84
Poštne hranilnice,
Blagostaa iu sreča cvete narodu le tam, kjer je t vseh stanovih vestno spoloovanje dolžnosti, pridna delavnost in koristna marljivost s štedljivostjo in pravo krščansko varčnostjo doma. toraj tam, kjer vsak za vse in vsi za enega pridno delujejo in svoje stanovske dolžnosti od najnižega težaka, delavca, posla, zasebnika, posestnika, duhovnika, učitelja pa do najvišega uradnika vestno in natančno spolnujejo , ter s pridobljenim sadom truda svojih rok tako gospodarijo, da jim sam ob sebi brez posebnega daljnega prizadevanja novih dohodkov donaša, da se obrestuje in se jim tako koristno pomnožuje.
Kmetic svoje njive in svoja polja spomladi in na jesen skrbno obdeluje ter jih z dobrim in kaljivim semenom obseje in v ta namen nasadi, da bi mu o svojem času stoternega, koristnega sadu donašala. Dobro in skrbno delo, dober sad, površno in slabo delo — plevel za sad! — Nekaj enacega godi se tudi z gmotnim premoženjem, katero more se, po pravih potih oskrbovano, človeku kolikor toliko pomnožiti ter mu njegov položaj o dnevih potrebe in pomanjkanja izdatno polaj-šati in mu britke ure znosneje storiti. Kdor ima veliko polja in semena v izobilji, lahko veliko in brez skrbi seje, udor ima pa le samo malo njivico, malo semena,, gleda, če je praktičen človek, da to bolj skrbno obdeluje , ter pazi na vsako zrnice, da se mu brez koristi ne pogubi, nego skrbi za to, da mu kolikor mogoče veliko novega, potrebnega in koristnega sadu donese in obrodi, kar je gotovo tudi popolnem pravilno in naravno.
Kapitalist more si dandanes , v dnevih potrebe in pomanjkanja, svoj kapital brez posebne težave na po-gubonosni račun ubožuejšega človeka (posestnika, trgovca, obrtnika itd.) podvojiti in še večkrat pomnožiti, ne pa tako lahko ubogi delavec, rokodelec, težak in posel. Da bi se pa v tej zadevi tudi revnejšim ljudem prilika dala, si ob malih zneskih od časa do časa kaj prihraniti, ter si svoj težavni položaj, svojo eksistenco ob gotovih časih in tlačečih momentih olajšati, vpeljalo iu zagotovilo je si. c. kr. trgovinsko ministerstvo praktične „poštne hranilnice^ po vsi državi, katere ljudstvu druzega posebnega truda in opravka ne prizadevajo , nego le malo več varčnosti in skrbnejšega gospodarstva z novci s trudom in težavo pridobljenimi, kateri, v splošno državno poštno blagajnico naloženi, se prec koristonosno obrestovati prično.
Vsaka nova, tudi še tako koristna reč in naprava pa navadno med ljudstvom, ako je ono samo znašlo in v živelj spravilo ni, zbuja neko nezaupljivost; taka jo tudi po nekje na deželi s pred dobrim mesecem vpeljanimi ^poštnimi hranilnicami". Marsikdo bi si rad od časa do časa prihranil mal znesek, ali boji se, da, ako ga poštni, oziroma državni poštni glavni hranilnici zaupa, pozneje ob njega pride, za kar so pa vsi pomisliki brezpotrebna skrb tem bolj, ker je samo ministerstvo porok za po tej poti obrestovno naložene uloge. Kaj je tukaj potrebnega? Neovrgljivo pouka in pravega pojasnila od onih, katerim je dolžnost, za zboljšanje gmotnega položaja obožanega ljudstva po svojih močeh in stanovskih dolžnostih skrbeti, za kar so gotovo v prvi vrsti na deželi, po mestih in trgih županstva, častita duhovščina in ljudski učitelji poklicani.
To prevažno dolžnost imel je tudi gotovo pred očmi
85
Daš za blagor ljudstva in vsestranski napredek prebivalcev svojega okraja nad vse zavzeti gosp. Anton Glo-bočnik, okrajni glavar v Postojni, ko je glede novovpe-IjaDih poštnih hranilnic s 4. dnevom t. m. do županov, duhovščine in učiteljev svojega okraja posebno okrožnico razposlal.
