COLOSJEVE inFOsmAcuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XH. JUNIJ 1983 ŠT. 6 (131) Dopust ali ne - dopust Približno takole sem se počutil, ko je napovedovalec prejšnji teden preko družbenih občil sporočil veselo novico o bencinskih bonih za tretji kvartal. Široko stoječ, z dolgimi ušesi in še daljšim nosom, tih, topo zroč v bodočnost. Svetlo? Z eno besedo nategnjen — zelo in že spet enkrat. Kolikokrat bo še potrebno, da bomo izplavali! Odgovora gotovo še ciganka ne ne bo našla v kavi. Ali veste, po koliko so banane? Po 150 din, a ne kilogram, toliko sem dal za vstopnico Mozartove ope-piščal, da so se mi lah-line, ko se je vrli Pa- re Čarobna A ftj¸e i 's\ % %3 pageno mastil z njimi. Torej, hodite v teater gledat uvoženo južno sadje. To, seveda, nima skoraj prav nič skupnega z dopustom. Niti bencin ne. Če bi šla stoenka na obljube, bi si letos privoščil Budvo. Ulcinj ali Sv. Štefan, tako pa kombiniram in računam, stiskam in privijam. Ce bi bil sam, bi jo mahnil s kolesom, peš ali na štop. Če bi bila dva, tudi ne bi bilo problemov, a če ti istočasno dva močita plenice in eden honorarno tuli na uho, je po mnenju nekaterih, zaradi varčevanja seveda, za dopust najbolje poslužiti se javnih prevoznih sredstev. Kako to izgleda, se tovariši najbrž ne spomnijo več. Pred leti sem se s prej omenjenimi javnimi prevoznimi sredstvi »cijazil« iz Lan-terne do Ljubljane pretežni del dneva in še četrt noči. Bilo je pra ljubko, zlasti v Kopru, ko so nas rokoborsko navdihnjeni sprevodniki kar po vrsti odrivali od vrat prepolnih avtobusov, vlak za tisti dan pa je že zdavnaj izkoristil bonus. Dopust ali ne dopust, to je zdaj vprašanje! Rad bi videl obraze turističnih delavcev pozno jeseni, ko bodo seštevali izkupiček sezone. Do takrat pa — znajdi se, tovariš! in lep dopust v pristnem domačem okolju ti želimo. Ustvarjalnost v Colorju Nekam naveličano zvene besede »inovacija, izboljšava, ustvarjalnost ...«, ko se vsak dan pojavljajo med časopisnimi vrsticami ali nam z njimi iz televizijskih zaslonov solijo pamet polikani napovedovalci. Zakaj se nam zde tako odmaknjene od našega vsakdana. Ker lahko tudi brez njih dobro živimo? Čemu bi se naprezali, ko nam je kljub temu še vedno odmerjen zadosten hlebec kruha. Ampak kako dolgo? Koliko časa bomo še delali polovico delovnega časa, drugo pa obsedeli ob klepetu, nestrpnem čakanju na zaključek dela, ob neskončnih razgovorih, kdo je kriv, da nam ne gre tako kot bi moralo... Morda so to prehude ugotovitve. Želim le povedati, da bi nam hotenje, da nekaj u~ stvar jamo pripomoglo do boljših delovnih učinkov. Pri tem lahko pomemben delež prispevajo inovacije in bolj poglobljen odnos do dela. V Colorju smo marca 1980 sprejeli pravilnik o tehničnih izboljšavah z namenom, da spodbudimo ustvarjalnost na vseh področjih: pri delavcih na strojih, v skladišču, med vzdrževalci, v laboratorijih in pisarnah, tudi Hamza Hamza pri tem ni izvzet. Vsakdo ima možnost, da poizkuša izboljšati napravo, racionalizirati tehnološki ali organizacijski postopek, poceniti proizvod, zmanjšati stroške nabave, povečati plasma naših izdelkov. Vse to in morda še kaj drugega imenujemo inovacija, za katero dobi posameznik ali skupina zasluženo nagrado. Zal v Colorju inovatorjev skorajda ni, V treh letih je dve tehnični izboljšavi prijavil Ludvik Kalan, mizar pri vzdrževalcih. Pri reaktorjih v sintezi smol je spremenil obliko ventila in s tem omogočil, da se je precej zmanjšalo število in čas čiščenj. Njegova druga