Leto Vil., št. 45 (»Jutro" xiv., *t. 259 a) - Ljubljana, ponedeljek 6. novembra im
2 Din
Upravmstvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 1L — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska iruaja »juua« tzbaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroda se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
UredniAtvo:
LJubljana: Knafljeva ulica S. Telefon ŠL 8132, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon it 2440.
Oeije: Btrossmagrerjeva L TeL 65.
ffcokopisi se n« vračajo. — Oglasi po tarifu.
rodne prosvete
7 Ljubljani s® Manifestacijski
včeraj zborovali številni delegati prosvetnih zbor - mejnik nove dobe v probuji naroda poglobitev državljanske vzgoje vsepovsod!
društev
Ljubljana, 5. novembra 1933.
Ljubljanska Zveza kulturnih društev, v kateri je včlanjenih 337 prosvetnih organizacij, je danes imela svoj redni občni zbor. Zbralo se je toliko kulturnih delavcev iz mesta in dežele, kakor jih m bilo videti niti ob desetletnici ZKD. Zato je predsednik direktor Jug lahko takoj v uvodu svojega pozdravnega govora naglasil, da to ni navaden redni obeni /bor, temveč manifestacijska kulturna skupščina, velik praznik kulturnega dela.
Velika razsvetljena dvorana Kazine, okrašena s sohami pokojnega dr. Žerjava in Tyrša, z veliko kraljevo sliko na odru in s tremi velikimi trobojkami, je dala primeren okvir zborovanju, na katerem so bili združeni v najlepši harmoniji: intelektualec poleg kmečkega gospodarja, delavec poleg uradnika, profesor in učitelj poleg obrtnika. Zlasti moramo poudarili razvesel jivo veliko udeležbo zavednih kmetskih in delavskih mož, ki so svojo voljo do kulturnega udejstvovanja izpričevali ne samo z velikim zanimanjem, s katerim so sledili krasnemu poteku skupščine, temveč so se pozneje tudi oglasili v debati in vobce izkoristili ves dan tako, da so ponesli iz Ljubljane mnogo novih pobud.
Že pred deveto uro se je dvorana za-čjla polniti in je bila dobre četrt ure na-
to, ob otvoritvi zbora, docela zasedena. Delegati so zastopali najrazličnejša prosvetna, sokolska, narodna in narodno obrambna društva. V lepem številu je bila zastopana tudi akademska in druga omladina. Ministra dr. Kramer j a, ki je odsoten na svečanostih v Kragujevcu, "je zastopal narodni poslanec dr^ Stane Rape, bansko upravo in posebej še pod-bana načelnik prosvetnega oddelka prof. Josip Breznik, navzoči so bili senatorji dr. Novak, dr. Ravnihar in dr. Rožič, izmed poslancev naj omenimo g. Krejčija iz bivše mariborske oblasti, Profesorsko društvo je zastopal prof. Peric, Narodno odbrano dr. Cepuder, mariborsko ZKD polkovnik Vidmar, naše učiteljstvo predsednik Dimnik, nadalje so bili navzoči banski inšpektor Vrhovnik, za napredno akademsko starešinstvo predsednik dr. Tominšek in primarij prof. dr. Zalokar, za konsorcij »Jutra« in Vodnikovo družbo načelnik Adolf Ribnikar in dr. Milko Brezigar, za JNS ban. tajnik dr. Zajec, za Jadransko stražo tajnik dr. Jeglič. Pestrost zbora so s svojo navzočnostjo počastile tudi dame, med njimi znani nasi prosvetni delavki gospe Govekarjeva in Zemljanova.
Vso to družbo je toplo pozdravil predsednik direktor Jug z naslednjim lepim govorom:
H 5
Pozdrav predsednika direktorja Juga
Vsi vi, spoštovani predstavniki oblastev, vsi vi, odlični navzoči, predvsem pa vi delegati naših prosvetnih, kulturnih, gospodarskih, so-cijalnih in političnih organizacij iz mest in podeželja vse naše dravske banovine, ste prišli danes tu-sem, da skupno manifestiramo za kulturno delo, ko pregledujemo enoletno fazo našega kulturnega udejstvovanja in postavimo nove smotre za novo sveže delo. Pozdravljam vas presrč-do!
Razveseljivo je dejstvo ogromne udeležbe naših delegatov in najugodnejše znamenje za to, da tudi skrajno neugodne splošne razmere ne smejo biti in niso ovira za razmah kulturnega dela. Polagoma vendarle postaja naziranje naše inteligence, predvsem pa širokega podeželja, zmagovito, da brez kulture ni napredka, brez kulture ni življenja, da je kultura velesila! — Ako hočemo odstraniti vraže, utelešene predsodke, sirovost in nenravnost, ako hočemo človeka napraviti za človeka, potem potrebujemo, da se dviguje kultura, ona prava izobrazba, ki ne napolni samo glave z znanjem, temveč, ki meri na krono in višek vse izobrazbe: na nravstveni, plemenit in trden značaj. Če hočemo dvigniti blagostanje naroda, industrije in obrti, moramo imenovati med' sredstvi za to: splošno kultu/ro. Če hočemo poživiti in okrepiti pravo ljubav do domovine in do države, zvestobo do vladarskega doma, tisto čudo-tvorno silo, ki se je v strašnih pretresljajih že izkazala in Ici je rešila marsikatero državo pred propastjo, potem ima splošna kultura v tej točki svojo glavno nalogo. In slednjič tudi. če hočemo dvigniti moč m jakost obrambe na zunaj, se moramo zopet zateči k splošni izobrazbi.
Razumljivo je torej, da kaže veliko svojo brigo za razmah in razvoj kulture naša žurnalistika, naša občina, naša banovina, ministrstvo, država. Hvala jim za to, istočasno pa zopet prošnja za nadaljnjo naklonjenost.
Kako se je vrš&lo letošnje naše delo, o tem boste sodili vi. V ostalem pa rečem 7.a bodočnost: v glavnem bomo ohranili način dosedanjega našega dela. Vse, kar se je izkazalo za dobro, bomo ohranili, manjkajoče dopolnili, slabo pa opustili.
Skratka: na današnjem občnem zboru hočemo zanetiti nov plamen, ki plapolaj vsem naši.m kulturnim delavcem v orvi vrsti kot pozdrav, v drug' kot vabilo na kulturno delo, da dvignemo ljudsko vzgojo, pri čemer hočemo sodelovati z vsemi č;ni-telji, ki ustvarjajo kulturno, socialno in gospodarsko bodočnost naroda. Poleg podaia-nja kulturnih in duhovnih dobrin smatra pa ZKD morda kot najvažnejšo nalogo za bodoče to, da oblikuje in ustvarja v ljudstvu nacionalno voljo, nacionalno misel ;n ra-c;onaino zavest, ker smatramo to za p> d-lago vsega političnega razvoja in razmaha našega naroda.
ZKD je važen činitelj v zgodovini našega naroda. Ona hoče širiti narodno in državno misel, zvestobo do domovine in kralja. To mora priti enkrat za vselej v kri našega naroda, da nihče na svetu teh temeljnih lastnosti iz src naših državljanov ne bo mogel iztrgati. Problem državljanske vzgoje mora v bodoče ostati še bolj in bolj program ZKD. Pri nas je državljanska vzgoja tem bolj potrebna, ker se je zaradi aašega lOOletnega robstva ukorenini-la c^sto svojevrstna miselnost in sv trosijo prevtč megleni pojmi o državljanski tnisli. Krepka državljanska zavest, oožrtvovaino in nesebično delo za skupnost, iut solidarnosti in odgovornosti do sodržav' ianov, to mora postati srčna zadeva sienernega Ju-goslovena. Stvar ZKD pa mora b ti, da s svojim delovanjem neguje in krep: pr? vseh svojih članih domovinsko in državljansko zavest, da torej državljanski vzgoji posvet? prvo, največjo pažnjol
ZKD hoče širiti pravo, resnično m polnovredno kulturo. Zato smo želeli dati današnjemu občnemu zboru svečan značaj, da se v slavnostnem razpoloženja spomi-
i njamo naše ZKD in ji izrečemo hvaležnost za njen obstoj in za njeno delo.
Zato ponovno izrekam prisrčno dobrodošlico vsem predstaviteljem naših oblasti in vsem odličnim zastopnikom naš:h pomembnih nacionalnih, kulturnih, poiiličn.h in drugih organizacij s prošnjo, da ohra nijo ZivD svojo naklonjenost še v hodeče.
Nadaljnjo prisrčno dobrodošlico vam, spoštovani delegati, vi preizkušeni kulturni delavci iz mesta in z dežele, ki sle se zbrali, da manifestirate z nami za to pve-važno kulturno delo, obenem z vami naj se pa tudi spominjam vseh onih odsotnih malih in velikih kulturnih bojevnik-jv, ki danes iz kateregakoli vzroka niso mogli v našo sredino, spominjam se obojih iz razloga, ker ste vi navzočni in oni nenavzečni — izbrani za to, da ustvarjate narodu srečno bodočnost! Kako vzvišena naloga!
Ne pozabimo mladine! Zajeti jo moramo pri delu za ljudsko vzgojo, da jo obvarujemo modernega pesimizma in razkro-jenja, in drugič, ker potrebujemo neko ognjišče zdravega optimizma, ki nam ga bo dala naša mladina s svojim idealizmom in mladostnim navdušenjem.
Kar nam je najdražje, orihranimo radi za konec. Tako tudi danes. Z veliko hva-
Predsednik ZKD direktor Anton Jug
ležnostjo in simpatijo se spominjamo ministra dr. Alberta Kramerja, sobojevnika in političnega dediča dr. Gregorja Žerjava. Vselej je rade volje na strani ZKD, vselej bo ostal z nami. (Ovacije.)
Ko velja ta klic vam vsem živim, se moram ob priliki ravnokar minilega praznika vseh mrtvih spominjati tudi enega izmed najodličnejših umrlih kulturnih delavcev in obenem največjih Jugoslovenov, ustanovitelja in očeta naše ZKD dr. Gregorja Žerjava, ki nam mora vedno veljati kot bieščeči zgled izredno delavnega in idealnega moža, ki je pri vsem svojem političnem udejstvovanju bil jjred vsem in emi-nentno kulturni delavec,' ker ie pravilno smatral, da je pravo izhodišče za politično delo najprej in edino kulturno delo, kar smo danes po tolikih letih ponovno podčrtali in spoznali še za zmeraj veljavno načelo.
Če sem prej rekel, da se bomo pri svojem delu še vedno učili, da postane naša moč prav krepka še le s časom in če tudi naš pogled v bodočnost še ni dovolj jasen, v eni Točki smo gotovo že danes složni in zato močni: v neumornem, nesebičnem stremljenju za našimi cilji in to združeno z našim vzvišenim notranjim razpoloženjem, z velikim navdušenjem in trdno voljo, zbrati vse delavne sile in iih posvetiti s kulturnim delom naši naivišji svetin ji, ljubi jugoslovenski domovini!
Brzojavke in pisma
• • •
Predsednikov govor je bil večkrat prekinjen z močnim odobravanjem, ob zaključku pa še posebno nagrajen s topiim aplavzom, ki se je samo še stopnjeval, ko je predsednik prečital brzojavko ministra dr. Kramerja, pismo pomočnika bana dr. Pirkmajerja, pismo bolnega župana dr. Puca in ostale pozdrave, nakar je predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, ministru dr. Kramerju, ministru prosvete Radenku Stankovi ču in prometnemu ministru Radivojeviču.
Minister dr. Kramer je poslal naslednji pozdrav:
»Po zmagoslavni borbi za nacionalno idejo moramo pristopiti k podvojenemu delu za prosveto in povzdigo naroda. ZKD naj združi vse konstruktivne sile zavednih Jugoslovenov v naši ožji domovini, da z načrtnim kulturnim delom dovrši zmago nacionalne misli. Iskreno pozdravljam zbrane prosvetne delavce in zagotavljam zvezo, da ima v meni zvestega prijatelja in sotrudni-ka. — Dr. Kramer.
Brez državljanske vzgoje ni naroda!
Pismo g. podbana dr. Pirkmajerja se
glasi:
»Gospod predsednik! Zelo obžalujem, da zaradi odsotnosti iz Ljubljane ne morem prisostvovati občnemu zboru ZKD. Naprošam Vas, da sporočite cenjenim zborovalcem moje pozdrave, zboru pa želim najboljšega poteka ter prav uspešne vzpodbude za delovanje v bodočem društvenem letu.
Prav žal mi je, da ne morem ugoditi Vaši želji, da povem sam zborovalcem nekaj misli o državljanski vzgoji med narodom. Veseli me pa, da ste se tega važnega problema spomnili ter Vas prosim, da pripravite zborovalce na obširnejšo akcijo v tem pogledu, ker moramo priti do sistematičnega dela na tem polju. V svojem predavanju na učiteljskem tečaju, ki je objavljeno v »Prosveti« 2. t. m., sem rekel: »Vsako kulturno društvo bo moralo v bodoče posvetiti državljanski vzgoji svojih članov svojo prvo in največjo pažnjo. Danes so naša društva premalo zasidrana v eni temeljni ideji in premalo usmerjena v določen cilj: s svojim delovanjem negovati in krepiti v članih domovinsko in državljansko zavest. S to idejo mora biti prepojena vsaka prireditev, temu cilju morajo služiti knjige, igre, filmska, skioptična, radio in splošna predavanja, ki jih prirejajo društva. V
vseh teh predavanjih in tudi specialnih tečajih ki krepijo državljansko zavest oziroma pripravljajo državljansko vzgojo, mora vladati izvesten sistem, mora biti pomen in bistvo državljanske vzgoje pravilno in jasno očrtana. Zveza kulturnih društev bo storila veliko nacionalno misijo, ako bo svoje delo v tem pravcu poglobila ter začela s sistematično akcijo, eventualno s prireditvijo posebnega tečaja
Srečen bom. ako bo moja pobuda našla odziva. Zvezi pa že vnaprej čestitam k velikemu delu, ki ga bo storila s tem za naš narod.
Brez državljanske zavesti ni naroda/«
NJEGOVEMU VELIČANSTVU KRALJU ALERKSANDRU L:
Manifestacijski občni zbor Zveze kulturnih društev je svečano zaključil, da dovrši zmago nacionalne misli s kulturnim delem in se pokloni Vašemu Veličanstvu z zagotovilom globoke udanosti in iskrene ljubezni do Vašega Veličanstva in vsega kraljevega doma!
MINISTRU DR. ALBERTU KRAMERJU.
Okoli sedemstopetdeset delegatov, zbranih na mogočnem manifestaoijskom občnem zboru Zveze kulturnih društev, iskreno pozdravlja svojega političnega in kulturnega voditelja in zagotavlja, da hoče s kulturnim delom priboriti zmago jugoslovanski nacionalni ideji.
MINISTRU PROSVETE DR. RADENKU STANKO VIČU:
Manifestacijski občni zbnr Zveze kulturnih društev Vas vdano pozdravlja in zaključuje, da pribori v sodelovanju z državnim prosvetnim delom največje jamstvo za krepak narodni in prosvetni razmah v pravcu jugoslovenske ideologije.
MINISTRU PROMETA INŽ. RADIVOJEVIČU:
Manifestacijski občni zbor Zveze knltur-nih društev Vas vdano pozdravlja in zaključi, da pribori v sodelovanju z državnim prosvetnim delom končno zmago jugoslovenski ideolrgiji. V to svrho je potrebna tudi Vaša izdatna pomoč.
Moderna ljudska prosveta
V kratkem, pregnatno izdelanem govoru ie nato vzorni tajnik ZKD dr. Mihe-lak obeležil naloge in smotre narodne prosvete in posebej še prosvetnega dela ZKD. Zanimiva izvajanja bi izgubila na
pomenu in strnjenosti, ako bi jih razbili v drobce, zato bomo celotna izvajanja dr. Mihelaka objavili v eni prihodnjih številk. Na zelo učinkovit in prepričevalen način je govornik navajal, da naš narod potrebuje kakor nikoli doslej — baš v teh težkih časih duhovnega in socialnega pesimizma — ognjišča zdravega optimizma. Taka ognjišča so vsa naša
društva, ki tvorijo veliko kulturno omrežje. Vse to omrežje pa ne sme dovajati liudstvu le občih, nevtralnih in duhovnih dobrin, ampak je predvsem njegova naloga, da oblikuje in ustvarja nacionalno in solidaristično voljo in idejo. — V polni meri je bilo zasluženo kar najživahnejše priznanje, ki ga je mladi govornik žel za izpoved modernih nazorov o smotrih sodoDne narodne prosvete.
Enotno smer tudi v prosveti!
K besedi se je oglasil dr. Stane Rape: Prijetna in častna je moja naloga, da vam sporočim prisrčne pozdrave ministra dr. Kramerja, ki službeno zadržan daleč od Ljubljane spremlja potek današnje skupščine z vsem svojim srcem in mislimi. Pestra slika današnjega občnega zbora je razveseljiv odsev zamisli nepo-zanega dr. Žerjava (Slava mu!) — moža, ki si je zamislil narodno silo ob prosvetnem delu in bi bil danes neizrečeno vesel, ko bi vas videl v enem samem, a tako mogočnem krogu zbrane v trdnjavi nacionalnega življa. Neborbeno mlačno prosvetno delo se je moralo umakniti agresivni borbi, pričenjamo novo dobo. Ta zbor naj bo pričetek borbne akcije, po kateri hočemo vsi osvoboditi naše ljudstvo predsodkov, vnesti v prosvetno delo osebno noto v oblikovanju nazorov in poglabljati ljubezen do države! Naj naše delo odjekne po vsej Sloveniji in državi! Naj živi Jugoslavija, naj živi naš jugoslovenski narod. (Burno pritrjevanje.)
Sokolski prosvetar br. Poharc je kot zastopnik zadržanega podstarešine SKJ E. Gangla poudaril: Sokolska organizacija je eminentno nacionalna, poleg telovadbe vrši nacionalno duševno vzgojo. Sokolska organizacija je prva spoznala pomen ZKD, sokolska društva so se prva včlanjala v njej. Prisotnost številnih sokolskih delegatov na tem zboru naj bo porok, da bo tudi v bodoče vzporedno teklo delovanje za dosego vzvišenih ciljev.
Načelnik prof. Josip Breznik je pozdravil zbor v imenu kr. banske uprave. Omenjal je vse ono drobno delo, ki smo ga Slovenci vršili v zadnjih tridesetih letih in ki nas je rešilo. Nato je govornik v najlepšem skladu s pismom podbana dr. Pirkmajerja naelašal pomen državljanske vzgoje. Poslej je treba med državljane zanesti zavest, da mora služiti izobrazba za temelj jugoslovenstvu. Obstoj države je možen samo na osnovi reda," zakonitosti in državljanske vzgoje. Poslej je treba med državljane zanesti zavest, da mora služiti izobrazba za temelj jugoslovenstvu. Obstoj države je možen samo na osnovi reda, zakonitosti in državljanske pravičnosti. Govornik je nato omenjal brezposelnost ročnega in duševnega delavstva. ZKD naj bo vez med enimi in drugimi. Zlasti naj ZKD združi brezposelne duševne delavce, naj jim da oporo in torišče udeistvovanja. Prehajajoč na slovensko knjigo, je načelnik Breznik poudaril, da slovenska knjiga še nikdar ni doživela takega razmaha kakor v Jugoslaviji. Kljub temu se čujejo vsakršni očitki. ZKD mora gojiti posebno ljubezen do slovenske knjige. Vobče pa so naloge ZKD silno široke. Zato bo kr. banska uorava vedno podpirala stremljenja ZKD, kolikor bo le mogla. Ne omagajte! — je bodril načel-
nik Breznik. — Če uspehi niso takoj vidni, bodo pa pozneje trajni in plodo-nosni!
Predsednik ljubljanske sekcije JUU g. Ivan Dimnik je izvajal: Z ZKD vežejo učiteljstvo tesne vezi istega dela in istih stremljenj. JUU ni samo stanovska, temveč tudi prosvetna in nacionalna organizacija. Zato učiteljstvo po vsej svoji moči podpira in bo podpiralo delo prosvetnih ustanov. Zlasti zadnji čas se je naše učiteljstvo začelo zavedati velikega problema izobraževanja naroda in si zamišlja široko akcijo s številnimi prosvetnimi tečaji. Prosvetni delavci na podeželju še posebno občutijo gospodarsko krizo. Večjo skrb bo zatorej treba posvetiti gospodarski prosveti. A kakor nam je v političnem življenju po šestem januarju začrtana enotna smer, tako moramo enotno usmeriti tudi našo narodno prosveto! Učiteljstvo bo dosledno podpiralo idejo državljanske vzgoje povsod.
Dr. Cepuder je v imenu centrale, oblastnega odbora in stotin organizacij Narodne odbrane podprl in pozdravil pro-gramatična izvajanja tajnika dr. Mihelaka. Vsi nacionalisti moramo koncentrirati delo v ZKD, da bo izpolnila svojo misijo. ZKD naj bo centrala vsega vzgojnega dela, nacionalne organizacije pa ji naj stavijo na razpolago vse svoje kulturne in vzgojne sile. Le v skupnem pri-zadevnju bomo dosegli visoke smotre! — Prof. Peric je kratko sporočil pozdrave Profesorskega društva, ki je vedno pripravljeno sodelovati pri širjenju narodne prosvete. Tudi on je naglasil najvažnejše: nacionalno vzgojo.
V daljšem, zelo tehtnem govoru je nato banovinski tajnik JNS dr. Marijan Zaje orisal JNS kot pokretnico popolne regeneracije vsega življenja v Jugoslaviji. JNS je bila ustanovljena, da se naj: širšim slojem omogoči sodelovanje pri vseh javnih vprašanjih. Ona hoče biti nacionalni pokret z velikimi nalogami, podpirati hoče vsako težnjo po kulturnem in nacionalnem napredku. Ne lasti si ne monopola, ne kontrole, želi le koordinirano sodelovanje na kulturnem področju. Današnji zbor naj bo mejnik v vsem našem kulturnem prizadevanju!