Upam, da mi gosp. okrajni glavar v zelo jemal ne bode, ako se drznem to okrožnico čitateljem „Novic^^ in ob enem vsemu slovenskemu ljudstvu v spodbudo, ravnilo in poduk tudi v „Novicah" javno priobčiti. Glasi se tako:
„S pričetkom letošnjega leta vpeljale so se po vsej državi „poštne hranilnice'^, le hranilnice imajo glavno nalogo, varčnost med ljudstvom spodbujati ter posebno malim stanovom (ljudem nižjih stanov) dajati priliko, brez vseh stroškov tudi najmanjše svote obrestonosno si prihranjevati. Vloži se lahko pet krajcarjev in se dobi poštno listnico, katera se zamenja s poštno (hra-nilnično) knjižico, kedar je najmanj 50 krajcarjev vloženih. Za te bukvice se ne plača nič. Tako se lahko v enem letu do 300 gold. naloži; a več kot 1000 gold. pa ne sme biti na ene bukvice vloženih.
Pri tem pa je zapomniti, da ne sme nihče (nobeden) več kakor ene (same) bukvice (na svoje ime) imeti; lahko pa vsakdo za svoje otroke, posle itd. vloži posamezno posebne svote, na katerih ime se imajo bukvice glasiti. Vsak vloženi denar se bode po 3 gold. (37o od 100 gold. kapitala) zaobrestil in se obresti uže od enega (vloženega) gold. začno računi ti. Denar se pa lahko dobi nazaj pri vsaki pošti (kjer je poštna hranilnica) brez truda in brez (vsen) stroškov.
Naročam toraj gospodom županom, naj ljudstvo, posebno revnejše, na veliko dobroto in korist teh poštnih hranilnic opozorujejo; a tudi častiti duhovščini in učiteljem naj bode priporočeno, da v svojem delokrogu važnost te naprave pri vsaki priliki povdarjajo in sploh v občevanji med priprostim ljudstvom v tem smislu vplivajo.'"
Ali ne sije iz te okrožnice prava očetovska skrb vrlega gosp. okrajnega glavarja za svoje obožane podanike? Gotovo! Naj bi pač imel po vsi Sloveniji mnogo posnemovalcev sovrstnikov ter brezštevilnih in verno-poslušnih štedljivcev (šparovcev), sosebno med delavci, posli in drugimi revnejšimi ljudmi!
Ravno danes bil je tukaj na pošti nek mož iz vasi Eateževo brdo, kateri je pravil in trdil, da so vsi ,,to-bakarji^ v imenovani vasi sklenili, na podlagi objavljene okrožnice blagega gospoda okrajnega glavarja postojnskega v prihodnje tobaka po moči odvaditi se, ter dotične novce še z drugimi prihranjenimi zneski in malimi svotami v poštno hranilnico za dneve potrebe in pomanjkanja obrestonosuo nakladati. Bog daj, da bi se ta sklep vaščanov tudi skoraj popolnem obistinil inbrez-brojnih posnemovalcev po mili domovini našel!
Koliko trdih in krvavo žuljavih novcev se od ubož-nejsih ljudi po mili domovini v pogubonosno loterijo in pa za peklensko pijačo žganje brez vse koristi — sebi ia svojim v pogubo ~ znosi in za vselej zavrže, kar velja po nekod tudi glede brezpotrebnih, čas in denar vničujočih tožba, ni mi moč dopovedati!
Ko bi se vsi po takih potih za vselej zavrženi, a krvavo pridobljeni soldi v prihodoje raje v poštnih hranilnicah obrestonosno in koristno nakladali, zboljšal bi se v malo letih gmotni položaj milega slovenskega ljudstva na vse strani gotovo in prav dobro; obrisanih bilo bi na milijone grenkih in briti^ih solza glad in pomanjkanje trpeče obitelji (žena in otrok) za vselej, s čemur bilo bi tudi grdemu preklinjevanju, prepirom, pretepom, celo dostikrat v neooupijočim pobojem in mnogim drugim pregreham, kar vse iz iahkomišljenega in abotnega
zapravljanja  uavadao  izvira,   za  eakrat  in  za   vselej konec storjeno.
Mili slovenski stariši nižih stanov, delavci, težaki, dninarji, posli in vsi drugi, prilika vam je dana, oklenite se je brez vseli pomisUkov in brez odloga, ter skrbite tudi po poti varčnosti in prave krščanske štedljivosti za svojo in svojih vam od Boga in narave v varstvo in skrb izročenih boljšo prihodnost v gmotnem obziru! Varujte vsak trdo in grenko prisluženi soldek s pomočjo poštnih hranilnic prezgodnje in brezkoristne pogube sebi in svojim v korist in blagodejno pomoč, v kar Bog pomozi in obilni svoj blagoslov dodeli!
Prem dne 17. svečana 1883.
M. Kant, narodni učitelj.