f. b. b.
OSKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj po-šil jajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
ŠLisI
polittico, gfospoct£àrsr^o Im prosveto
Izhafa vsako sredo.
Stane čeirtletno : K 5000’—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 26 Din.
Posamezna številka 700 kron.
Leto HI.
Dunaj, 1. avgusta 1923.
St. 31.
Prevrati.
Skoro nekrvavi prevrat — bilo je samo okrog 600 žrtev —. ki so ga pred kratkem izvršile opozicijovalnc stranke s pomočjo makedonskih komitašev in s podporo ter vednostjo kralja Borisa na Bolgarskem, je najjasnejši dokaz, da razmere v povojni Evropi, posebno na Balkanu, še daleč niso urejene ter bo treba čakati še leta in leta, da se popolnoma urede. Balkanske države bi se same med seboj mogoče kmalu pobratile, ako bi posamezne evropske države ne imele dobiček od tega bojnega razpoloženja in ga ne podpirale moralno in ma-terijalno. V bolgarskem primeru se ne gre samo za nasilno spremembo vlade, temveč za čin, ki ima v sedanjih razmerah lahko daleko-sežne posledice tudi na zunaj. Bivši ministrski predsednik Stambolijski je predstavljal pred Evropo v zunanji politiki izrazito in določeno smer; njegovi sedanji nasledniki se dele v nazorih tako glede zunanje kakor notranje politike. Eni so za politično smer Radoslavovo in Ferdinandovo, drugi pa pričakujejo večji uspeh od srednje politične poti, po kateri je hodil kabinet Malinova. Zunanja politika Stambolijske-ga je Ma usmerjena v celoti na izpolnitev mirovnih obvez Bolgarske in dobro sožitje s sosednjimi državami, predvsem z Jugoslavi Rumunsko. Siambolijski je bil prvi, ki je začel radikalno izvrševati mirovne zaveznosti, kar je spoznala tudi Velika antanta, ki je zelo znižala reparacijsko svoto. On je prav dobro vedel kaj koristi njegovemu kmetu, poznal je pa tudi dobro notranji položaj Bolgarske in videl, da se bo mogla država razvijati in napredovati samo tedaj, ako bo živela v dobrih cdnošajih s sosedi.
Zastopniki nove vlado so proglasili sicer že takoj po prevratu, da hoče vladati sporazumno z zavezniki, ali prevrata so se udeležili v veliki meri tudi makedonski komitaši (beg-unici iz Makedonije, ki pripada sedaj Jugoslaviji), ki značijo vrhunec nacijonalizma in neprestano nevarnost konfliktov z Jugoslavijo (komitaši hočejo, da pripadne Makedonija Bolgarski), ki lahko privedejo bolgarsko vlado na pot, po kateri ne bi hotele stopati niti povojne vlade. Gotovo je toliko, da nova vlada v Jugoslaviji nima zaupanja in bodo vsled tega v Jugoslaviji in Romunski mnogo pridobile na-cijonalistične in militaristične stranke. Beo-gradski listi so pozivali vlado na intervencijo v Sofiji ker ni gotovo, da izvrši sedanja Bolgarska kako neprijateljsko dejanje. Do diplo-matičnega posredovanja ni prišlo, tudi ne do oboroženega, ker je prevladal razum in protivojno razpoloženje, ki stremi za gospodarskim zbližanjcm in gospodarsko obnovo Evrope.
Pri bolgarskem prevratu je zanimiva ena Posebnost, katere dalekosežmost daleč presega bolgarske meje. Zmaga nasprotnikov Stambolijskega je bila omogočena samo vsled tega, ker je šla prevratnikom na roko vojska, da je bila Stambolijskemu čez noč vzeta možnost uspešnega oboroženega odpora. Zelo podobno se je pred meseci odigral prevrat v Italiji: Mussolini, fašisti in armada s kraljem. Celi fašistovski^ prevrat bi se končal kot kaka ža-loigra, ako bi ga ne podpirala vojska. Sploh je bilo celo vodstvo vojske takšno, da je^ pospeševalo prevrat, in kralj je bil preboječ. da bi sc sam postavil na podlagi ustave proti faši-dovskemu nasilju, zato je bila fašistovska ''-maga nad Rimom v resnici prav lahka.
Iz teh dveh državnih prevratov, kakor tuli Iz drugih, ki so se pripetili v zadnjih letih,
siedi, da je mogoče v moderni državi računati na srečen izid državnega prevrata samo v slučaju, ako pridobe prevratniki na svojo stran prej vojsko. Zato v zadnjem času prevrati tudi niso nikdar naperjeni proti1 vojski, temveč se izvršujejo s pomočjo vojske ali vsaj z njeno d ob rovo! j no n obenostr anost j o.
Prevrati, ki so se izvršili po vojni, so več ali manj nekrvavi. Zadovoljijo se običajno s tem, da vržejo vlado proti kateri so naperjeni, nje zastopnike pa polove in posade v ječo. Zato te nasilne spremembe vlad tudi ne moremo i-menovati revolucije. Zgodovina razume pod besedo revolucija čisto nekaj drugega, namreč boj mase z orožjem v roki proti oboroženi sili, proti vojski. Lep primer revolucije nam dajeta francoski revoluciji 1. 1830 in 1848 v Parizu.
Končno se nam vsiljuje še vprašanje, ali so sedaj sploh na mestu politični prevrati, ko obstoja skoro v vseh državah splošna volilna pravica in se morejo potlačiti demokratične svoboščine samo za kratek čas, od volitev do volitev, kadar si izberejo volilci nove zastopnike, ako so prvi kratili njih svobodo in jim krajšali pravice. To je zakonita, najpravilnejša in najlažja pot, ako je narod zrel
Slovenske šole Koroškem.
Slučajno nam pride v roke nek spis o slovenskem šolstvu na Koroškem; spis brez naslova in podpisa, a vendar nekako pomenljiv, ker opisuje to* stvar kakor si jo mislijo naši nemški sosedje. Bržkone je spis iz peresa nemškega učitelja, ki pa razmer v slovenskem delu dežele ne pozna. Ko bi o našem šolstvu odločevali pedagogi, strokovnjaki, davno že bi bilo vse povoljno uravnano, a ko je vsa zadeva le v rokah politikov, ne moremo priti do •miru. Dotični pisatelj bo bržkone bral tudi te vrste in njemu in drugim bralcem naj služi tole v pouk:
Spis pravi: Na Koroškem odločujejo o šoli občine, torej ni mogoče zabraniti slovenske šole. — Žalibog ni tako. Za Slovence na Koroškem se postave čisto po svoje razlagajo in če je kaj v deželi postavno, stem še dolgo m postavno za Slovence. Pred 4 Oleti so mnoge slovenske občine zahtevale slovensko šolo. nemška šolska oblast je stvar izročila nemškim poslancem in ti so nabrali nekaj protipodpisov. Ljudstvo je proti, se je zdaj reklo in peticije so se vrgle v koš ...