Ko se je poleglo odobravanje, je iz-pregovoril še predsednik Zveze naprednih akademskih društev dr. Fran Tominšek, ki je zagotovil sodelovanje z ZKD roko v roki. Zveza akademskih starešin se prizadeva, da vzdržuje zveze z akademsko omladino, ki jo bo zbirala za sodelavce pri kulturnem delu med narodom.
S tem je bil svečani del občnega zbora zaključen. Uspeh skupščine je bil s tem dosežen — kakor je v primernih izvajanjih ugotovil predsednik — zunanje in notranje, po zanosu in obsegu manifestacije, po globini izvajanj, po pomembnih poudarkih vseh govornikov.
337 društev na delu
Po kratkem odmoru je bil izvoljen ve-rifikacijski odbor, ki se je takoj lotil dela, medtem pa je tajnik dr. Mihelak ob splošni pozornosti vsega zbora prečital najvestneje sestavljeno tajniško poročilo.
ZKD je svoje prosvetno omrežje v letošnjem letu razširila, in povezala s postojankami, ki doslej niso bile članice ZKD. Na 337 društvih sloni ZKD. od katerih zavzemajo najlepše število agilna sokolska društva, v drugi vrsti pa prosvetni odseki krajevnih organizacij JNS, ki bodo imeli prilike dovolj, da sodeiaje-jo z nami pri realizacij nacionalnega po-kreta in novega solidarističnega socialnega in gospodarskega programa. 138 društev je ustanovnih, 199 pa rednih. V letošnjem letu je pristopilo 55 organizacij, črtali pa smo 4.
V Kočevju se je na iniciativo ZKD organizirala ljudska univerza, katere člani so vsa odnotna napredna naciona na društva. V Zagorju so agilni društveni delavci organizirali prosvetni odbor ZKD, ki ga tvorijo vsa tamošnja nacionalna društva. Obeta najboljše uspehe. V Spodnji Šiški se je posrečilo ZKD in predvsem šišenskemu Sokolu, da organizira skupno prosvetno ognjišče. Z največjim zadovoljstvom so vsa ostala nacionalna in humanitarna društva stvorila skupno ognjišče, okoli katerega naj se zbirajo Siškarji en >t«o. — Tudi v Nov<«t» mestu, Mostah, Št. Vidu itd. se osnavljajo skupni odbori, katerih naloga je. da mon >po-lizirajo napredno prosvetno nacionalno delovanje na temelju nekega sistema, dobre volje in aktivnosti.
Sredstva: ZKD ne premore mnogo sredstev. Magacin prosvetnega materiala še ni nanolnjen z onimi zbirkami diapozitivov, filmov itd... kakor bi bilo to nujno potrebno že davno. Pr .»svetno delo v drugih državah pospešujejo moderna tehnična sredstva, o katerib tu nimamo pojma. Bodjče vodstvo bo moralo z venko intenzivnostjo posvečati temu vprašanju največjo pažnio Vodstvo je uvidelo veliko vtzcl na tej strani in je takoj po
svojem nastopu (z novim letom) vofiralo 40.000 Din za nakup skioptikona, diapozitivov itd. Danes ima ZKD najmodernejši epidiaskop, ki je veljal 14.000 Din, moderni ročni skioptikon, dva tfTmska. aparata, aparat za elektriko, dva filmska zaboja, navadni ročni epidiaskop in nekaj starejših aparatov.
Tudi zbirko diapozitivov je pričelo vodstvo ustanavljati in sestavljati. Predavanja poleg poučnih filmov in diapozitivov so najmodernejša pedagoška sredstva ljudske prosvete. ZKD si more staviti resno nalogo, da ustanovi veliko izposojevalnico diapozitivov. Vodstvo je dalo podlago z nakupom več zbirk.
Igre in partiture: V arhivu se nahaja 16 iger s 751 izvodi ter 23 partitur. Te igre so starejše vsebine. Modernih iger pa imamo zelo malo, zato je vodstvo odobrilo kredit za večji nakup teh iger.
Dasi bi bilo nujno potrebno in koristno, da ima ZKD veliko zbirko kostumov, razpolaga samo s kostumi: »Mefistov izum« (46 komadov), »Rokovnjači« in »Le-gijonarji« (45 komadov).
Predavatelji: Eno najlepših uspehov sedanje uprave je seznam predavanj ZKD, ki daje na razpolago okrog 380 predavanj, ki se dele v nacionalna, kulturna, literarna in kulturno zgodovinska, socialna p-e-davanja, narodno gospodarska, politična predavanja, pravna predavanja, zemljepisna in potopisna predavanja, zgodovinska, naravoslovna, tehnična, zdravstvena, sokolska in razna druga predavanja. Če daje ZKD preko 80 predavateljev na razpolago društvom za njihovo prosvetno delo, mislim, da je storila eno svojih najtežjih dolžnosti in da je dosegla velik uspeh. Poleg predavanj v seznamu smo naknadno registrirali v svoji kartoteki še celo vrsto drugih odličnih predavanj, predvsem sokolskih, ki so dospela žal že do tisku seznama.
Prosvetni film. Kino-Odsek je skrbel tudi za to, da je imel na razpolago vedno lepo število dinastičnih, nacionalnih, poučnih, zabavnih in aktualnih prosvetnih filmov. Tudi za letošnje leto kna na raz-
polago okoli 115 prosvetnih filmov, katerih imena so tudi razvidna iz našega seznama.
Prosvetno delo: Da bi bilo delo ZKD na vseh področjih kulturnega delovanja produktivno in sistematično, se je izvedla delitev dela v tem smislu, da se je razdelilo vodstvo na različne precej samostojne odseke z referenti na čelu. Vsi ti odseki so stopili takoj na delo in so referenti pokazali mnogo volje in zanimanja Kljub revnim sredstvom kljub temu, da smo bili navezani popolnoma sami nase, da smo dobili bagatelno podporo, da nas društva niso podpirala, kljub vsemu je vodstvo ZKD v letošnjem letu pokazalo toliko aktivnosti, da malo katero leto.
Po svojem poročilu je tajnik prečital 6e poročila odseka za kino, dramskega odseka in odseka za mladinski pokret. ZKD v Ljubljani ima generalno zastopstvo jugoslovenskega prosvetnega tnma
za dravsko banovino. Lani je bilo s 24 filmi 223 predstav. Uspeh zadovoljuje. — V dramskem odseku se je arhiv pomnožil (na 164 del), vendar pa delo ni napredovalo. Pisarna ZKD bo sestavila statistiko, po kakšnih delih najbolj povprašujejo podeželski odri. Treba bo tudi razpisati nagrado za izvirno domače odrsko delo. — V mladinskem odseku so včlanjena precej številna omladinska društva, nekatera pa še manjkajo, med njimi vsi podmladki Rdečega križa in Jadranske Straže.
Slednjič je blagajnik Drago PogOTelec podal obračun, ki v glavnem navaja, da je bilo 144.000 Din prometa. Poročila so bila s tem zaključena in razvila se je de: bata, ki je pripomogla k razbistritvi marsikterega vprašanja in potrebe. V imenu revizorjev je ravnatelj Jeran sporočil, da so našli vse poslovanje v redu, nakar je bila soglasno sprejeta razrešnica vsemu odboru.
Soglasna zaupnica vodstvu
Zbor nikakor ni hotel pristati na običajni kratki odmor za določitev kandidatov v novi odbor. Tako je skupscma soglasno hotela manifestirati svoje popolno zaupanje dosedanjemu odboru. Ko je bila prečitana lista, ki jo je bil sestavil dosedanji odbor, jo je skupščina sprejela z gromkim odobravanjem. Tako torej tvorijo vodstvo ZKD za nadaljnjo dobo: direktor Jug, Franjo Marn, dr. Mihelak, dr. Rape, ravnatelj Špicar, Karel Pogo-relec, dr. Stojan Bajič, direktor Pavlic, inž. Zs.jec, dr. Reya, Tonja, Boris Puc, Poharc in prof. Mlakar, nadzorni odbor pa načelnik Breznik, ravnatelj Je-ran in inž. Bevc. — Direktor Jug se je toplo zahvalil za zaupanje in zagotovil nesebično vztrajno prizadevanje, v popolni zavesti, da delo vodstva ZKD nikakor
ni lahko.	, . .
Med slučajnostmi so se pretresala najrazličnejša vprašanja in delegati so dobili na vse najtočnejša pojasnila ali zagotovilo da se bo ukrenilo se to m ono, kar bo moglo služiti razvoju društev in napredku narodne prosvete. Slednjič so bile sprejete kratke, jedrnate resolucije.
Resolucije
Delegati nacionalnih kulturnih društev, zbrani na občnem zboru ZKD dne 5. novembra so sprejeli naslednje resolucije soglas-
n°i. Da zahtevajo, da koncesija za eksplo-atacijo radiofonske družbe Radia Ljubljane ne preide v roke zasebnega kapitala, ampak da se izroči zadrugi naprednih nacionalnih društev, ker more edino ta oblika jamčiti, da postane Radio Ljubljana ne samo institucija za razširjanje dnevnih in meteoroloških novic, ekonomskih in drugih poročil,
za reproduciranje plošč ln opernih del, ampak da služi tudi širjenju nacionalne ideje, solidarizma ter državljanske vzgoje.
ZKD naj pristopi v to zadrugo z deležem največ 60.000 Din in da ji pripade po njenem značaju in vlogi glavni vpliv pri odločanju.
2.	Da, ZKD realizira započeto zamisel ustanovitve javne ljudske univerze, za kar naj se votira zaenkrat 10.000 Din.
3.	Naprosi naj se ministrstvo saobračaja, da podeli ZKD eno ali dvoje kolektivnih prostih vozovnic III. razreda za dravsko banovino, da more ZKD uspešneje vršiti narodno prosveto v onem razmahu, ki je bila očrtana v poročilih.
4.	ZKD naj skuša vsa sokolska kino podjetja in druga kino podjetja združiti v enoten kartel, da monopolizira povpraševanje filmov v dravski banovini in s tem regulira program in ceno filmov.
5.	Za vsako predavanje, ki ga priredi ZKD društvom, se določi taksa Din 50.-, vendar pa je možen drugačen dogovor, kjer bo smatralo vodstvo to potrebno.
6.	Da izrekajo največjo zahvalo svojemu prosvetnemu voditelju ministru dr. Kramerju.
Ko je tako bil v neprekinjenem zasedanju dnevni red docela izčrpan, je predsednik direktor Jug lahko še pred 13. uro zaključil sijajno zborovanje s poudarkom: »Veliko, veličastno delo smo dovršili! Vsi vi pričujoči ste ga omogočili z disciplino, enodušnostjo, z voljo do dela. Iskrena vam bodi zahvala! Ponesite v mesta in vas: vse dobre misli, ki ste Jin culi danes na zboru. Poglobite aelo za našo nacionalno prosveto!
Živela domovina, živel kralj!«
Ivarilo l¥fopl
Bivši angleški zunanji minister Chamberlain o nevarnosti tiitlerjevskega režima v Nemčiji
London, 5. novembra, d. V Angliji je bilo nedavno ustanovljeno društo politikov in novinarjev pod imenom »Prijatelji Evrope«, v katerem so poleg drugih bivši zunanji minister Austin Chamberlain, glavni urednik tednika »Observerja« J. L. Garvm, nadalje Wickham Steed, profesor Einste.n in drugi. »Prijatelji Evrope« izdajajo brošure, v katerih opozarjajo n2 nevarnosti, ki groze evropskemu miru od sedanjega nacionalističnega režima v Nemčiji. V zadnji brošuri št. 7. sta bik objavljena poslednja govora bivšega zunanjega ministra Austrna Chamberlama v angleškem parlamentu. V predgovoru, ki ga je saip napisal, pravi Chamberlaiin med drugim:
V svoji prvi izjavi v angleškem parlamentu sem svarili pred nevarnostmi, ki groze evropskemu miru od najnovejšega razvoja dogodkov v Nemčiji V svoji drugi izjavi sem skušal Nemčiji dokazati, da ovira njena lastna politika uresničenje nemških upov. Od tedaj smo čuli ponovno za: goto vilo z najvišjih nemških mest, da si želi Nemčija miru, vsekakor nemškega miru. Nasprotno se ponavljajo grožnje proti slabejšim sosedom Nemčije in radio, kinematografi, šole in univerze se stalno uporabljajo kot sredstva pronagande, ki de-mantka lepe besede nemških državnikov in jim odvzema pomen, ki bi ga prav radi pripisovali tem manifestacijam. Nemčija je objavila svoj izstop iz Društva narodov ter zapustila razorožitveno konferenco, kar
pomeni korak, ki ga Henderson ne more priznati za upravičenega, prav v trenutku, ko se je predsedništvo razorožitvene konference pripravljalo, da bi predložilo program za uresničenje enakopravnosti, ki jo Je Nemčija vedno postavljala v ospredje svojih zahtev. Ali so bule to odkritosrčne zahteve? Alii je Nemčija res hote'a doseči svojo varnost z razorožitvijo ali pa je bil njen dejanski cilj, da bi našla izgovor za nova oboroževanja, ki naj bi dala nemsKi vladi možnost, da bi napravila vojno za instrument politike in teko ponovila zločin iz 1. 1914? To so vprašanja, ki si jih morajo postaviti tudi drugi narodi. Kdor bi es danes drznil v Nemčiji dvomiti nad modrostjo te nemške politike, bi zakrivil zlo-čin. ki se takoj kaznuje z iečo. Glasovati proti tej politiki ali pa vzdrževati se glasovanja, se tudi že v naprej označuje kot veleizdaia. Mojih te.iav, zaključuje Austin Chamberlaiin svoi predgovor, žal, razvoj dogodkov še ni prehitel.
London, 5. novembra, d. »News ^-nro-nicle« poroča iz Pariza, da namerava Sar-raut podvzeti zunanje-politično demarso za rešitev razorožitvene konference. V Franciji so baje prišli do spoznanja, da je treba priznati Nemčiji nekaj nadaljnjih koncesij, med njimi skrajšanje kontrolne dobe od 4 na 2 leti, kakor tudi pristanek, da se bo Francija pričela razoroževati ze po 5 in ne šele po 8 letih.
Spor Gdanska z Društvom narodov
Sklicanje sveta Društva nar odov zaradi protiustavnega postopanja se nata Gdanska
Varšava 5. novembra. AA. Senat Gdan- | šavanja novinarjev ▼ ska je danes objavil komunike, v katerem Gdanska. pojasnjuje svoj spor z vrhovnim komisarjem Društva narodov. Policija Gdanska je prepovedala opozicijska lista »Danziger Landeszeitung« in »Danziger Volksstim-me«. Uredniki teh listov so se nato pritožili na senat, ki je odbil pritožbe. Med tem so se pritožili tudi pred komisarjem Društva narodov, ki je njihovi pritožbi ugodil. Senat se sedaj opravičuje, da ni vedel za ta sklep vrhovnega komisarja. Komunike pravi nadalje, da hoče senat spoštovati ustavo, da pa ne more dovoliti vme-
notramje zadeve
Varšavski krogi so mnenja, da je hotel senat s prepovedjo teh listov preprečiti vsako kritiko nemške politike v Gdansku.
ženeva, 5. novembra. AA. Ker je danes nedelja in ker so bili zaradi tega uradi Društva narodov zaprti, novinarji še niso mogli zvedeti, ali je resnična vest, da je vrhovni komisar Društva narodov v Gdansku zahteval sklicanje sveta Društva narodov, da mu predloži svoj spor s senatom v Gdansku. V političnih krogih so mnenja, da je ta spor velikega pomena.
Nemsko-avstrijski spor
Dunaj, 5. novembra. AA. Listi poročajo. da se je spor med Nemčijo in Avstrijo zadnje dni poglobil. Nemške oblasti so namreč sklenile, da bodo v Nemčiji prebivajoče Avstrijce proti njihovi volji organizirale za borbo proti Avstriji. Tudi je Hitlerjevsko vodstvo v Monakovem izdalo avstrijskim narodnim socialistom nova navodila za sabotažo Dollfus-sovega dela v prilog samostojne Avstrije.
»VViener Zeitung« naglasa, da ni slučaj, če je električna razsvetljava v Voeckla-brucku in v Celovcu odpovedala prav v času, ko sta hotela Starbemberg in Doll-fuss govoriti avstrijskim rodoljubom. List pristavlja, da so navodila in da je taka sabotaža dosegla baš nasprotno. Tudi »Reichspost« niše, da se je spor med Avstrijo in Nemčijo zaradi nelojalnosti •emških oblasti le poglobil
Zadružni kongres
Novi Sad, 5. novembra, n. Danes se Je vršil 14. kongres glavnega zadružnega saveza kraljevine Jugoslavije. Kongresa se je udeležilo okoli 40 delegatov, ki so zastopali nad 20 zadružnih zvez iz vse države. Zborovanja se je udeležilo tudi mnogo zadružnikov Iz okoliških krajev, tako da je bilo na kongresu okoli 40 ljudi. Po odobrenih poročilih centrale je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor.
Rumunska počastitev naših oficirjev
Beograd. 5. novembra, p. Kakor vsako leto bo tudi letos 8. t. m. priredil rumunski dvor slavnostni obed vsem oficirjem, ki so odlikovani z romunskim vojaškim redom sv Mihaela v-teza. Na to svečanost je ru-rnunsk* dvor povabil tudi večje število naših oficirjev, lri so odlikovani s tem redom.
BORCEM ZA SVOBODO IN KULTURO
Nj. Vel. kralj na proslavi stoletnice gimnazije v Kragujevcu -Počastitev dela za kulturno povzdigo jugoslovenskega naroda
Ob 12. je bila v poslopju gimnazije " " t, ob 13. pa so se do-
Kragnjevac, 5. novembra. AA. yelike svečanosti za proslavo stoletnice gimnazije v Kragujevcu so se vršile že snoči ob 19.30, ko je krenila velika povorka po glavnih ulicah mesta in priredila bakla-dd z navdušenimi ovacijami za kralja in domovino. Ob 20.30 je bila v Sokolskem domu akademija, v oficirskem domu pa svečana proslava.
Danes pa so se začele zlivati v mesto z vseh strani velike množice. Računaie, da se je današnje proslave udeležilo nad 20.000 oseb iz bližnje in daljne okolice. Zastopana so bila razna nacionalna društva iz vseh krajev države. V velikem številu so se zbrali tudi bivši dijaki kraljevske gimnazije, da se poklonijo svojemu zavodu. Vse ulice so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Pred vhodom v mesto je bil postavljen velik slavolok z napisom »Dobrodošel naš gospodar!« Tudi po mestu samem so postavili več slavolokov. Mesto je bilo vse v prazničnem pričakovanju Nj. Vel. kralja.
Ob 10. so se pred spomenikom padlih vojakov zbrali člani vlade in generali-teta, ban Dobrica Matkovič in drugi dostojanstveniki in zastopniki javnih in vojaških oblastev.
Ob 10. je prispel pred spomenik v avtomobilu Nj. Vel. kralj, ki ga je v mesto spremljala kmečka in sokolska konjenica. Kraljev prihod v šumadijo in v Kra-gujevac je bil pravi triumf. Povsod so kralju izkazovali največjo čast in mu izražali svojo vdanost in ljubezen. Posebno prisrčne so bile ovacije v Tumičih in v Desimovcu. Kralj je prispel v spremstvu generala Ječmeniča in letalskega podpolkovnika Savica. Nj. Vel. kralj je najprej pregledal častno četo in sprejel poročilo komandanta. Nato sta ga pozdravila ban Matkovič in predsednik kragujevske občine Aleksa Obradovic. Kralj se jima je zahvalil za nujne pozdrave in nato stopil na stopnjice spomenika, kamor je položil lovorjev venec. Med tem je častna četa oddala salvo, godba pa je zasvirala državno himno. Nj. Vel. kralj se je po končani slovesnosti poslovil od prisotnih in se napotil pred poslopje gimnazije, kjer je bilo zbranih več tisoč ljudi. Pri vhodu v gimnazijo, ki je danes proslavila 100 letnico svojega obstoja, je vladarja pozdravil ravnatelj gimnazije Tripkovic. Po končanih obredih, ki jih je opravil namesto obolelega patrijarha Varnave episkop Tihon, je Nj. Vel. kralj odkril spominsko ploščo, vzidano na pročelje poslopja. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj imel naslednji govor:	... t
Današnja svečanost je v bistvu izraz
hvaležnosti Sumadiji za vse, kar je neprestano delala za našo nacionalno idejo.
Pred našimi očmi korakajo v tem trenutku spomini na njene sinove in na vsa njena pokolenja, ki so s svojo požrtvovalnostjo in svojim junaštvom, kadarkoli je bila potreba, dokazala, da naš narod zasluži svobodo in svojo lastno kulturo.
Ti so prvi osvobodili narod pred zatiralci, ti so si izvojevali pravice do r valjenja in samostojnosti, ti so s svojimi svobodnimi ognjišči vzdramili vero med neosvobojenimi brati in postali zatočišča rodoljubov z vseh strani, ti so prednja-čili srbstvu in jugoslovenstvu v vseh borbah za osvobojenje in zedinjenje.
V	teh bojih in tudi izven teh bojev so pokazali, da so vedno na višini svoje misijonske in voditeljske vloge, ki Jim jo je začrtala zgodovina. Čeprav v težkih okoliščinah, so vendar neumorno razvijali tudi kulturno delo in uspeli, da ga vzajemno in po načrtih razvijajo, kar najlepše dokazuje stoletnica, ki jo danes skromno proslavljajo. Tudi ta dogodek dokazuje v nizu brezštevilnih primerov, kolikšne napore je šumadija izvedla za naš zunanji napredek in za notranjo poglobitev in kolikšne moralne vrednosti je to njeno delo.
