llllllll!
p«
.•.v.v.v.v.^^^k*.*.v. v.
Celje - skladišče
D-Per
65/1989
P hm
rnmmmmm*
•v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
•v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VA*.*.*
RUDAR
GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE
5000013543,1
LETO XXIII
SREDA, 8. MAREC 1989
ŠTEVILKA 1
COBISS o
ZA OSMI MAREC - DAN ŽENSK
Milena Grobelnik
LJUBIM ŽENO
Ljubim ženo, ljubim lilijin cvet,	njen poljub in sveži smeh,
ljubim njene misli, mikavnost njeno,	njen dotik in solzo njeno,
ljubim svoj ideal, svežost njeno,	parfum saghar in globino njeno,
ljubim občudovano svojo ženo,	v sanjah in povsod ljubim ženo.
NE LJUBI,
CE NIMAŠ RAD ...
Si kot uvela roža in prazen list, ni narcis,
si prazna pena, skalna stena in ponev bakrena,
nisi žgoči žar, mrtve tvoje so oči, jezik od sile si,
ne ljubi, če nimaš racj;
si napol mrlič, si brez dišave, reši se težave.
TI SI MOJA LIMONA ...
Ti si moja živo rumena,
kisla,
čudovita
ošabnost skrita,
ti si grižljaj, dolgočasna, v misli skrita, zvita,
mehka, občutljiva, stisnjena
v obup - LIMONA,
s sladkorjem, nežna slast, prezir,
VITAMINA C aroma.

Materam in ženam delavcev in vsem delavkam
v sestavljeni organizaciji REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje

ISKRENO ČESTITAMO ZA DAN ŽENSK - 8. MAREC
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi sestavljene organizacije
@----------------------------------------------------------------@
Josip Bačič-Savski
HOTENJE IN SPOMINČICE
Visoka siva skala nad globokim jezerom. Na sprehodu mehke jutranje meglice, prvi sončni žarki, cvetovi spominčic in Hotenje.
Ko pade prva vejica spominčic z visoke skale v globoko, modro jezero, magična lepota dogodka osolzi oči.
Prva vejica za tebe, vlačugo po
krivici med divjaki. Druga za tebe, pošteno, kdove
kolikokrat
pretepeno.
Tretja za tebe, ki si jim pokazala drugi konec palice.
Četrta za tebe, ki si bila slaba
stran ...
Peta, ne: celi šopek za vse matere in dekleta, za vse dobre babice,
predobre
starke, in vse ljubice tega
nepravičnega sveta!
In jezero se je napojilo s čarobno
svetlobo.
-	Slikar! Ali si zajel dogodek?
vpraša Hotenje.
-	Vsekakor! Že rišem lepoto dogodka
s spominčicami.
Iz zbirke literarnih del Naj pesem pove, izdane oktobra lani,	oE desetem
republiškem srečanju	pesnikov in
pisateljev, pripadnikov drugih narodov in" narodnosti, ki živijo v Sloveniji!
A HTJELI SMO
SAMO DA SE POIGRAMO
Bila je nedelja kada smo se sreli kako nam je bilo kad se sjetim samo desilo se eto mada nismo znali, a htjeli smo samo da se poigramo.
Htjeli smo igrom izmijeniti svijet zaustaviti vrijeme, izbrisali sve nismo bili svjesni koliko je istine u naivnoj igri, sada kasno je
Htjeli smo maštom izbrisali javu ostvariti naše sulude snove voljeli smo oboje kamenje i travu al smo kasno shvatili da se naša igra kratko ljubav zove ...
Sad nemarno jedno drugom što da damo nikad više neče biti kao prije a htjeli smo samo da se poigramo igrom koja nikad to ni bila nije ...
Jelena Indihar
NEPOZNATOJ
Kad sam u
otkucajima časovnika Otkrio njenu riječ, Ona je bila daleko Kao vrijeme.
PORTRETA
TATJANA KNEZ, delavka Sipaka
V naših stikih s soljudmi je vedno kanček negotovosti
Sede pri mizi čakam nanjo. Skozi okensko šipo opazujem dan, ki se rojeva. Slišim jo, kako s prijaznim "Na svidenje!" odzdravi sodelavcu. In potem prisede.
Bled nasmešek, ki mi ga nameni, se mi zdi kot odblesk njenega notranjega vznemirjenja. Videti je, kot da se vse v njej krčevito upira temu, da mora govoriti o sebi.
Med poslušanjem je opazujem. Drža njenega telesa je rahlo odvrnjena od mize, obraz ji napol zakrivajo do ramen
Obrezana naslovna stran izdane zbirke literarnih del oktobra lani, ob desetem republiškem srečanju pesnikov in pisateljev, pripadnikov drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji.
segajoči lasje, prsti njenih rok nemirno poplesujejo po robu mize.
Govori počasi, premišljeno, besede prebira, niza eno za eno, kot bi se bala, da bi ji skozi stavke morda ušel kakšen drobec tistega, kar skrbno varuje, nekje globoko v sebi, pred zvedavostjo, radovednostjo soljudi.
Tatjana je vse tiste trenutke in ljudi, ki so ji najbolj ostali v spominu, shranila čisto zase. Poseben gaj ima zanje; zavarovan, zaščiten. In čeprav
niso več del vsakdanje stvarnosti, živijo z njo in v njej, in to v lepih, toplih barvah. Pustili so ji znamenje pod kožo, ki ga čuti, kamorkoli že gre. In zdi se ji, da bi jih znakazila, če bi govorila o njih.
Neizmerna nežnost in občutljivost se zrcalita v njenih besedah, in spretno prikrita strah in dvom.
Čisto narahlo omeni strah in dvom, ki jo obideta pred vsako neznano stvarjo in tudi pred ljudmi. Poslušam zven njenega zamolklega glasu, ki pa se obarva svetleje, ko se v besedah dotakne svoje mame.
Tatjanina nagnjenost do umetnosti je mamina dediščina. Zakaj že od otroštva je mama Tatjani na nevsiljiv način kazala svojo ljubezen do umetnosti in jo potem čisto prikrito prelivala tudi vanjo. In tako je Tatjana -resda drugače kot njena mama, ki za svoje osebno zadovoljstvo riše in igra • vzljubila svinčnik in papir za pisanje.
S pisanjem se je spogledovala že kot osnovnošolka, prve večje korake v svet literarnega snovanja pa je naredila v srednji šoli, ko je postala članica Koroškega literarnega kluba.
Pod mentorjevim budnim očesom je zlagoma zorelo njeno literarno ustvarjanje. In spomini na ta čas so pustili v njej večno sled.
Tako globoka in trajna je sled njenih srednješolskih spominov, da jih je začela prelivati s črkami na papir.
Svetli in lepi morajo biti ti njeni spomini. Saj Tatjana najraje in najpogosteje piše ravno o prisojnih straneh življenja. Tistih temnih in senčnih ne mara in jih skuša čimprej zakopati in pozabiti. Najbrž zato le bežno omeni svojo zaposlitev pri velenjskem zdravstvenem centru. Najbrž zato zanjo ne najde dovolj velikega znaka za slabo; znamenja, s katerim bi ponazorila vse tiste črne trenutke, ki jih je preživljala med bacili.