Potem trdi spis: Na Koroškem se šo! ni spreminjalo. Žal, da tudi to ni resnica: spreminjalo se je in sicer zelo na slabše, ko so se vse šole severno od Drave, ki so bile pred 30 leti še dvojezične, spremenile v popolnoma nemške.
O Št. Jakobu se trdi v spisu, da se je na .,željo tamošnjega ljudstva11 v pomladi 1922 šola spremenila v dvojezično.
Pisatelj naj nam pove, kedo je na Koroškem „ljudstvo“! Mi to besedo poznamo in vemo, da je to povsod le naša nejnškutarija. V Št. Jakobu pa se je napravila v Podrožčici nemška uradniška kolonija in zdaj naenkrat je ljudstvo tudi v št. Jakobu nemško! Mi pa le mislimo, da so ljudstvo v prvi vrsti ljudje, ki polnijo ob nedeljah cerkev in plačujejo davke, ne pa družba državnih uradnikov, ki se nekje po potrebnem ali nepotrebnem naselijo.
Potem bi pisca vprašali, ali ve, kaj na Koroškem pomeni v šoli besedica „gemischt-sprachlich11 (dvojezičen)? Nemec,.H ne živi na Koroškem, ne more imeti pojma o tem švindlu, o ti sleparij, ko se govori o dvojezičnih šolah.
pa se v osemletni šolski dobi poučuje sedem let in deset mescev v vseh predmetih popolnoma nemški
Dopis trdi, da se šola v Velikovcu ni mogla otvoriti, ker je premalo učencev, ki bi hoteli vanjo. Ali je pisatelj že /anaprej pisal o novootvorjeni šoli v št. Rupertu? Ne vemo. Pribijemo v zanaprej že to, da je bilo v šent-rupertski šoli vedno otrok dovolj za štiri razrede; zakaj se je ta šola zaprla? Zdaj bi se ne čudili, če bi ne bilo dovolj otrok, kajti učitelj je šola in čebela ne gre v osji meh, četudi osa vedno sili v čebelni panj. A zato ne obupamo: Nekoč so naši Nemci naprej trdili, da se mora otrok učiti nemški, ker sicer ne bo prišel na svetu naprej, zdaj pa le že vemo, da se s samo nemščino nikamor ne pride, in če nam Nemci vsaj že nekaj ponujajo, tudi to prihaja že iz tega spoznanja. Tembolj pa se mora Slovenec zavedati, da biti Slovenec nobena sramota ni, kakor so naše otroke v šolah zdaj u-čiii skoro vsi učitelji kar že 50 let sem. Tista blodnja, da se moramo vsi ponemčiti, da čim-preje pridemo v pruski raj. se je tudi razblinila v prazen nič. Slovenec naj se zaveda, da je svet odprt le njemu in kmalu bodo prihajali Nemci, trgovci In obrtniki učit se slovenščine. Torej malo 'potrpimo tudi, to bo še drugače.
»
Naši dijaki.
Sloveči angleški pisatelj Ruskin pravi, da ! je največji zaklad, ki ga Bog daje narodu t a-lent, nadarjeni sinovi, nadarjene hčere! Vsepovsod zmaguje konečno duh : nadarjeni gospodar bo bolje gospodaril, kakor drugi, nadarjenemu trgovcu bo v enakih razmerah trgovina prospevala, ko bodo drugi propadali, nadarjeni zdravnik bo uspešno zdravil, ko bodo drugim bolniki umirali. Bog Slovencev v tem ni prikrajšal. Pesnik pravi: „Sreča te čaka, um ti je dan. našel jo bodeš, če nisi zaspan!11
Dosti imamo med svojimi otroci nadarjenih, da bi mogli oskrbeti ljudstvo z zdravniki, sodniki, odvetniki, a žalibog vidimo zlasti dandanašnji v teh službah vsepovsod le tujca. Seve! Nemec stanuje v mestu in lahko pošlje svoje otroke v šole, Nemec je trgovec, je večji posestnik, je obrtnik, kapital je več ali manj v nemških rokah: ti ljudje lahko pošiljajo svoje fante v študije. Mali naš kmet pa mora računati: pičli so njegovi dohodki, in povpraševati se mora, ali zamore toliko let nositi toliko breme radi enega fanta, ko je treba oskrbeti tudi druge? Vrhutega pa še naše nesrečne šolske razmere, ki jih dunajski Nemci sami označujejo kot „Analfabetenzucht ! “ Sicer so urad. mesta v Avstriji vsa zasedena in stara mamka država ne more več naprej dojiti tolikega števila ljudi. Le to dejstvo nam naj bo povod, da tem bolj ; skrbimo in pazimo, da nam vseh mest med našim ljudstvom ne zasede tujec. Kajti ti bodo tembolj silili med nas, čim manj je služb med Nemci, učili se bodo konečno morebiti par mescev slovenski, pa bodo trdili, da so jezika zmožni! V teh razmerah je naša nujna dolžnost, izbirati in podpirati fante, ki gredo v srednje šole, seve tudi deklet^, ki pojdejo študirat.
Predvsem pa je treba obračati vso pozornost na naš duhovniški naraščaj. Seve da za ta stan ni vsakdo, treba je posebnega poklica. A ta stan ponuja službo takoj vsakomur, ki dovrši študije, tu ni treba čakati, tu ni treba šele prositi mesta, stotine služb čaka na človeka, ki ga ni. Že pred vojno smo hudo čutili pomanjkanje duhovnikov, a to pomanjkanje je postalo
za nas pogubno, odkar je odšlo nad 25 naših duhovnikov pri državnem polomu iz dežele. To je tako huda rana v verskem, narodnem in socijainem oziru, da bomo propadli, ako si ne prizadevamo z vso silo, čimptej zamašiti to vrzel, zavezati to žilo, ki nam naprej krvavi. ..Udarim pastirja in razpršile se bodo ovce," velja tudi tu. Slovenci smo bili versko trden in politično zanesljiv element v deželi, zapadli bomo nravnemu neredu in potujčenju, če ljudem ne damo kmalu duhovnikov in poštenega dušnega pastirja.
Naša doba ni doba duhovniških poklicev: slabo je duhovnik plačan, a to ne de nič, vse ga sovraži, tudi to ne de nič, je pač duhovnik tudi neko znamenje, kateremu se nasprotuje. To bi naših mladeničev od duhovniškega poklica ne zavračalo; zavračuje jih brezverski duh na šolah! Zato je škof Jeglič ustanovil v Št: Vidu semenišče in gimnazijo, pri nas je škof Kahn postavil Marijanišče, da bi se bila postavila tudi gimnazija, ni bilo sredstev in ljudi. In vendar tudi tu ne noide, če ne pridemo do svoje šole, do katoliške gimnazije. Kaj pa se zdaj stori, da se opomore pomanjkanju duhov-«ikov? Letos je prišlo k sprejemnim izkušnjam v gimnazijo 34 fantov, ki so hoteli vstopiti v Marijanišče: 'iz Velikovca in Pliberka so bili 4, z Rožne doline 3, iz Celovca in okolice 5, iz Beljaka in okolice 2, iz Soodnje Ziljske 4. Iz teh številk se vidi, da se Slovenci zopet giblje- j io. Ali od fantov, 'ki so se zglasili, jih je 5 padlo in to so bili ravno sinovi kmetov, ki niso bili dosti za skušnjo pripravljeni. Treba je po-vdarjati, da se mora pri sedanjih razmerah pravočasno poskrbeti, za pomožni pouk tistim otrokom, ki pojdejo y študije, ne šele par mescev pred skušnjo. Ko ni slovenskih učiteljev, ki bi se ti nalogi posvetili, ne pojde drugače, kot da to delo prevzamejo duhovniki kot del svojega dušnega pastirstva. Naj se stariši pravočasno zglasijo in potem bi se naj priredili posebni kurzi ob nedeljah za par far skupno.