To delo in ta prizadevanja šumadije in šumadijski duši vedno dragega sodelovanja bratov iz vseh jugoslovenskih krajev so omogočila tej šoli, da je postala matica najodličnejših pokolenj in da je mogla nacionalno misijo zedinjevalnega in jugoslovenskega duha z uspehom negovati, razvijati in probujati. Njeni voditelji in učitelji so dvignili njen sloves na zavidno višino ves čas njenega stoletnega obstoja, oddolživši se s tem vestno svojemu jugoslovenskemu rodu; s svojimi vzgojnimi pokolenji pa so proslavili njen obraz na vseh področjih v miru kakor v vojni.
V	znak svojega priznanja takemu njenemu delovanju ji poklanjam naš red sv. Save I. stopnje v prepričanju, da ga je dostojno zaslužila in da ga bo dostojno tudi upravičila.
Nj. Vel. kralj Aleksander je nato izročil odlikovanje ravnatelju gimnazije Tripkoviču v varstvo. Prisotni so kralju pri tej priliki priredili viharne ovacije. Kralj si je nato ogledal razstave dijaških del vseh kragujevskih šol, kmetijsko razstavo in naposled razstavo slik in kipov bivših dijakov gimnazije. Po ogledu razstav se ie kralj poslovil od prisotnih in se odpeljal z avtomobilom proti Topoli. Tudi pri odhodu je bil kralj deležen silnih ovacij množic, ki so mu izkazovale svojo ljubezen.
spominska svečanost, _ , stojanstvenik i in odposlanci zbrala k banketu. Ob 17. je predaval profesor Ni-kolic o stoletnici zavoda, ob 20.30 pa je bil v Sokolskemu domu svečan koncert. Svečanosti se bodo nadaljevale jutri po določenem načrtu.
Nj. Vel. kraljica v Zagrebu
Zagreb, 5. novembra. AA. Ob 12.30 j«
Nj. Vel. kraljica Marija posetila zagrebško katedralo. 2e dolgo prej se je pred katedralo zbrala množica, ki je nestrpno čakal a, da izrazi kraljici svojo vdanost m ljubezen. Tudi n-/ anjost katedrale je bila nabito polna vernikov. Nekaj minut pred tem časom so prispeli pred katedralo minister Matica, ban savske banovine dr. Perovič s tajnikom Vojnovičem in upravnikom policije Mihaldžičem. Kmalu nato sta prispela dvorna dama gdč. Gru-jičeva in adjutant Nj. Vel. kraljice polkovnik Leka. Pred vrati katedrale, ki so bila na stežaj odprta, so bili zbrani cerkveni dostojanstveniki z nadškofom dr. Bauerjem, častnim škofom Salisom Sevi-som, škofom Premužem in kanoniki.
Ko je avtomobil Nj. Veličanstva prispel pred katedralo, je množica priredila kraljici viharne ovacije. Kraljica se je
Pripeljala v spremstvu dvorne dame ar.
vrljugove. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je pozdravil kraljico z naslednjimi besedami:
»Vaše Veličanstvo! Presrečen »m, da vas lahko pozdravim pred tem »veti m hramom in aa vas lahko povedem v to sveto hišo.«
Nj. Vel. kraljica Je prisrčno pozdravila prisotne, nakar je stopila v katedralo s svojim spremstvom. Obšla je glavno ladjo in posamezne oltarje, nato pa je »topila v zakladnico skozi zakristijo. Tu je pojasnjevala dragocenost!; ga. dr. Štela Ub. Najbolj se je kraljica zanimala za diptihon. ki je največja dragocenost te zakladnice. Kraljica je pozorno poslušala razlago in zgodovino te umetnine. Po ogledu zakladnice je kraljica zapustila katedralo in se med viharnim vzklika-njem množice vrnila v dvorec.
Ob 3. popoldne se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala na izlet v Podsused ter se po eni uri vrnila zopet v dvor.
Dopoldne je Nj. Vel. kraljica sprejela v avdijenci odbor društva za srednješolski azil. Nj. Vel. kraljica je izročila predsednici društva Jelisavi Draškovič 20.000 Din kot darilo kraljeviča Andreja, pokrovitelja srednješolskega azila.
Balkanska koitferenca
Včeraj je bila otvorjena v Solunu četrta balkanska konferenca, na kateri so vsi delegati naglašali potrebo čim tesnejšega sodelovanja balkanskih držav
Solun, 5. novembra. AA. Danes ob 10.30 je bila na svečan način otvorjena četrta balkanska konferenca. Otvoritvi so prisostvovali poleg delegatov iz posameznih balkanskih držav grški zunanji minister Maximos, ravnatelj političnega oddelka grškega zunanjega mi-nistvrva Papineli, jugoslovenski poslanik v Atenah Boško Hristic in drugi. Med prisotnimi je bilo tudi mnogo poslancev grškega parlamenta.
Pred otvoritvijo je godba odigrala himne posameznih balkanskih držav, nato pa je govoril predsednik balkanske konference Papanastasiu, bivši predsednik grške vlade, ki je v svojem otvoritvenem govoru očrtal politična m gospodarski položaj in govoril o pomenu balkanske konference. Poudarjal je, da je balkanska konferenca glede stabilizacije miru že do=egla velike uspehe, ki so postali posebno očitni po zadnjih prizadevanjih zunanjih ministrov posameznih držav. V zvezi s tem je omenil tudi potovanie Nj. Vel. kralja Aleksandra po Balkanu, ki je v mnogem okrepilo mir. Semkaj spada tudi potovanje rumunskega zunanjega ministra Titulesca. Pozitivno delo za mir predstavljata tudi grško-turški pakt in novi jugoslovenrko-turški pakt, ki bo v kratkem podpisan. Vsa ta prizadevanja bodo rodila še velike sadove.
Za njim je govoril grški zunanji minister Maximos, ki je v daljših izvajanjih očrtal obrise splošnega političnega položaja in se podrobno dotaknil tudi položaja na Balkanu in pomena balkan-
ske konference.
Albanski delegat na konferenci Nas! je v svojem govoru kritiziral balkanske vlade, češ, da podpisujejo samo bilateralne sporazume. Zahteval je, naj bi vlade balkanskih držav rajše podpisovale pakte v smislu enotnega balkanskega pakta. Izjavil je, da je albanska vlada pripravljena pristopiti k balkanskemu paktu.
Predsednik bolgarske nacionalne skupine Sakazov je v svojem govoru izvajal, da ie bilo ozračje te konference za bolgarske delegate doslej dokaj temno, sedaj pa je bolgarska delegacija naletela v Solunu na vedro razpoloženje. Bolgari so za pomirjenje Balkana. Govornik je predvsem pozdravil Papana-stasia kot predsednika balkanske konference, ki si prizadeva pridobiti balkanske narode za solidarno sodelovanje na Balkanu in Id je že doslej delala v tej smeri. Sedaj gre za to, da se v tem posrledu izvedejo odločilni koraki. Navzlic temu pa si ne smemo prikrivati raznih težkoč. Med balkanskimi narodi obstojajo še vedno nesoglasja, ki jih je treba postopno odstraniti, da se raz
balkanski konferenci pa opravičuje najboljše nade v bodočnost.
Naslednji govornik je bil predsednik rumunske skupine Raducanu, ki je že v začetku svojega govora poudaril, da pakt o nenapadanju, ki so ga sklenile Rumunija in države Male antante, ni naperjen proti nikomur, najmanj pa proti balkanskim narodom. Ta pakt pomeni nasprotno čvrsto osnovo za moralno in duhovno skupnost balkanskih narodov. Rumunija je pripravljena sodelovati z vsemi balkanskimi narodi za konsolidacijo miru. Na koncu je poudaril, da bi morali balkanski narodi še temeljiteje skrbeti za svojo varnost.
Turški delegat Hasan-bej je izjavil, da vodi turška vlada politiko miru m da je brez pridržkov za sodelovanje med balkanskimi narodi. Navedel je izjavo predsednika turške republike, ki je dejal, da imajo balkanski narodi skupno preteklost in da bi morala biti ta skupna preteklost jamstvo za skupno delo v bodočnosti.
Predsednik jugoslovenske skupine, bivši minister Vasa Jovanovic, je med drugim izjavil:
Ideja zbližanja med balkanskimi narodi si je sedaj utrla pot. Ta ideja je sedaj že daleč naokrog vidno znamenje in njena naloga je, da pride še bolj do izraza. Sodelovanje med balkanskimi narodi pridobiva na pomenu in postaja velik činitelj mednarodnega življenja. Pomen tega sodelovanja je razviden iz velikega števila delegatov, ki se udeležujejo četrte balkanske konference. Posebno razveseljiva je prisotnost tolikšnega števila parlamentarcev, kar bo pospešilo cilje balkanske konference. Sedaj uvidevajo že mnogi, da je bolje začeti s sodelovanjem med narodi že danes, kakor pa jutri. S sodelovanjem med balkanskimi narodi bo tudi balkanski polotok postal činitelj miru v Evropi. Veselje, s katerim smo zapustili balkansko konferenco v Bukarešti, je danes še večje. Veselimo se, da sodelujemo pri zbližanju balkanskih narodov. Pri tem pa ni treba gledati na to, kar nas deli, temveč na skupne interese, ki morajo prevladati interese posameznih držav. Ti skupni interesi nam nalagajo skupno obrambo gospodarske in politične neodvisnosti vseh nas. Balkan mora Oicati Bal kancem. Da pa dosežemo t a cilj, je treba, da si olajšamo medsebojno zbližanje. Jugoslovenska skupina je mnenja, da je treba idejo zbližanja med balkanskimi narodi poglobiti s proučitvijo skupnih socialnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj. V to svrho bo predložila poročila in predloge, ki se nanašajo zlasti na gospodarsko sodelovanje med balkanskimi narodi. Predvsem
ie treba postopno odstraniti, aa se raz- nje m™	" T -----~—
čisti položaj. Sedanje razpoloženje na je treba proučiti vprašanja goepodar-
\ skih sporazumov. Carinsko unijo med balkanskimi narodi n. pr. je treba po našem mnenju čimprej ustvariti. Zavedamo pa se tudi, da je ta cilj dosegljiv le postopno. Najprej je treba vzpostaviti sistematične trgovinske odnošaje med posameznimi balkanskimi državami. To je treba doseči čimprej, kajti ti odnošaji še vedno niso dozoreli, čeprav imamo za seboj že tri balkanske konference. Druga stopnja obstoja v carinskem sodelovanju. Za izmenjavo proizvodov naj se uvedejo preferenčne tarife med balkanskimi državami. Te tarife naj bi slonele na skupnih sporazumih. Jugoslavija kot agrarna dežela smatra na primer, da so zelo važna vprašanja kmetijskih kreditov, sodelovanja med zadrugami itd. Delati moramo vsi, kakor nam nalagajo dolžnosti za skupno bodočnost, za skupno varnost in mir.
Za častne predsednike konference so bili nato izvoljeni predsedniki vlad posameznih balkanskih držav. Pred za-ključitvijo današnje seje je govoril še odposlanec Društva narodov Taylor, nato pa predsednik mednarodne zveze za mir, Knigge, ki je pozdravil konferenco in opozoril zlasti na dejstvo, kako lepo se razvijajo dogodki na Balkanu, če jih primerjamo z dogodki v Evropi. Na Balkanu se poraja pokret najživahnej-še aktivnosti za stabilizacijo miru. Nekoč se je moral Balkan sramovati pred Evropo, sedaj pa se mora Evropa sramovati pred Balkanom, zlasti, kar se tiče konsolidacije miru in mednarodnega sodelovanja.
Delegati jugoslovenske skupine na četrti balkanski konferenci so ob 14. odšli s predsednikom konference Papana-stasiem in z jugoslovenskim poslanikom v Atenah Hrističem na pokopališče bivših jugoslovenskih bojevnikov ▼ Zejtinliku, kjer so položili na skupni spomenik krasne vence.
Ob 15.30 so grške oblasti odkrile na rojstni hiši predsednika turške republike Gazija Mustafe Kemal-paše spominsko ploščo. Zvečer pa so priredile na čast delegatom svečan banket.
Stoletnica čsl. državne himne
Praga, 5. novembra, d. Pevski festival, ki bo prihodnje leto prirejen v Češkoslovaški, bo vel;ka narodna svečanost Proslavi narodnih skladateljev Smetane in DvoFaka se bo pridružila tudi proslava 100 letnice narodne himne. L. 1834 se je namreč prvič pela »Fidlovačka«, v kateri je bila pesem »Kde domov muj«. Češkoslovaška pevska obec je na svojih poslednjih sejah sklenila, da priredi 22. aprila dan mladine, na katerem bodo nastopili izbrani pevci iz vseh češkoslovaških osnovnih in srednjih šol.
Francoski polet v Afriko
Istres, 5. novembra. AA. Letalski general Vuillemin je izjavil, da bo njegova letalska odprava Jutri odletela na polet v Afriko, če se vreme ne bo poslabšalo. Dve letali, ki bi bila morala danes odletetl v Perpignan ln Los Alcazares. sta se morali vrniti zaradi slabega vremena.
Prt stopajte h „Vodnikovi družbi*4
Zimska nedelja sredi jeseni
Ljubljana, 5. novembra.
Dobili smo zimo sredi jeseni. Snežilo Je v soboto ne samo v Ljubljani, marveč skoro povsod v dravski banovini. Sneg naglo kopni, a pri tem vendarle povzroča škodo.
Dopoldne nekoliko pred 10. je padla utrgana telefonska žica na električni tramvajski vod. Zaradi tega je bil ves tramvajski promet na progi od Evrope do
pošte ter po vsej stari progi in tudi na
dolenjsko stran cclo uro ukinjen. Tehnično delavstvo iz remize je takoj odšlo na delo, napako so odstranili ln ob 11. je bil promet spet v redu.
Po mestu je vladala plundra, ▼ okolici še bolj. Zato ni bilo kaj velikega gibanja, vsekakor pa je družabno življenje bilo že v soboto zvečer zelo živahno.
Ruski učenjak predava v Ljubljani
V soboto zvečer je predaval pod okriljem Ruske Matice v prostorih Francoskega instituta v Ljubljani znameniti ruski znanstvenik in publicist, pravi član Ruske akademije znanosti, prof. Peter Struve iz Pariza. Uglednega predavatelja je pozdravili v imenu Ruske Matice njen predsednik, uniT. prof. E. Spektorskij, ki se je spomnil letošnjih slovanskih jubilejev, med njimi 251etnice slovanskega kongresa v Pragi. Nato je povzel besedo prof. Struve in nas v daljšem predavanju seznanil z osebo in delom ruskega slavista Vladimirja Ivanovi Ca Lamanskega. čigar stoletnica rojstva pada v letošnje leto.
Vladimir Ivanovič Lamanskij se je rodil 26. junija 1833 in umrl 19. decembra 1914. Bil je sin visokega uradnika v ruskem finančnem ministrstvu, njegov brat je bil ravnatelj ruske državne banke, a tudi ostali bratje so zavzeli odlične položaje, medtem ko je njegov sin Vladimir Vladimiro-vič zaslovel kot odlični geograf in geolog. Predavatelj je spoznal Vladimirja Ivano-▼ iča v osemdesetih letih kot vseučiliščnik: bil je originalen mož, majhen, z dolgo brado; njegova figura je razodevala nekaj docela svojakega, a tudi imponujočega. La-manskij je bil eden največjih ruskih poznavalcev Slovanov in tudi znamenit publicist. Kakor njegov slavni učitelj Striznievski, ki je iz narodnega gospodarja in statistika postal etnolog in nato filolog —- slavist, se je tudi Vladimir Ivanovič prvotno bavil z -«ziskavanjem slovansike pravne zgodovi-
ne, nato je postal zgodovinar kulture, bavil pa se je mimo tega z etnografijo, ustanovil najboljši ruski etnografski časopis »Zi-vaja starina« in se sploh zanimal za mnoga vprašanja, za mladih let enako kot vse poznejše življenje. Rusi so imeli v 19. stoletju mnogo takih, skoraj univerzalnih znanstvenikov in publicistov in med nje se šteje tudi Lamanskij. Njegova prva disertacija je obravnavala Slovane v Mali Aziji, v doktorski disertaciji pa je zbral in kritično premotril vse, kar so na zapadu pisali o Slovanih. Njegovi poznejši spisi, ki vsebujejo sila mnogo tudi še danes tehtnega materiala, pa so stali večidel nedovršeni. Proučeval je med drugim grško-slovanske stike, znanstveno razisikaval staro češko literaturo; med viri, ki jih je uporabljal, citira tudi našega Kopitarja. Zal, da je ostala nedovršena njegova velika študija o sv. Cirilu in Metodu. Posebno znamenit je bil Lamanskij kot publicist. Ta pozni slo-vanofil sodi med najaktivnejše ruske publiciste 19. stoletja. Bil pa je tudi kot publicist znanstven mislec in prodoren kritik; njegovi sestavki so razodevali poleg publicističnega temperamenta obsežno erudicijo in veliko objektivnost.
Zanimivo in na široko zajeto predavanje je zapustilo najboljši vti.sk in občinstvo se je učenemu predavatelju zahvaljevalo z navdušenim aplavzom. Udeležba je bila vzlic slabemu vremenu zadovoljiva. Med poslušalci smo opazili tudi češkoslov. konzula g. inž. Ševčika.	—o.
Deseti brat pri sentjakobčanih
V soboto in sonoči so v svoji dvorani ▼ Mestnem domu otvorili Sentjakobčani novo Rezijo svojega odra. Ko so lani v tem času otvarjaii svojo novo, s trudom priborjeno dvorano 9redi mesta, je bil to za vse Šent-jakobčane velik praznik in prva predstava je bila tedaj zasedena do zadnjega kotička. V enem letu, tako se zdi, je teatr-ska kriza tudi v Šentjakob narahlo posegla s svojo roko, vendar pa je oder ohranil številno zvesto družino občinstva okrog sebe. Za prvo predstavo so naštudirali Jurčičevega »Desetega brata« v novi lastni dramatizaciji. »Deseti brat« je najbolj razširjen, najbolj priljubljen slovenski roman in nič čudnega ni, da se pisatelji in gledali, 3ki delavci zmerom iz nova lotevajo, poiskati mu čim popolnejše odrske podobe, da bi nepozabne tipe originalnega Jurčičevega dolenjskega miljeja prikazali občinstvu tudi v neposredni, živi sliki. Drama iz Jurčičevega romana seveda ne da napravita in zato ni na nikomer krivde, da frjdi nova dramatizacija ni prinesla povsem zadovoljive rešitve.
Uprizoritev sama pa je bila v vsakem oziru na višku. Za režijo, ki je bila odlična, na lepaku nihče ni podpisan in tsko se v gledalcu še potrjuje vtis, da je uprizoritev nekakšno kolektivno delo ansambla. Režija, inscenacija in igralci — vsi so dali najboljše iz sebe. kar oder zmore, in so
ustvarili predstavo, s katero so nadvse dostojno uvedli novo leto svojega dela. Sce-nerija, ki so jo pod vodstvom g. Jeroma zasnovali člani odra, je idilično preprosta in lepa, pesem za odrom jo je diskretno podčrtavala. In igralci — sami stari dobri znanci, ki vsako leto stopajo na sceno zmerom bolj svežih, bolj vajenih moči, vmes pa nekaj novih, mladih, ki so najboljša garanoija, da oder ne rase samo po posameznikih, temveč tudi v svoj.i celoti. Gosp. Košak (Martinek Spak) ni bil prvi igralec samo po velikosti vloge, temveč tudi po kvaliteti igre. V duetu Manica—Kvas, ki je v dramatizaciji vse premalo izrazit, sta «dč. Pirčeva in g. Kune odigrala prav tiho lepe prizore. Vkljub neodrskemu tekstu je zlasti gdč. Pirčeva podala lep lik grajske gospodične. Iz brezdanje vreče smeha sta s polnimi prgišči zajemala gg. Bučar iin La-vrič kot Krjavelj in Dolef. Na bogati galeriji kmečkih tipov je bil najvernejši Ma-tevžek g. Gnidovca, ki je obenem edmi govoril polnozvočen dolenjski dialekt. (In vprašsnje ljudskega govora na odru ni zadnje vprašanje ljudskega igralca.) V grajskem, gosposkem krogu so z nastopom osvojili še gg. Karus kot stari Piškav, Kuk-man, Hanžič, Vrzjak in pa gdč. Meletova.
Občinstvo je sprejelo igro z živahnim aplavzom.
Pričetek družabnih večerov JNS
V restavracijskem salonu na glavnem kolodvoru se je vršil v soboto zvečer prijateljski sestanek pristašev JNS za taborsko okrožje. Čeprav je bilo prav slabo vreme in je divjal zunaj snežni metež, čeprav je bilo na vseh koncih in krajih polno prireditev, je bil sestanek odlično »tiskan, dvorana polna.
Zborovanje je otvoril predsednik taborskega okrožja dr. Pestotnik s kratkim pozdravom. To je prvi letošnji sestanek, at se bodo poslej po možnosti vršili vsak mesec. Poudarjal je važnost teh sestankov zlasti v političnem pogledu in podčrtal, da je treba začeti organizacijo graditi od spodaj navzgor ter širiti idejo nacionalne stranke med narodom. Važni pa so taki sestanki tudi v kulturnem, prosvetnem in socialnem pogledu, ker se zbe-ro ljudje vseh slojev in stanov in se dobro spoznajo kot tovariši in sodelavci. Potrebni pa so taki sestanki tudi, da se izve za socialne p4otrebe okraja kakor posameznikov. V prosvetnem pogledu je važno, da slišimo kako predavanje ali diskusijo ter da medsebojno izmenjamo misli. JNS bo prirejala redno taka predavanja. H koncu je dr. Pestotnik prečital pozdravno brzojavko ministra dr. Alberta Kramerja. Bilo je sklenjeno, da
se g. ministru odpošlje enako prisrčna zahvalna brzojavka.