Prvi občutek, ki jo je obšel, ko se je zaposlila v Sipaku, je bilo neizmerno olajšanje; zdelo se ji je, kot da ji je nekaj ponovno dopustilo zadihati s polnimi pljuči.
Skorajda sramežljivo pove, da ima
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje
Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata:
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J. Pesje) - namestnik Polde Rober (RLV - J. Skale), TE Šoštanj Zinka Moškon (namestnica Jelka Kosar), E SO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), APS - Franc Krajnc (namestnik Branko Sobočan), Tiskarna - Marija Boruta, Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Franc Spegel (namestnik Anton Krajnc), DSSS SOZD REK - Peter Klemenšek (namestnica Tanja Goljar).
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Janežič (DSSS SOZD REK - novinarka reporterka), Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Suzana Zupan (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila), Irena Seme - Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje Ljubiša Savovič.
Predsednik uredniškega odbora: Jože Kotnik • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Rudarska 6 (II. nadstropje, soba 23 - telefon 855 231, interno 260)
Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Strbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi e Naklada 6 500 izvodov
Milan Aničič
rada življenje, ki ga živi sedaj. Strah pred ljudmi, s katerimi živi in dela v Sipaku, je ublažila drugačnost njihovih odnosov do nje, kot jih je bila prej vajena od ljudi. Še vedno pa kot mora visi nad njo strah, da kakšne naloge ne bi zmogla opraviti dovolj dobro ali da bi koga prizadela. Zato je v stikih z ljudmi pogosto negotova, skorajda plašna. Vendar pa skuša svojo plašnost in občutljivost prebroditi s smehom, da tako dobijo stvari in ljudje svetlejši odsev.
Prepričana je, da smeh in duhovitost rešujeta vse probleme.
Zadnje čase tudi knjige, ki jih vzame v roke, - in vzame jih nemalo, saj že od otroštva veliko bere - morajo imeti vsebino, obarvano z duhovitostjo, lahkotnostjo in sproščenostjo.
Sploh je videti, kot da je njeno življenje zaplulo v zaliv, poln sonca, vrveža, prijazne gneče in neogroženega gibanja; skratka vsega, kar jo varuje pred črnimi mislimi in blaži njen strah in dvome.
Tatjana Hudomalj
DRAGICA KOTNIK
- članica poslovodnega odbora našega rudnika in vodja gospodarskega sektorja njegovih skupnih služb -
O ZAOKROŽEVANJU POSLOVNEGA LETA RUDNIKA, O PRIPADNOSTI DELAVCEV SVOJEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU, O DNEVU ŽENSK ...
Z Dragico Kotnik sva se sestali predvsem zato, da bi mi povedala kaj več o končnih rezultatih poslovanja RLV v poslovnem letu 1988; ne z navajanjem suhoparnih številk in statističnih kazalcev, temveč z razločitvijo svojih mnenj o vsem tem.
In ker Dragica ni povprečna ženska,
- tako mi je med najinim pogovorom rekla o sebi tudi sama -, poleg tega pa se vsa razdaja svojim delovnim obveznostim, se je najin pogovor mimogrede zasukal še drugam; k vprašanjem pripadnosti delavcev svojemu delovnemu kolektivu pri nas sploh pa k pomenu dneva žensk in še k drugim stvarem.
A kot že rečeno, sva najin pogovor začeli z Dragičino oceno poslovanja RLV v letu 1988.
OGLASA
Prodam glasbeni stolp HITACHI z dvema 5U-vatnima zvočnikoma in omarico. INFORMACIJE: vsak delovni dan dopoldne prek telefona (063) 853-312, interna številka 1461, in vsak popoldan prek telefona (063) 853-079.
Prodam videorekorder ORION VHS - 412 RC. INFORMACIJE: vsak delovni dan dopoldne prek telefona (063) 853-312, interna številka 1461.
Dragica Kotnik: "Nisem zagovornica ideje, da bi bili vsi enaki - v revščini."
O lanskem poslovanju RLV je Dragica povedala:
"Poslovno leto 1988 v RLV zaokrožujemo z izgubo čez 18 milijard dinarjev, ki pa smo jo pokrili. Zato smo kljub izgubi s poslovnim rezultatom zadovoljni.
Leto 1988 tako končujemo boljše kot leto prej. To nam je omogočilo predvsem preseganje načrtovanih količin proizvodnje in letni prihranek pri materialnih stroških okrog 22 milijard dinarjev. Brez tega prihranka bi bila izguba večja in bi jo težko pokrili.
Viri pokrivanja so bili rezervni skladi energetskih temeljnih organizacij RLV (5 milijard dinarjev), temeljnih organizacij RLV Jamske gradnje in HTZ (365 milijonov dinarjev), TE Šoštanj (1,5 milijarde dinarjev), drugih delovnih organizacij v našem kombinatu (98 milijonov dinarjev) in interne banke elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije (11,5 milijarde dinarjev).
V	nekaterih temeljnih organizacijah RLV imajo ostanek čistega dohodka, drugje ne, v celem RLV pa smo oblikovali tudi 10 milijard dinarjev stanovanjskega sklada; to je toliko, kolikor je po družbenem dogovoru tudi največji dovoljeni znesek.
S temi sredstvi bomo spomladi lahko gradili naprej stanovanjski blok ob Aškerčevi cesti (kot del nadomestila za staro stanovanjsko naselje ’ProvizorijiO in razdelili stanovanjske kredite po kriterijih razpisa.
Ustvarjeni skupni prihodek je bil zelo mali, in to predvsem zaradi dovoljene rasti cen premoga in električne energije le za 137-odstotkov v 14 mesecih. Zato smo skupni prihodek v RLV razdelili tako, da smo kot delovna organizacija v celoti dosegli kar najboljši rezultat in da v leto 1989 ne prenašamo obveznosti iz preteklega leta."
V	tednu, v katerem sva se z Dragico pogovarjali, in še dva dni naslednjega tedna so v delavskih svetih v RLV končevali sprejemanje zaključnih, sklepnih računov za leto 1988. Vso razpravo o rezultatih lanskega poslovanja pa so v RLV izvedli podobno kot lani decembra
sprejemanje delovnih načrtov za leto 1989; to je tako, da so rudniški poslovodni delavci najprej sodelovali na pripravljalnih sestankih za vodje samoupravnih delovnih skupin in potem - po izvedbi razprav po samoupravnih delovnih skupinah - še na sejah delavskih svetov.
In tudi o teh aktivnostih je Dragica povedala nekaj za naše glasilo, in sicer tole:
"Razprave o rezultatih našega lanskega poslovanja smo letos usmerili na tista področja, na katerih lani nismo bili najuspešnejši. Ne želimo namreč ponavljati starih napak, ampak povečati produktivnost in se sploh bolj varčno in premišljeno obnašati.