Treba bo tudi boljše poskrbeti za podpore, «ego se je skrbelo doslej. Zavodi kakor Mari-'janišče silno težko izhajajo s svojimi sredstvi, ki če bi ne bilo podpor iz Amerike, bi se morali že davno zapreti. A še potem preostaja za stariše silno breme. Ta grozoviti strošek se »tarišem naloži za 12 let študij, in vendar sin ne študira za svojo družino, marveč za ljudstvo! Duhovnik, zdravnik, odvetnik, sodnik bodo služili ljudstvu, zato pa je ljudstvo dolžno pomagati. Ljudje naj pomagujejo jx) farah študentom in študentinjam. Vsaka župnija naj bi podpirala svoje, kjer pd' ni študenta, naj se pomaga potom društev drugim. Zlasti Marijine družbe naj bi se zavzele za to versko im narodno dolžnost
Marsičesa potrebujemo, a vzgajanje inteligentnega naraščaja je ena prvih naših potreb. Ce bomo imeli slovenskih duhovnikov, zdravnikov, odvetnikov, učiteljev, bomo brez težave Eavrnili vse napade verskega in narodnega nasprotnika. če inteligence ni, moramo prej ali sleje popolnoma propasti.
m POLITIČNI PREGLED S
Avstrija.
H generalnemu kontrolorju, kontrolorju Narodne banke in kontrolorju državnih železnic dobimo četrtega kontrolorja, kontrolorja ca tobačno režijo, ki bo Italijan. Polagoma bomo plačevali davke za same kontrolorje. Tirolski deželni zbor je sklenil vpeljati za volitve v deželni zbor volilno dolžnost proti glasovom socialistov.
Poslanec j. A. Kihneš o avstr, manjšinah.
V dunajskem deželnem zboru je bil stavljen predlog, da se zniža število mandatov vsled fetedenja od 165 na 120. K besedi sevje oglasil tudi češki poslanec Klimeš, ki je rekel med drugim: Ne motim se, ako pravim, da je novi volilni zakon naperjen predvsem proti nam. Avstrijska volilna geometrija je sestavljena na tak način, da se dokaže zunanjemu nepoučenemu svetu nemška enotnost Avstrije, čeravno tvorijo 15% prebivalstva Slovani. Ne samo na Dunaju in na Sp. Avstr., temveč cela Avstrija je pronicana s slovanskim življem v toliki meri, da se v enojezičnosti naše države ne da govoriti. Na Sp. Avstr, ni občine brez nastanje-
nih Čehoslovakov, na Dunaju ni 5%. čistih-Germanov, ali tudi v ostalih avstr, deželah bro-jijo nenemške duše do stotisočev. Kompaktno živijo Cehoslovaki na Moravskem polju, kjer imajo v več občinah večino, na Gradiškem je 72 občin hrvatskih in na Koroškem je najmanj
120.000	avtohtonega slovenskega prebivalstva. Slovani smo lojalnejši in dosti boljši avstrijski patrijoti kot Nemci ker ne škilimo preko granice, temveč hočemo samostojno avstrijsko republiko. Lahko nas obsodite k poli- ; tičnemu brezdelju ali ne morete zabraniti, da j ne bi postali mednarodni činitelj. Kot redni I člani avstrijske lige Društva narodov smo do- ; bili zvezo s celim svetom, in ker nam odvzs- j mate možnost izražanja želj in pritožb med va- ; mi. bomo to storili pred širšim forumom in ! naše delo vam bo potem toliko neprijetnejše, s Čehi so glasovali proti predlogu.
• .-o *• j» *'*?•* P'
k »	^ » ' r.*,«"	!
Nemška marka pleše smrtni ples, hitreje, i nevzdržno, in z njo vred drevi Nemčija v pre- ! pad. Vrednost marke pada v uprav tajinstve- i nem tempu. Mrzlico propadanja spremlja da- ! vece pomanjkanje bankovcev. Pred državno, j banko se gnetejo kurirji vseh berlinskih bank j ter v zavojih, kovčegih in na vozičkih odvažajo velike svežnje bankovcev. Žalostno stanje dovolj označuje dejstvo, da se te dni natisne množina pet- in desetmilijonskih bankovcev, ki bodo le kratko dobo v prometu. Doslej je s tiskanjem bankovcev zaposlenih že nad 60 tiskarn, a državna banka mora še dnevno angažirati^ nove. Draginja narašča blazno, skoro ; vsako uro. V mestih in industrijskih centrih postaja položaj jako opasen. V Berlinu vlada med | širšimi sloji veliko razburjenje. Na tržiščih se I vrste vedno burnejši prizori. Policija posveča največjo pozornost živinski trgovini in je zaplenila že velike množine goved v vrednosti mnogo milijard. Še večjo nevarnost povzročajo vedno 'ostrejši spopadi med macijcnalisti in komunisti. Za preteklo nedeijo so napovedali po vsej državi protifašistovski dan. Vlada je j imela velik strah, da bi ta dan ne prišlo do ; resnih spopadov. Zato je prepovedala vsa zborovanja na prostem fn pripravila močne veja- j ške oddelke v večja mesta. Razen v Potsda-- j mu, kjer je bilo 5 mrtvih in nekaj ranjenih, je j potekel ta dan po celi državi mirno. Na drugi j strani se maje pozicija Cunove vlade. Opazi- 1 cija tako narašča, da bo Gunova vlada podala ! najbrže že ta teden svojo ostavko. Komunisti ’ zahtevajo diktaturo proletarijata po ruskem 1 vzorcu.
Reparacijsko vprašanje.
Francoska in Belgija ste Angleški odgovorili. Obe noti ste sicer različno sestavljeni, vendar se vsebinsko ne razločujeta dosti. Obe državi ne stopita prej v pogajanja z Nemčijo, predno ne konča s pasivnim odporom in ne izpraznita Porurja ipred plačilom zadovoljive reparacijske svete. Misli so sedaj izmenjene in treba bo iskati poti, ki vodijo do cilja, ki bodo vedle do spremembe v reparacijskem vprašanju.