Udeležence sestanka je nato pozdravil dr. Cepuder kot poslevodeči predsednik sreskega odbora JNS ter jim izrazil tudi pozdrave po naročilu ministra dr. Kramerja. Na kratko je podal zgodovino ustanovitve JNS in se pridružil izvajanjem predgovornika, da je treba stranko graditi od spodaj navzgor in da mora biti vsa stranka osnovana na moralni bazi. Na površje morajo priti tudi mladi ljudje.
Glavni del večera je izpopolnil z vsestranskim, temeljitim, poučnim predavanjem prof. dr. Rudolf Koprivnik. Podal je odlomke iz politične zgodovine Balkana v zadnjih desetletjih, v polpretekli dobi, nato pa povedel poslušalce v zgodovino srednjega veka na Balkanu, ko so balkanski narodi še imeli svoje lastne države, a so bili pozneje zasužnjeni s strani Turkov. Njihovo življenje pod turško vlado je bilo mučno, neznosno. Po ve-čstoletnem jarmu so se začeli balkanski narodi v 18. stoletju polagoma odtr-gavati od turške države, toda kmalu so zapadli pod vpliv interesnih sfer velikih držav, predvsem Nemčije in Avstrije, na drugi strani pa Rusije in Anglije. Kakor
je bil Balkan že prej torišče krvavih bojev, tako je postal tudi v najnovejšem času. Na Balkanu sta se križala oba velika interesa, nemški »Drang nach Osten« in pa ruski. (Rusi so hoteli skozi Bospor na Sredozemsko morje.) Predavatelj je pojasnil, zakaj je Rusija sklenila, da dobi dohod na odprto morje. Kot veliki 150 milijonski državi je to neobhodno potrebno. Seveda to zopet ni bilo ▼ interesu Anglije, za katero je važna hegemonija na Sredozemskem morju. Ko je propadla turška država in ko je izbruhnila mladoturška revolucija. Je bil to povod za ustanovitev Balkanske zveze, za katero je imel največ zaslug blagopokoj-ni kralj Peter L, ki si je začrtal velik program: osvoboditev Srbije in osvoboditev vseh Jugoslovenov. Prvo se mu je posrečilo ▼ balkanski, drugo po svetovni vojni.
Predavatelj je nato prešel na najnovejše dogodke, na potovanje našega kralja, ki je imelo namen zbližanja balkanskih narodov, orisal je razmerje med Srbi in
Bolgari In poudarjat da «1 n»od« asov pač nista bila nikdar zelo nasprotna, pac pa je vzajemnost med obema narodoma rušil kralj Ferdinand, zdaj p« »o na delu zločinske tolpe komitašev. Dr. Kropiv-nik se je dotaknil tudi našega razmerja t Grčijo, ki je postalo v zadnjem času prav prijateljsko tesno. Prešel je na Albanijo, kjer je na vladi režim, ki je materialno odvisen od Italije. Ker ima naša država okrog sebe za sosede države, od katerih jih mnogo ni nam naklonjenih, je stopila v krog Male antante, v zadnjem času pa so se poglobili tudi stiki med bratsko Poljsko in deloma tudi Rusijo.
Blokacija držav, zlasti malih, je potrebna, ker je to edino jamstvo za mir in nekak protiutež ekspanzivnosti drugih neprijateljskih držav. Predavatelj Je podčrtal, da je dal naš kralj prvi iniciativo za snovanje blokov, pobornikov svetovnega miru.
Dr. Pestotnik se Je predavatelju toplo zahvalil, nakar je Se enkrat govoril dr. Cepuder. Na sestanek so prišli tudi pevci »Sloge«, ki so pod vodstvom Mirka Pre-melča odpeli več umetniško dovršenih pesmi. Večer je potekel v najlepši harmoniji ter je bil zaključen opolnoči, ko so poslušalci odšli z najboljšimi vtisi.
Koroški Slovenci za
Ljubljana, 5. novembnu
Vsako leto so na brate za naftimi mejami težji spomini. Vsako leto se jih spominjamo z večjo bridkostjo, hkrati pa tudi z večjim, silnejšim upanjem, da dosežejo pravice, ki jim gredo po oožji ln človeški postavi.
V znamenju sodobne »človeške postave«, po kateri so mali narodi Se zmirom trn v peti velikih narodov, je v soboto bil v dvorani Delavske zbornice večer koroških Slovencev. Z veliko zamudo in ob pičli udeležbi ga je okoli 21. ure otvoril predsednik Kluba koroških Slovencev g. Primožič. S kratkim pozdravnim nagovorom in z uvodno besedo, ki jo je namenil zlasti bratom ob Žili, tam v Podjuni in Rožu in pri Gospe Sveti, je poklical na oder koroškega fanta, ki je lepo recitiral domoljubno pesem, slavečo Korotan ln Jugoslavijo, prežeto z mislijo na Izgubljeni Korotan.
Sledilo je predavanje dr. Stojana Bajl-ča, ki je govoril o mednarodnem pomenu koroškega vprašanja. Po geografskem orisu Koroške je prikazal udarnost nemškega in pasivnost slovanskega elementa, podal jedrnato padec slovenskih knezov pod vpliv Nemcev in zatem prodiranje nemStva na jug. — Z zrušenjem avstro-ogrske monarhije je koroško vprašanj postalo mednarodno; sicer ni tako razvpito in znano kakor nekatere druge veliko manj pomembne politične zadeve, za xar pa je treba iskati vzrokov pri velesilah, ki na tem vprašanju niso zainteresirane direktno. Po prikazu koroških bojev, spo-minjajoč se junakov Malgaja, Puncerfa in Maistra, je g. predavatelj prišel do zaključka, da koroško vprašanje treuutno ni mednarodni problem — ostalo je Fa ie mednarodno, ki čaka ugodnega trenutka v bodočnosti: tedaj pa postane — po prizadevanju Nemčije za priključitev Avstrije
__ognjišče evropske politike. Vsekakor
tega še ni pričakovati v bližnji bodočnosti. Treba je pa biti na straži, da Nemčija ne postane neposredni so3ed Jugoslavije in Madžarske in da CSR ne bo od treh strani obkoljena...
Poglavje o morebitni priključitvi Avstrije k Nemčiji je bilo na tem večeru nedvomno najbolj žgoče. Predavanje je bilo tem bolj zanimivo, ker se Je g. predavatelj ozrl tudi na vse sedanje politično stanje v Evropi, se smotreno dotaknil politike balkanskih držav, omenil balkansko zvezo in Malo antanto, gradil na nju svoja izvajanja glede bližnje bodočnosti, ki nikakor ne bo za nas tako kritična, če uspe prva zveza in vztraja druga pri dvojih miroljubnih smernicah in svojih pravičnih zahtevah.
Vsi navzoči so g. predavatelja za tehtna izvajanja o koroškem problemu in za lep prikaz naše borbe bogato nagradili z aplavzom. Za njim je nastopil pevski zbor koroških Slovencev, ki je lepo zapel »Gor čez izaro«. Potem je spregovoril drugi predavatelj g. prof. dr. Kušej o stanju Koroške v današnjem pravnem pogledu. Bilo je to predavanje, čeprav za večer pri pogrnjenih mizah skoroda prestrogo in vseskozi znanstveno, globoko dojeto, tako, kakršnih si še želimo. Mirno ln stvarno razglabljanje o pravnih težavah malega naroda v odnosu do velikih je spravilo prav vse poslušalce do tega, da so se poglobili v ta v»2čer spominov na Koroško. Ob zaključku se je g. predavatelj dotaknil še utrakvističnih šol na Koroškem, ki so prav za prav nemške. Zlasti toplo se je spomnil slovenske mladine, tega našega koroškega rodu, ki je zapisan narodni in kulturni smrti. Narodni zato, ker je brez stikov s telesom slovenskega naroda, kulturni zato, ker ostane kljub vsemu potuj-čevanju v bistvu le Slovenec — a zaradi
Korotan
narodnostne brezpravnosti podvržen tujemu telesu, izgubi slej ali prej tudi svojo osebnost, oropan narodovega dostojanstva.
Viharen aplavz, ki je sledil temu predavanju, se še ni polegel, ko Je že zazvene-la z odra naša večno lepa koroška pesem. Med petjem in domačo koroško godbo se Je večer ob prosti zabavi, ki ji ni nedo-stajalo pristnega koroškega duha, zavlekel čez polnoč.
Oficirska prireditev
V	soboto ob 21. se je vršil ▼ dvorani hotela Metropol družabni večer oficirjev ljubljanske gamizije, ki je privabil mnogo občinstva, zlasti številno pa so bili zastopani tudi rezervni oficirji. Ob izvrstni godbi 40. pešpolka se je razvila prijetna zabava s plesom, ki je trajala ob najboljšem razpoloženju pozno v noč. Oficirski tovariški večeri se bodo vsekakor zelo priljubili.
ProS. JoSko Bernot t
V	soboto zjutraj je omahnil sredi dela, zadet od srčne kapi, prof. Joško Bernot. Tj njim je smrt iztrgala iz naše srede izredno delovnega in ljubeznivega moža, plemenit, odkritosrčen značaj. Vest o njegovi smrti bo zlasti pretresla bivše njegove učence II. državne dvorazredne trgovske šole, med katerimi je bil pokojnik zaradi svoje dobrote in očetovskega občevanja zelo priljubljen. Pokojni je bil brat pred nekaj leti umrlega urednika »Napreja«, Zvonimira Bernota in solastnik podjetja »Zika« na Viču. Bodi blagi duši ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! — Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvaške veže Stara pot št. 2 (Leoni-šče) na pokopališče k Sv. Križu.
Nezgode
V	bolnico so prepeljali 22-Ietnega Rafaela Poberaja, delavca brez stalnega bivališča. Fant je ponoči baje skočil s skednja ter priletel na črepinjo, ki mu je prerezala podplat in ga ranila na nogi. Po-beraj pa pravi, da ga je nekdo sunil z nožem v podplat in ranil.
Pred gorenjskim kolodvorom je sinoči avtomobil podrl 43-letno postrežnico Antonijo Zinorijevo, stanujočo v Medvedovi ulici. Dobila je lažje notranje poškodbe. Jerica Novakova, služkinja iz Most, stanujoča v Društveni ulici 8, je pred 14 dnevi padla in dobila resnejše notranje poškodbe. Ker se je njeno stanje poslabšalo, je morala v bolnico. — Kakih velikih poslovnih nesreč kronika ne more beležiti.
„$ola in dom"
Društvo »Sola in dom« je imelo to nedeljo v dvorani Delavske zbornice občni zbor. Otvoril ga je predsednik direktor dr. Lončar. Izčrpno tajniško poročilo pa je podal prof. Čopič, ki je navajal, da so se ustanovila nova krajevna društva v Novem mestu in Ptuju, odobrena pa so pravila za društvo v Trbovljah, Litiji in Tržiču. Enako društvo so ustanovili v Mariboru. V Kranju pa se je enaka za-jednica preosnovala v društvo »Sola in dom«. Tako je torej organizacija kompaktno razširjena po vsej dravski banovini. Ljubljanski odbor je navezal stike z Zagrebom, kjer imajo enako organizacijo. Tajniško poročilo navaja med podrobnim delom sestanke na posameznih šolah in na učiteljišču, anketo za enotno osnovno šolo, pripravljena pravila za novo Zvezo društev »Šola in dom«, ki jih je oblast že odobrila itd.
V	novi odbor so bili r glavnem izvoljeni dosedanji člani vodstva. Članarina
ostane 10 Dfin. Direktor dr. Lončar je nato poročal o petkovem sestanku kulturnih društev glede učnih knjig na srednjih šolah. Tajnik prof. Čopič pa je prečital resolucijo, da imej vsaka šola lastno zgradbo, da se sprejemni izpiti in šolnine odpravijo, namesti naj se potrebno število učiteljev, odpro naj se nove paralelke. ženski oddelki na učiteljiščih naj se spet odpro, uradni seznam učnih knjig pa nai se zmersj objavi pred začetkom šolskega leta. Zelo živahna je bila debata. Na kooncu je bila sprejeta posebna resolucija o zadevah in zahtevan, ki jih je zbor obravnaval.
Na planinah se že smučajo.
Kamnik, 5. novembra, te v saftetku tedna js pobelila planine v vUttni nad 1000 metrov okrog 30 cm debela	odeja in par smučarjev je takoj pohitelo v planine, da preizkusijo smučke tn prvi sneg, ki ss nam je pričel tako zgodaj ponujati. V soboto so dobile planine spet Izdatno plast novega snega in Veliko planino je že v soboto naskočilo kakih 10 smučarjev. Vse kaže, da bo le-totaja zima bolj naklonjena zimskemu športu kot pa pretekla, ko smo do srede januarja zastonj mazali smuči in čakali snega.
Prof. Srečko Komar
bo vodil nocojšnji koncert Učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani
Naše gledališče
Drama. Začetek ob 20.
6.	novembra, ponedeljek: Komedija zmešnjav. Red B.
7.	novembra, torek zaprto.
8.	novembra, sreda: Tartuffe. Red Sred«.
★
Drevi se po daljšem presledku ponovi ▼ drami »Komedija zmešnjav«, izredno zabavna Shakespearejeva veseloigra, ki drži v napetosti občinstvo s svojimi zapletki in komičnimi situacijami prav do kraja. Nocojšnja predstava bo za red B, vendar je ostalemu občinstvu na razpolago dovolj sedežev vseh vrst. Ker je to ena izmed zadnjih predstav pred Božičem, opozarjamo nanjo prav posebno.
Opera Začetek ob 20.
6.	novembra, ponedeljek zaprto.
7.	novembra, torek: Samson in Dalila. Red C.	w _
8.	novembra, sreda: OL-OL. Začarani ptič. Red A.
Objave
Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre opozarja svoje članstvo na članski sestanek, ki bc drevi ob 20. v društvenem lokalu. Razpravljali bomo o prireditvah za rapallski dan. Udeležba obvezna.
Klub trgovskih akademikov bo priredil pod okriljem strokovne sekcije serijo predavanj o najaktuelnejših gos-podarskih, socialnih in strokovnih problemih. Prvo predavanje bo drevi ob pol 21. v mali dvorani Delavske zbornice. G. dr. Stojan Bajič nam bo predaval o zanimivi temi »Opazovanja z mednarodne konference dela«. P. n. ab-solventi{nje), udeležite se predavanja pol-noštevrlno. Gostje dobrodošli! — Odbor.
Plačana Ijtibezen
j^od tem filmskim naslovom si bo vsakdo predstavljal film z vsebino pocestništva. Vendar ni tako: Režiser Georg Jacobi si je vzel za vsebino tragedijo žene, katere mož je bil na visokem in odgovornem položaju, a je zaradi splošne krize postal brezposeln, brez zaslužka, žena je videla, kako propada dom, bala se je za otroka in moža. Rada bi pomagala, a ni šlo. Da reši moža in otroka, je segla po zadnjem sredstvu: prodajala se je za denar. Do tega koraka so jo prisilile razmere. Odpovedali so jim stanovanje, v nekaj dneh bi se morali izseliti in ni vedela, kje bo dobila denar, da kupi ljubljenemu sinku kos kruha.
V velemestu, polnem bogastva in bede je lepa in ponosna ženska kmalu našla pot. V elegantnih salonih Grand hotela se je sestajala »Elita«. Tu so imeli svoj bridgeklub. Sem je zašla tudi gospa Heda, iskala je svojo prijateljico Vero, ki ji je bila obljubila, da ja izposluje pri svojem prijatelju zaposlitev moža. A tudi tu ni uspela. Tudi tu vlada brezposelnost. Ni izhoda in ga ni. Samo madame Wronska-ja še lahko pomaga. Ona ima najelegant-nejši in najbolj luksuriozni lokal ->Maison des Rendes-vous«, lokal, v katerem lahko moški z nabitimi listnicami kupijo v kratkem času ženske iz najboljše družbe. Heda Je v strašnem duševnem in materialnem boju, stric njenega moža je odbil pro-
šnjo za pomoč na najsurovejši način. V tej duševni razdvojenosti se poda na pot k M3.dame Wronski. Heda je upala, da ji Madame Wronskaja posodi denar. A ko je zaznala, kakšno protiuslugo zahteva od nie, se je obrnila in šla.
Sedaj je spoznala, odkod ima njena prijateljica denar za elegantne obleke in razkošno življenje. Zapuščajoč to grozno hišo. sreča generalnega ravnatelja Jornsa, človeka, ki je bil stalen in najvidnejši gost tega lokala. On vidi Hedo. Njen elegantni nastop in samozavestna drža mu imponi-rata. Od Madame Wronske zahteva, da mu jo za vsako ceno privede. Madame Wrongkaja ga zaman svari, da Heda ne spada v vrsto njegovih žrtev. Gospod generalni ravnatelj užaloščen preti, da se sicer več ne vme v ta lokaj.
Heda pride domov baš v času, ko se je hotel nien naož ustreliti. Muke trpljenja so jo tako upropastile, da ni imela nikake odporne sile več. Padla je. Dobila je denar, za katerega je prodala svojo čast in srečo. Mož dobi zaslužek, a žena ie pred duševnim polomom. Mož vesel, a žena v mukah, šla je na pot, s katere ni povrat-ka.
Mož ,1o seveda le doe^al, odkod ženi denar. Sledi tožba za ločitev zakona. Otrok, nien ljubljenec, pripada možu. Heda zaide v preiskovalni zapor. Prijateli jo obišče in ji ponudi pomoč Sai on ve. za katero ceno se je prodala. Pred sodiščem jo opro-
ste. Kako to? Ona ni kriva, krivi so časi, v katerih živimo. Otrok se vrne k materi,
ljubezen je zmagala.
Tiiaai neba
Filmska produkcija Metro-Goldwyn-Ma-yer je v režiji Georga Hilla izdelala film, ki nam predočuje manevre ameriške zračne flotilje. Izdelava dobrih filmov letalstva je dokaj težavna in ima to slabo stran, da nam one najdivnejše izvedbe več ali manj izdela s pomočjo trikov. V filmu »Titani neba« so pa ti triki popolnoma odpadli, namesto njih najdemo naravne posnetke vratolomnih akrobacij v zraku.
Vsebina filma sama na sebi je zajeta iz vojaškega življenja, z vsemi njegovimi dobrimi in veselimi dogodljaji t=r s požrtvovalnostjo tovarišev. Pokaže nam pa tudi veliki ponos *asov zraka«. Oni strah, da bi moral za tem ali onim priti drugi na njegovo mesto. Oni boj za ohranitev položaja, v katerem se nahaja poedinec ier strab pred konkurenco drugih.
Najbolj veličasten prizor v filmu je gotovo oni, ko je tovariš, ponosen na svoje prvenstvo v zraku, degradiran zaradi tega, ker se ni ob alarmu nahajal na brodu. Zanemaril je svojo dolžnost in njegovo mesto zasede njegov najhujši tekmec, katerega jc sovražil.
Začele so se vaje. Aeroplani manevrirajo v zraku. Kar naenkrat pade silna megla, strah vseh zrakoplovcev. Letalo s pilotom in navigatorjem trešči v morje. Oba sta težko ranjena, a pomoči od nikoder. Strašne ure za obi osamljena in brez
hrane. Kar zabrni v zraku glas motorja. Pomoč je tu. Degradirani mehanik je pozabil na vse mržnje in sovraštvo. Nesel je ranjenima tovarišema pomoč. Naloži ju na letalo in odleti na matično ladjo »Sarato-ga«. Ni pa mu bila sreča mila. Letalo se vžge. S skrajnim naporom se bori pilot proti ognju. Srečno prispe na ladjo. Iz gorečega aparata izvlečejo tovariši tri ranjence. On, ki je nesel pomoč, podleže silnim opeklinam.
Truplo mrtvega spuste v morje — v neizmerni g^ob mornarjev.
Rešena tovariša se zadnjič poslavljata od onega, ki je za nju dal lastno življenje. Morje sprejme truplo mrtvega junaka. Topovi zagrme v pozdrav onemu, ki je v nesreči pozabil, kaj je sovraštvo in mržnja, zavedajoč se samo, da so tovariši v nevarnosti in je izvršil več, kakor mu je velevala tovariška dolžnost.
V tem filmu nastopajo naSi znanci Wal-lace Beery, Clark Gable in Conrad Nagel. Govor v filmu je nemški.
Manuskript za ta film je spisal poročnik ameriške vojne aviacije Frank Weed in sicer po lastnih doživljajih ob priliki nekih manevrov zračnega brodovja tik po vojni. FIlm je veličastna pesem kraljev zraka, onih najdrznejših med drznimi, njih, ki jim je strah povsem tuj.
Prijatel) filma
Otvarjamo kotiček »Prijatelj filma«. Predvsem naj služi kritiki občinstva, prijateljev filma, v obliki ankete. Prosimo torej čitatelje in prijatelje filmske umetnosti, naj se odzovejo s stvarnimi, a kratkimi
in Jedrnatimi kritikami, ki naj nam jih do-pošljejo v pismih ali dopisnicah na uredništvo »Jutra«. Na naslovni strani naj bo podčrtano: »Prijatelj filma«. Podpis in navedba poklica sta obvezna, a ostaneta uredniška tajnost. Najboljšo in najkarakteri-stičnejšo oceno objavimo v prihodnjem kotičku »Prijatelj filma« in nagradimo z eno vstopnico za kino Matico.
Uredništvo bo vedno določilo nekaj zna-čilnejših, že predvajanih filmov, katere naj naši čitatelji, odnosno obiskovalci kina ocenijo na naslednji način:
Kateri izmed omenjenih filmov je napravil na vas najboljši, najgloblji vtisk? Kaj vam je v tem filmu najbolj ugajalo? ,'_li snov (sujet) ali posnetki, ali glasba ali j--vec? In kaj vam ni ugajalo?