Z racionalizacijo dela v proizvodnji lahko sprostimo precej delavcev in jih usmerimo v opravljanje tistih del, ki jih sedaj za nas opravljajo organizacije izven našega kombinata. Seveda pa mora biti ta racionalizacija osredotočena na tista dela, ki jih obvladamo; s katerimi bomo konkurenčni, ki jih bomo opravili ceneje, kot bi jih kdo drug za nas.
Sicer pa vsaka poslovna odločitev povzroči v proizvodnji strošek - pa naj gre za odločitev o nabavi drobnega inventarja, transportnega traku ali sekcije jamskega podporja, kajti vsak strošek v RLV vpliva na ceno premoga. In zato naj bi se vsak naš delavec obnašal čimbolj racionalno; ali še boljše: vsak naj bi se pri svojem vsakdanjem delu odločal tako, kot se odloča doma."
Govorili sva tudi o zadolževanju, in Dragica je dejala, da v RLV tudi v boljših gospodarskih razmerah od sedanjih ne bi mogli poslovati povsem brez kratkoročnih kreditov.
"Rudniški delavski svet," je o tem pripovedovala, "je letos konec januarja sprejel sklep za povečanje limita kratkoročnega zadolževanja RLV na 160 milijard dinarjev, in sicer zato, ker je naša zadolženost že v dveh mesecih na -rasla na okoli 140 milijard dinarjev, gibanje cen pa je nepredvidljivo.
A tudi pri najemanju in odplačevanju kreditov se moramo obnašati racionalno. Ni vseeno, kdaj najamemo kredit in kdaj ga vrnemo, saj je revalorizacijska mera za kratkoročne kredite 0,5 odstotka na dan in je zato znaten prispevek k racionalizaciji poslovanja, če nam uspe kredit odplačati čimprej, recimo že v petek in ne šele v ponedeljek."
Tudi nadalje sva se še pogovarjali o poslovanju - modrosti in sposobnosti za krmarjenje podjetja k uspehu in k zadovoljstvu delavcev v njem.
Dragica je ves čas uporabljala izraz podjetje. Zakaj, pa povedo tele njene besede:
"Zame je RLV eno podjetje in za delavca v njem ne sme biti važno, v kateri njegovi organizacijski enoti dela, temveč kako dobro opravlja svoje delo in kakšen uspeh dosega celotno podjetje.
Vsak delavec mora po svojih sposobnostih prispevati k dobremu poslovanju podjetja.
Bodočnost vsakega delovnega kolektiva so delavci, ki živijo z njim in izrabljajo zanj svoje znanje in energijo.
V RLV je enota končnega ’proizvoda’ tona premoga, in če kdorkoli v proizvodni verigi zataji, je ta tona predraga, poslovni rezultat podjetja pa slabši.
Hudo mi je, ko poslušam ideje o lažni solidarnosti - za vsako ceno, ko se včasih ’moramo’ obnašati kot socialna služba, ko poslušam razmišljanja, katerih uresničenje bi nam res že jutri omogočilo dokaj lagodno življenje, a dolgoročno bi družba zaradi njega nazadovala.
Nisem zagovornica ideje, da bi bili vsi enaki - v revščini.
Najbolj pa me boli, da delavec, ki mu njegovo podjetje omogoča - upam si trditi - nadpovprečen življenjski standard - to je preživljanje njega in njegove družine - naokoli kritizira svoje podjetje, namesto da bi na nepravilnosti v njem opozoril znotraj njega," je Dragica naredila o tem za-pik, potem pa v mirnejšem tonu in bolj optimistično dodala, da v RLV pri večini delavcev vendarle že opaža naprednejše mišljenje; da večini rudniških delavcev ni več vseeno, kaj bo z njihovim podjetjem, da se veselijo njegovih in svojih uspehov in jih potrejo slabi poslovni rezultati rudnika.
Dragica je optimist tudi glede tega, da v RLV že tretje poslovno leto končujejo brez denarne pomoči družbe, in je tudi prepričana, da tega vira za pokrivanje izgub pri poslovanju ne bodo potrebovali nikoli več.
V	uvodu sem že omenila, da Dragica ni povprečna ženska. Tako je tudi sama rekla o sebi, ko sem jo vprašala, kaj ji pomeni 8. marec, potlej pa o tem dnevu dejala še tole:
"Dan žena ali žensk je zame materinski dan in zato mislim, da so žene in matere ta dan najbolj vesele, če se možje v njem posvetijo njim in družini.
Skupno kosilo in pogovor doma sta gotovo primerna oblika praznovanja 8. marca; seveda pa je še lepše, če je takšen
8.	marec še kdaj v letu.
V	naši družbi je potrebno, da sta zaposlena oba zakonca, zato pa je med njima nujno tudi sodelovanje in razdelitev družinskih obveznosti.
Kdo sploh pa pravi, da bi morala biti gospodinja vedno le ženska!?
Poznam mnoge može, ki jim gre kuhanje in pospravljanje doma prav dobro od rok. In porodniški dopust - za to, da bi bil daljši - mimogrede: beseda dopust je za to plačano odsotnost od dela zelo neustrezna - so se potegovali tudi moški ter potem nekateri uveljavili pravico, da ga delno kot očetje izkoristijo sami.
Da smo ženske, ki smo vpete v redno delovno razmerje, ki se ne začne ob šestih zjutraj in konča ob dveh popoldne, bolj obremenjene kot moški, ker si moramo tudi družinsko življenje primerno urediti, pa je že znana stvar.”
In kako imajo družinsko življenje urejeno pri Kotnikovih?
V	svoje družinsko življenje - zlasti v varstvo otrok, dveh sinov, od katerih je mlajši star 7, starejši pa 13 let -Dragica zelo vključuje svoja starša.
V	šali je dejala, da njen oče, Karel Šilih, ki je že deset let upokojen, prej pa je vseskozi delal po jamah RLV, še vedno posredno dela za RLV, kadar mora popaziti na vnuka, medtem ko hčer tudi popoldne kličejo delovne obveznosti.
Tudi Dragičin mož Ivan ali Ivč, kot ga kličejo prijatelji in ga kot znanega alpinista himalajca poznajo tudi mnogi drugi, se je v zadnjih letih bolj navezal na družino. Zaradi zdravstvenih vzrokov je namreč moral alpinizem nekoliko opustiti, zato pa sedaj, ko vrši dolžnosti predstojnika velenjske srednje šole rudarske usmeritve, večkrat tudi po delovnih obveznostih sodeluje z ženo.
Dragičini dnevi so torej pestri, zapolnjeni in sploh niso razdeljeni na čas, ko je na delu, in na čas, ko je doma, saj je dejala:
"Med delovnim časom ne utegnem razmišljati, kaj bom popoldne delala doma, velikokrat pa razmišljam, kaj moram popoldne še narediti, da bom prihodnji dan izpolnila svoje delovne naloge in bo tako lahko delo napredovalo."
Dragica seveda ne pričakuje, da bi bili tako zaposleni vsi delavci. Vendar pa tudi težko razume, da lahko človek po izteku rednega delovnega časa kar pozabi na vse delovne obveznosti.
S temile besedami pa je najin pogovor zaokrožila:
"12 let sem zaposlena v RLV in v tem času sem z njim doživljala vzpone in padce.