Lozanska konferenca je bila 24. julija slav-! nostno zaključena s podpisom 'ihirovne po-I godbe s Turčijo, Lozanska mirovna pogodba je vrgla v vodo sevreško mirovno pogodbo, ki so jo diktirale velesile Turčiji. V tem slučaju imamo prvič beležiti zmago premaganca nad zmagovalci. Krive so temu antantne države same, ker so hotele oškodovati Francijo pri zasedbi Porurja in reparacijah, da je žrtvovala Francija sicer interese svojih državljanov v Turčiji ali primogla s tem do hitrega zaključita v škodo sebi kakor v škodo Angleške, Italije in Grčije. Glavni uspeh Turčije je v tem, da ji ne bo treba odplačevati Francoski bonov v zlatu in da lahko zasede Carigrad takoj po sprejetju lozanske mirovne pogodbe od strani angorske skupščine. Turčija se odveže vsakega plačevanja kakoršnihkoli reparacij, dolgovi Turčije velesilam se razdele med njo in njenimi nasledstvenimi državami in tudi nobenih za-I sedbenih stroškov Turčija ne bo plačala. Ino-; zemci v Turčiji ne bodo vživali več nobenih I predipravic. Svoj del dolgov odplačuje Turčija i velesilam v papirnati valuti. Lozanska mirovna pogodba ima sledečo vsebino: Šest tednov
po ratifikaciji bodo angleške, francoske in laške čete zapustile Carigrad in Canak. Nove turške meje bodo sledeče: Napram Bolgariji: Od izliva Resvaje do točke na Marici, kjer stikajo turško, grško in bolgarsko ozemlje. Napram Grčiji teče meja po dolini reke Marice vzhodno od Karagača in potem ob Marici do Egejskega morja. Vprašanje Mosula .pride pred Društvo narodov. Od otokov dobi Turčija Imbros in Te-nedos, Grčija pa: Lemnos, Samos, Chios in Sa-motrake. Prevoz skozi Bospor in Dardanele je svoboden. Kapitulacije se odpravijo. Narodne manjšine bodo zaščitene po vzoru manjšin na Češkem in na Poljskem. Turčija mora prositi za sprejem v Društvo narodov. Jugoslavija, Češkoslovaška in Amerika lozanske mirovne pogodbe niso podpisale. Med Jugoslavijo in Turčijo obstoja že iz leta 1913 neka pogodba, ki je še vedno v veljavi, Češkoslovaška ni na tem vprašanju neposredno prizadeta in z Ameriko so še med vojno prekinili samo diplomatski odnošaji. S tem se začne na Balkanu nova faza zgodovine, kateri nihče ne ve, kakšna bo
P_________ MI IN ONI,.:v_______________M
Kulturen škandal. Mnogo vojakov je pokopanih na pokopališču pri „Anabichlnu“. Ob vsaki priliki se jih spomanjajo naši kulturni (!) Nemci in blebetavi nemškutarji jih slave kot „Helden“, in tudi pokopališče imenujejo vedno le „Heldenfriedhof“. Nikdar nam ne prihaja na misel, da bi skrunili spomin padlih vojakov. ’ j Naj počivajo v miru. Vedite pa Vi vsi, ki spite tam za Celovcem, da se Vam godi, kakor nam koroškim Slovencem. Pozabljeni ste. plevel rase po Vaših gomilih, le prazne in hinavske besede še imajo merodajni krogi za Vas, ravno tako kakor za nas koroške Slovence. — Škandalozno stanje „Helden^riedliofa“ nam kaže naše Nemce, „heimattreularje“ ..deutsch-ges:nnte“ itd. v pravi luči. Daleč, daleč pod Balkan še spadajo.
>,Ein sittliches Verbrechen.“ Zdaj se večkrat zgodi, da potujejo Nemci iz Nemčije po naši deželi. Ni davno tega, kar sva govorita z izobraženim Nemcem iz Saškega. Govorila sva tudi o šoli in se je zelo čudil, kako morejo na naših šolah poučevati učitelji, ki ne znajo ljudskega jezika. Pravil sem mu, kako se na naših šolah zanemarja poduk v materinščini. Da se otroci sploh ne naučijo slovenskega kulturnega jezika (kakor je imenovani Nemec imenoval pismeno slovenščino). Da se ne navadijo niti slovensko čitati. Da se vse to godi namenoma, ker hočejo naše otroke s pomočjo šol ponemčiti. Tedaj je rekel Nemec dobesedno:	,.Es ist ein sittliches Verbrechen,
einern Volke scine Sprache zn rauben“. (Zločin j je oropati ljudstvu njegov jezik.) In še je rekel: ..Otroci bi se morali vsaj fcri leta poučevati v materinščini, ali pa, in to je najmanj, kar se , mora zahtevati, vsaj dve leti, predrto se začno učiti tujega jezika“. — Še so pametni in pravični ljudje na svetu. Pravični Nemci pravijo*, i da bi se naši otroci morali najmanj dve leti poučevati samo v slovenščini, predno se začno učiti nemško. In da so zlgčinci (verbreharji) oni, ki ponemčujejo naše otroke in naše ljudstvo na Koroškem. Imenovani Nemec je tudi pravil, da po njegovem mnenju ni v nobenem drugem jeziku toliko in tako različnih narečij, kakor v nemškem jeziku. In da se Nemci morejo razumeti med seboj le, ker se v šoli nauče nemškega književnega jezika. Naši Nemci in njihovi kimovci pa vedno gonijo staro oslarijo, da se naši otroci slovensko že doma nauče in se jim v šoli ni treba več slov. učiti. Če bi to veljalo, zakaj ne hodijo Nemci v same francoske in angleške šole, saj nemško se že doma naučijo.
H DOMAČE NOVICE II
„Griiss Gott.“ V dopisu iz Globasnice smo brali, da je otrok, vprašan, zakaj nemško pozdravlja, odgovoril : ,,Naš oberlerar so rekli, da maramo nemško' pozdravljati, drugače sploh , ne strnemo14. Kdo ima večjo pravico do otrok: starši ali učitelji? Ali imajo učiteljf sploh pravico, da otrokom prepovedujejo slovensko Ì pozdravljati? Prvo pravico do otrok imajo
starši, učitelji so le namestniki starišev. 3n ne-mogoče je, da bi namestnik imel večje pravice nego tisti, ki ga nadomestuje. Učitelji imajo v šoli oblast nad otroci kot namestniki starišev, četudi to oblast žalibog večkrat zlorabljajo, n. -pr. tedaj, ko otroke kaznujejo, če med seboj slovensko govorijo. Še pred kratkim je bilo slišati, da je na neki šoli učitelj otroke zaprl, ker so med seboj slovensko govorili. To je škandal! A zunaj šole imajo prvo besedo pri otrocih njihovi stariši, tako tudi glede pozdravljanja. Torej učitelj sploh nima pravice, če otrokom reče, da morajo nemško- pozdravljati in da drugače sploh ne smejo. Če se učitelji ne zavedajo, kako daleč segajo njihove pravice do otrok, naj jim stariši enostavno povejo, da si svojih naravnih pravic do svojih otrok ne dajo kratiti in da bodo oni določevali, v katerem jeziku bodo- njihovi otroci pozdravljali.