Prosimo, držite se navedenih vpraSanj in odgovarjajte kratko, jedrnato. Na vsako vpraSanje zadošča en do dva stavka kritike. Ako izmed navedenih filmov niste videli vseh, prosimo, katerih niste videli.
Danes za začetek razpisujemo ocene za naslednje nedavno predvajane filme: »Ekstazo«, »Oporoko dr. Mabusa«,' »Planine kličejo« in »M»tr Hari«.
Bodi poudarjeno, da ni treba ocenjevati vseh filmov, femveč !e oneg ki vam je ostavil najgloblji vtisk.
Poleg najooljše ocene objavimo vsaki-krat Se celotni rezultat ocenjevanja.
Ocene naj bodo v uredništvu vsakikrat najkasneje v petek.
Dajemo torej besedo vsem prijateljicam in ljubiteljem filma ter vas vabimo, da se odzovete kot objektivne lcritičarke *r stvarni ocenjevalci.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Odlikovanje francoskih Invalidov
Francoski general Marlau* deli odlikovanja udeležencem svetovne vojne
Pariška Jesenska moda
Na levi dama v sivem z astrahanom obšitem kostumu iz volne; na desni solidna obleka iz rjavega blaga s pe-ščeno-rdečo šerpo
Nov francoski zrakoplov
:
V Franciji so izročili prometa nov napoltogl zrakoplov »E 6« \r	——-
Letalska ^csreia — štirje mrtvi

f^MMM
Ponesrečeni rekordni polet
Francoski letalec De Verneily, ki je »rečno prispel iz Pariza v Tunis ter se je vračal po isti poti nazaj, je zabredel v snežni vihar ter je zasilno pristal pri Dijonu. Ko se je narfednjd dan dvignil z letalom, da bi nadaljeval polet, je treščil z letalom na zemljo in se ubil. Tudi njegovega pilota in ene?a potnika ie doletela en.ika u«oda.
Pri Bordeauxn v Franciji Je te dni treščilo na tla letalo. Štiri osebe, Id so se vozile
v njem, so se ubile
Desno spodaj: letalec Charles de Verneil.v, levo zgoraj njegov mehanik Marcel le Bas
Hoteli sta opleniti starko
V	Hagenbergu pri Pregartenu sta te dni dve 19 letni deklini hoteli napasti 66 letno starko Ano Anstlerjevo Napadalki sta vedeli, da hrani starka par sto šilingov gotovine. Zato je zasnovala ena izmed na-padalk, ki je služila v Lincu, roparski napad. Anstlerjevo sta hoteli napasti v kuhinji, jo pretepsti z gumovko ter ji nato zadrgniti vrat z rjuho. Denar, ki bi ga bili uplenili pri napadu, ste hoteli skriti ter ga porabiti šele čez nekaj mesecev za nakup raznih reči. Služkinja, ki je bila zasnovala napad, je prišla preteklo nedeljo k žrtvi, kjer je čakala ne svojo prijateljico. Celo uro je čakala na to priliko, ko pa le ni bilo njene tovarišice, ki se ie medtem skesala in povedala o zasnovanem zločinu svojim staršem, ie ostalo zasinovano dejanje neizvršeno. Oče dekleta, ki je priznalo zasnovani čin, je takoj ovadil hčer policiji, da je šla k Anstlerjevi in je res našla tem služkinjo, ki je po daljšem oklevanju priznala svojo namero.
Obriti spomenik
V	Hastingsu stoji spomenik normanske-ga kneza Viljema Osvajača, ki je tu. kakor znano, izvojeval tisto bitko, ki ga je spravila na angleški prestol. Viljem je upodobljen tu v pozi zmagovalca in po okusu dobe, v kateri je spomenik nastal, nosi brado. V novejšem času pa se je izkazalo, da za življenja sploh ni nosil brade. Po dolgih debatah je občinski svet v Hastingsu sklenil, da ugodi željam ljubiteljev historične resnice in je naročil nekemu londonskemu kiparju, naj spomeniku »obrije« brado — kar se je tudi zgodilo. Seveda z dletom, ne z britvijo.
Nuna dobiva poljub
Predpotopna zver v škotskem jezera
Angleški listi priobčujejo vest, Id spominja, čeprav je letna doba te. precej hladna, na poletne časnikarske race o morski kači. Poročevalci pa trddjo z vso prepričljivostjo, da ni raca. če Je ta v>3st resnična, tedaj ima Škotska, dežela grozotnih bajk in pripovedk, v enem svojih najbolj skrivnostnih gorskih jezer, v jezeru Loch-neseu
živega zmaja
is predpotopne dobe, enega izmed tistih zavrov, kakršne poznamo iz paleontoloških razprav. Stotine ljudi trdijo, da so tega nnaja videle v celoti aH delno v letošnjem poletju. Običajno je plaval na površini jesenu enkrat pa Je stopal tudi po suhem. Vsi ga opisujejo soglasno kot zverino, ki meri kakšnih
deset metrov v dolžino, ki ji je sam vrat dolg kakšna dva metra ln ima žareče o« ter dva, grbi podobna izrastka na hrbtu. Vsi se tudi soglasno čudijo brzini pošasti v vodi, ki ne zaostaja prav nič za brzino velikega motornega čolna.
Zaročenka v kletki
V neki vasi v južni Španiji se je primerilo več tatvin, ki so napotile oblasti, da so izvršile hišne preiskave po vsem kraju. Preiskali so tudi hišo nekega bivšega hlapca, Iri je živel v njej že dolga leta v popolni ločenosti od sveta im ni sprejemal nikoli nobenih obiskov. V hiši, v katero je marsikoga že dolgo mikalo pogledati, sicer niso našli ukradenega blaga, pač pa nekaj zanimivejšega. Sredi , spalnice so policijski uradniki našli veliko, močno železno kletko, v njej pa popolnoma zanemarjeno in po vsej priliki blazno, za roke in noge zvezano žensko, ki je s strahom gledala v nenadejane obiskovalce in govorila nekaj nerazumljivega. Nečloveškega čuvaja te kletke so trdo zgrabili in je kmalu priznal, da je to njegova bivša zaročenka. Pred kakšnimi desetimi leti se je bil vanjo noro zagledal in ko je opazil, da ji dvori še neki drugi moški, jo je enostavno odvedel in zapri na ta način v svojo hišo...
Bolgarski državnik v Parizu
Policijski prefekt Pariza Chiappč izroča neki zaslužni nuni odlikovanje in ji daje pri tem tradicionalni poljub
Sofijski ministrski predsednik Mušanov se je mudil zadnje dni v Parizu, kjer se je ponovno razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Paul Boncourjem
Dante v luči antropologije
Odkar ao Dantejev: zemeljski ostanki nekoč na nepojasnjen način izginili, odpirajo nezaupljivi Italijani od časa do časa njegovo grobnico v Ravenni in jih preiščejo. Tako se je zgodilo tudi pred nekoliko dnevi, pri čemer je prof. Santi Mu-ratti, znani antropolog, okostje košček za koščkom pregleda' in ga izmeril. To ni tako nevažno, kajti nekoč so našli med kostmi celo kost ovna. ki je prišla med Dantejeve kosti na nepojasnjen način.
Okostje je zvezano s srebrno žico po načinu učnih skeletov. Barve je rjavkaste, kakor bi bilo iz orehovega lesa. Lobanja ima prostornine 1700 kub. cm in je harmonična v svojih oblikah. Možgani so morali tehtati 1500 do 1600 g, torej približno 200 g več nego pn povprečnem Italijanu. Visok je moral biti Dante nekaj manj nego 165 cm in je moral stopati malo naprej nagnjen. Antropometrični podatki kažejo, da je Dante pripadal dobri rasi.
Množica pred finančnim ministrstvom
Pred finančnim ministrstvom v Bukarešti se je te dni zbraia množica kakšnih 600 oseb. Ljudje so zahtevali, naj jih sprejme finančni minister, da bi posredovali v osebnih zadevah Kljub prošnjam pa niso nikogar pustili v palačo. Zastražili so vhode i močnimi oddelki orožništva To je ljudi tako razkačilo, da so naskočili orožnike in končno vdrli v prostore fi.iančnega ministra, ki pa je bil medtem že odnesel svoje pete.
Kar se tiče prizorišča te dramatične senzacije iz pradavnih dob, Lochneškega jezera, je pripomniti, da ie na Škotskem že davno na glasu kot
najbolj strahotno Jezero.
V nasprotju z drugimi Škotskimi gorskimi jezeri pozimi ne zamrzne in je med vsemi najmanj raziskano. Meritve na posameznih krajih sc poaazaie, da je do 300 m globoko, a povsod ga niso še niti izmerili. Potapljači trdijo, da so videli na njegovem dnu »kakor katedrale«
ogromne jame.
Za osebami, ki »o pri kakšni nesreči izginile v to jezero, ni bilo nikoli več nobenega sledu. AH jih je požrl strašni zmaj? Takšnim ugibanjem se vdaja sedaj angleška javnost Da pride tem in drugim trditvam do dna, p» »e baje pripravlja na pobudo škotske ribarske zbornice ekspedi-cija, ki pojde z mrežami. kakršne so uporabljali v vojni za lov na podmornice, raziskovat dno Lochneškega Jezera.
Mogoče prihodnjič
Francoski bakterloiog profesor Lavaditi je bil predlagan za Nobelovo nagrado za zdravilstvo, a Je ni dobil zaradi konkurenta, ki se je pojavil v osebi ameriškega raziskovalca kromosomov Hunta-Morgana
DAMSKI PLAŠČI
J05.- Din športni plašč
290o- Din ptašč t baržunom,
342." Din plašč s kožuhovino AN T. KRISPER
Mestni trg Z8	Stritarjeva ulica 1-S
•_LJUBLJANA_
Tatvina 50 kg zlata
Predrzna tatvina »e je primerila te dni v Londonu, kjer »o prevažali zlato sredi belega dneva. Štirje oboroženi roparji »o napadli tovorni avtomobil ter odnesli za 300.000 angleških šilingov zlata. Napad je bii izvršen teko urno in spretno, da ni bilo mogoče pravočasno klicati na pomoč, zaradi česar se je podvig posrečil. Napa-. dalci so morali vsekakor razpolagati z vsestransko točnimi informacijami, da jim je stvar teko uspela. Doslej ni za storilci nobenega sledu.
Rjavosrajčniki v Lilleu
Neki nemški inženzer, z imenom F-eH««-ling, ki je bil svoj čas zaposlen pri nemških reparacijskih dobavah v Franciji, je ustanovil v Lilleu krajevno skupino rjavih čet ter organiziral v nji nemške inženjer-je in delavce. Tej organizaciji so zdaj prišli Francozi na sled in bo zaradi nje interveniralo francosko notranje ministrstvo potom poslanika pri nemški vladi v Berlinu.
Okradeni muzej
Iz varšavske knjižnice so te dni ponoči odnesli tatovi 15 dragocenih slik, ki jih je bil svojčas daroval Napoleon generalu Kra-sinskemu. Slike je morala ukrasti le dobro organizirana družba. Ukradena platna predstavljajo vrednost milijon zlotov.
Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan
za 10 000 Din!
Guy de Maupassant:
Pierot
Gospa Lefžvre je potekala s kmetov. Bila je vdova, ena tistih polkmetic, ki nosijo klobuke s širokim trakom, govore nepravilno, se zde nekaj več od drugih in pod šaljivo, zaprto zunanjostjo skrivajo neuglajenost in samovoljnost, kakor iz surove svile.
Rozalija, pridno in preprosto vaške dekle, ji je pomagala pri opravilih.
Stanovali sta v majhni .zeleni, obokani hiši ob cesti v Normandiji, sredi Cauxa.
Pred hišo je bil majhen vrt in tu sta gojili zelenjavo.
Neke noči so jima bili ukradli dvanajst čebul.
Čim je Rozalija opazila tatvino, je takoj zbežala klicat gospo in ta je v samem lanenem krilu planila iz sobe. Bilo je strah in groza! Pokradli so gospo Lefevre! Gospo Lefevre so pokradli! Torej kradejo tod okoli in se lahko vr-lejo, kadarkoli se jim bo vzljubilo.
Prestrašeni ženi sta iskali sledov, blebetali sta in ugibali. »Tule je šel. Tam je stopil na zid; todle je skočil na gredo.«
Postalo ju je strah pred bodočnostjo. r'e spati ne bosta mogli več mirno.
Glas o tatvini se je naglo razširil. Prišli so sosedje, ki so tudi ugibali, se pogovarjali; ženi sta vsakemu novodošle-mu posebej razlagali svoja dognanja in svoje misli.
»Psa bi morali imeti,« je svetoval nekdo iz sosednje pristave. Zares, morali bi imeti psa, da bi vsaj z lajanjem opozarjal na prišiece Ne velikega psa, gospod! Kaj bi neki počeli s takirn velikim psom! Ob nič bi ju spravil, toliko bi pojedel. Kakšnega majhnega (v Normandiji jim pravijo quin), majhno, vetro-pirasto ščene, ki rado laje.
Ko so sosedje odšli, se je gospa Lefevre še dolgo pomenkovala z Rozalijo o psu.
Premišljevala je, pa našla je sto ovir in še več; kar otrpla je, če je pomislila na polno skledo juhe. Bila je ena tistih skopih deželskih gospa, ki zmirom nosijo v žepu par grošev, da dajejo pred drugimi vbogajme revnim pocestnikom in cerkovniku ob nedeljah.
Rozalija, ki je ljubila živali, je tudi povedala svoje razloge in jih je pretkano branila. Naposled sta sklenili, da bosta imeli psa, majhnega psa.
Šli ste ga iskat, pa povsod ste našli le velike, da je človeka kar streslo ob misli, koliko juhe poje takle pes. Trgovec Rolleville je pač imel čisto majhne-
ga, pa je zahteval zanj 2 franka kot plačilo za trošek, ki ga je imel z njim. Gospa Lefevre je odločno dejala, da bi pač lahko hranila eno ščene, da ga pa ne bo kupovala.
Pek, ki je vedel za ta dogodek, je pripeljal nekega jutra na svojem vozu čudno majhno živalco, vso rumeno in skoraj brez nog, s krokodiljim trupom, z lisičjo glavo in z repom, podobnim trom-peti; pravega pravcatega trombonosca, ne večjega od svojih vrstnikov. Neki odjemalec bi se ga bil rad iznebil. Gospe Lefevre je močno ugajalo to umazano ščene, ki ničesar ni stalo. Rozalija ga je poljubila v gobec in je vprašala po njegovem imenu. »Pierrot«, je dejal pek.
Napravili sta mu ležišče v starem zaboju za milo in dali sta mu vode. Pil je. Nato sta mu ponudili še kos kruha. Tudi jedel je. Gospo Lefevre je skrbelo: »Ko se bo dobro privadil hiše. ga bova pustili svobodnega. Okrog hiše, koder se bo potepal, bo pač iztaknil dovolj hrane.«
Zares sta ga izpustili, pa je vendarle bil lačen. Sicer je lajal le takrat, kadar je hotel jesti, pa takrat je lajal prav ogorčeno.
Na vrt je še zmirom lahko prišel vsakdo. Pierrot je vsakogar pozdravil z
veselim skakanjem in ni niti enkrat zalajal.
Gospa Lef&vre se je privadila nanj. Celo vzljubila ga je in včasih mu je iz roke dajala jesti koščke kruha, namočenega v juhL
Pa na davek ni nič mislila in ko so zahtevali za psa 8 frankov — 8 frankov, gospa! — za to ščene, ki niti lajalo ni, se je skoraj onesvestila.
Takoj sta sklenili iznebiti se psa. Pa nihče ga ni maral. Noben kmet 10 milj okrog ga ni hotel vzeti. Tako ni bilo drugega izhoda kakor apnena jama, ki čaka vsakega psa, ki se ga hoče kdo iznebiti.
Sredi prostrane ravnine stoji nekaj uti podobnega, ali bolje čisto majhna streha, postavljena na zemljo. To ie vhod v apnenico. Navpičeij vodnjak se spušča 20 m pod zemljo in meji z dolgo vrsto rud.
Enkrat na leto, ob času, ko gnoje njive, se spusti nekdo v ta prostor. Ves ostali čas pa služi kot pokopališče zavrženih psov, često, ko gre človek mimo te odprtine, sliši iz nje žalostno zavijanje, zdaj besno, zdaj obupno lajanje, ali pa pretresljiv jok.
S strahom beže od tod lovski in pastirski psi; če se nagneš nad luknjo, čutiš, kako se dviga iz nje neznosen smrad
po trohnobi. Strašne drame se dogajajo v njenem mraku.
Ko žival poginja že deset ali dvajset dni, hraneč se z nečistimi ostanki svojih prednikov, vržejo vanjo nenadoma novo, mnogo večjo in seveda močnejšo žival. Sami sta tam, sestradani, s svetlimi očmi.
Spopadata se, podita se, omahujeta, zmirom nemirna. Glad pritiska. Napadata se in se borita dolgo, ogorčeno; močnejši požre slabejšega, ga raztrga še živega.
2eni sta sklenili iznebiti se psa na ta način, pa skrbelo ji je, kdo da bo izvršil to opravilo.
Cestar je zahteval 10 suov za pot. Gospe Lefevre se .je zdela cena do skrajnosti pretirana. Pobalin iz soseščine bi bil zadovoljen s petimi sui, pa tudi to se ji je zdelo preveč.
Rozalija bi ga kar najraje sama odnesla, tako po potu vsaj ne bi bil izločen surovstvu pobalina, ki bi ga že vnaprej obvestil, kaj ga čaka. Domenili sta se. da bosta šli obe, ko se bo znočilo.
Tistega večera sta mu dali dobre juhe z drobtino surovega masla. Požrl je vse do zadnje kaplje in ko je zadovoljno mahal z repom, ga je vzela Rozalija v predpasnik.
Dolgih korakov, kakor tatova, sta se
Primorje v nevarnosti..,
Sarajevska in osiješka Slavija sta na svojih zadnjih tekmah zmagali — Hašk je Vojvodini odvzel dve t^čki — Vojvodina in osiješka Slavija izpadeta iz lige — Primorje
padlo na deveto mesto ter ga čaka še težka naloga
Mogoče še nikoli niso ljubljanski športniki tako nestrpno pričakovali izidov li-ginih tekem kot včeraj, in to kljub temu, da je slovenski predstavnik v ligi Primorje počival. Zlasti jih je zanimal rezultat zagrebške tekme med Concordio in sarajevsko Slavijo. Vsi so upali, da bo Zagrebčanom usoelo odvzeti Sarajevčanom vsaj eno točko' ter tako rešiti frimorje one težke more izpada iz lige, ki ga je dosedaj tlačila in ga bo po včerajšnji zmagi sarajevske Slavije še tlačila. Slavija je odigrala svojo zadnjo tekmo ter končala svoje tekmovanje v ligi z lepo zmago nad Concordio. S tem je prehitela Primorje za eno točko ter ima še vedno upanje, da ostane v ligi. Toda to bo odvisno samo od Primorja. Kakor je bila včeraj usoda Ljubljančanov v rokah drugih, tako bo odslej usoda Sarajevčanov zvezana z znanjem an neznanjem, s srečo ali nesrečo drugih, namreč moštva Primorja. Sarajevo se do odsedaj gotovo v prvi vrsti zanimalo za tekme s Primorjem. Le ena točka, ki bi jo dc»ej,io primorjaciko moštvo, bi zapečatila bodočnost ^raievjfce siavije.
Primorje je v nevarnosti... le besede niso preveč pesimistične, ker so rea'ne. Ljubljančani so sedaj navezani sami nase, od nj:h je odvisno, ali bo slovua^ nogomet prihodnje leto zastopan v nacionalnem prvenstvu. Čakajo jih se tri te. ne t»kmc s H«>Vctr. v Zagrebu ter z Ja^a-vijo v Ljubljani in v Beogradu. Samo ena točka zadostuje — ako si Primorje ohrani boljšo goldiferenco — toda U točka bo težka. Nevarnost je velika, todi ve; k. cilj, k; jja mora imeti pred seboj slov^sk' pred stavnik, se da doseči. A za to je treba predvsem vztrajnosti, discipline, soiidn >s", odločnosti in znanja. Se je čas! Slovenska javnost pričakuje od primorjanskega moštva, da sc bo zavedalo svoje naloge.
V	sarajevski Slaviji tli upanje. Dala mu ga je zagrebška Concordia, od katere n'hče ni pričakoval, da bo na lastnih tleh poražena od »outsiderja«.
Osiješka Slavija se je končno veljavno poslovila od nacionalne lige. toda s presenečenjem — z zmago nad Jugoslavijo v Beogradu. Njej dobljeni točki ne pomagata več. Jugoslavija pa je s svojim porazom napravila veliko uslugo splitskemu Hajduku, kar se tiče drugega mesta. Na prvo mesto Spličani skoraj ne morejo več reflektirati, ker je malo verjetno, da bi BSK iz dveh tekem proti Vojvodini in proti Gradjanskim v Beogradu dobili le eno točko,
Z izpadom HaSka iz lige nikoli nismo računali. Vendar poudarjamo »zaradi reda«, da je z zmago nad Vojvodino prišel iz nevarne cone. Usoda Vojvodine pa je že zapečatena.
Prvenstvena tablica 9e je precej izpreme-nila — Primorje je padlo s sedmega na deveto mesto — ter je sedaj tale:
BSK Hajduk BASK Gradjanslki Jugoslavija Concordia Hašk Slavija S. Primorje Vojvodina Slavija O
V	naslednjem poročila o tekmah.
Slavija (S) : Concordia
3:1 (2:1)
Zagreb, 5. novembra.
Pred približno 1000 gledalci se je danes vršila prvenstvena tekma med sarajevsko Slavijo in Concordio, ki je končala s po-poinoma realno zmago Sarajevčanov. Concordia je, kakor pri zadnjih tekmah sploh, igrala zelo slabo.