Vidim, da se sedaj spet pobiramo, čeprav počasi. Če smo se še lani, denimo, spraševali, ali se splača delati ali ne, lahko letos z gotovostjo trdimo, da se; če že ne zaradi drugega, pa zaradi tistih 10 milijard dinarjev stanovanjskega sklada, kolikor smo ga oblikovali ob sklepu poslovnega leta, da bomo lahko dogradili 47 novih stanovanj za naše delavce in njihove družine.
Tako bomo imeli 47 več zadovoljnih delavcev in to njihovo
Proizvodnja premoga v našem rudniku v februarju
(V primerjavi s proizvodnimi nalogami iz osnovnega, letnega načrta in proizvodnimi nalogami iz mesečnega načrta!)
Jama Preloge 143 530 Jama Pesje 86 720 Jama Skale 95 120 Priprave 19 770 Izobraževanje 45 160
ton	(127,55 %,	110,58 %)
ton	( 83,87 %,	112,62 %)
ton	(143,84 %,	110,86 %)
ton	( 85,58 %,	89,86 %)
ton	( 80,50 %,	89,25 %)
RLV	390 300 ton (108,06 %,	106,87 %)
Delovnih dni smo imeli v februarju 22.
Proizvodni načrt za marec
(V oklepajih so navedene proizvodne naloge iz				letnega	načrta!)
Jama Preloge	136	800	ton	(119 760)	
	5	700	t/dan	( 4	990)
Jama Pesje	120	000	ton	(163	200)
	5	000	t/dan	( 6	BOO)
Jama Skale	84	000	ton	( 85	460)
	3	500	t/dan	( 3	561)
Priprave	25	200	ton	( 25	200)
	1	050	t/dan	( 1	050)
Izobraževanje	58	800	ton	( 59	500)
	2	450	t/dan	( 2	479)
RLV
424 800 ton	(453 120)
17 700 t/dan	( 18 880)
Za marec smo predvideli 24 delovnih dni - vključno z drugo soboto, 11. marcem, kot delovnim dnevom za solidarnost,- prva sobota, 4. 3., pa je bila prosta in prosti bosta tudi preostali dve soboti.
V prvih dveh letošnjih mesecih smo v RLV odkopali 811 300 ton premoga in tako proizvodno nalogo za to obdobje iz letnega načrta izpolnili 107,17-odstotno.
Proizvodni sektor DSSS RLV, služba za tehnične plane in analize
zadovoljstvo se bo gotovo pokazalo tudi pri njihovem vsakdanjem delu."
ŠE NEKAJ KAZALCEV POSLOVANJA NAŠEGA RUDNIKA V LE IU 1988
Lani so rudarji v RLV odkopali 4 milijarde 737 tisoč ton lignita, kar je 100,79 odstotka načrtovanega odkopa.
Za elektroenergetske potrebe so oddali blizu 4 milijone 212 tisoč ton premoga, dobrih 538 tisoč ton pa industriji in široki potrošnji.
V letu 1988 so v RLV ustvarili okrog 298 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je za slabih 156 % več kot v letu 1987 in čez 98 % načrtovanega (z rebalansom) za leto 1988. Načrtovali pa so celotni prihodek na osnovi 95-odstotne ciljne inflacije, medtem ko je bila stvarna neprimerno večja, saj je od decembra 1987 do decembra 1988 dosegla stopnjo kar 251 odstotkov.
Skupnega prihodka so lani v RLV imeli blizu 247 milijard dinarjev, kar je za 169,7 % več kot leto prej ali okrog 96 ‘Nenačrtovanega.
Porabljena sredstva so lani v RLV znašala čez 138 milijard dinarjev ali za okrog 155 % več kot leta 1987 in 107 % načrtovanih. Dohodka pa so ustvarili okrog 160 milijard dinarjev
ali slabih 92 % načrtovanega.
Čistega dohodka so imeli blizu 113 milijard dinarjev; to pa je okrog 93 % načrtova-
Za bruto osebne dohodke so porabili slabih 116 milijard dinarjev, dobrih 5 milijard dinarjev pa za rezervni sklad in - kot je že bilo omenjeno - 10 milijard dinarjev za stanovanjski del sklada skupne porabe.
Tako je izguba, ki so jo potem pokrili, znašala okrog 18,5 milijarde dinarjev.
Zaposlenih delavcev je konec leta 1988 bilo v RLV 5 3^8, kar je za 1,6% ali 87 delavcev manj kot konec leta 1987.
še to!
Lani so v RLV imeli 266 delovnih dni ali 4 delovne dni manj kot leto prej. Pa tudi število nadur so zmanjšali (za 15,3 %) in zgubljenih delovnih ur zaradi bolniških dopustov (za 11 %), število ur plačanih dopustov pa je bilo zaradi spremenjenega načina obračunavanja dopustov večje za 12,1 %.
Diana Janežič
16. srečanje racionalizato r j e v iz OZD našega kombinata
STAGNACIJA V INOVACIJSKI DEJAVNOSTI NAŠEGA KOMBINATA?
V petek zvečer, 17. februarja, so se v restavraciji Jezero na svojem letnem srečanju zbrali racionalizatorji iz našega kombinata. Kar nekaj čez sto jih je prišlo na to srečanje; poleg njih pa so prišli tudi poslovodni delavci iz domala vseh delov našega kombinata.
njevanju tehnologije in proizvodnje v njem - bomo v bodoče inovacijska prizadevanja bolj usmerjali tudi v iskanje možnosti za uvedbo proizvodnje novih izdelkov. Takšno usmeritev inovacijske dejavnosti v našem kombinatu podpirajo tudi poslovodni delavci v njem.
Posodobiti nameravamo tudi evidentiranje in obravnavanje inovacijskih predlogov in si z računalniško opremo omogočiti boljše vključevanje v tržišče inovacij kakor tudi dostop do mednarodne evidence o njih.
K boljšemu, plodnejšemu inovacijskemu delu ne bo nič pripomoglo tarnanje o napakah, ki jih delamo v naši družbi.
Za našo 'lepšo prihodnost’ se moramo lotiti ustvarjalnega dela; za delo so potrebne izkušnje in znanje - pa zdravi, človeški odnosi morajo prevladati med nami."
Iz predavanja Marjana Ferša
Uvodoma je na srečanju spregovoril Franc Pečovnik, referent za uveljavljanje in razvoj množične inovacijske dejavnosti v našem kombinatu, nato pa je bilo na vrsti predavanje diplomiranega patentnega inženirja Marjana Ferša o pravni zaščiti inovacij, temu predavanju pa je sledilo slovesno podeljevanje tradicionalnih diplom našega kombinata za inovacije; vendar na tem srečanju letos zaradi velikega števila upravičencev do njih le podeljevanje zlatih diplom, srebrne in bronaste diplome pa bodo podelili upravičencem do njih v njihovih delovnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih.
Po podelitvi diplom so našim racionalizator jem spregovorili nekaj spodbudnih besed še predsednik poslovodnega odbora našega kombinata Rafko Berločnik in predsednik KPO RLV Franc Avberšek ter sekretar občinskega sindikalnega sveta Velenje Roman Jurič.
