje ho polekalo po emisijski ceni - brez vsakršne komisije - pri zavodu Itam-a dMtalia, pri kreditnih podjetjih in zavodih, z vplačilom v gotovini ali s C.C.T. z zapadlostjo 1. junija 1982. Pri vpisu z vplačilom v gotovini se hodu morale izplačali dozorele obresti: pri vplačilu s C.C.T. se dozorele obresti ne bodo izplačale, a bosta vsakemu podpisniku izplačani 2 liri za vsakih 100 lir podpisanega kapitala
oproščeni vsakega sedanjega in bodočega davka