Od nekod, (Užaljeni „mladi Korošci14.) v j okolici Grabštanja se nahaja šola, v kateri po- j učuje -med drugim tudi Učiteljica iz Kočevja, j torej Kranjica. Ker pa je postopala ta učiteljica z otroci bodisi upravičeno ali neupravičeno z dl o strogo, so sklenili užaljeni „mladi Korošci44 maščevanje proti svoji učiteljici. In -mašče- | vali so- se na ta način, da so prinesli nekega dne v šolo jelene -listke, ki so jih bili hranili še. izza časa plebiscita šn na katerih je bilo na- I tisnjenn „Ven s Kranjci44 in ,.Hinaus mit deti Krainem44. Te listke so nalepili po šolski sobi, kajpada na veliko jezo učiteljice — otroci nemčurskih starišev. Iz tega slučaja razvadimo, kako pravilne- razume naša šolska mladina heimatdienstov nauk ..Karnten dem Karn-nern44. Bravo, le tako naprej! Je še mnogo za čistiti!
Bauernbimd na debi za jesenske volitve, Akaravno volitve v deželni zbor in narodno skupščino še niso razpisane — -določene so !
bile baje na 21 oktobra — začenjajo naši i Bauernbundlerji -po nekaterih občinah že sedaj z agitacijo. Spravili so se zlasti na lov na naše glasove, ker bi radi pri našincik noter pripravili44, kar bodo na drugi strani zgubili. Ne verjamemo, da bodo imeli veliko sreče, četudi se trudij-o in hočejo z zgovornimi besedami dokazati, kako potrebno bi bilo, da kmetje „vsku-p držijo44 (Slol samo do volitev! Op. ured.) Zlasti se jim zdi zelo škeda, alto- bi dobila naša slovenska stranka premalo glasov za izvolitev poslanca v narodno skupščino, kar bi prišlo po • njihovem mnenju v -prid zopet le socijalnim de- j mokra-tom. Gospodje Bauernbundlerji naj prc- i pustijo skrb za našo stranko raje nam. Kaj ! nam je storiti in kako bomo pni volitvah nasto- i pili, to je zadeva, ki zanima v prvi vrsti nas in i naše volilce, ne pa Bauerabund. Sicer se pa j nam z agitacijo za volitve prav nič ne mudi. j Mi bi radi slišali najprej, kakšne ,,uspehe44 so dosegli voditelji Bauernbunda za slovenske kmete na Koroškem im kako so izpolnili tiste »slovesne14 obljube, za katere so glasovali tudi Schumy in -njegova stranka v St. Vidu. Ako jc pa te gospode zapustil spomin, da se ne vedo vsega več spominjati, jim bomo prišli rade-volje na pomoč. Zapomnijo naj si pa stari pregovor, da g-re osel samo enkrat na led.
Marija na Žili. (Izjemen slučaj.) Kakor v več drugili občinah, okrajno glavarstvo tudi z našim ljudskim štetjem ni bilo zadovoljno ter odredilo revizijo. Domači števni komisarji, ki slučajno niso bili bauernbundlerji, so šteii vsekakor boli pravično in našteli zato preveč Slovencev. Število teh je bilo treba reducirati, kajti sramoto bi delali občini, ki je pridobila po zasluga bivšega župana, bauembundierja Garlerja popolnoma nemško lice, še bolj pa bi sc izkazala ziljska župnija nevredna nemškega župnika. Od okrajnega glavarstva poslani komisar, ki je »revidira!44 Slovence od hiše do hiše, naleti tudi na neko Nemko, ki pa je bila vpisana za Slovenko, dasi jc njena jezikovna in narodna pripadnost v resnici nemška. Zopet slučaj, si je mislil g. komisar ter zastavil ženi vprašanje: Kaj ste. Nemka ali Slovenka, meneč, da bo dobil kakor v drugih slučajih po-vodjen odgovor ter na števni poli prečrta! . slo-venisch44 in nadomestil 3 »deutsch44. Odgovo • pa se je glasil proti pričakovanju g. komisarja čisto drugačno. Pogumna žena mu je namreč odgovorila nekako takole: Vem, čemu prihajate. Ako mislite, da bom preklicala to, kar
sem izpovedala pri ljudshfcm štetju, se ze'o motite. Sem sicer rojena Nemica, pri ljudskem štetju pa sem se dala vpisati za Slovenko in sicer z ravno isto pravico kakor se zapisujejo Slovenci za Nemce. Na tem ne dam nič -spreminjat: tako dolgo, dokler ne boste popraviii ljudskega štetja tudi pri Slovencih. G. komisije uvidel, da se s trdovratno Nemko ne da nič opraviti, te-r je osramočen odšel. Talco je obsodila poštena Nemka naše re-negate in oblasti, ki jih podpirajo. Ali se še ne bodo- Spametovali?
Libeliče. IK-do je ropar?) Celovški listi so zagnali junija velik krik, ker so Libelli cani v noči na 9. junija ukradli v Potočah brizgalni-co in jo prepeljali nazaj v Libeliče. BrizgalnÌ-ca je last libeliških posestnikov, katero so u-kradli pred predajo Libelič jugoslavanskim -oblastem Potočani z drugo šolsko opremo in 0-pravo občinske pisarne. Ker ni bilo pričakovati vrnitve zakonitim potom, so segli Libeličami po samopomoči. Brizgalmiea se je sedaj slovesno blagoslovila. Naše oblasti zato zaprejo vsakega, ki pride na naše ozemlje in se je udeležil prevoza svoje lastnice. S tem hočejo izsiliti vrnitev brigainiee in drugega gasilnega orodja.
Rikarja vas. (Sadovi naših utrakvistič-nih (?) šol.) Treba se je Slovencu peljati samo sko-zi našo vas, pa bo marsikaj doživel. Ogovoriti mu je treba kakega otroka — šolarja — slovensko in dobil bo odgovor:	»Bindiš aber
niks44. Posebna ena deklica se s tem r-'-i-'-ri, katere stariši in ded so živeli od podpor Slovencev, sedaj pa iz hvaležnosti dobrotnike izziva. To je začetek, ko se začnejo otroci sramovati svoje lastne matere in pljuvati na nje ko dorasejo bodo pa vihteli palice. To bo sicer manj prijetno ali plačilo bo vsekakor zasluženo.
Golšovo pri Žihpoljah, »Koroška Domovina44 v zadnji številki prav nesramno napada č. g. dek. Čemerja, ki leži že dalje časa težko bolan v bolnišnici »Usmiljenih bratov v Št. Vidu44. Obrekovati, zasmehovati in blatiti bolnika, ki takorekoč leži na smrtni postelji, je pač zmožen le koroški nemškutar. Sirovo-st, podivjanost, brezsrčnost so lastnosti, ki dičijo naše renegate in njih glasilo. Proč od njih!