Kaj je na srečanju povedal Franc Pečovnik?
Čisti dohodek od uporabe inovacij v združenih organizacijah v naš kombinat je v letu 1988 znašal približno toliko kot v letu 1987; to je nekaj manj kot 930 milijonov dinarjev. V načrtu inovacijske dejavnosti našega kombinata za letos pa smo predvideli 5 milijard 13 milijonov dinarjev čistega inovacijskega dohodka.
Neglede na vse, kar se bo v prihodnjih napornih letih za našo družbo dogajalo, za racionalizatorje v njej vsekakor dela ne bo zmanjkalo. Prav racionalizatorji lahko s svojim ustvarjalnim delom veliko pripomorete k čim prejšnji rešitvi naše družbe iz kriznih razmer.
V energetskem gospodarstvu - torej tudi v našem kombinatu, v katerem je doslej inovacijsko delo prispevalo predvsem k izpopol-
Vse, kar človek ustvari, si zamisli, oblikuje, imenujemo intelektualna lastnina. Tako k intelektualni lastnini spadajo znanstvena odkritja, izumi, tehnične in tehnološke izboljšave, modeli in vzorci, KN0W H0W (način uporabe izuma), umetniška in znanstvena dela.
NAPREJ PRIHODNJIČ!	Draga Lipuš
Franc Pečovnik: "Za delo so potrebne izkušnje in znanje."
Za mir in sožitje na Kosovu
Izjava Jožeta Kožarja, predsednika predsedstva sindikalne konference našega rudnika, v imenu slovenskih rudarjev in Zveze sindikatov Slovenije na zborovanju 27. 2. 1989 v Cankarje-vem domu v Ljubljani - Za mir in sožitje na Kosovu
Slovenski rudarji in vse članstvo slovenske sindikalne zveze že osem dni z zaskrbljenostjo spremljamo življenjsko dramo na Kosovu, ki se čedalje bolj poglablja.
Danes, na tem mestu, izražamo ogorčenost nad dosedanjim prepočasnim in človeško nesprejemljivim ravnanjem najvišjih političnih in državnih organov Jugoslavije, Srbije in Kosova,ker v teh težkih dneh niso našli načina, da bi ustrezno razrešili zahteve kosovskih rudarjev, kar je že pustilo hude posledice na njihovem zdravju in življenju.
Protest zaradi takšnih razmer in solidarnostno podporo rudarjem množično izražamo tako slovenski rudarji kot tudi drugi delavci.
V imenu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije zahtevamo od vseh, ki imajo vpliv v naši družbi, - od političnih in državnih organov Jugoslavije, Srbije in Kosova - ; da takoj ukrepajo in razrešijo kosovsko in jugoslovansko tragedijo. Zato smo od Zveze sindikatov Jugoslavije tudi terjali, da takoj gredo njeni predstavniki med delavce na Kosovo, da zahtevajo razreševanje razmer, da pri tem sodelujejo s svojimi predlogi, da zahtevajo od vodstva državnih in političnih organizacij, še posebej od državnih in političnih organov Kosova in Srbije, da se odzovejo na zahteve rudarjev in v skupnem ustvarjalnem dialogu dosežejo izhod, saj je razgovor edino sredstvo, ki lahko prepreči nadaljnje konflikte in reši življenje rudarjev.
Slovenski rudarji odločno zahtevamo, preprečitev sleherne človeške žrtve med rudarji. Eno samo človeško življenje je vredno več kot vsak drug interes. Ostro nasprotujemo uvedbi izrednega stanja in represivnih ukrepov kot načina reševanja kosovskih stisk.
Najostreje obsojamo politiko, ki namesto krepitve sožitja in medsebojnega zaupanja ljudi na Kosovu in v Jugoslaviji podžiga nacionalno nestrpnost in v temelju ruši solidarnost ter s tem resno ogroža temelje avnojske Jugoslavije kot svobodne skupnosti narodov in narodnosti. Takšni politiki moramo danes reči dokončno in odločno ne; ne samo zato, da bi odpravili negotovost na Kosovu, temveč predvsem zato, da bi krepili in priznavali politično, ekonomsko in kulturno avtonomnost in enakopravnost vseh narodov in narodnosti, krepili Jugoslavijo kot svobodno pravno državo , krepili spoštovanje temeljnih Človekovih pravic in njegovo dostojanstvo, razvoj demokracije in socializma v Jugoslaviji.
Posebej obsojamo vse tiste kosovske funkcionarje, ki niso sprevideli, da je uresničitev zahteve po njihovem odstopu prvi pogoj za začetek dialoga s kosovskimi rudarji - našimi stanovskimi tovariši, in ki so s svojim hladnokrvnim in neprizadetim ravnanjem pahnili rudarje v življenj -sko negotovost ter povzročili razmere, ki nimajo primere v povojni Jugoslaviji.
Velenjski rudarji smo danes dopoldan poslali svojim kosovskim stanovskim tovarišem in njihovim družinskim članom prvo pomoč in na tem mestu obljubljamo, da bomo še naprej storili vse, da živi zapustijo jame starotrškega rudnika.
Srečno !
Poslano sporočilo 25. februarja 1989 iz našega rudnika
Predsedniku predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stipetu Slivarju!--'-
Člani predsedstva konference osnovnih organizacij zveze komunistov v delovni organizaciji RLV smo danes zjutraj ocenili dogajanje na Kosovu, in to zlasti v luči dogodkov v starotr-škem rudniku.
Pri tem smo uvodoma soglasno sprejeli oceno stanja razmer in možnosti izhoda iz sedanje krize na Kosovu, ki sta jo včeraj objavila centralni komite ZK Slovenije in naše republiško predsedstvo.
Namreč, natanko v tem smislu smo včeraj zjutraj predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodni odbor naše delovne organizacije pooblastili naš centralni komite za reševanje razmer na Kosovu.
Zato, tovariš Šuvar, pa ne moremo podpreti vašega včerajšnjega prispevka k reševanju položaja zlasti naših stanovskih tovarišev v rudniku Stari trg.
Priznamo sicer, da bi v nekoliko manj zaostrenih razmerah vaš prispevek dosegel svoj namen, namreč, da bi prispeval k umirjanju nedvomnega delovanja strasti.
Pri tem dogajanju pa niso pomembne strasti, ampak preprosto to, da v tem rudniku dobesedno umira nekaj sto rudarjev, ki so neglede na posledice izbrali tako pot samouničevanja, katerega vzroke bo skupaj z nami3komunisti v Rudniku lignita Velenje, obsodil ves demokratični svet. To pa pomeni, tovariš Šuvar, da bomo obsodili tudi politiko jugoslovanske zveze komunistov v tem konkretnem dogajanju.
Po naši oceni je faza še mogočega dogovarjanja o zahtevah starotrških rudarjev že zamujena in glede na njihovo odločenost, da gredo do konca, zato ni več možnosti za nadaljnje dogovarjanje, ampak le za uresničenje njihovih zahtev.
Pri tem najostreje nasprotujemo vsakemu ustvarjanju takšnih razmer, ki bi opravičevale sprožanje kakršnih koli oblik represije.