inovacija je stroj za pranje sodov. Osnova mu je bil mešalec za beton, kateremu je odstranil boben, uporabil pa je njegovo vrtenje v dveh smereh, zaradi varnostnih zahtev je zamenjal še električno opremo. Naprava je humanizi-rala delo in skrajšala čas pranja sodov. Za obe izboljšavi, ki ju s pridom rabimo, sta mu delavska sveta tozda Smol in Premazov priznala s pravilnikom odmerjeno nadomestilo. Letos je za svojo inovativno dejavnost prejel tudi občinsko priznanje. Poleg njegovih sta zdaj prijavljeni še dve tehnični izboljšavi. Kamin Franc, dipl ing. in Nardoni Julij, dipl. ing., oba tehnologa v Premazih, sta lani septembra prijavila inovacijo »Predelava umazanega topila«. Ker je za realizacijo potreben tankoslojni uparjalnik, ki COLOR 2 ga skupno z Atmosom iz Hoč načrtujemo za prihodnje leto, bomo uspešnost inovacije obravnavali šele takrat. Februarja letos je tehnično izboljšavo »Etiketiranje doz« prijavil Husein Sarič, preddelavec v finalizaciji in je v obravnavi. To je torej vse, kar smo v Colorju spravili SKupaj. Prepričan sem, da ni tako rožnato kot izgle-da na prvi pogled. Kljub resnicam, ki sem jih navedel v prvem delu sestavka, ugotavljamo, da vsako leto proizvedemo več v težjih razmerah gospodarjenja. Zato so potrebni dodatni naperi: trudijo se delavci v proizvodnji, razvojniki sestavljajo nove recepture, tehnologi iščejo boljše rešitve pri izdelavnin postopkih, v nabavi in prodaji skušajo najti manj boleče poti, da bi zadovoljili potrebe proizvodnje in trga. In v tej množici nalog je bilo gotovo precej takih, ki bi jim lahko rekli ustvarjalne, drugačne od rutinskih, ampak nas je sram sprožiti postopek za uveljavljanje inovacijske nagrade. Nekateri celo menijo, da tako delo spada v njihov vsakdanji okvir. Komisija, ki ocenjuje tehnične izboljšave, je pri obravnavi dosedanjih inovacij naletela na precejšnje težave, ki jih povzroča nedorečen pravilnik. Treba je urediti postopek za ugotavljanje koristnosti predlogov, določiti način nagrajevanja neoprijemljivih vrednot, ki jih inovacije tudi dajejo, npr. humanizacija in kvaliteta. Zaradi stal- ne inflacije je treba iz izračuna nadomestila črtati fiksne številke in jih zamenjati z deleži od dohodka delovne organizacije ali podobno. Komisija, ki se po svoji funkciji največ ukvarja z inovacijami, je zato, da bi spodbudila vse tiste, ki oklevajo, predlagala, da bi nagradili vsak prijavljen predlog. Višina nadomestila bi bila za tako vrsto inovacij lahko 1.000 din. To se moramo še dogovoriti. Vsekakor bomo odstranili vse administrativne ovire, Zatorej zavihajmo rokave in veselo na delo. M. Hafner Vsakdanje delo šaržerjev ... Bilo je pred leti... Pred skladiščem gotovih izdelkov pa je leta 1953 nastal tale posnetek, na katerem so od leve proti desni: Marija Bergant, Mari Kisovec, Ivanka Tavčar, Marta Ribič, Ana Arčon (ki nam je posnetek odstopila za objavo), Marija Jenko, Slavka Kosmač, Francka Žirovnik in Angela Vrtačnik. Sanacija skladišča topil Inšpekcijske službe SRS so nam že v letu 1981 naložile, da saniramo podzemno skladišče topil. Pričeli smo takoj s pripravljalnimi deli: izdelavo idejnih projektov, zbiranjem ponudb in izvajalcev Ko smo zbrali vse potrebno, smo pričeli v jeseni 1982 z deli — odkopom, čiščenjem in tlačnim preizkusom cistern, zamenjavo cevovodov, obzidavo in izdelavo novih jaškov. Trenutno so dela v fazi med montiranjem kazalcev nivojev z alarmnimi napravami. Izvajalci: — gradbena dela — Gradbinec, Kranj, — instalacijska dela (cevovodi) — Cevovod, Maribor, — elektroinstalacijska dela — Elmont, Bled. Vid Koželj, dipl. ing. Pogled na podzemeljske rezervoarje med sanacijo ... Cevni razdelilec Most prek cevovodov Izboljšani pogoji za vezavo stanovanjskih sredstev Ljubljanska banka — Stanovanj-sko-komunalna banka je izboljšala pogoje za vezavo sredstev iz sklada skupne porabe — stanovanjski del v tem, da je čakalno dobo skrajšala iz 10 na 6 mesecev, pri čemer pa so ostali pogoji (višina kredita, doba vračanja in obrestna mera) nespremenjeni. S spremembo tega pogoja (skrajšana čakalna doba) bomo že v mesecu juniju imeli sproščena sredstva, ki smo jih vezali v decembru 1982 v višini 3,800.000,00 din, na o-snovi katerih bomo razpolagali s 6,650.000,00 din sredstev bančnega kredita za reševanje stanovanjskih potreb delavcev. Po prvotnih pogojih (10-mesečni čakalni dobi), bi s temi sredstvi razpolagali šele v mesecu oktobru. Prav zaradi navedenih sprememb, je odbor za družbeni standard razpravljal o potrebi razpisa za dodelitev kreditov za gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj v DO »Color«, delavski sveti TOZD in DSSS pa so sprejeli sklepe o razpisu. Na istih sejah, konec meseca maja, je odbor za družbeni standard DO »Color« in delavski sveti TOZD in DSSS, skladno s planom sklada skupne porabe — stanovanjski del, ponovno sklepali o vezavi sredstev iz tega sklada v višini 8,000.000,00 din, tako da bomo po (skrajšani) ča-secu decembru razpolagali s kalni dobi šestih mesecev že v melj,600.000,00 din namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev »Color j a«. Viktor POTOČNIK Nova naprava za pranje rezervoarjev... COLOR3 Izboljšava v mešalnici - lokalna ventilacija Pogoji na delovnih mestih v vseh branžah industrije se iz leta v leto zboljšujejo, čemur verjetno pripomorejo zahteve inšpekcijskih služb oziroma vedno ostrejši zakoni. Marsikje pa vodstvo proizvodnje zna prisluhniti težavam delavcev brez, da bi jih zakon k temu prisilil in so pogoji pri delu z novimi inovacijskimi vlaganji vedno boljši. Tudi pri nas skušamo stopiti korak s časom in uvajamo novitete, ki zboljšujejo delovne pogoje in veliko pripomorejo, da delavci ne odhajajo v zasluženi pokoj s poklicnimi boleznimi. V oddelku me-šalnice — ribalnici in šaržimici je bilo potrebno zaradi drugačne razporeditve strojev prilagoditi odse-savanje hlapnih substanc, kakor tudi prašnih delcev novim pogojem Okrogla gibljiva napa za odsevo-vanje prašnih delcev pri disolverju COLOR 4 ter spremeniti način zajemanja zraka. Dosedanje odsesovalne cevi so nadomestile druge cevi z napami oziroma havbami, ki zajemajo zrak skupaj s hlapi ali prahom na samem delovnem mestu, kjer v resnici prihaja do naj večjega onesnaženja zraka. Pri vseh sedmih tro-valjčnikih so 20 cm nad delovnimi valji pritrjene štirioglate odsesovalne nape, pri vseh petih disol-verjih so nameščene okrogle nape, ki so s sprednje strani prirezane zaradi lažjega doziranja prašnatih surovin. Gumijasta zavesa, ki je nameščena po obodu nape pri disolverjih, prepreči širjenje prahu po prostoru. Pri 18 peščenih mlinih pa za lokalno zajemanje hlapov služijo havbe, ki so s tečaji pritrjene na peščeni mlin. Vse havbe oziroma nape so s fleksibilnimi cevmi povezane v glavne odsesovalne cevovode. Odseso-preprečuje emisijo prašnih delcev v okolje. Vrečasti filter z zmogljivostjo 48 m2 je nameščen ob zahodnem zidu šaržirnice — na prostem. Vreče se v filtru v določenih časovnih razmakih prepihajo z zrakom iz kompresorja. Ta filter bo istočasno