Žrelec. Zapustil nas je sk-oro po dveletnem službovanju g. provizor Janez Petrič, vnet in goreč dušni pastir. V -teku svojega bivanja med nami si je pridobil g. provizor vsled svojega prik-upljivega in prijaznega obnašanja, še bolj pa vsled gorečnosti za čast božjo, splošen ugled in spoštovanje pri vseh faranih brez razlike mišljenja in narodnosti. Kot vnet dušni pastir je bil mož na svojem mestu in njegov trud v cerkvi, šoli, prižnici in spovednici naj poplača ljubi Bog. Po njegovem marljivem prizadevanju je dobila naša farna cerkev nove zvonove. Zelo- neradi vidimo, da ste nas po ukazu svojih višjih morali zapustiti, a upamo, da ne za vedno. Upamo, da se sčasoma zopet vrnete med nas in ostanete v naši sredi kot stalen župnik. Zato. g. Petrič, Vam kličemo v slovo: Na svidenje! Podljubelju, kamor pride g. provizor, pa čas-titamo, da dobi tako vnetega dušnega pastirja.
Lipica. (Nov most.) Dne 22. julija t. 1. se je ob 10. dopoldne novo sezidani most čez Dravo, ki je bil za čaša koroških bojev do polovice razstreljen, zopet »blagoslovil44 in otvorid prometu. Govorila sta deželna poslanca Lemež in Klančnik ter pliberški zdravnik dr. lierbst. Lemež je večinoma razlagal zgodovino Lipi-škega mostu. Enega -pač nismo mogli prav razumeti, kar je povedal, da je namreč razrušen-je mostu 1. 1919 bilo »eime kuhne Tat44, bržkone zato) ker je zopetna postavitev stala deželo celo milijardo in 268 milijonov kron. Herbst ie govoril v velenemškem tonu in rekel, da nam bo novi most kazal pot k nemškemu narodu. Po končanih govorih je pliberški moški zbor zapel par nemških pesmi. Radovednežev se je posebno tekom popoldneva nabralo precej veliko. ki so prišli prav od. daleč, pa so se nekam razočarani vračali domov, ker so večkaj pričakovali. Omenjeno bodi še, da je ob ti priliki izostal vsak cerkveni obred in se je novi most blagoslovil samo s pivom, godbo in plesom. Pač moderno!
Obsodba. V imenu republike! Kazensko okrajno sodišče I. na Dunaju kot tiskovno sodišče je danes ob odsotnosti zasebno^ toži-telja Josipa Glantschniga in prisotnosti obtoženca Josipa Zink-ovskega ter zastopnika zasebnega tožitelja dr. Karol Mullerja obravnavalo tožbo, ki jo je vložil zasebni tožnik proti Josipu Žin-kovskemu, 49 let staremu, oženjenemu, odgovornemu uredniku »Koroškega Slovenca44, radi prestopka § 30. tisk. zak» in tožnikov predlog o kaznovanju in objavi razsodbe z razlogi v »Koroškem Slovencu44, in razsodilo: Josip Zinko-vsky je kot odgovorni urednik »Kor. Slov.44 kriv razžaljen ja časti po §§ 488» 491. kaz. zak» ker je z objavo dopisa z naslovom »Olešnica44 v 12. številki imenovanega lista z dne 21. marcem 1923 zamemaril ono pozornost, s katero bi objava kaznive vsebine v listu izostala. S tem je zakrivil prestopek po § 30. tisk. zak. in se kaznuje po istem odstavku z 100.000 (stotisoč) K denarne globe ali 48ur-nim zaporom in -po § 389. s plačilom stroškov kazenskega postopanja. Josip Zinko-vsky je po § 43. tisk,, zak. obvezan priobčiti brezplačno obsodbo z razlogi v prvi ali drugi-številki po dostavitvi in -prav-omočnosti obsodbe v istem delu imenovanega lista in z istimi pismenkami kot dopis »Olšenica44. Ako bi imenovani list obsodbe tudi v drugi številki po dostavitvi in pra-vornočnesti obsodbe ne hotel priobčiti, tedaj ne sme več izhajati. — Razlogi: Vsled objave dopisa »Olšenica44, posebno vsled mest: ...kraljuje general Z e p e j G 1 a n č-n i k. Za časa vsemogočnega kraljevanja r 0-p a r s k i h v o 1 k s v e r o v c e v j e b i 1 Z e-P e j n j i h v od ja. ... Slovensko petje fantov je Zepeja tako razburilo, da je našega Vasteja takoj ovadil radi r a z ž a 1 j e n j a časti. Kajne Z e p e j, resnica b'o 1 j ! ...generala Z e p e i a ... kije zatajil svoj materni jezik, kije sokriv d i v j a n-! j a roparskih v o 1 k s v e r o v c e v 1919, j je bi! zasebni to-žiteij izpostavljen javnemu za-! smehovanju odnosno po krivem obdolžen go-! tov ih nečastnih, ali nenravnih dejanj, ki ga za-morejo v javnem mnenju prezirati in ponižati. S tem je dejanski stan -prestopka proti varnosti časti po §§ 488» 491. kaz. za-k. stvarno podan. Ker dokazovanje osebne krivde obtožen-čeve, da bi mu bila znana vsebina dopisa pred natiskom, ni doprineslo in ker dokaza resnice sploh ni nastopil, se je moral po § 30. tisk. zak. obsoditi. Pri odmeri kazni so bila obtežilna večkratna razžaljenja, olajšujoča pa neomade-ževan-ost. Ostale odločbe so utemeljene po navedenih zakonskih odstavkih. Dunaj, dne 26. junija 1923. Dr. Christoph Hòflmayer. Poslovni broj U 1 186/23/7.
Škocijan. (Strela.) V sredo 18. julija popoldan je udarila strela v električno centralo ter jo močno poškodovala, da dva dni ni bilo luči, dokler ni g. Elin vso star zopet spravil v red.
Led. V Dravi je utonil Jos. Schalk, doma iz Gradca. Bil je v službi pri Sveteju. Šel se je kepat z nekim mladim gospodom, ki je tam na obisku. Tok Drave ju je odnesel s seboj, cel kilometer daleč. V Drumljah se je mlademu gospodu posrečilo, da se je rešil na desni breg. Potem se je prepeljal z brodom pri Žvabeku ; zopet na levi breg. Schalk je izginil v Dravi in i ga kljub vsemu iskanju niso našli. Pač pa je bilo slišati, da so pri Sv. Lovrencu na Pohorju na Štajerskem potegnili iz Drave neznano moško truplo, d katerem mislijo, da ga je Drava prinesla iz Avstrije.
Drabunaže. (Smrtna kosa.) Kruta smrt neusmiljeno redči naše vrste. V soboto 21. julija je pobrala g. Nežo Cimpaser, pd. Mohori-co, ki je desetletja bolehala na zavratni neozdravljivi bolezni in ji nazadnje podlegla. Z njo smo zgubili zavedno Slovenko jeklenega značaja, ki naj bo za zgled vsem koroškim Slovenkam. Počivaj v miru!
Škocijan. (Pogrebi.) Pri nas smo imeli v kratkem času 4 pogrebe. Najprej smo pokopali zavedno Slovenko Živinjo v Vinarah, kmalu nato Rebemikovo gospo, čez teden dni gosp. Piceja, pd. Furijana, drugi dan že Pivkovega Valentina. N. p. v m.________________________
Ali siže kaj pkal v,Koroškega Sloveno4?