Vsaka represija v teh razmerah lahko po naši oceni njihovega stanja pomeni le odlog nujnih sprememb v politiki do Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo; lahko pa pomeni tudi skrajno nevarnost za državljansko vojno, katere posledice bi z vsakega vidika bile katastrofalne za to Jugoslavijo in njene narode.
Zato vas nazadnje, tovariš Šuvar, prosimo, da z vsemi miroljubnimi, predvsem pa humanimi sredstvi zaustavite nadaljnjo agonijo starotrških rudarjev in tako odvrnete v zgodovini nove Jugoslavije najbrž najhujšo nevarnost za njen obstoj.
Srečno!
V vednost poslano tudi centralnemu ko -mi tej u ZKS v Ljubljani!
Predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij ZK RLV
BOJAN ŠKARJA
Faruk PIJUKOVlC, nas rudar - rešitelj treh človeških življenj ob prometni nesreči
Največja dolžnost človeka je, pomagati soljudem, ki so resnično potrebni pomoči. Žal pa marsikdaj na to dolžnost pozabimo, se ji izognemo.
Na srečo pa so še vedno tudi ljudje, ki so pripravljeni takoj priskočiti na pomoč sočloveku v težavah. Takšen človek je tudi petindvajsetletni Faruk Pijukovič, zaposlen v jami Preloge našega rudnika.
"Res sem rešil tri človeška življenja, a
to moje dejanje se mi ne zdi nič posebnega, saj to bi storil vsak pošten človek," je v začetku najinega pogovora skromno povedal
Le stežka je razpredal svoje misli, a ne zato, ker je bilo za njim delo pod zemljo v nočni izmeni, temveč zato, ker ni navajen govoriti o sebi; sploh pa ne za časopis.
Pomagati ljudem v nesreči, je zanj nekaj samoumevnega. Zato ni pričakoval ne posebne hvaležnosti ne pozornosti in časti v svojem delovnem in življenjskem okolju, ko je rešil tri človeška življenja.
Za njegovo humano dejanje v našem kombinatu niti izvedeli ne bi, če ne bi v skupne službe RLV prispelo pismo Milorada Perunčiča, v katerem se zahvaljuje Faruku, ker je njemu, njegovi ženi in hčerki rešil življenje.
Pa poglejmo, kako se je vse skupaj zgodilo!
19. januarja popoldne sta se Faruk in njegov stric peljala iz smeri Kraljeva v Beograd. Mudilo se jima je, saj se je Faruk moral vrniti v Titovo Velenje in je zato hotel v Beogradu ujeti večerni vlak za Maribor. Vendar nekaj kilometrov pred Gornjim Milanovcem sta v desetmetrskem prepadu ob cesti zagledala avtomobil nemške registracije, prevrnjen na streho. In nič nista oklevala - Farukov stric se je odpeljal po zdravniško pomoč v Gornji Milanovac, Faruk pa je začel reševati nezavestne potnike - moškega, žensko in deklico - ukleščene v razbitine avtomobila!
Najprej je rešil deklico, jo odnesel iz prepada na rob ceste in tam ustavljal mimo-vozeče avtomobile, v upanju, da bo kdo izmed voznikov pripravljen odpeljati deklico v zdravstveni dom. A mu nihče ni ustavil! Zato se je vrnil še k ponesrečeni ženski in moškemu v prepad in enega za drugim rešil iz avtomobila in odnesel na rob ceste in tam pričakal miličnike in reševalce.
Miličniki so zapisali Farukove osebne podatke, potem pa sta se Faruk in njegov stric hitro odpeljala proti Beogradu in Faruk je še celo pravočasno prispel na vlak.
Perunčičevi, ki jih je Faruk iztrgal smrti, so mu za požrtvovalno reševanje zelo hvaležni. Pisali in telefonirali so mu in vabijo ga v goste k sebi v Nemčijo, kjer živijo, Faruk pa o teh izrazih njihove hvaležnosti pravi:
"Vesel sem, da so se mi Perunčičevi oglasili. Tako vem, da so pošteni ljudje. Rad bi jih spoznal, a za obisk pri njih se še nisem odločil."
Pa se bo odločil?
Prav bi bilo, da se bi; to bi bilo res lepo srečanje.
Faruk je prišel v naše mesto živet pred desetimi leti in njegov prvi delovni kolektiv je bil Gorenjev, delo, ki ga je opravljal v Gorenju, pa-pravi - težaško. A prepustimo besedo o tem kar njemu!
"V Gorenju sem opravljal težaška dela v obratu pralno-pomivalne tehnike.
Vsak dan sem preložil približno šest ton materiala. Vendar pri delu nisem nikdar popustil, saj sem bil voljan delati in močan," je preprosto opisal štiri leta svojega dela med delavci v Gorenju.
Od leta 1983 pa je Faruk rudar. Sedaj še polkvalificirani, a dolgo ne bo več. Letos bo končal šolanje za kvalificiranega kopača.
Faruk si je kmalu ustvaril tudi družino. Za ženo je vzel svojo prijateljico iz otroštva in sedaj imata dva sina - triletnega Jasmina in enoletnega Adnana.
"Sedaj je moja družina srečna, a ni še dolgo, ko ni bila," je o svojih najbližjih dejal Faruk in potlej o njihovem življenju povedal še tole:
"Nikar me ne vprašajte, kje vse v Titovem Velenju in njegovi okolici smo stanovali, preden nismo dobili svojega stanovanja!
Rajši me vprašajte, kje nismo stanovali!
Selili smo se iz ene podnajemniške sobe v drugo in šele naša deseta - jubilejna selitev je bila selitev v dvosobno družbeno stanovanje.
Res je naše sedanje stanovanje zelo vlažno, a vsaj podnajemniki nismo več. Sicer pa nameravajo hišo, v kateri sedaj stanujemo, porušiti in nam potem dodeliti pravo, boljše stanovanje. Tako bomo v Titovem Velenju res dobili svoj dom in bomo lahko srečni. Saj sami ne bomo, ker tukaj živi tudi ena od mojih treh sester, brat, ki služi vojaščino v Mariboru, pa tudi namerava živeti v Sloveniji.
V Titovem Velenju imam tudi že veliko prijateljev," je poudaril Faruk in ob tem dejal tudi, da na svoj rojstni kraj kljub temu ne misli pozabiti. To je na Pljevlja v Črni gori in svoje sorodnike, ki tam živijo. Vrnil tjakaj pa se bojda ne bo, ker je tam - je dejal - življenje zelo težko.
Pripravila Draga Lipuš
odSli so v pokoj
Jože KOREN, upokojen 16. januarja
Rojen je bil 31- marca 1939 v Šentilju pri Velenju. Poročen z Ivanko, rojeno Pustinek.
Od 10. decembra 1962 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo in transport ter leta 1977 v Jamski transport, kjer je delal do upokojitve. Leta 1976 je opravil izpit za kvalificiranega transportnega delavca.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Rudi SKORNŠEK, upokojen 22. januarja
Rojen je bil 9- marca 1934 na Velikem vrhu pri Šmartnem ob Paki.