služil za čiščenje zraka v rekonstruiranem delu šaržirnice. Vse havbe in nape imajo loputo za regulacijo količine odsesovalne-ga zraka. Za ogrevanje prostora in dovod svežega zraka so na steni montirani trije kaloriferji. Naprava za ogrevanje bo dokončana, ko bomo pridobili večje ogrevalne zmogljivosti iz kotlovnice. Le-ta bo predelana v prihodnje tako, da bo izkoriščala odpadno toploto plinov iz sinteze. Preureditev stare obstoječe ventilacije je projektiral in izvedel Cevovod, Maribor. Kljub zahtevni nalogi je Cevovod uspešno zaključil dela v dveh mesecih. Zrak se je z uvedbo lokalnega odsesovanja neprimerno izboljšal in to delavci v mešalnici tudi sami priznavajo. Tatjana Gauš, dipl. ing. Premična odsesovalna havba pri peščenem mlinu... Odsesovalna napa nad trovaljčni-kom... Pogled na novo ventilacijo v ribalnici... Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša Kam na dopust? Ob vse bolj toplih dnevih so tudi vse pogostejši pogovori, kako bo z letošnjim dopustom. Kako preživeti teh nekaj dni, se odpočiti in nabrati novih moči za »drugi polčas« letošnjega leta. Ugibanjem o vremenu so se letos pridružila še nova »spoznanja«, saj smo na dolgo in počez razpravljali o višini regresa. Sledile so različne variante o dodatnih bonih za bencin in to je dvigovalo temperaturo in načrti so se po sili razmer spreminjali iz dneva v dan. Marsikdo se je že za-planiral ob vseh teh obljubah in potrebne so bile nove kombinacije oziroma »srečujoče« planiranje, kot se temu bolj učeno reče. Peter Lampič, komisionar: »Na dopust grem letos z družino v Crikvenico. Na pot bom odšel z avtobusom, ob tem pa upam, da mi bo večino prtljage pripeljal prijatelj do počitniškega doma. Kako bo tam ne vem, saj grem prvič, upam, pa, da bo v redu. Zdi se mi, da je sedem dni kar dovolj za počitek, pa še v redu družbo bomo imeli.« »Avgust Hernec, strojnik: »Pravzaprav še nikoli nisem bil na »pravem« dopustu, pa tudi letos se nisem odločil. Na morju sem bil vsega le enkrat, pa še to z gasilci. Dopust predvsem porabim po dnevih, več dni skupaj ga vzamem le, če grem kaj pomagat prijateljem.« Seveda, v Colorju nismo nobena izjema. Čeprav se počitniške zmogljivosti dopolnjujejo, pa se vseh v teh dveh pičlih mesecih žal ne da spraviti pod »počitniško streho«. In kako bomo dopust preživeli Color-jevi delavci? Naš sodelavec se je odpravil povpraševat, toda pravega odziva za sodelovanje ni bilo. Če je tokrat v anketi sodeloval le moški del kolektiva, so za to krive le in samo — ženske! Pač niso bile pripravljene sodelovati z odgovorom na vprašanje, še manj pa pozirati pred Kamero. Škoda! Pa toliko lepih punc imamo, ali ne? Takole so nam povedali: Slavko Ovijač, »upravljalec strojev: »Na dopust sploh še ne mislim, tudi se nisem prijavil. Verjetno pa bom šel na morje, samo na svoje. Na Krku se mi zdi kar lepo. Vse pa je zelo drago, pa še bonov verjetno ne bo, tako, da bo kar težko.« Tomo Dumešič, upravljalec strojev: »Na morje ne grem, saj se mi zdi, da v prikolici sploh ni v redu, za hotel pa nimam denarja. Kakšen dopust pa bi to bil, da moram kuhati in sploh skrbeti za vse, saj bi tistih nekaj dni bil pa zares rad v redu postrežen. Tako pa med dopustom že kaj počnem, še najrajši pa jo mahnem domov v Karlovac.« Štefan Križaj, šaržer: »Letos ne grem nikamor na dopust, ker za to nimam denarja, pa tudi ne bonov za prevoz. Doma bom preživel, malo »brkljal« okoli hiše, se malo kopal na Sori, če bo vreme in kar prehitro bo dopust mimo.