©GOSPODARSKI VESTNIK©
Sadjarska opravila v avgusta.
Komur je zaostalo kaj iz julija, naj ne-mudama izvrši zamujeno. Ko smo sami opravili svoj vrt, opomnimo še soseda na napake v njegovem sadovnjaku! Ogled bi bil kaj koristen tudi v avgustu, siploh vsaj vsak mesec enkrat. Listne uši, krvava uš in razni drugi škodljivci nič ne počivaje, ampak delajo ve a večjo škodo.
Od sredi julija dalje pa ves avgust zori rano pečkato sadje (poletne hruške in jabolka). Tu naj pomni vsak sadjar, da ostanejo zgodnje hruške in jabolka le tedaj y dobri sadni shrambi 10—14 dni nepokvarjena, ako jih od h s r mo vsaj en teden prej, preden so na drevesu užitno zrela.
Rano sadje je zrelo, ko začno z drevja padati prvi piškavci in ko posamezni navadno črvivi sadovi na drevesu porumene, sploh iz-premene barvo; dočhn je večina sadja še zelena. Takoj takrat je treba sadje vse obtrgati in zložiti v shrambo. Tu v nekaj dneh pozori (zmedi) in je veliko okusnejše nego tisto, ki popolnoma dozori že na drevesu. Ako se med-di na drevju, nam polagoma popada vse na tla in zaleže prav malo, ker se deloma razbije, deloma ga pobero ljudje, deloma ga pa pokvarijo žuželke. Kdor pa ga obtrga o pravem času in vsega hkrati, se zamudi najmanj, ga lahko proda ali pa koristno uporabi do za, ko je uležano.
V avgustu je zadnji čas, da veje močno obloženega drevja podpremo ali na kakršenkoli način zavarujemo, da jih teža debelečega se sadja ne pritisne k tlom ali celo ne polomi. Podpiranje vej ima dvojen pomen, prvič s tern obvarujemo drevje, da da se mu ne odlomijo veje, drugič pa jih hočemo zadržati z oporo v njih naravni legi ker se sicer ne spravijo rade nazaj v prvotno lego, čeprav jih jeseni rešimo težkega bremena. Drevje pa, ki mu veje vise 'prav do tal, ni le jako nepripravno, ker moramo pod njim kositi, večkrat tudi pasti živino, ampak tako drevje se ne razvija povodno, ker iz visečih vej kaj radi poganjajo naravnost navpik gosti poganjki, roparji, ki jako slabe prvotno, rodovitno vejevje.
(Dalje sledi.)
Dunajski trg, Me,so: govedina 12—42.000, teletina 26—40.000, zrezek 50—60.000, svinjina 32—46.000, ovčje meso- 12—32.000, kozje 12—20.000, povojen o 34—48.000, konjsko 12 do
20.000,	slanina 24 30.000, domače maslo 36- -38.000 K za kg. Sirovo maslo 56—58.000, skuta 16—22.000 K za kg. Jajce 1180—1400 K. Zelenjava: lanski krompir 700—800. letošnji 1300—2100, zelen fižol 6—7000, zelen grah 4—8000, kumare 2—7000. čebula 2—4000, česen 4—6000, gobe 28—32.000 K za kg. Sadje: češnje 6—12.000, višnje 8—14.000, marelice 8—12.000, breskve 10—14.000, jabolka 6000 do
10.000,	hruške 4—10.000, slive 6—8000, ribez 8—10.000, kosmulje 10—12.000, črnice 6—8000, malinje 14—22.000 K za kg.
Borza. Dunaj, 30.'Vil. Dolar 70.560, nemška marka 0,04%. funt šterling 323.200, francoski frank 4105, lira 3050, dinar 722, poljska marka 0,30, švi-carski frank 12.540, češka krona 2089, ogrska 2,15 avstr. kron.
Curih, 30./VII. Avstrijska krona 0,0079, nemška marka 0.0005, poljska marka 0,0028, ogrska krona 0,03, dinar 5,85 centimov.
@ RAZNE VESTI S
Na Madžarskem je 8 milijonov prebivalcev. — Pri prehodu čez državno mejo sme vzeti vsak potnik sedaj s seboj 4 milijone kron. — V Nemčiji se nahaja v prometu 25 bilijonov papirnatih mark. — Vsi jugoslovanski gozdovi predstavljajo vrednost 60 milijard dinarjev. Plavač Oto Kemerich je preplaval 13 km široko Bodensko jezero. — Nemška državna banka je dala v promet bankovce po 1,5 in 10 milijonov mark. — Na Koroškem se je naštelo od 15.—21. julija 460 brezposelnih. — Pri železniški nesreči na progi Sofija—Varna je bilo 103 potnikov mrtvih in 300 ranjenih. — V Sisku je bil obešen morilec Ivan Pajank. — Trboveljski rudarji so stopili v stavko. — Z 8. julijem je znašalo število brezposelnih v Angliji
1,118.000.	— Na nemški gimnaziji v Novem Sadu v Vojvodini se otvori letos tretji razred. Pod Ogrsko v Vojvodini ni bilo nobene nemške šole. Ker je premalo dijakov, se Nemci boje, da bi se šola ne zaprla. Če se zapre, bodo
j pa rekli, da se jih zatira.
Nove poštne pristojbine. S 1. avgustom se je zvišala pošta za 50%. Pismo v tuzem-stvu do 20 gramov bo treba frankovati s 600-kironsko' znamko, do 40 g 800 K, do 100 g 1000 uren; dopisnica 300 K; r e kom a-n dači ja 1000 K; ek sp r e srn in a 2000 K. T i~ s k o v i n e do 50 g 100 K, do 100 g 200 K, do 250 g 600 K : vzorci do 250 g 600 K, do 500 gramov 1200 K. Poštne n a k a z n i c e do
50.000	K 500 K, do 100.000 K 1000 K, do 250.000 2000 K, do 500.000 K 4000 K, do 1,100.000 K 6000 K, do 1,500.000 K 8000 K, do^ 2,000.000 K
10.000	K, do 2,500.000 K 12.000 K, do 3.000.000
14.000	K. P a k e t i do 1 kg 2400- K, do 5 kg za
75 km daljave 5000 K, 150 km 6000 K, 375 km 8000 K, čez 375 km 10.000 K; do 20 kg 20.000 kron, 24.000 K, 32.000 K, 40.000 K. - - Tudi brzojavne pristojbine se zvišajo: ena beseda v tuzsmstvu 600 K, en brzojav najmanj 6000 K; v Jugoslavijo in Češkoslovaško ena beseda 1200 K, en brzojav najmanj 12.000 K: v Italijo 1800 K, najmanj 18.000 K. Za Nemčijo veljajo iste pristojbine. Za inozemstvo:	Italijo,
Romunijo, Češkoslovaško pismo do 20 g 1600 kron, za vsakih daljnih 20 g 1000 K; dopisnica 900 K; tiskovine do 50 g 400 K. Za Jugoslavijo in ostale države: pismo do 20 g 2000 K, za vsakih daljnih 20 g 1000 K; dopisnica 1200 K; re-kcmandacija 2000 K.