Od 2. marca 1964 je neprekinjeno delal v združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v EFE,
leta 1986 pa je bil premeščen v RLV -Zračenje, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Angela GRATEJ, upokojena 31« januarja
Rojena je bila 17. aprila 1939 v Velenju.
Mati dveh otrok: leta 1963 rojene Brigite in leta 1979 rojenega Vlada.
Od 1. marca 1961 je neprekinjeno delala pri združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlila se je kot nekvalificirana delavka v EFE, leta 1986 pa je bila premeščena v ESO, kjer je delala do upokojitve.
Leta 1975 je opravila izpit za pol-kvalificirano delavko pri proizvodnji elektrofiltrških gradbenih elementov. Sodelovala je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajena in dobitnica diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Vekoslava REDNAK, upokojena 20. februarja
Rojena je bila 7. februarja 1938 v Zidanem mostu.
Mati enega otroka: leta 1959 rojene Mirjane.
Od 21. avgusta 1976 je neprekinjeno delala kot kvalificirana kuharica v delovni skupnosti Družbeni standard, prej pa že v obdobju 1958-1959.
Pavlina KODRUN, upokojena 21. februarja
Rojena je bila 16. decembra 1933 v Cirkovcah pri Velenju.
Mati dveh otrok:	leta
1956 rojenega Vlada in leta 1964 rojenega Zvoneta.
Od 8. aprila 1974 je neprekinjeno delala pri združenih organizacijah v naš kombinat. Zaposlila se je kot čistilka v zunanjem obratu RLV, decembra 1974 pa je bila premeščena v Plastiko in zaščitna sredstva, sedaj Sipak, kjer je delala vse do upokojitve.
rani kopač v Jami vzhod. Leta 1971 je bil premeščen v Jamo zahod, novembra leta 1974 najprej v Steber 8 in kmalu zatem v Jamo Skale, decembra 1974 nazaj v Steber 8, septembra 1980 v Jamo Preloge in novembra 1980 v Jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.

Sakib MUJAČEVIČ, upokojen 4. marca
Rojen je bil 6. maja 1939 v Podrašju pri Srebreniku v BiH. Poročen z Hano, rojeno Faz-lovič.
Od 26. oktobra 1974 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1977 je bil premeščen v Steber 8, aprila 1979 v Jamo Preloge in septembra 1979 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Alojz NOVAK, upokojen 9. marca
Rojen je bil 26. marca 1941 v Kavčah pri Velenju. Poročen s Stanislavo, rojeno Ušen.
Pri združenih organizacijah v naš kombinat je s prekinitvijo	zaradi
služenja vojaščine delal kot kvalificirani delavec kovinske stroke že od
9.	septembra 1958; pred služenjem vojaščine v ESO, po njem do 1. avgusta 1967 v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje in nato vse do upokojitve pri jamski mehanizaciji RLV.
Leta 1963 je opravil izpit za visoko kvalificiranega kovača, leta 1968 pa še izpit za jamskega montažnega in dežurnega ključavničarja.
Veliko je sodeloval tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Suzana Zupan
VABILO
Anton BOBIČANEC, upokojen 2. marca
Rojen je bil 17. maja 1940 v Miklavcu pri Čakovcu. Poročen z Anico, rojeno Kralj.
Od leta 1969 je delal v jamah RLV. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač, leta 1971 pa je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Precej je delal tudi udarniško.
Leta 1966 se je
Zorislav BEŠKOVNIK, upokojen 3. marca
Rojen je bil 14. junija 1935 v Hudinji. Poročen z Olgo, rojeno Macuh.
Od 11. aprila 1966 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v obdobju 1960-1965. zaposlil kot kvalifici-
na ogled jugoslovanskega prvenstva v latinskoameriških plesih, ki bo potekalo v soboto, 18. marca, v Rdeči dvorani v Titovem Velenju; en del se bo začel ob 15. uri in en del ob 20. uri.
Vstopnina za del prvenstva, ki se bo začel ob 15. uri,je 5 000 dinarjev, za del prvenstva, ki se bo začel ob 20. uri, pa za delavce našega kombinata za sedišče 7 500 dinarjev in stojišče 5 000 dinarjev.
Delavci našega kombinata lahko vstopnice kupite:
-	delavci RLV v recepciji upravne zgradbe RLV v Novih Prelogah (NOP),
-	delavci TE Šoštanj pri kulturnih animatorjih v TE Šoštanj,
-	delavci ESO pri Nadi Fedran,
-	delavci Sipaka pri Tatjani Knez,
-	delavci Tiskarne pri Ani Ojsteršek,
-	delavci drugih delov kombinata pa pri Lojzki Rihtaršič v DSSS REK. /T.H./
Poslano sporočilo 24. februarja 1989 iz našega rudnika
Predsedniku predsedstva centralnega komiteja ZKS Milanu Kučanu!
Na današnji seji predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter poslovodnega odbora delovne organizacije Rudnik lignita Velenje smo obravnavali razmere na Kosovu, zlasti z vidika kritičnega življenjskega položaja naših stanovskih tovarišev v rudniku Stari trg.
Tovariš Kučan, prosimo vas, da s svojim ugledom in politično pronicljivostjo storite vse, da preprečite nadaljnjo uporabo skrajnih sredstev, za katera so se - najbrž ne brez ute-meljnih vzrokov - odločili rudarji v tem rudniku in s katerimi grozijo legitimni predstavniki državne oblasti.
Povedati vam moramo, da smo globoko pretreseni zaradi izbire poti, po kateri so naši kosovski stanovski tovariši krenili v bitko za dosego svojih ciljev, in da odločno nasprotujemo ustvarjanju vsakršnih razmer, ki človeka, vajenega sicer vsega hudega, silijo v samouničenje na tak
Prepričani smo, da v teh razmerah lahko sprevidite tudi našo stisko, ki jo nasproti uresničenju bolj odločnih, radikalnih ukrepov ustvarja mnogonacionalna sestava našega kolektiva na eni strani, na drugi pa naša načelna opredelitev, da je treba vse probleme reševati znotraj sistema pristojnih inštitucij.
Vendar spričo vizualnih posnetkov v sinočnji televizijski oddaji postajamo vse bolj skeptični glede objektivnih možnosti v kosovskih razmerah za razreševanje nakopičenih problemov na tak način, ki se velenjskim rudarjem zdi sam po sebi umeven.
Tovariš Kučan, nazadnje bi vam radi povedali, da vam izrekamo podporo za vsako dejanje, ki ga boste storili za razplet, ki bi starotrške rudarje odvrnil od vztrajanja pri sedanjem načinu izražanja svojih zahtev.
Pri tem lahko računate na vsakršno obliko pomoči, ki se vam bo zdela primerna in smo jo velenjski rudarji v teh razmerah sposobni dati.
Srečno !
Predsednik delavskega sveta RLV Drago Bizjak - Predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij ZK RLV Bojan Škarja - Predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij ZS RLV Jože Kožar - Predsednik koordinacijskega sveta ZSM RLV Bojan Voh -Predsednik KPO RLV Franc Avberšek
V torek, 28. februarja, je šest delavcev RLV, članov rudniške kolesarske sekcije, ki so tudi krvodajalci, v celjski bolnišnici darovalo kri za pomoč rudarjem v rudniku Stari trg na Kosovu.