2e v 2. min. je Slavija dosegla po Fiii-poviču vodstvo, ki je lepo streljal v kot. Sledi nekaj faulov Beloševiča, ki ustvarjajo po prostih strelih precej nevarne situacije. Proste strele iz daljave 16 do 18 metrov strelja Zagorac ostro, toda preko gola. v 18. min. nastane gneča pred golom Slavije. To izkoristi Lolič, ki iasnačd na 1:1. v 43. min. diktira sodnik zaradi foula prosti strel proti Concordiji, ki ga Kundič ostro strelja, žogo dobi Kranjc, ki stoji tik pred golom, ter postavi na 2:1 za Slavijo.
V	drugem polčasu postane igra zelo živahna, toda nekoliko preostra. V 5. min. foula Pavlič Raliča, česar pa sodnik ne
18	12	3	3	61:20	27
19	12	2	5	39:18	26
19	10	2	7	40:35	22
19	10	1	8	31:29	21
16	9	1,	6	27:23	19
18	7	4	7	37:35	18
16	7	2	7	29:22	16
20	7	2	11	37:4S	16
17	6	3	8	37:40	15
18	3	4	11	22:49	10
20	4	2	14	22:54	10
vidi. Pavlič teče sam proti golu, Demič se mu vrže nasproti. Nastane gneča. Belo-ševič odbije žogo z glavo, toda žoga zadene Demiča v prsa in se odbije v gol. S tem je postavljen končni rezultat 3:1 za Slavijo. Slavija še vedno napada, šele 15 minut pred koncem preide Concordia v premoč, toda ne mons izpremeniti rezultata, ker se je Slavija žilavo branila.
Sodil je g. Willer. Po tekmi so maloštevilni pristaši Slavije priredili zmagovitemu moštvu zelo navdušene ovacije.
Hašk : Vojvodina 3:2 (1:2)
Novi Sad, 5. novembra.
Današnjo prvenstveno tekmo je Vojvodina začela z velifkim elanom, zlasti ker se Hašk v prvem polčasu ni mogel znajti. Vojvodina je v prvem polčasu vodila z 2 : 1.
Vodstvo za Vojvodino je dosegel ▼ 13. min. Bajagič, kar je izzvalo med občinstvom veliko navdušenje. Tudi naprej je Vojvodina močno napadala. Zaradi foula na Korošcu diktira sodnik enajstmetrovko, ki jo strelja isti igralec pred gol. Žogo dobi Vilovs.ky, ki jo zabije z glavo v mrežo ter postavi na 2 : 0 za domače. Nato je bila igra precej odprta. V 41 min. diktira sodnik prosti strel proti Vojvodini. Meda-
rič strelja iz daljave 20 m. žoga gre preko obrambe in goimana v mrežo. 2 : 1 za Vojvodino.
V	drugem polčasu je Hašk igral mnogo bolje. Prvih 15 minut je imel igro popolnoma v rokah ter se je videlo, da se bo položaj izpremenil. V 16. min. izenači Slivak iz prostega strela. To izenačenje je bil signal za zelo zanimivo borbo. V 35. min. postavi Horvat s strelom z daljave 10 m v prazni gol končni rezultat 3 : 2 za Haška.
Soda je g. Mika Popovič.
Slavija (0) : Jugoslavija
1:0 (0:0)
Beograd, 5. novembra.
Slavija se Je od začetka do konca borila zelo požrtvovalno Zlasti se je odlikoval s svojo igro srednji krilec Lechner. Do 15. min. je bila igra odprta, kasneje pa je bila Jugoslavija nadmočna, toda nasprotnik se je zelo žilavo branil.
V	drugem polčasu je Slavija zabita zmagonosni gol. Jugoslavija je bila sicer v premoči, vendar pa so se Os-iječani taktično zelo dobro branili.
Rezultat predstavlja vsekakor presenečenje, vendar pa j« bH plod dokaj slabe igre Jugoslavije.
Sodil je g. Andre.
• I \ I
Isaveznega
V sredini jesenskega p
prvenstva
Po dve točki so si včeraj priborili Hermes, Ilirija in Rapid — Žalostni
položaj Maribora
Podsavezno prvenstvo napreduje. Nahajamo se takorekoč v sredini tega tekmovanja, ki postaja prav zanimivo. En klub, in sicer Cakovečki SK, je že prejšnjo nedeljo odigral svojo zadnjo tekmo v jesenski sezoni. Ilirija se je po nesrečnem začetnem startu precej dvignila ter ima izglede, da bo prehitela Cakovečki SK, ki je trenutno na čelu tabele. Tudi Hermes se dobro drži. Najbolj žalostna usoda pa je letos dodeljena podsaveznemu prvaku ISSK Mariboru, ki v dosedanjih treh tekmah nI dosegel niti ene točke ter se nahaja na koncu tabele, ki je sedaj naslednja;
Cakovečki SK	6 3 2 1	20:18 8
Ilirija	4 3 0 1	14:9 6
Hermes	5 2 2 1	11:14 6
Celje	4 12 1	9:11 4
Rapid	2 10 1	6:5 2
Maribor	3 0 0 3	3:9 0
Hermes:	Maribor 1:0	(0:0)
Hermes: Oblak—Klančnik, Pepček—Kreti č, Košenina, Glavic—Kos, škralnar, Za-lokar, Mokorel, Kariž.
Maribor: Majer—Oven, Kukanja—Ko-kot, Gomolj M., Stanko—Miloš, Klrbiš, Hreščak, Konič, Jurkec.
S to tekmo smo otvorill v LJubljani po-znojesensko zimsko sezono po snegu in blatu, šišensko igrišče, ki leži sicer na prav dobrih tleh, je bilo kar pokrito z mla-kužami, ob straneh pa je sneg oviral žogo, da niti auta ni mogla doseči. Ob takih prilikah je težko govoriti o regularni igri, toda pogoji so bila za obe moštvi — enaki!
Prvi so 93 na tem terenu znašli Mariborčani in je že vse kazalo, da bodo najbrž odnesli domov tesno zmago z obema pikama. Tekom dogodkov pa je prišlo drugače, predvsem ker niso utegnili izrabiti precejšnje preinoči v prvem polčasu, potem pa v glavnem, ker so se do drugega polčasa izpihali in so le z veliko muko vzdržali do konca.
Igra je bila vse prej ko lepa, toda moštvi sta se resno in po svojih močeh zagrizeno borili. Tako je bila tekma v prvem polčasu, dokler je našel temperament dovolj hrane v razpoložljivih energijah, živahna, borbena in mestoma dovolj napeta. V tem delu igre so Mariborčani mnogo napadali in tudi pridno streljali na gol, pri tem pa jim ni služila sreča in tudi si niso ustvarili dovolj zrelih situacij. Her-mežani so se bolj posvetili ožji obrambi, kar jim je v glavnem dobro uspelo.
Po prvih fazah reprize pa so pokazali Mariborčani čedalje več znakov utrujenosti, postajali so neokretni ln so predvsem izgubili na izdatnosti svojega starta, ki jim je v prvi polovici prinesel nekaj prednosti. Tako so Hermežani prevzeli prvo besedo ln so vrstili napad za napadom proti na-
sprotnemu golu. Pri tem se Jim Je enkrat nudila srečna prilika, da so potisnili žogo v mrežo in s tem odločili bitko v svojo korist. Sicer so reklamirali še en zgoditek zase in je težko odločiti, ali Je žoga res šla skozi mrežo, sodnik je bolj verjel možnosti, da se je ognila gola in ni dal srede, kar je bilo med delom občinstva sprejeto s precejšnjim negodovanjem.
Maribor — v ostalem podsavezni prvak — je ostal tako še po treh tekmah brez točke in čepa prav na dnu tabele, od koder se gotovo ne bo z lahkoto premaknil. Moštvo ni več tisto, ki je ogrožalo pozicijo ljubljanskim vodilnim klubom, videti je, da je v moštvu precej velikih vrzeli. Tako je kompletna srednja vrsta kaj šibko sestavljena in tudi ožjo obrambo mora količkaj vreden napad kmalu prisliti h kapitulaciji. Najboljše moči ima moštvo v napadu, kjer sta se predvsem dva pokazala z dobre svrani; mali Miloš na desnem krilu, ki bi bil na suhem terenu po svojih tehničnih zmožnostih kaj nevaren napadalec, in vodja napada Hreščak; le da je ta mnogokrat uhajal v nedovoljeni ofside. V prvem polčasu je bil še Konič precej koristen. Pred golom se pa ta napad nI znašel in je med drugim izpustil dvoje položajev, iz katerih bi bila morala rezul-tirati uspeha .
Tudi Hermežani se ne morejo pohvaliti s homogenim in borbenim moštvom. Imajo v srednjem krilcu Košenini prvovrstno moč, mož je bil gotovo najboljši na polju, v stranskih krilcih so pa že bolj revni, pač pa imajo prav dobro obrambo, ki se Ja žilavo borila do zadnjega. Taktično je moštvo mnogo grešilo s tem, da ni igralo po krilih in venomer sililo igro kratkega do-davanja po sredi. Par poskusov s krili se je prav dobro obneslo, ne da bi moštvo izvajalo iz tega pravilne konsekvence. Najbolj mehak in tudi najmanj nevaren del moštva je napad, in je dolgo prevladovalo mnenje, da ta napad ne bo zabil niti enega gola, Ce ae mu je le posrečil en udarec, je to pripisati skoro bolj. naključju, nego premišljeni in do konca' izvedeni potezi. Sicer pa so se fantje potrudili in ni njihovemu uspehu oporekati.
V začetnih potezah sta se obe moštvi poskušali s kratkimi pasovi, vendar so Mariborčani kmalu uganili, da s tem ne bo nič. Začeli so Igro raztezati bolj po krilih in kmalu se Jim Je nudila lepa šan-sa: v 11. min. Je bil Konič na strelu en meter pred golom in je izpustil! Poslej je bil M. v stalni premoči, napad Je mnogo streljal, toda neprecizno in od daleč, samo enkrat je bila žoga za par centimetrov previsoka in se je odbila od prečke. V nadaljnjem poteku so si Mariborčani priborili tri kote, toda proti koncu so že precej popustili in zadnjih deset minut so
MU domači preoej r nasprotni potorid.
Dosegli so samo dva kota.
Po zamenjavi prostorov se je podjetnost Hermežanov še stopnjevala. Prve minute so bili stalno ▼ napadu ln v 8., odločilni minuti se jim je posrečil udarec: po dolgem napadanju in netočnem streljanju na gol je prišla žoga do Mokorela, ki jo je potisnil pod vratarjem v mrežo; bitka je bila odločena; Nato Je tempo močno popustil, moštvi sta se izčrpali, dosegli sta po en kot, v 34. min. je Kos pobegnil po desnem krilu, njegov strel je bil ostro usmerjen na gol, toda sodnik Je dal aut. Do konca ni bilo nobene spremembe.
Sodil je g. Zupan prav dobro v prvem polčasu; v drugem je napravil par napak, ponajveč v ofsidih, v ostalem pa je dobro vodil IgTO do konca,
Rapid : Celje 4:1 (2:0)
Celje, 5. novembra.
Ob 15. se je vršila na razmočeni Glaziji podsavezna prvenstvena tekma V tej zadnji tekmi, ki jo je Celje igralo na domačih tleh, je zopet izgubilo dve točki. Tekma je bila zelo živahna in tipična prvenstvena igra ter vse do druge polovice drugega polčasa izenačena. Potem pa so Celjani popustili.
Rapid je pokazal dobro tehnično in taktično igro. Bil je tudi zelo siguren v startu in v obrambi, igral pa je preostro. Celje je pokazalo lepo kombinatorno igro, bilo pn je premalo odločno pred golom ter pokvarilo več zrelih situacij. V drugi polovici je celjska krilska vrsta zagrešila mnogo taktičnih napak ter igrala preveč defenzivno.
Goli so padli za Rapida ▼ 7. in 34. mm. prvega polčasa, ter v 23 (lastni gol Celja) in 42. min. drugega polčasa. Celjani so zabili svoj častni gol v 10. minuti drugega polčasa.	....
Sodil je g. Držaj točno ln objektivno. Gledalcev okoli 400. Vsega obsojanja vredno pa je, da je eden izmed igralcev Rapida opsoval celjskega igralca. Odločno zahtevamo od LNP, da nastopi najstrožje m da prepreči toke izpade, ki žalijo naso nacionalno čast
Jugoslavija : Olimp 2 : 2 (2 : 1)
Dopoldne bi se morala vršiti na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Olimpom. Ker pa delegiranega sodnika g. Ochsa ni bilo, sta igrala imenovana kluba prijateljsko tekmo 2 krat minut, ki je ostala neodločena. Sodil je g. Janežič.
Ilirija: Železničar 5:4 (4:2)
Maribor, 5. novembra.
Po presledku enega leta je danes zopet gostovala ljubljanska Ilirija v Mariboru na igrišču Železničarja, kjer je odigrala prvenstveno tekmo proti Železničarju. Igrišče je bilo v zelo dobrem stanju, publrke pa ni bilo preveč, samo okrog 200 gledal-
CeIiirija: Rožič—Franoot, Kveder—Bogme, Unterreiter, Žitnik—Ice, Lah. Svetic I., Svetic II., Pfeifer.
Železničar: Mahajnc—Wagner Frangež III—Frangež II. Fraugež I, Škof— Lesnik, Ronjak, Efferf, Pavlin, Habiht.
Že takoj je treba omeniti, da zmaga Ilirije, ki je sicer nastopila z mnogimi rezervami, ni bila prepričevalna. Gostje so bili v polju nekoliko slabši kot domačini, edina prednost Ilirije je bila v tem. da so napadalci iz vsake pozicije in čim so pnsli v bližino nasprotnikovega gola streljali, bili so pa tudi v startu boljši. V ostalem je Ilirija zaigrala z elanom in požrtvovalnostjo. Najboljša je bila krilsika vrsta, v kateri je bn-ljiral Unterreiter. Napadalni kvintet je vigrana enota, zlasti notranji trio je bil v odločilnih trenotkih na mestu. Krili sta zelo prodorni in sta zelo pripomogli k zmagi. Ožja obramba ni bila preveč sigurna, vratar je pa odlična moč.
Pri Železničarju smo pogreši zlasti pogumnega starta. V polju je enajstorica dobro zaigrala, zlasti v drugem polčasu, m pa imela sreče. Napad, ki je nastopil z rezervami. je zagrešil zlasti v taktičnem pogledu. Do 16 meterekega prostora so z lahkoto prišli, tu se je pa nehala vsa umetnost Ob količkaj večji odločnosti bi mora ta napad igro odločiti v svojo korist. Knlska vrsta je v splošnem zadovoljiva, le stranska halfa se še ne znata pravilno plasirati. Obramba je zagrešila nekaj težjih napak, ki so postale usodepolne za izid tekme. V splošnem je današnja postava zapustila boljši vtis, kot ona do sedaj.
Igra je bila od začetka do konca zelo zanimiva in napeta. Do 25. min prvega polčasa je bil Železničai stalno v napadu, a je nato popustil, da so prišli gostje do besede ter v 15. minutah zaporedoma zabili štiri gole, in sicer Lah dva. Svetic m Ice pa enega. Zadnjih 10 minut pred koncem so Železničarji zopet ostro napadali ter znižali po Pavlinu in Efferlu na 4 : 2. V drugem polčasu so imeli domačini več od igre ter dosegli v 28. min. po enajstmetrovki zaradi Francotove roke tretji gol, minuto pozneje pa je Ilirija zabila še peti gol po Pfeiferju. V 39. mrn. je Pavlin sicer dosegel še en gol, ki ga pa sodnik ni priznal. Tik
napotili preko polja. Kmalu sta ugledali pred sabo apneno jamo.
Gospa Lefevre se je nagnila nad odprtino in je prisluhnila, ali ni morebiti že katera žival na dnu. Ničesar ni bilo slišati. Pierrot bo sam. Rozalija ga je solznih oči poljubila, nato pa ga je spustila v jamo. Obe sta se nagnili in sta prisluškovali.
Slišal se je zamolkel pad, nato pa oster, milo tožeč krik ranjene živali, ki so mu sledili kriki bolečine, obupno, presunljivo zapomasranje psa, jokajočega proti odprtini luknje.
Lajal je, oh lajal!
Zdaj sta se skesali in prevzel ju je nerazumljiv, neumen strah, da sta naglo zbežali.
— Čakajte me, Rozalija, čakajte me!« je klicala gospa za dekletom, ki je bežalo na vso moč.
Po noči so jo mučile težke sanje.
Gospe Lefevre se je sanjalo, da se je vsedla k večerji in ko je odkrila skledo z juho, je ugledala Pierrota v njej. Naglo se je vzpel iz sklede in jo je ugrizel v nos.
Predramila se je in zdelo se ji je, da še sliši lajanje. Prisluhnila je; ne, ni bilo res, le zazdelo se ji je.
Ko je zopet zaspala, je sanjala, da ho-
di po veliki cesti, po brez konca dolgi cesti. Zdajci je sredi ceste ugledala veliko košaro, ki jo je nekdo iz pristave pustil tam in zbala se je te košare.
Pa jo je vendarle odkrila in tedaj J je Pierrot trepetaje segel po roki in je ni več izpustil.
Zbežala je, vsa prestrašena, pa pes ji je s stisnjenim gobcem visel na roki.
Čim se je zdanilo, je vstala, vsa neumna od strahu in je zbežala proti apne-ni jami.
Lajal je; še je lajal; vso noč je bil lajal. Gospa je zastokala in ga je začela klicati s tisoč nežnimi besedami. Pes ji je ravno tako nežno odgovarjal, kakor je pač umel. Hotela ga je nazaj in sklepala je, kako ga bo storila srečnega do smrti!
Takoj je poiskala moža, ki je čistil jamo in mu je razložila svojo prošnjo. Poslušal jo je brez besed. Ko pa je končala, je dejal kratko: »Vaše ščene bi radi? Stalo bo štiri franke.«
Planila je; takoj je izginila vsa žalost,
»Štiri franke! Bi me radi ubili? Štiri franke!«
»Mislite,« je odvrnil mož, »da bom jemal svoje vrvi in ročice in nosil vse to s fantom tja in se še pustil ugrizti od tega vašega prokletega psa samo radi za-
dovoljstva, da bi vam ga vrnil? Pa ga ne bi bili vrgli!«
Odšla je osramočena. — štiri franke!
Čim je prišla domov je takoj poklicala Rozalijo, da bi ji povedala moževe pogoje. Rozalija, ki ni bila vajena oporekanja je tudi ponavljala: »Štiri franke, to je denar, gospa!«
In še je dodala: »če bi mu vrgli kako drobtino, temu ubogemu ščenetu, da ne bi kar tako poginil?«
Gospa Lefevre je vsa vesela potrdila ln že sta mu ponesli velik kos kruha, namazanega s surovim maslom.
Nadrobili sta ga v kose, ki sta jih metali v luknjo in sta klicali psa. Čim je ta požrl en kos, je že zalajal za drugim.
Zvečer sta mu odnesli drugi kos kruha in tudi drugi dan, vsak dan. Kar brez prenehanja sta potovali od hiše do jame in nazaj.
Nekega jutra, ko sta pravkar izpustili v jamo prvi kos kruha, sta naenkrat zaslišali močno lajanje iz studenca. Bila sta dva! Še enega, velikega psa so bili vrgli vanj!
»Pierrot!« je klicala Rozalija.
Pierrot je lajal, lajal. Še sta metali v jamo kose kruha; pa razločno sta slišali ob vsakem kosu nagel trk, nato tožeče krike Pierrota, ki ga je oni drugi grizel
in vse pojedel sam, ker je bil močnejši. Pač sta lahko odločili: »Tale je zate, Pierrot —« Pierrot očividno ni dobil ničesar.
Ženi sta se presenečeni spogledali; gospa Lefevre je bridko dejala: »Vseh psov, kar jih bodo vrgli v to luknjo, pa vendarle ne bom hranila. Treba bo pač prenehati.«
Le sapa ji je zastala ob misli na vse tiste pse, ki bi živeli na njen račun; obrnila se je proti domu in je celo ponesla s sabo kos kruha, ki ji je še ostal in ga je sama začela jesti.
Tudi Rozalija se je napotila za njo in si je z robom modrega predpasnika brisala oči.
Prev. K. Špur
j Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali mi ietičnih, da v za?etkn bolezni, porrnajoče se zapeke ponebav?io s po-močio »FVav Josefove« v«de. ne da bi se pojavilo driske, ki se iih vsak dan bolrU- boii. »"V*«* Josefova« frrenčiea se dobi v vs^h lekarnah, drogerijah in SDecerii^vib trgovinah.
ptjod koncem j« poetavK Lefrrik t »motnim strelom na 5:4.
Sodil je g. Nemec prav dobro.
V predtekmi je mladina Železničarjev zmagala nad mladino Svobode 8 : 0 (4 : 0).
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Grafika : Korotan 3:1 (2:1), Jadran : Slovan 3 : 1 (2 : 0).
Domžale: Domžale : Disk 3 : 2 (0 : 1). Pri Domžalah »o se odlikovali Jovič in Za bret ▼ napadu, zlasti pa Kovač r obrambi. Domžale rez. : Disk rez. 3 : 2 (2 : 1)
Dunaj: Admira : Hakoah 2 : 2 (0 : 0). Rapid : Wacker 6 : 3 (2 : 2), Sportklub : Vienna 3 : 3 (3 : 1). Donau : Austria 2 : 0 (2 : 0)!, WAC : FAC 3 : 1 (0 ; 0), FC Wien : Libertas 3 : 1 (0 : 1).
Praga: DFC : Kolin 1 : 0, Slavija : Na-chod 5 : 2, Teplitzer FC : Sparta 0 : 0 Viktorija Plzen : Viktorija Žižkov 5:1. Židenice : Bohemians 5 : 1, Kladno : Če-chie Karlm 3 : 3.
Budimpešta: Hungaria : Ferencvarosz 1 : 0, lil. okraj : Bocskai 2 : 2, Ujpest > Budai 3 : 1.