« Stane Luštrek, vodja izmene: Julija grem v Pelegrin, saj se mi zdi, da je tam še najlepše. Bone za prevoz »šparam« skozi vse leto, tako, da me prevoz ne skrbi več. Ker pa dopust ni samo streha nad glavo, bo treba k regresu še veliko primakniti, da bom dopustniške dni preživel kar se da »človeško«. COLOR 5 Samoupravni organi v novi zasedbi V marcu 1983 se je iztekel mandat delegatom samoupravnih organov DO, TOZD in DSSS. Delavski sveti DO, TOZD in DSSS so na osnovi naših samoupravnih aktov na sejah sprejeli sklepe o razpisu volitev v samoupravne organe. Volitve so bile 15. 3. 1983. V delavski svet DO so bili izvoljeni: iz TOZD Smole: AŽMAN Marko BREGAR Zvonko KRISTAN Marko KURET Jurij OBLAK Anton Iz TOZD Premazi: BARBER Jože JAMNIK Stane JANJIČ Kata KAMIN Franci KERPAN-REMIC Dunja KLOBUČAR Zlatko KOZJAN Terezija KUNAVER Matjaž LAZAREVIČ Radoslav MAGDALENIČ Ivan PREMUS Josip ŠETINA Janez ŠKULJ Zvonimir Iz DSSS: BAČNIK Oto BORČNIK Darko ČARMAN Dušan ERŽEN Jana GABRIČ Boris KOŽELJ Vid LESJAK Zorka SENČAR Janina ŠTRUKELJ Janez V odbor samoupravne delavske kontrole DO so bili izvoljeni: Iz TOZD Smole: GREGORČIČ-PRETNER Vlasta Iz TOZD' Premazi: JANC-BARBORIČ Voj mira HRIBERNIK Frančiška Iz DSSS: HOSTNIK Julija PEVEC Rihard V delavski svet TOZD Smole so bili izvoljeni: AŽMAN Marko BREGAR Zvonko DUBOKOVIČ Vojko GORIČANEC Dragutin, HOČEVAR Jože JORDAN Franc KRISTAN Marko KURET Jurij OBLAK Anton TRAVEN Izidor VALANT Pavel V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Smole so bili izvoljeni: ALJAŽ Janez BELČIČ Lovro MLAKAR Vinko PETROVIČ Stanojka ŠARC Janez COLOR 6 V delavski svet TOZD Premazi so bili izvoljeni: PIRC Boris PLAZAR Bogomir POTRČ Vinko ROGELJA Albin ŠETINA Janez MAGDALENIČ Ivan PREMUS Josip JANJIČ Kata KOŽLAKAR Anton LAZAREVIČ Radoslav POŽENEL Brane REBOLJ Jože STRITAR Frančiška VOZLIČ Antonija LOMBAR Janez KUNAVER Matjaž POLH Terezija KAMIN Franci KERPAN-REMIC Dunja V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Premazi so bili izvoljeni: JANC-BARBORIČ Voj mira MOHAR Jože POLENŠEK Zvone SEDONJA Žita SO VDAT Ignacij V delavski svet delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni: BAČNIK Oto BORCNIK Darko ČARMAN Dušan FABIANI Aleksandra GUZELJ Vida H ABIC Sej dalija KERN Helena KRHLIKAR Niko KRIŽAJ Slavka MORE Judita TODORAN Dara V odbor samoupravne delavske kontrole delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni: BERTONCELJ Justina HOZIČ Dragica KOZJEK Danica PETELINKAR Ivanka ROZMAN Anica S potekom mandata delegatom samoupravnih organov, je potekel tudi mandat članom izvršilnih organov DS TOZD, DO in DSSS. Sindikalni poverjeniki so v svojih sredinah evidentirali možne kandidate za člane izvršilnih organov, kateri so bili na sejah delavskih svetov tudi potrjeni. V gospodarski odbor DO so bili imenovani: Iz TOZD Smole: VRTNIK Ivan BREGAR Zvonko Iz TOZD Premazi: DOBNIKAR Janez PIRC-ŠUSTARŠIČ Marija Iz DSSS: ALEKSIČ Jolanda GOLUBOVIČ Andrej V odbor za družbeni standard DO so bili imenovani: Iz TOZD Smole: AŽMAN Marko BUKOVŠAK Pavel- Iz TOZD Premazi: KRELJ Franci DRAŽUMERIČ Marija BURJA Franc Iz DSSS: TOMŠIČ Marija ČULUM Bernarda V Odbor za informiranje so bili imenovani: Iz TOZD Smole: JESENOVEC Majda GLOBOČNIK Jože Iz TOZD Premazi: ŠETINA Janez PELC Katja ERMAN Frane KERN Anton KERPAN-REMIC Dunja Iz DSSS: GAUŠ Tatjana MASTNAK Marija ROZMAN Anica V gospodarski odbor in odbor za delovna razmerja TOZD Smole so bili imenovani: JESENOVEC Majda JORDAN Nada GLOBOČNIK Jože MIHALIČ Štefan TRPIN Peter