Uredništvo
ŠPORT IN REKREACIJA
Iz letošnjega izletniškega programa planinskega društva Titovo Velenje -za leto 40-ietnice društva!
S pohoda "160 Velenjčanov na Triglav"-v soboto, 18. avgusta 1973!
16. aprila: Dramlje - Socka, pohod po poti XIV. divizije (največja nadmorska višina 1014 metrov); - odhod (iz Titovega Velenja)ob 6. uri; vodnika Jože Kristan in Vojko Travner
23« aprila: Nanos - Ankaran, pohod po slovenski planinski transverzali (1248 metrov) - odhod ob 5. uri; vodnika: Roman Germadnik in Anica Ger-madnik.
7. maja: Šalek - Paški Kozjak, trim-ski pohod po šaleški planinski poti (1000 metrov) - odhod ob 7. uri; organizacija: propagandna komisija društva in Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje
27. maja: izlet v Gorski kotar, v smeri Snježnik - Risnjak - Platak (1528 metrov) - odhod ob 5. uri; vodnika: Stane Jamnikar in Julijana Hočevar 18. junija: izlet v smeri Zasavje -Kum - Hrastnik (1219 metrov) - odhod (z vlakom) ob 6. uri; vodnika: Vikica Gračner in Majda Malovrh
22. in 23. junija: izlet v Kamniške Alpe, v smeri Okrešelj - Grintavec - Logarska dolina (2558 metrov) - odhod ob 5. uri; vodnika Roman in Anica Germadnik 18. - 20. avgusta: izlet po slovenski planinski transverzali, v smeri Krn -planina Razor - Črna prst (2210 metrov) -odhod ob 4. uri; vodniki: Julka Škorjanc, Irena Brložnik in Vojko Travner
10.	septembra: izlet za dan planincev na planino Vogar (1050 metrov) - odhod ob 6. uri; vodniki: Vinko Malovrh, Julka Škorjanc in Vinko Ocepek
16. septembra: pohod v smeri Karavanke - Kepa (2143 metrov) - odhod ob 5.uri vodnik: Franc Ojsteršek
15. oktobra: izlet na kostanjev piknik (900 metrov) - odhod ob 7. uri; vod-
nika Andrej Kuzman in Edi Hriberšek
21. oktobra: izlet v NEZNANO (912 metrov) - odhod ob 15. uri; vodnika: Roman in Anica Germadnik
12. novembra: izlet po Levstikovi poti od Litije do Čateža (699 metrov) -odhod ob 6. uri; vodnika: Julka Škorjanc in Matilda Andročec
19. novembra: izlet od gostilne Obirc pri Titovem Velenju v smeri Paški Kozjak - Huda luknja (1107 metrov) - odhod ob 7. uri; vodnika: Marjan Hrusti in Marjan Kubale
31. decembra:	SILVESTROVANJE, nekje
v nadmorski višini 800 metrov - odhod na njega ob 18. uri; organizator: propagandna komisija društva
Letos - v letu svoje 40-letnice - bo planinsko društvo (Titovo) Velenje poleg svojega bolj ali manj že tradicionalnega letnega programa društvenih izletov izvedlo še program posebnih, jubilejnih društvenih prireditev in akcij. Ta program med drugim predvideva organizacijo planinske šole in planinskega tabora za učence iz velenjskih šol, srečanja mladih planincev na Paškem Kozjaku v počastitev 40-letnice društva, nagradnega tekmovanja v številu opravljenih pohodov na Paški Kozjak za počastitev 40-letnice društva, obnovo markacij na šaleški planinski poti in na poti XIV. divizije skozi kraje v naši občini in krajih krog nje, prireditev razstave fotografij v izložbi društvene pisarne v Titovem Velenju s planinskimi motivi, evidentiranje članov društva, ki so prehodili slovensko planinsko transverzalo, organizacijo kulturno-zabavne prireditve
na Paškem Kozjaku (v sodelovanju z domačini na Paškem Kozjaku) v počastitev 40-letnice društva in 8. oktobra - praznika naše občine, srečanja (v koči na Paškem Kozjaku) gospodarjev postojank na šaleški planinski poti in poti XIV. divizije po naših krajih, slikarske kolonije (slikarjev neprofesionalcev) na Paškem Kozjaku in po njej razstave v njej ustvarjenih del, izdajo biltena, če bo mogoče, tudi spominske značke in organizacijo posebnega posveta pa srečanja s pobratenimi planinci iz Sarajeva ob 40-letnici društva.
Prav gotovo se bo društvo še posebej potrudilo pri organizaciji osrednje proslave svoje 40-letnice, ki bo 13- oktobra, predvidoma v Titovem Velenju, in na katero že sedaj vabi tudi nečlane planinskega društva Titovo Velenje in Planinske zveze Slovenije sploh.
še nekaj (običajnih) napotkov za udeležbo na planinskih izletih
Odločajte se za izlete, primerne vašim telesnim in psihičnim zmogljivostim.
Na poteh po planinskem in gorskem svetu bodite previdni, imejte s seboj osebne dokumente in upoštevajte navodila in nasvete vodnikov planinskih izletov in sploh bolj izkušenih planincev.
Za planinarjenje morate imeti primerno opremo na sebi in v nahrbtniku; v njem naj ima vsak planinec rezervno perilo, dežni plašč in tudi dežnik pa komplet prve pomoči ter nekaj popotnice.
Pri planinarjenju vedno lahko s pridom uporabite tudi primerni zemljevid in planinski priročnik za gorski in planinski svet, po katerem hodite, pa tudi fotoaparat in daljnogled.
Pred napornejšimi potmi v gore in planine telesno neutrjeni pojdite prej na nekaj krajših izletov v naravo.
Za izlete, ki jih prireja planinsko društvo Titovo Velenje, se lahko prijavite v pisarni društva,locirani v Šaleški 1 8 v Titovem Velenju in redno odprti vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure.
Ob prijavljanju je treba plačati prispevek za udeležbo na izletu.
Če se izleta, za katerega ste se privili, ne udeležite, vplačanega denarja za udeležbo na njem ne dobite povrnjenega, temveč ostane društvu.
Dežurni v društveni pisarni sprejemajo prijave za posamezne izlete, ki vključujejo prevoz z avtobusom, dokler je še kakšen prost sedež na avtobusu.
Zaradi slabega vremena se lahko prvotni program posameznega društvenega izleta spremeni.
In še to!
Vešči pisanja in fotografiranja, pišite in pošiljajte prispevke s poti po gorah in planinah uredništvom lokalnih časopisov in uredništvu Planinskega vestnika; to lahko storite posredno - prek društvene pisarne planinskega društva Titovo Velenje./Uredništvo/
OGLAS
Kupim karamboliran JUGO.
INFORMACIJE: prek telefona (O63) 855-231 interna številka 349 - vsak delovni dan dopoldne.
Srečno!