Magdeburg: Nemčija : Norveška 2 : 2.
Turin: Juventus : Frrenze 5 : 0.
Rim: Ambro»ian« : Laz o 4 : 1.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja aekcijskega direktorija v klubskem tajništvu. Ob 19.30 Istotam strogo obvezen sestanek. Priti morejo Starec, Hasl, Bertoncelj I ln n, Zemljak, Slamič, Boncelj, Erman, Jug II, Jež, Zemljič.
SK Ilirija. Opozarjamo članstvo nogometne sekcije, da bo danes ob 20. pri Novem svetu plenarni sestanek Udeležba je za vse aktivno članstvo obvezna. Vabljeni so tudi rsd prijatelji sekcije.
Iz akvaristove torbe
O Škrgah in o glasu rb
Vsakdo ve, da potrebujejo vsa živa bitja na kopnem in v vodi kisik, ki ga vdihavajo in s pomočjo katerega vzdržujejo odgovarjajočo telesno toploto. V vodi je manj kisika kakor v zraku, kajti kisik, ki je kemično zvezan z vodikom (H'0 = vo »la). ne pride v poštev za dihanje, temveč samo oni, ki je prost in ki pride iz zraka t vodo. Zaradi manjše količine kisika imajo vsi škrgarji, torej tudi ribe, hladnejšo kri kakor n. pr. sesalci na kopnem in njihova toplota je le 1—3" višja kakor vodna toplota. Ker pade pozimi temperatura vode precej globoko, z njo pa tudi toplota ribje krvi, dihajo ribe počasneje, zgube živahnost in se prav hromo in okorelo gibajo. Večina naših rib pa prespi zimo v blatu, večje ribe si pa poiščejo globoke kotanje, kjer stoje mimo v polsmu.
NeVatere ribe so tako krepke, da brez škode za organizem zmrznejo in zopet ožive, ko blagi vetrovi zale vesne led 6tale. — Večina naših rib diha po škrgah, so pa tudi ribe, ki vsrkavajo v presledkih zrak. ki ostane v posebni duplini glave, odkoder pride kisik v kri. Druge ribe potegnejo mehurček zraka v črevo. Take ribe so n. p t. labirintov« (veleperka) in naša činklja, ki spušča uporabljeni zrak skozi iz-metno odprtino. Imamo še drugo vrsto la-birintovcev. ki pa ne vzemajo zraka v svojo duplino (labirint), temveč vodo. s katero namakajo svoje škrge pri potovanju m bavljenju na kopnem.
Škrge imajo isto nalogo kakor naša pljuča. Škrge pri ribah so tenki rdečkasti listki. Navadno štiri. Riba jemlje skozi usta vodo, ki odteka skozi skržne listke: pri tem odda voda prosti kisik tenkim žilicam na listih. Odtod pa gre kisik v glavno žilo, ki teče od glave do repa in od katere se oddvaja nič koliko tanjših žilic v vse dele telesa. On priteka iz dosedaj omenjenih čo vlogo in se zvezal z ogljikom v ogljikov dvokis (CO»). je izvršil glavno delo. Sedaj mora telesu nekoristni ogljikov dvokis iz telesa. Od priteka iz dosedaj omenjenih žilic v druge žilice, iz teh pa s krvjo vred v drugo večjo žilo, ki teče vzporedno s prvo odtod v srce, ki je pri ribah v vratu, in dalje r škrge, kjer odda kri ogljikov dvokis vodi, v zameno pa sprejme svež kisik iz vode. Na ta način nastane krvo-tok. slično kakor pri človeku, srce se krči in razteza. Ker je v vodi malo kisika, utripa srce rib samo 20 do 30 krat na minuto. Ogljikov dvokis, ki uhaja iz škrg v vodo, rabijo rastline v akvariju, ki vzamejo iz te kemične spojine (CO») ogljik, kisik pa izločajo in U kisik služi ribam za dihanie. Toliko o delovanju škrg.
Zanimivo je tudi poglavje o glasu rib. »Nem je, kakor riba.« pravimo, in res ie. ker riba nima glasu. So pa ribe, ki se kljub temu oglašajo, ali ne s pomočjo zraka, kakor mi, temveč s potnočje svojih skržnih poklopcev in koščic in drugih organov. Ali ne samo, da se oglašajo z neartikulira-nimi glasovi, temveč je glasba večjih jat nekaterikrat prav prijetna za uho. Take koncerte čujejo morjeplovci. prirejajo jih pa navadno ribe bobnarke (Pogonias). Ladja plava sama samcata na morski gladini. Vreme je lepo, nikjer oblaka, a iznenada slišijo mornarji bobnanje, kakor oddaljeno grmenje, ki se polagoma spremeni v juž-njaško godbo, pri kteri igra glavno vlogo veliki, često preluknjani boben, hripava piščalka, otožna gajda in kaka nagubanče-na trobenta. Potem se spremene glasovi v harmonično zvonjenje, spremljano z orgijami in harfami. Časih so glasovi podobni pritajenemu, močnejšemu in zopet pojemajočemu petju deklet, kakor da bi sirene vabile mornarje v morsko globino.
Dočim so nas sedaj sirene poetično navdahnile, se vrnemo zopet k prozi, namreč k presici (Triigla hirundo). ki je morska riba svoje vrste, ker se ji spodnje 3 šibice prsnih plavuti pretvorile v prste, s katerimi leze po dnu in na kamenju, če ne plava. Sicer se pa tudi ona oglaša. Ime samo nam že pove, da je glas prav malo melodičen, ribica kruli namreč kakor pre-šič, ko priplava z dna na gladino, pri čemer pomoli glavo iz vode. Glas je tako izrazito kruljenje, da dobi marsikateri mornar, ko ga sliši, tek n« ono štirinožno stvorjenje. ki ga imenujemo z nemarnim imenom »svinja« in ki tudi nam akvaristom, po napornem akvariranju, v pečeni obliki, zalita z rujnim vincem, posebno dobro ugaja.	O. S.
ANEKDOTA
Škot (pri zdravniku); »Kaj bo stala operacija, gospod profesor?« — »Pet tisoč dinarjev. Pa pomirite se, trajala bo samo dve minuti.« — »Ah, gospod profesor, ali bi je ne mogli podaljšati vsaj na pol ure? Saj razumete... če že zapravim- pet tisoč dinarjev, potem...!«
Terezija Neumann
na Slovenskem
Žene trpijo In Igrajo Kristusovo trpljenje - Znanost pozna samo: histerijo ln sleparstvo
Zadeva Terezije Neumann, ki v -von-nerareulhn na Nemškem že od leta 1925. od časa do časa prikazuje na svojem telesu skoraj vsa znamenja Kristusovega trpljenja — kri na rokah in nogah, srčne rane, krvave solze iz oči itd. _ je v zadnjem času sicer stopila nekam v zatišje, gvet pa vendar še zimerom stoji pred odprtim vprašanjem: kaj je s temi zaanamo-vankami, ki se skoraj pri vseh narodih pojavljajo od časa do časa, kje je ob teh pojavih resnica in kje je laž, kje je resnična pobožna zamaknjenost in tje samo teater. ki ima namen, iz lahkoverne množi-ee mamiti denar? Lajik je nasproti živ Ijenjskim pojavom, ki si jih ne zna raz-tolmačiti, pogosto prav resohiten, češ vse skupaj je sleparija. Zdravstvene preiskave pa so že zdavnaj dognale, da Je treba pri vseh takozvanih zazmamovancih 'n za-maknjencih — po pretežni večini s>o to ženske — ločiti prave, resnične zaznamc-vance, katerih pojav spada v področje histerije in nevr »patologije, ter sleparje, ki spadajo pač v kriminal. O tem velezani-mivem vprašanju je docent dr. Ivan Mat-ko nedavno izdal posebno knjigo »Pro&lsm stigmatizacije (zaznamovanja) v medicinski liuči<, v kateri je zbral tudi podatke o vseh zaznamovankah. ki so se v prejšnjem stoletjiu, pa tudi v novejšem času (Vodi-ška Johanca) pojavile med Slovenci. Naj podamo tu po njem kratke orise teh ne-navadmih, skrivnostnih, bolestnih dogodivščin, ki pozornemu čitatelju že same po sebi nudijo dovolj jasno sliko o vprašanju ki ga je v moderni dobi medicine iztrgala teologiji iz rok, da ga razreši do 'Ina.
Bloška Lenčka
Prava slovenska »tigimatizirasnka z vsemi značilnimi znaki je bila Lenčka Gornik: prestala je težka obolenja, kazala histerične znake, lakanje in zamaknjenost s krvavljenjem. Rojena je bila 1. 1836. na Gori kot hči revmih kmečkih staršev. Imela je dva brata in dve sestri. V mladosti je bila Lenčtka jako slabotno dekle. Ko je dopolnila 13. leto, je prestala hudo živčno bolezen. Prebirati je začela razne knjige s verako vsebino, n. pr. Tomaža Kemjpča-
na, Hojo za Kristusom, Trpljenje našega Gospoda, Skrivnostno razodetje sv. Janeza itd. Knjiga Trpljenje je imela v zelo živahnih barvah naslikanih 14 postaj kri-ževega pota.
Nekoč eo se pri Gormflkovih po večeml-cah zibrale tovariSice in proti večeru od-mollle rožini venec ter odtpeie 'ttanide. Pri odhodiu pa zapazijo, da Lenčka še kleč. in sicer z razpetimi rokami prav na robu postelja. Bila je vsa trda. šele na par klicev se je zbudila in se jezila, češ da 'e bila že umrla in da je že bivala na Jra-gem svetu. To stanje še je ponavljalo vsak dan, zlasti ob petkih. Ob enem se ji je začela studiti hrana.
Na veliki petek je stala več ur na postelji, prav ob robu. Roke je imela razpete, oči zaobrnjene navzgor in pesti krčevito stisnjene. Ustnice so se ji zdaj pa adaj sklenile in vse mišice so bolestno delovale. Govorila je nerazmmljive besede in sem ter tja presunljivo zajokala. Po "e-lu ji je začel kapati krvav pot in mahoma je bila vsa krvava po obrazu; po obleki in po rokah se ji je cedila kri. Za navzoč-ne je bil prizor tako strašen, da so padli na kolena ln je nekaterim izmed njih postalo slabo. Nato je ležala brez7avestna kakor po trudapolnem trpljenju. Dihanja ni bilo čutiti, pač pa lahko utripanje žile V kataleptičnem stanju je ostala do velike noči in se je šele ob 3. zd-utiraj prebudila. Pozneje je postala molčeča, kakor da bi se sramovala svoje bolezni. Nekaj let nato se je preselila v župnišče k Fari, k pokojnemu župniku Janezu Kaplenku, pri katerem sta služili že obe njeni sestri. Tudi tu je imela ekstaze, privide ln krvavenja.
Razen na teh oblikah zamaknjenja, ki sličijo povsem neki vrsti kataleptičnega stanja, pa je 'uenčka bolehala tudi na tipičnih histeričnih napadih. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki prečita sledeče poročilo 5 očividcev (3 diuhormiki, 1 zdravnik in 1 podobaT) v Bleiweisovih Novicah leta 1851.
»Deklica je tanka, suha in bolestne barve, precej velika to 16 let stara. Kmalu po njihovem vstopu v sobo deklica neprijetno zakriči, se zvija, oči okrog suče, pravi
da bo ozka vrata ln da Je oetra pot v nebesa; se urno kleina okiučnije in spet poravna, noge premika, kakor da bi Jo teme zbadalo in zlo neprijetno s stokratnim ponavljanjem zavpiva: U, u, u, itd., adaj plane na kviško, z rokami okrog lomasti, do-povedovaje, da vidi Kristusa, da z mečem preti, da vidi Marijo, ki krvave solze toči itd. Ves njen govor pa je slabo zvezan in večidel le iz dihljajev obstoji.
Zdaj deklica na postelji poklefcne, si ustnice zbrisuje, z njimi giblje, se na persi trka, se z obrazom posteljne odeje dotakne in se spet sklone. Ravno med tem časom bi ona hostijo prejeti imela. Nihče izmed nas jo sicer iz oči ne pusti, vendar ker sem nekoliko vstran stal ln Je nisem naravnost v obraz videl, nisem ničesar zapazil. Moja dva duhovna tovariša pa, pred njo stoječa, sta nekaj belega na jeziku videla, tako tudi zdravnik, ki se ravno v tej dobi k nam obrne, rekoč: »KoSček belega papirja, kakor je za smofcke prižigati ima na jeziku«. Nato se deklica na levo stran vleže, in jaz ravno pri vziglavju postelje stoječ jo zaprosim: >Lenčika, veš da sim duhoven in da v svojih nevrednih rokah pri daritvi sv. maše pravega Sivega Kristusa ^ržim, ravnotako tudi kadar koga previdim; pokaži, kaj imaš v ustih, zakaj jaz smem videti in tudi se z roko dotakniti*. AH ona se nič ne aamenl o toj či... torej pričujoče okollSčlne tehtavši. rečem po nemško: >Das ist Splegelfechte-rei (to je sleparija)« zakaj po slovensko se mi kar ni varno zdelo svoje misli izustiti, ker bi jo utegnil skupiti od slepoverne-ga ljoidstiva, ki je brez slehernega pamet-niga vzroka zdihovalo in na glas Jokalo!
Poslednjič še dekle na postelji poklekne in moli k materi božji, da naj ona prosi osebno za nevernike: saj Jih dobro poznaš. Ta pristavek, mislim, da je nam veljal, ki smo le stoje zraven postelje gledali.
Vspričo nas se hoče zdravnik še sam prepričati. Kar bi za rane veljati imelo, je manjši od vinarja in zunanja stran roke je okrog roke zdrava tn tudi, koliko se Je skozi spoko tako imenovane ranske hraste vidilo, je koža pod krasto takošna, kakor-šna je drugod po roki. Znotranje strani rane t. j. dlani, ni hotela pokazati, darav-no Jo je zdravnik prav prijazno prosil ln tudi njene prste rahlo nagibal, da bi dlan odprla, pa m je deklica roko zmaknila, rekoč: boli... Vprašali smo, če ima ona tudi na nogah rane, in ako bi jih videti mogli. Pa se nam je odtgoivorllo, da je težko nogavice, ktere ma na nogah izzuiti. Torej smo žalovaje, da smo tri četrt ure zijale pasli, se zopet odpotill.
Nisem scer tega, kar smo videli, nikdar mislil razglasiti; pa ker slm pred nekimi dnevi slišal od nekih Itjodi, ki so več dni zgubili, da so do te deklice prišli, nespametno trditi, da kdor ne verje, da eo to čudeži, ln sam tje ne gre gledat, Ima smer-ten greh, sim za dolžnost spoznal, svetu resnico odkriti....
Vsakteri bolnik Je po stopnji svoje bolezni bolj aH manj usmiljenja vreden; tako tudi bolna gorska deklica. Ker pa že vsak v svoji okolici kaj bolnikov najide, naj se tisti, kterega jok mika, pri domačih bolnikih solz znebi...
Boga moliti v resnici ln čudeže ojegove s vsemogočnosti spodobno častiti ne potrebujemo bolnih dekličev, kterito bolezen se memde ljudem kaže, kakor komedije v gledišču.. .<
Pisatelj, duhovnik, pripomni na koncu opisa, da slično kakor njegovi drugi ne veruje v čudež ln ostane neveren Tomaž.
Da Je bila Lenčka Gornikova res živčno bolna In je nudila ob Izvestnlh prilikah mnogo histeričnih potez, pričajo še nekatera druga poročila v Bleiweisovih Novicah.
V	letniku 1849. poroča neki novlčar v LJubljani, da Je: >Te dni od nekiga tako imenovanega zamakneneg- dekleta na Gori na Ribniškem kantonu take reči slišal, da če je to vse res, kar ljudje od t a dekleta trosijo — je ona ali res bolna ali Pa je goljufica. On Jo smatra za bolno ali za goljufico, ln ta komedija ni zdrava ne za njo, ki napenja čutilnlce, in ne za gledalce, katerim komedija Škoduje. Stouš-nja uči, da večji del teh komedij konča, če gledalcev nI!
Drugo notico o LenOkl prinašajo »Novice« 1. 1852. pod naslovom Iz Dolenjskega: »Kako morejo kristjani kako božjastno deklico povpraševati za duše na onemi svetu? čudmi zapopadlki morejo v nekaterih glavah rojiti od bltda vseh bitij.«
V	letniku 1853. poroča prav tako duhovnik J. H. z značilnim motom: »K grehu ma-likovanja molčati ne smemo«: »Jaz neumnež slm pa »mislil, da zamaknjeni kaže, da naj si vrat odreže, pa slm se le k sreči zmotil, ker ona si nI vratu odrezala, česar sim trepetaje pričakoval, ampak le nevidne štrike si je za vrat metala in zadergo-vala z njimi. Vselej ko se zadergme, z ust-mi posrebe, ker jo je bolelo močno. Pravijo, če se bolj) muči, več gnad prejme! Vsi so jo grozno pomilovali, samo jaz sim bil za te bolečine neobčutljiv. Pa saj tudi ni bilo prehudo, saj je lahko jenjala, kadar Je hotela. Enkrat je tudi obe dive pesti vkup stisnila, in leže z njimi mahala, kakor da fbi kaj perbijala — se s koleni v
trebuh butala, kar se ml J« posebno za zamakni!eno grozno nespodobno zdelo. I.o Je s pestmi perbijjala, se tudi nekterikrat permerši na čelo buti in nekaj rudečiga se Ji po obrazu polije. Jaz neumni nisem verjel, da je kri, ker na oči nisem bil prepričan, sira mislil, da je voda iz rudečih češminovih jagod. Sodil sim, da je mogfla gobo v taki vodi namočeno imeti, zakaj ta kri ni bila, kakor nas drugih ljudi. Jaz sim se prav k njenimu obrazu pripognil in sim dobro videl, da je bilo lahko kožo pod njo spoznati, tako je bila ta kri redka! _Ko se nekoliko časa kaže, se zbriše in spet čist je bil obraz. Da sim tako sodil, mi nihče ne bo zameril, ker sim mislil, da bi se kri mogla ta čas že strditl in bi se ne dala tako čisto zbrisati. Potlej se zamaknjen a še nekoliko ponavlja in vzdihuje, se na postelji vsede in pnot nebesam obraz obrnjem ima, z očmi stermi, kakor bi da leč v nebo vidila ...
.. .Nekdo je njeno govorjenje v zamai-njenju zapisoval, kar sim sam na svoje ušesa slišal, in takole mi je bral: »Dna duša umira _ je te umrla — adaj je per sodbi, pa Kristus jo hoče zavreči _ molimo, da je ne zavrže...« Na prošnjo zamaknjene ln drugih pričujočih, (ktere Je morda tudi tistikrat z grešniki zmerjala knkcr ta čas, ko sim jaz gori bil) se je vendar Kristus usmilil m jo le v'vice obsodili! »Zdaj bo« _ reče _ »do sodnega dne v vicah, tako da se ne bo mogla ganiti..
Zanimivo je, kako so bili posamezni duhovniki že v Bleiweisovih časih dovoli: bistrega d>uha, da so za videzem čudeža lahko spoznali sleparijo ali pa bolezen. V svojem raakrimkovanju so bili celo malo pregoreči in tudi nasproti Lenčkj, ki očitno ni bila sleparka, temveč samo histerično dekle, ki se samo ni moglo zavedaiti, kaj se z niJo »odi, niso štedffli z najostrejčo grajo.
Po smrti župnika Kaplenka 1. 189«. se je Lenčka preselila nazaj na Goro, v svoi rojstni kraj. Po pismenem sporočilu <-bčin-fckega urada Bloke je Lenčka umrla leta 1901. V popisni poli vaščanov iz leta 1885 pri tem uradu je v stolpec LenSke s srfcič-nikom vpisano: »svetnica«.
Stnmiški navaja v »Zadrugarju«, da Je bila lenčka visoka, jako mršava in suha. Imela Je prozorno kožo, mirne, nekoliko rdeče oči. Govorila je votlo ko močno izstradana oseba. Med pravim zamaknjenjem je duševno in telesno silno trpela in je naravnost čudno, da ni podlegla hudim mukam. Sem. ter tja je ob kaki priliki tafco zaškrtala z zo^mi, da si je lomila zol»e.
Ko»2C prihodnjič.
MALE 0«Li
Vsaka beseda 90 par: u dajanj« aaelova aH ta litro pa S Dia. (11
Čevljar, pomočnika
m fina Sivin« "Ma sprejme takoj Anton Zontič. Celje. Gosposka ai. St. 13.
40804-1
2agarja-gaterista
tamrjenega ta veščfga bru ienja žog — ter dobrega
Žagar, forreisera
pi>poi!r tna samostojnega — ki je bii kot tik i« zapo •'on, sprejmem s i. d-ecem brom. Ponudibe s plačilnimi iuhtevami na naslov: M. Bal en. Crikveoica. 40737 1
Dekle
pridno, snažno ln pošteno takoj sptsjmem k mali družini. Ljubljanska »lica I7a v bllilni Kolin»ke to varne.	40957 J
Služkinja
p-idua i« £K>št»na. vešča v kuhi, dobi me«? o. Kas'ov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	40066-1
V pomoč za
hišniška dela
»tv^imem spretno in ia-nesljivo osebo M vilo v fii-ntru Ljnbtjane. Vprašanja « podatki oa ocaeoi »l/d-elek »Jutra« t>f>d Mfro »L. M.«	40653-1
Kravaria
ki tna dobro tno"irt Vn opravljati drttfa poljedelska dela. sprejmem s 1. jennsrjem. — Pi*ir.»ne po-n'wlbe s prepisi <«[>'-'5 evsJ d -*seda.njnh s-l^i-žb n« odde'ek »Jutra« pod $ifro »Kravar«.	r832-1
Domačo učiteljico
s oerfektnim znanjem n*-m-*ke®a ln f"n<y>*ke2a jezika ter kvi rja. sprejme t* ko j ugledna rodih®na v F-1'epn. Vsrd-a rpVi bano-o^Kvina — ?.» poučevanje trinajstletne deklice (srim-»irtrisKnjel. Naslov v ogl. oldelfcn »Jutra«. 4«ft".l -1
Natakarico
mlado, pridno. ,en"«Hivrt. v.jjeno t!*d« d">-nač'h bii i>ti M. !S6s Do-mkiik Ko-Vi j. -estsverija p™ ko~ k-lvom, Trbovlje. 4001M
Mesar, pomočnika
▼ elSeera v srka<n.jn in kla-iSčeai ta s^elno. Po iroj: poštenost hs pridn-ost. — Ivan Zrvm»c. mesarija, Bled 36.	40915-1
Delavca za torbice
Im fino usn.jeno blago i£Sem. Ponudb" oa Zagreb I. Pretira« 238	40911-1
Pekar. pomočnika
samostojnega delavca. iS Se pekarna Wilfan. TrilJ1.