Koliko denarja sc sme vzeti v tujino? Potnikom iz Avstrije v tujino je bilo sedaj dovoljeno vzeti s seboj samo 500.000 K, svoto, ki je bila pri daljših potovanjih že prve dni izčrpana. Učinek te odredbe je bil ta, da so segli potniki po samopomoči, ki ni bila v skladu z obstoječimi zakoni. Tako so prišli navzkriž — aiko so bili pri tem zasačeni — z obmejno policijo. Po najnovejši devizni naredbi je bila zato določena svota 4 milijonov K za vsako o-sebo, za kar ni potrebno mik ako dovoljenje Na-ir.e banke. Kdor rabi še več denarju, ga lahko kupi do 5 milijonov pri deviznih trgovcih, kar se zabeleži v potni list.
slovenskemkorotanu.
i Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15.—26. avgusta 1923.)
Z velikimi koraki se bliža otvoritev ..Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe14 v Mariboru (od 15. do 26. avgusta 1923), ki bo ena največjih in najboljših imdustrijskih-obrtnih razstav. S polno paro se vrše dela na razstavišču. Poleg že stoječih se zgradi še par novih, velikih in lepih paviljonov. Pa ne samo na in-dustrijsko-obrtnem polju bo odgovarjala razstava svojemu namenu. Pridruženi so tudi posebni oddelki za gradbeno stroko, vrtnarstvo, vinarstvo in umetnost, tako, da bo razstava nudila celotni gospodarski pregled našega severnega ozemlja. Razstava bo nameščena v moderni zgradbi dekliške meščanske šole, na vrtu Dijaškega doma, in v Prešernovi ulici, ki se v to svrho za časa razstave zatvori. Na vrtu Dijaškega doma, ki je v to svrho že od lanske razstave preurejen, bo nameščena vrtnarska razstava, ki bo nekaj izvanredno lepega Poleg vrtnarskih pridelkov bo urejena drevesnica, ki bo nazorno prikazala vzgojevanje drevesc od semena do drevesca in bo zlasti zanimala sadjarske kroge. Poleg tega bo na vrtu postavljenih več paviljonov, točilnica razstavljenih vin, bufet in veselični prostor. V šolskem poslopju bo nameščena industrija in obrt. Vsaka stroka bo imela svoj oddelek. Na vseh hodnikih in stopnišču bodo razmeščene okusno izdelane reklamne table. Povsod se vidijo dosedanje izkušnje in že na pripravah se vidi, da bo razstava v vsakem oziru na prvem mestu.
Že sedaj vlada za razstavo vsestransko zanimanje. Ne le iz cele države, tudi iz inozemstva je prijavljen številen obisk. Iz Hrvat-ske, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Srbije je pripravljenih več korporativnih posetov. Že to samo priča, da bo razstava res nekaj
lepega, primernega in zanimivega. Vsakomur, ki se količkaj zanima za naše narodno gospodarstvo, priporočamo ogled (razstave. Zlasti je potrebno in priporočljivo, da si jo ogledajo razen trgovcev in konzumentov vsi industrijalci in obrtniki. Marsikateri bo videl in naše! na razstavi predmete, ki jih ne pozna, a bi jih lahko izdeloval in imel nov vir dohodkov. Več glav več zna in marsikateri obrtnik bo videl ta ali oni predmet drugače, boljše, pripravnej-še izdelan, kakor se je on učil. Tudi s tem bo razstava mnogo koristila.
Za obiskovalce razstave je preskrbljeno v vsakem oziru. Na vseh železnicah imajo obiskovalci 'polovično vožnjo, če se izkažejo s tozadevno legitimacijo. Legitimacija, ki velia ob enem kot permanentna vstopni. • ‘p dobi pri vseh denarnih zavodih in stane samo 20 dinarjev. Kjer ni v kraju prodajalca legithnacb se obrnite direktno na upravo razstave v Mariboru ,da vam jo dopošlje. Legitimacije se dobe tudi pri vseh obrtnih društvih in zadrugah. —
Da zunanjim obiskovalcem ne bo treba skrbeti za prenočišča, je osnovan poseben Stanovanjski odsek, ki bo vsakemu obiskovalcu nakazal prenočišče proti zmerni odškodnini in je vsako izkoriščen j e obiskovalcev izključeno.
Vse obiskovalce opozarjamo lia to, da se poslužijo te prilike za ogled Maribora in okolice. Ža časa razstave bo odprt tudi mestni muzej, ki hrani marsikatero zgodovinsko znamenitost. Uprava se bo trudila, da bo šla vsakomur na roko in ustregla vsem željam. Zato pa: Posetite Industrijsko-obrtuo vzorčno izložbo' v Mariboru!
Za tiskovni (volilaj) sklad so darovali:
Globasnica: Miha Sadiak 1000, Jožef Pikolo 1000, Barba Pikolo 1000, neimenovan 10.000, Fran Sadjaik 1000, Polona Sadjak 1000, neimenovan 8000. Janez Wutte 1000, Jurij Hutter 2000, Lovro David 1000. Peter Grerner 10.000; Šteben: Igo Ižep 2000, Aleš Dumpetnik 4000, Franc Wòlfel 2000, Matija Podev 5000, Jožef Jeri 2000; neimenovan iz Slov. Plajb. 5000; neimenovan iz Galicije 5000; kmet v Kozju 5000; Miha Spek, Žrelec, 7000; neimenovan iz Celovca 10.000; Franc Cemernjak, Bače, 10.000; neimenovan iz Ščedma 3000; Andrej Miikula, Čače, 10.000; neimenovan 50.000; Josip Zupanc 5000: Hodiše: J. Roper 5000, J. L. 10.000, R. Kaufič 2000; Fl. Gatol, Struga, 10.000: Jan Toplicer, Ležbe, 5000: Štefan Bayer, župnik, Loga ves, 45.000; M. Po-topnijt, Marija na žili, 10.000; dr. Fr. Zeichen, Pliberk, 20.000; nabrano na poroki g. Likeba v Dobu 110.000; Anton Erat, Marija na Žili, 2000; neimenovan iz Bistrice 10.000 K. Ivan Hochmiiller, Maribor, 10; J. Kuster, Maribor, 10; Ernest Ferjančič, Zemun, 15 dinarjev. Darovalcem srčna hvala.
Listnica uredništva.
Dopisnikom. Opozarjamo Vas na nove poštne pristojbine, ki so stopile v veljavo s 1. avgustom. Nezadostno frankovano pošto ne bomo sprejemali. — J. K.. Studenci. Srčna hvala, čeravno si slabo zadel.
Cist... okusen
in pri tem res poceni . . to je „Franck“.
,. Mar bi se brez razloga sodilo povsod in vselej tako? . . Zakaj ne opustijo varčne gospodinje svoje navade in zahtevajo izrečno „Pravi Franck z mlinčkom44?
Ì
Lastnik : Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovoriti urednik: Žinhovsbj Josip, typograf, Dunaj, X., Etten-
reic8gasse 9. — Tiska Lido va tiskarna (Ant. Mackàt in družba), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.