VRTNIK Ivan ŽNIDARŠIČ Anton V gospodarski odbor TOZD Premazi so bili imenovani: BEČAN Rafael BEŠTER Friderik BILIČ Zdravko JENKO Alojz KRMELJ Marija SAVOVIČ Momir TRAMPUŠ Alenka V odbor za delovna razmerja TOZD Premazi so bili imenovani: KRABONJA Marta LEŠNJAK Zofka LAVRENČIČ Slavko REBOLJ Jože ZAVAŠNIK Štefan V odbor za delovna razmerja DSSS so bili imenovani: ERŽEN Barbka IZLAKAR Alojz KERN Helena SAJOVIC Marta SMEH Metka Istega dne so bile tudi izvedene volitve v delavski svet SOZD Kemija, odbor samoupravne delavske kontrole in notranjo arbitražo. V delavski svet SOZD Kemija so bili izvoljeni: ALEKSIČ Jolanda, DSSS LAZAR Miroslav, TOZD Smole PETEK Franc, TOZD Premazi V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD »Kemija« so bili izvoljeni: VELKAVRH Viktor, TOZD Premazi V notranjo arbitražo SOZD Kemija: NARDON1 Julij, TOZD Premazi RESMAN Roman, DSSS Novo izvoljenim delegatom samoupravnih organov in novo imenovanim članom izvršilnih organov želimo objektivno in uspešno delo. Jenko Šahovski kotiček Legende o nastanku šaha (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Med vsemi zgodbami o nastanku šaha je sedaj najbolj znana tista, ki jo je zapisal arabski matematik in filozof Averroe (1126—1198). V tej zgodbi je šahovsko igro izumil veliki vezir Sassa ibn Dahir okoli leta 500. Njegova nova igra je imela kvadratno ploščo, ki so je vzdolžne in prečne črte delile na 64 enakih polj. Plošča je predstavljala bojno polje za 16 belih in prav toliko črnih figur, ki sta jih dva igralca izmenjaje premikala po točno določenih pravilih. Igra je simbolizirala boj dveh sovražnih armad, v katerem sta bila kralja resda najpomembnejši figuri, vendar brez pomoči ostalih nista mogla doseči zmage. Z novo igro je vezir seznanil svojega vladarja, kralja Indije Ši-hrama. Zdolgočasenemu kralju se je igra takoj prikupila. Izumitelju čudežne igre širokogrudno obljubil nagrado po lastni izbiri. Zelja pretkanega vezirja je bila videti skromna. »Veličanstvo«, je rekel, klečeč pred kraljem, »najprej mi daj zrno pšenice, da ga položim na prvo polje plošče. Nato mi daj dve zrni za drugo polje in zatem štiri zrna za tretje polje. In tako bom tudi naprej podvajal števila zrn od polja do polja, dokler ne preidem do zadnjega, štiriinšestdesetega. Ti mi podari dovolj pšenice, da bom lahko po tem postopku pokril vsa polja na plošči.« »Ne zahtevaš veliko, moj vdani služabnik,« je vzkliknil kraj ter užival v misli, da ga skromna želja izumitelja ne bo stala veliko. »Tvoja želja bo takoj izpolnjena.« Ip kralj je velel enemu izmed služabnikov, naj takoj prinese vre- čo pšenice. Ko pa so pričeli polagati zrna tako, kot je želel vezir, so vrečo izpraznili, še preden so dospeli do dvajsetega polja. Kralj je zato ukazal, naj prinesejo še nekaj vreč pšenice. Toda število zrn za vsako naslednje polje je tako hitro naraščalo, da je tudi te pšenice zmanjkalo. Tedaj je kralju postalo jasno, da vezirjeva želja ni skromna. Kralj Šihram je zato poklical svojega matematika in mu zaupal vezirjevo željo. Učeni matematik se je resno zamislil in potem pričel čečkati po papirjih. Vsi so bili že nestrpni, ko je končal svoje račune. S sklonjeno glavo je pristopil h kralju, rekoč: »Veličanstvo, želja velikega vezirja presega tvoje bogastvo. Če bi hotel držati svojo obljubo, bi moral pokloniti vezirju natanko 18 446 744 073 709 551 615 zrn pšenice. Toliko pšenice pa ne pridela vsa Indija v tisoč letih. Ko je kralj to slišal, se je vezirju nasmehnil in rekel: »Tvoja bistroumna želja kaže, da si izvrsten matematik. Kljub temu pa ta želja ni nič v primerjavi s čudovito igro, ki si jo ustvaril.« Navedena zgodba, ki je poznana v različnih inačicah, je plod izrednega matematičnega duha. Svoj čas so verjeli, da je resnična. To pa ne drži že zato, ker so Indijci poznali šahovsko igro še pred izumom modernega številčnega sistema, ki o-mogoča izračun navedenega velikega števila. Morda je domovina šaha v resnici Indija, ki je nekoč slovela po modrijanih. Zgodba pa je po vsej verjetnosti arabska, kajti Arabci so bili v starih časih neprekos-Ijivi matematiki. Miro Šuštar Jutranji delovni dogovor ... Colorjev Janezek Če bi tehtal napake, ki pestijo človeško vrsto, bi bila na prvem mestu prav gotovo neumnost, ne daleč za njo pa nevednost. Zadnji bi za izgovor lahko pridali še imeni: neobveščenost ali nezainteresiranost. So ljudje, in teh v Color-ju ni malo, ugotavlja Janezek, ki nikoli nič ne vedo, na ves glas se pritožujejo, da so ob pomembnih odločitvah potisnjeni ob stran, da jih odgovorni ne obveščajo itd. Lep primer nam je Janezek povedal na zadnji seji. Stal je na dvorišču stare tovarne nedaleč stran od vratarnice. Mimo je prišel mlajši Colorjevec, navdušen planinec, in ga pobaral, če ve, kdaj in kam bo naslednji planinski izlet. Nekaj metrov vstran visi omarica Športnega društva, znotraj pa ličen plakat z rdeče-belo markacijo, ki opozarja vse zainteresirane o izletu po kurirčkovih poteh. Na plakatu je bilo označeno kdo prireja izlet, kam, kdo ga vodi, kdaj in kje bo zbor in približen čas hoje ter opis poti. Torej res popolna informacija. Drugi primer je dosti hujši. Med kolektivom so se že dalj časa slišali očitki na račun vseh novogradenj in rekonstrukcij v Preski, češ: nič ne vemo, zakaj imamo zvitorepca (Colorjeve informacije) ipd. Da bi podobnim govoricam postrigli peruti, so se v sindikatu odločili povabiti odgovornega projektanta in šefa investicijske skupine, da bi zainteresiranim čim strokovneje in iz prve roke podala popolno informacijo o delih okrog sinteze. Sindikat je s plakati obvestil delavce in v sredo ob pol treh so bili zbrani v sejni sobi v Medvodah trije: projektant IBE, prof. Koželj in predstavnik sindikata. Čakali so in čakali, pripravljeni na naval, no, zdržali so pol ure, nato jih je minilo. Komentar uredništva: brez besed. Pripis uredništva: V zad- njem letu so bili vsi posegi v Color, ki so v pristojnosti investicijskega sektorja podrobno obrazloženi v informacijah. COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 6 (131), leto 12, junij 1983. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. julija 1983. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA ip 11 i -vlT • 1 V sr- sr« * ;; tik .- rt | h E Ir* 1 M 'L O c / L V ***» L / N £ R t/ -S T O P At O r £ N O ':š. ŽŽL, / R / 3 v ' r o L E D O v cr. 7777 K O K S iS„ D R -v E A7 O N R vsas- SE? E R R R N / N R F L lr Z L £ C "£±. “SSS K L £ R %‘Z L R y K R Si.*, R O R R ?3K N N R S r R R r R **** / R N T £ 3 R R ir; R N O R R K N O l ssr UP R R R T u s N E Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 57 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih finančnega sektorja. Komisija v sestavi Anica Časni, Ivica Žagar in Stanka Kavčič je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Ano Luštrik, drugo nagrado 150 din prejme Marinka Burja, tretjo nagrado 100 din pa Niko Krhlikar. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo Mojster »špric« kabine Jože Jakopič...