40030-1
Službe išče
Vsaka beseda 90 par; ta dajanje naslova «Jj
M šifro pa * Din. (2)
Natakarica
ki tna dobro kuhati ln Je zmotna ka volje, iSfce slni-bo. Gre tod i o« deželo. — Ponudbe pod »Pridna« na podružnico »Jutra« * Ma
itibora.
40609-2
Dekle
pridno ta pripravno, veSSe šivanja in kuhanja, išče službo t« takoj. Ponudbe aa ogiasn-i oddelek »Jutra« pod »Pripravna«. 40873-2
Plačilna natakarica
išče službe. Nastopi lahko takwj. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod »Do bra sDričevala«. 90963-9
Trgovski pomočnik
sedaj odslužili vojake, popolnoma verziran v vseb pan oga h mešane stroke, prvovrstna m-oi, vešč #!'0t; io nemškega jetika, 4eM službo v Slioveniji. Cenjene ponudbe na naslcv: M. J., Zemun. St eva na Hn-rkoviča br. a.	40894-2
Služkinja
(Nemka) vajena kuhe In hi£ci:h de.1, išče sluibo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Mlada«.
394)18-2
Boljše dekle
mlada, simpatična, vesela io zdrava, išče mesto za-Čeflne natakaric« aK kaj e'ifneg3. Naslon v og'as. oddelku »Jutra«. 34)133-2
Vzgojiteljica
ve?5a francoskega, ftaM-janskeg* in neimŠkega jezika, ®5e mesto pri boljši družhli. Ponudbe na ogl. oddelek »Jurtra« pod šifro »Vzgojiteljica 100«.
40857-2
Kuharica
i&6e »aposliitve pri samostojnem goapudu, evenvt. vdovcu. Ponudbe na ogl. odd-etek »Jutra« pod šifro »Vestna moč«. 40960-?
Maserka
popolmoroa izučen«. iiče zaposlitve doma — gre pa t-udi izven doma. — Stana Pokluikar, Kočevje. Cankarjeva cesta št. 508
40584-2
Gospodinjska
pomočnica
ki je vajena kuhe in vseh
hiSalh del, želi preroemiti čliifbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40964 2
Dekle
prMrno ln pošteno, vajeno vseh hiSnih del ifl nekoliko kuhe. brez staršev. že'i slnSbo. Pismen" ponudbe na og'«sni oddelek »Jutira« pod šifro •Pršporočl.riva«.
40860-2
3000 D hi kavcije
nurffi 2?etT)0 il-fkl f — ta kakršnakoli sfaibo. Cenj. oonudb« n» podrti*.. Jutra v Celin t»od značk" »Oo t/vvima«.	40808 2
Abiturient
s pooolno w»dm,3e?ols>ko 1z ob-azbo. išče kakrjn-okolii -lužbo. Tndi Mapee bi bil •"»IjSi kakor kd« drugI. — N«»'ov v oglasm.em oddelku »Jntra«.	40816-2
Prodajalka-
poslovodinja
botjSa moč. ie!d preanenitJ mesto. Ponudbe na oglasnii oddelek »Jutra« pod šifro »Meftano delo«. 40744-2
Občinski tajnik
t večletno prakso, i vso potrebno prediraobrazbo ln s posebnim izpitom, išče mesto. Dopise na p odmrl »Jutra« v Celju pod šifro »Spnsobee«.	40806-2
Slaščičar, pomočnik
išče mesto u takoj ali pozneje. Ponudibe na na-siot: Mlhaed Ambro®y — Brestovac, Benau 40746 2
Mlada prodajalka
prosi kakiritaokioH službo. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Delavna«.
40850-2
Dekle
za vsa hišna in gospodinjska dela, kj tna tudi šivati, ieli službo s 15. no-vembr-cm. — Naslon pove oelaanii oddelek »Jutra«.
40828-2
Služkinja
vajema kube ta hišnih de.'., ki go-vori nemško, išče službo. Naslon pore ogfl. oddelek »Jutra«. 40843-2
Manuiakturist
24 let star, vojaščine prost, želi premenltl dosedanjo službo zaradi več let servlranja pri eni ln Isti tvrdki s prav dobrimi spričevali! Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod &lfro »Prvovrstna ln zanesljiva moč«.
41073-3
Pri fini šivilji ali damskem krojaču
želim službo pomočnice v svrho »popolnitve. Ponudbe prosim pod šifro »Volja do dela« aa ogl. odd. »Jutra«.
41159-9
Specialista kuharske umietnosti
strokovniak ln organizator za avtomatični buffet — «e nahaja v Ljubljani. Cenj. ponudbe na oel. odd. »Jutra« ood »Strokovnjak«.
41184-?
Mlada vdova
Mi slufbo pri starem samostojnem gospodu al' pri vdicvcu z en'm ot rok rnn. Ponudbe pod »Kuharica« na oglasni oddelek »Jutra«.	40944-fi
Samostoj. kuharica
išče mesta gospodinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro kuham«.	40045-fi
Kdo bi sprejel
samo za hrano ln stanovanj« zanesljivega fanta. — Naslov v oglaenean oddelku »Jutra«.	40969-?
JProdam
Ogla« trg. zmt&aja po 1 Din beseda; za da jan je naslova aU ta šifr« S Din. — Oglasi •KHiialnega nuvčaja vsa ka beseda 50 par; sa dajanje naslona ali za šifro p« 3 Din. (61
Sadna drevesa
vlsokodebelna in tndi pritlična, od uajb»!jši.h vrst v prima kvaliteta nudi naj-povoliieje Bano^inska trsni-ca ta drevesnica v Kapeli. poŠta Slatina Radenci. Za htevajte ponudbo1 40547-6
Perje
Gosje belo čohano kg 86.—
sivo čohano	kg 36.—
ftisti beli puh	kg 280.—
sirvl puh	kg 180.—
Din. BazpoSil jam	po pošt
nem povzetju. L.	Brozovid.
Za?reb Ili"a 82.	312«
Sadna drevesa
v veliki tibin in po najugodnejših cenah se dobijo pni Bancmneki trsnici in drevesnici v Kaipeii, p>iita Slatiina-Radenci. Zahtevaj te ponudbo!	40576 ^
Otroški vozički
najmodernejS ln najcenejši v Vivarni otroških vozič fcov Stanko Kueler. Ljub Ijana VII, Celovška e. 42.
252-6
Šole in samostani!
Velika Izbira volne, umetne svile, kongrea, štranlna. Jute, platna v barvali, tusora, sukanca, Igel, bombaža, gobelina, kellm-del ln ves C. M. S. pribor. Tvor-nlca šablon za predti-skarije. Specialna trgovina in atelje ročnih del KruSevlč, Zagreb, Badlčeva ulica 5. 292-6
Vsaka beeeda 1 Din; ta dajanje naslova ali u šifro pa 5 Din. (16)
Bukova drva
v kolobarjih po 6 Din *n mehka po 5 Din nudil 3u Krite Sia.rd, Trnovski pri stan 12.	276-16
Hrastove podnice
kupimo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Belage«. <41/.94-15
Pridelki
Vaška beseda 1 Dui. t« dajanje naslova aJ
«a Hfro p« 5 Din. (83)
Kislo zelje
repo, sarmo
prvovrstno v sodih, po najnižji cerl dobavlja Homan. Sv. Petra c. 83 39169-33
Gobe na slanici
male. sveže in »uhe. ku puj« po najviijd eeni Pet>>r Setina, Radeče. 38610-35
Pozor,
angrosisti vina
Originalni »Jeruzaiem-ec«, leto 1932. oa 90 h! naprodaj franoo klet vinograd I!.cvec št. 30, po^ta Ormož, po dnevni ceuL Od 15. oktobra do 15. novembra t. 1. je vsakilašnji ob:sk radi vmeikega poskusa mo-gy>č. Posestnik Franc Za-vratnik.	38935-33
Portugalko
irbo.rne kakovosti, prodaja A. Sušnik, Zaloška c. 21.
39(525-33
Suhe gobe
Kupujem, razen lepih, tudi črne odbrane po najboljši ceni. Sporočite ln navedite količino! Peter Setina, Radeče.
293-33
Informacije
Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanj« naslova ali *a šifro pa 5 Din. (31)
Preklic!
Podipisana Izjavljam, da nisem plačnica za kotmurkoli. ki bi na moje ime kaj vzel kjerkoli. — Rojina Marija, Zg. Bitnje 19 40W2-S1
Zdravstvo
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (40)
Slabotni moški!
Ne glede na vzrok slabosti, staroste 'o druge oeprilike, se Vam takoj povrnejo norma.no moške sil«. Ni-kakih piluij tablet ta drn-
Eih notranjih sredstev! — peciailne prospekte pošiljamo diskretn o v ta prti kuverti brez zunanjega napisa proti pošiljatvi 5 Din v znamkah. »Salue«, Zagreb. 6/Jo. Savska 10.
302-4C
Zaslužek
Kdor i • 6 « icslaika, plača a« vsako beasdo 50 par; m naslov ali šifro 8 Din. — Kdor n s d i zaslužek, pa sa vsako besedo 1 Don, za dajanj« naslona ali u šifro pa 8 Dia. (S)
Pozor!
Kdor žeii delati ta dobro zaslužiti, naj »e prijavi na oglas, oddelek »Jntra« pod značko »Lahka zarada«.
40637-5
Cntlanje 1 m 1 nin ažur 1 m 2 Din
pliistranje. montal« bridge štor, pranje in likanj« va tenin. ročno vezenje. nw> aogrami. etr>ojrbo veteuje in pred tis k najmodernejših vzorcev. — Dunajska cesta št. faiTV.	165-8
Pouk
Beseda 1 Din; ta dajanj« naslova aH ta šifro 8 Din. Dijaki, ki iščejo tastrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; aa šifro ali ta dajanj« oa»k«va S Din. (4)
Šofer, šola E. Ceh
Tyrševa (Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt
Za angleščino
iščem moško učno moč. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Angleščina«.
40859-4
Instrukcije
niižj«3oIc.em, ia latinščine Im gi-ščine daje po nizki ceni gospodična. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
40978-1
Ponavljalne ure
iz matematike, fizike, kemije, nemščine in zemljepisa, za srednje- in me-šAa.nskošo'©e daje poceni izkušen profesor. Pri večji udeležbi znaten popust. Pri-'■■ara: Ljubljana. Sv. P"tra res»a 27.	40967-4
Potniki
K(kar išče mesto poi nika, plača ta vsako besedo 50 par: ta dajanj« naslova aH ta šifro 8 Din. — Kdof sprejema po*in'ke, pla ča besedo po 1 Din; . ta dajanj« aa»lnva ali i za šifro pa 5 Din. (5)
Potnika
v Špecerijsko in kokmiial no veletrgovino sprejme Aloja Mastnak v Celjn.
40839-5
Agilen potnik
prevzame k dosedanjim še nekal novih zastopstev za dravsko banovino. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Potnik«.	40338-S
Potniki
kolonialne stroke, dobro uvedeni, se sprejmejo za konflsrijsko blago. — Ponudbe pod »Ljubljana, Celje, Maribor« na ogl. oddelek »Jutra«.	41144-5

Oglaai trg. značaja po 1 Din beseda; ta M ■anje naslova ali ia šifro 8 Din. — Oglasi socialnega inačaja pa vsaka beseda 80 par; w dajanj« naslova aU ta Hfro pa 8 Din. (8)
»Ženski svet«
ve*zan, 8 letnikov poceni prodam. Nastov v ogla«, oddelku »Jutra«. 40692-6
Leposlovne kn}ige
naprodaj, zlasti »Zvon«, »Slovan« ter knjige Slovenske ln Hrvatske Matice. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
«1004-8
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din; M dajanj« BMiova aii
ta Bfro pa 8 Din. (18)
Razprodaja
otoman, spalnih foteljev ta dSvanorv pri Doloičarjn v v 91. Vidu — oaspr-oti oer-kve.	40965-12
Rabljena spalnica
ia orehovega lesa, kompletna ali posamezni deli naprodaj r Gerbičevi niici St 9.	«1006-12
Pohištvo
dobro ohranjeno, ls mehkega lesa, za spalnico ln kuhinjo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	41046-13
Moderno jedilnico
po n-zki ceni proda La.nco* D., W»>f»va IS. 41,169-ie
Pohištvo
nkoraj nove naprodaj »
Gledališki u-inci iS. pritličje 41S31-12
Stanovanje
Vsaka beseda ] Dta: aa dajanj« naslova ali
ta lifro pa 8 Din. (31)
Štlrisob. stanovanje
elegantno, oddam. Naslov v og'asnem oddelkn Jutra.
40646-91
Stanovanje
8 »ob ta kuhinje oddam na Starem trgu štev. »4/11.
40842-31
Stanovanje
dvo- aii trisobno, dvorna
opremljen, v Streliiki al. št. 92 oddam mirai stranki 40773-21
2 stanovanji
en<*oboo ta dvosobno, od dam s 1. decembrom. Ivan Simomčič. Celovška e. 62.
41014-21
Dvosob. stanovanje
t lepim nmvim pohištvom, radii odpotovanja naprodaj v Gledališki tJici Stev. 16.
oritličjs-
40699 21
Stanovanje
lepo, komfortno, ta Bell grad«>m. 2 veliki. 1 mala «oba veranda, kopalnica plim, oddam 1. decembra. Naslov v oglasnem oddei kn »J'*tra«.	40990-»!
Trisob. stanovanje
ta 700 Din oddam z decembrom v Dravski oltai 9 (m Stadionom). 40735-31
štirisob. stanovanje
za februar oddam. Resi jeva IS.	40069-2»
Stanovanje
sobe, kuhinje ta pri sik lin oddam v Stožicah St. 130 Dunajska eeMa. 4095o-2ll
Enosob. stanovanje
s pritikltaami oddam ta 280 Dta. Kodeljevo, Povše-tova ulica 87 — vprašati v kleti.	41033-31
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in pritikltaami oddam z decembrom v Hrenovi ulici 14. 41034-21
Stanovanja
Vsaka beseda 80 pat : m dajanj« aaakrva aS
aa Htf • Din. (*l-a)
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo ta prirtdkltoaml po primerni eeni. iščem ta stalno ta februarski termin Poondbs n* oglas, oddejek »Jutra« d« A. t. a. pod mačko »Kiiituroi delavec« 40671 21/»
Enosob. stanovanje
s kuhinjo, ličem ▼ okolici Tabora. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačam«. 41012 21/a
Petsob. stanovanje
lfifiem sa takoj aH februar. — Ponudbe pod »Solnčno« na ogl. odd-»Jutra«.	41021 -21»
Stanovanje
d-reb sob. kabtaeta. kopalnice ln kohtaj«, v mirni hiti tSčem za februa-raki termin. Ponudbe s oeno na oglas, »dde.ek »Jutra« pod značko »Dve osebi«.
40670-ea/a
Vdova
državnega uradnika brez otrok i^če enosobno stanovanje v mestni. Dopise pod šifro »Cisto« na oglasni oddelek »Jutra«. 40967-21«
Stanovanje
sestoječe ia 8 sob s pri-
titllnaroi v vili v Rožni dolini iščem s 1. L 1931. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko .ViJ« ▼ Rotoi dolimi«.
40068-31«
Sobo odda
Vsaka beseda 80 par; m dajanj« Matoma ali trn i«M> 8 Din. (88)
Opremljeno sobo
visnkopr i tlično. »eparirano takoj tddsm. Naslov pove oelasmi oddeiek »Ji»tra«.
40679 28
Kabinet
dobro opremljen, oddam »
15 novembrom ta 300 Din mesečno. Ogledati v Knaf Ijevi oiioi 13/2. 40764-28
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, od dam eni aH dvema »talnima osebam«. o*fr. zakonskemu paru tskoj ali pozneje. — Istotam odd« m
sobico
s posebnim vhodom, t v»o oskrbo, solidni staln* go ipodiftnl. Naslov » oglas, oddelkn »Jutra«. 40840-26
Na stanovanje
*j»rerm fin g-»poda a« go »rvvdično. B-e<r 16ttt.
409J7
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par: B dajanj« naslova ali m šifro 8 Dim. (28-a)
Prazno sobo
« strogo sepa.riran.im vhodom ta elektriko, iščem ta Bežigradom. Ponudiie na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »900«. 40661-23/a
Prazno sobico
t elektriko ta pečjo — v sredini mesta išče ta takoj ali pozneje staien go
NapraTiteValo
kožo belo
»pod. Ponudbe na o'i<Jei«lr »Jutra« pod Šifro »Drago »1«. 40625-23/«
Sobo
s seiparfT. vbodom, IBčem. Ponudbe n« oglas, oddelek ►Jutra« pod šifro »Soba«.
40997-33'a
Sobo s štedilnikom
pramvo aiii opremljeno, v oeol 100—150 Din iščem. Ponudibe n« oglas, oddeiek »Ju-tna« pod ®DsSko »V mesto*.	41004-28/a
Sobo
t vso oskrbo, išče akademik. Ponudbe t navedbo cene na ogi. oddeiek Jutra pod mačko »Lepa »oba«.
41044-33/a
Konservatoristka
iSče sobo t vso oskrbo ta uporabo Marirja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna«. 4H182-33/a
Kupim
Ogiaai trg. enačaja po 1 Dia beeeda; ta dajanj« naslova	m šifre S Din. — Oglasi socialnega tmačaja vsa k« beteda 50 par: ta dajanj« naslova ali ta šrfi« pa 8 Din. (7)
Jamski les
(Sch!«ifholi) smrekor — * največ 10 % bojevega, ta zimo in loto 1934, k d p i večje vagonske množine tovarniška nakupna postaja R. Fntazi, Vuihred ob Dravi 30547 7
Telefonski aparat
dobro ohranjen, moderen, namizni, kupim. Rožna pekarna, Rožna dolina, cesta H/14.	40896-7
Voz diro
na peresih ali posamezne dei« kupim. Ponudbe oa o^asni oddelek »Jutra« pSd »Diro«.	40917-7
Oblačila
Trg. ogla« p« 1 Din beseda; aa dajanj« na-»lova »ii ta šifro 5 Dir Oglasi »oeialnega tna-čaja vsaka beseda 80 par; ta dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. (18)
Serija oblek
francoskih modelov ta de klice od 5—15 let, naprodaj ▼ Stritarjevi ulici 7/111 40649-13
Damski zim. plašč
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	40790-13
Moške obleke
dobro ohranjene, prfdam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	4U17-10
Zimsko suknjo
zelo dobro ohranjeno, za srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41142-13
Ve« Pariz govori o čudoviti lepoti nove, bele in sveže kože. Nova krema Tokalon, hrana za kožo bele barve (ne mastna) vsebuje sedaj preparirano avežo smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepijo, napenjajo in obelijo kožo. Takoj prodirajoč v kožo umiri to sredstvo razdražene kožne žleze, skrči razširjene znojnice, uniči takoj vse škodljive kali v koži in najtemnejša in raskava koža postane nežna in bela v 3 dneh. Krema daje koži nepopisljivo lepoto in novo svežost, ki je na drug način ni mogoče doseči. Uporabljajte novo kremo Tokalon bele barve vsako jutro in opazujte učinke in uspehe.
Žakč
skoraj nor, naprodaj. Naslov pore« ogiasai odde.tk »Jutra«.	41074-13
dsn^fs
Vuka beeeda 1 Din: <-a (lajanje naslova ali
šifro pa 5 Din. (30)
Stermenszky Julij
6plošno ključavničarstvo na Gltaeah pri Ljubljeni, Tržaška cesta štev. 46. Telefon 28-12. — Izdelovanje štedilmiikoiv im emajliran;b peči. Airtogenično varen je.
40993-30
Stroji
Vsaka beseda l Din. za dajanje naslova ali za šifro r» i Din. (29)
Pletilni stroj
8^50,_ v zajamčeno dobrem staDjn pi nizki eeni pro dam radi opustitve dela. — Naslov v og'as. oddeleku »Jutra«.	40831 29
Pletilni stroj
dobro ohranjen — najraje št S780 ali 10/80 kupim takoj. Ponudbe na nasl>v-M Zu;<irčič. »trojno p'e tenje Ptuj.	40741-29
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali
t« šifro pa 8 Din. (26)
Pianine
moderna konstrukcija, angleška mehanika, cd 10.000, harmonije od 2000 dobavlja tvornica Iv. Kacin, Domžale. Zahtevajte cenik!
40493-26
Klavir
znamenite znamke »Glflkovskl« prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«,	41150-26

VsaJia beseda 1 Din: ta dajanj« naslova aii
za šifro pa 6 Din. (271
2 para papagajev in valera
poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta IV šterv.
£1877 27
Španiele
2 meseca stare proda Inkret. S".tikor tura. p. Vodice nad Ljubljano.
«1.170-27
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Uiumiiai. Za Na;ucmu uakarno d. d. kot uakarnarja Franc Jezerdek. Za inseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani