148. številka, Ljubljana, t torek 2. julija 1901. XXXIV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa avslro-ogrsks dežele sa vse leto 28 K, sa po* leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, sa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaas poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlštvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod1* tel«fon št 34. — „Narodna TIskarna" telefon št. 85. Deželni zbor kranjski. VII. seja dne 1. julija i. I. (Konec.) Deželni predsednik baron Hein je odgovoril z ozirom na LenarCičeva izvajanja glede izseljevanja. V obče se vidi, da se ljudje selijo iz pretežno kmetijskih dežel, v prvi vrsti iz Gališke in iz Kranjske. S policijskimi sredstvi se izseljevanje ne da omejiti, a na utesnitev proste selitve ni misliti, ker je to proti osnovnim zakonom. Treba je odstraniti vzroke izseljevanja. Pred* pisi, ki so bili izdani, se strogo izvršujejo. Zlasti se godi to v Ljubljani, in agentje razširjajo vsled tega navodila za izseljevanje, v katerih poučuje ljudstvo, naj se ogiba Ljubljane. Glavni vzrok izseljevanja je to, da so pri nas delavske mezde slabše kakor drugod in sploh vse razmere nengod nejše. Naravno je, da kmetija delavcev ne plačuje tako, kakor industrija in vsled tega sili ljudstvo ne le pri nas, nego tudi drugod v industrijalce kraje. Kjer cveto industrijalci kraji, ima tudi kmetijstvo dobiček, ker svoje pridelke lahko bolje izpečava. Najboljši način, povzdigniti kmetijstvo, je ta, da se povzdigne industrija in se s tem dobi kmetijstvu konsumentov. Kmetijstvo bi pri boljših dohodkih delavce lahko bolje plačevalo in jim dalo ugodnejše eksistenčne pogoje in to bi izseljevanje gotovo omejilo. Ne selijo se pa samo kmetijski ljudje, tudi indastrijalni delavci, zlasti premogarji, ki hite v Nemčijo. Izseljevanje v Nemčijo je prav tako važno, kakor izseljevanje v Ame riko. Vzrok je ta, da se pri naši industriji ne skrbi tako za delavce ko na Westfal-skem. Vlada je v tem oziru že storila neke korake. Z večjo podjetnostjo, z izkoriščanjem vodnih moči in zemeljskih zakladov, ae zamore ustvariti velika industrija, in če se bodo delavcem dali boljši življenski pogoji, kmetijstvu pa dosti konsumentov, bo izseljevanje gotovo ponehalo. (Živahno odo bravanje.) Posl. Šubic je opozoril, da se število projektov za vodovode itd. tako množe, da niso v nobenem razmerju več z materialnimi razmerami dežele in z močmi stavb nega urada. Kaci h 300 projektov leži pri deželnem odboru, a še ni konca tej povodnji. Govornik je predlagal: 1. Deželni odbor naj vodovodne projekte strogo loči v neizogibno potrebne in samo koristne; 2. Deželni odbor naj opozori županstva, da je za bližnjo prihodnost povsem brezuspešno vlagati nove prošnje. Posl. Po v Se je razložil stanje raznih vodovodnih projektov in se zahvalil baronu Heinu za pospeševanje vinoreje. Posl. Luckmann je pritrdil izvaja njem deželnega predsednika, a želel, naj vlada tudi sama pospešuje industrijo. Fiskus preganja industrijo na nečuven način. Postopanje pri obdavčenju akcijskih družeb je naravnost nelojalno. Akcijskim družbam se godi velika krivica, in postale so brezpravne in brez pomoči. Baron Hein naj poskrbi, da davčna oblastva ne bodo preganjala industrijalcev in ne bodo odganjala tistih, ki hočejo svoj kapital tu naložiti. Na ta izvajanja je na kratko odgovarjal baron Hein, ki je branil davčno oblast, repliciral pa je posl. Luckmann, ki je vzdrževal svoja očitanja. Poslanca Žitnik in Zelen sta se bavila s Šubičevim predlogom zastran vodovodov. Posl. Božič je omeni), da se je pred leti začelo gibanje za ustanovitev deželne zavarovalnice. Nasledek tega gibanja je ta, da je bil leta 1898. v deželnem zboru stavljen predlog, naj se ustanovi deželna zavarovalnica. Zbornica je soglasno sklenila, naj deželni odbor skliče enketo, ki naj natančno preišče vso zadevo in izvrši potrebne poizvedbe. Ta sklep je pa zaspal in Čisto nič več se ne čuje o njem. V letnih poročilih ni nikjer nobene opazke, nikjer ni povedano, ali se je kaj ukrenilo ali nič, ali se je vršila enketa ali ne, ali so se poizvedbe začele in dognale ali ne. Ta molk je sumljiv toliko bolj, ker molče tudi tisti, ki so stvar sprožili in jo izrabili v politični borbi. Govornik je izjavil, da je od nekdaj pristaš deželne zavarovalnice in vsled tega vpraša, kaj da je s to zadevo. Zajedno je predlagal resolucijo, s katero se deželnemu odboru naroča, naj v prihodnjem zasedanju zanesljivo poroča o uspehih, odnosno da stavi primerne predloge. Posl. PovSe je pojasnil, da bo stvar za rešitev zrela šele tedaj, kadar ustvari državni zbor okvirni zakon, s katerim se zagotovi deželnim zavarovalnicam monopol. Vprašanje o deželni zavarovalnici počiva zategadelj, ker je nemogoče osnovati zavarovalnico, kakeršna je bila predlagana. Taka zavarovalnica, kakeršna je bila predlagana, bi bila tekmovalen zavod, iu ne bi imela življenjske moči. Material za deželno zavarovalnico je ves zbran, a dokler ne bo zakona, ki uvede prisilno zavarovanje, dotlej ni misliti na deželno zavarovalnico. Generalno razpravo je zaključil poročevalec Lenarčič, ki je obširno refldk-tiral na izvajanja posameznih predgovorni-kov. Pozdravil je z veseljem, da je vlada začela industrijo podpirati, in da se je prejšnje sovraštvo upravnih organov zoper industrijo poleglo. Pojasnil je težave, s ka terimi se ima boriti industrija zlasti v naši deželi in povdarjal potrebo pouka. Glede zavarovalnice se je izrekel za konkurenco, ker le tako se zagotovi ceneno zavarovanje. Poročevalec se je tudi pridružil za hvali, ki jo je posl. Povše izrekel dežel nesau predsedniku za pospeševanje vinarstva. V silno obširni specialni debati je govorilo jako mnogo govornikov, mej drugimi je posl. Lenarčič sprožil vprašanje glede hidrcgritfičnega posla, na kar je deželni predsednik pojasnil, da ie mej vlado in mej deželnim odborom nastal konn* kt glede naloge državnega hidrotehnika, vsled če3ar neče deželni odbor plačati nanj spadajo-čega dela potrebščine. Po Lenarčičevem predlogu se bodo pogajanja nadaljevala. Posl. Višnikar je vprašal, kako stoji z vodovodom v Jurjevcih in v Novih Lazih, na kar je poročevalec deželnega odbora pojasnil, da leži stvar pri vladi. Posl. Modic se je zavzel za vodovod v Planini. Deželni predsednik baron Hein je naznanil, da je ministrstvo za vodovod v Postojni dovolilo prispevka 68.000 K. Pri točki „odvajanje preplavne voda v kotlinah v Loškem Potoku in v Strugah" pojasnujeta na vprašanje posl. Pakiža g. deželni predsednik in deželni odbornik Povše, da so dotični načrti gotovi, da se bodo osuševalna dela kmalu pričela, in da je vlada zagotovila 50 % podpore iz melioracijskega zaklada. Poslanec Povše svetuje občini Struge, da naj mala dela, kakor je mali mostiček, sama napravi in s tem namenoma osuševalna dela pospešuje. Isti poslanec odgovarja na vprašanje posl. Vi šn i kar j a, da je tudi naprava vodovodov za vasi Sušje, Slatnik, Vinice, Zapotok, Jurjevico in Breze zagotovljena, in da se dotični akti sedaj nahajajo pri poljedelskem ministrstva. Pričakoval se je 50 •/■ državni prispevek, a ministrstvo hoče dati samo 40% in samo še krajem po Krasu 50%. Ker so se prizadete občine odločile prispevati s 35%, je sedaj naprava teh vodovodov zagotovljena in tudi podaljšanju vodovoda z Brez v Dolenje Laze ni ovire. Neutemeljene pritožbe so se zavrgle. Poroč. Lenarčič je predlagal resolucijo, naj dež. odbor prosi vlado za izdatno zvišanje državne podpore v svrho streljanja proti toči. Glede uravnave vipavskih voda. bila je po po3l. Božiču nasvetovana resolucija sprejeta z naslednjo vsebino: Deželnemu odboru naroča se, da se načrti za u.av-navo vipavskih vudfi takoj popolniio, odnosno popravijo, ker se je pri dotičnem obhodu pokazalo, da so ti načrti v nekaterih točkah pomanjkljivi, in ker nikakor ne kaže tega zavlačevati, da tudi ti načrti neporabni postanejo, kakor vsi prejšnji. Sprejeto. Isti poslanec predlaga, naj deželni odbor pospeši zagradbo potoka Raša. Sprejeto. P03I. Božič je predlagal končno še resoluciji, s katerima se deželnemu odboru nalaga, 1) naj ne zahteva od subvencionirane trtnice v Št Vidu, da bi polovico skupila za cepljene trte, ki j h je s svojimi sredstvi pridelala, morala vlagati v reservni zaklad, in 2) naj opozori cesarsko vlado, da se pri poizvedbah glede brezobrestnih posojil ne naslanja le na orožniško silo in LISTEK. Mali bobnar. Fovest iz burske vojne. Norveški napisal K. Janson. Burski polk je izgubil svojega bobnarja ter je iskal druzega. Tu seje pojavila v taborišču starejša žena v žalni obleki s trinajstletnim, za njegovo starost jako majhnim dečkom ter ga je priporočila za prazno mesto. Vojaki, ki so stali okrog nje, so se glasno zakrohotali, tudi kapitan se ni mogel vzdržati smeha. Mladenič je gledal za-rudel v tla, potem pa je obrnil svoje ve like modre oči v kapitana. „Lehko ste popolnoma brez skrbi, gospod kapitan", je dejal »bobnati znam dobro". Kapitan se je dobrovoljno smehljal. »Sergeant, pojte po boben in pripeljite seboj tudi trobentača 1" Trobentač, najmanj tri vatle dolg bradat vojak, je prišel in zaklical za smehljivo, ko je zagledal novega tovariša: »Kaj, ti pritlikavec hočeš biti pri nas bobnar?" B Da, in ako znate tako dobro trobiti, kakor znam jaz bobnati, potom bo polk kmalu plesal po najini godbi", je odgovoril deček, mej tem ko si je obesil boben okoli vratu. Kakor hitro je imel bobenske betce v rokah, je začel z žarečimi očmi s toliko močjo in navdušenostjo bobnati, da so mu vojaki začeli izrekati glasno svoje priznanje. Potem se je vzravnal trobentač v vsej svoji dolgosti ter je začel trobiti najlepšega izmed svojih maršev. Toda mali bobnar ga je spremljal tako izborno, da je velikan debelo gledal.. »Sprejeti hočem mladeniča", se je obrnil kapitan k materi. .Kako se imenuje?" »Edvard". »Ali bo pa mogel vztrajati na naših dolgih marših?" Mati je zajokala. „Mož in dva moja sina sta že padla v vojni, trije sinovi pa so Se na bojišču. Ta je šesti in zadnji; ne morem ga dalje zadrževati. Pravi, da hoče in mora strani. Toda prosim vas, gospod kapitan, čuvajte nad njim in pripeljite mi ga nazaj! Sedaj sem sama — popolnoma sama!" Ihtenje jej je zadušilo glas. »Storil bodem, kar morem", je dejal kapitan; »toda če bi se zgodilo najhujše, bode padel za svojo domovino, za sveto stvar". »Malega Elija", kakor so imenovali novega tamborja v taborišču, so kmalu V3i odlikovali, zlasti pa si je pridobil srce dolgega trobentača. Ako so bila pota slaba ali je bilo treba pregaziti vodo, posadil je malčka z bobnom vred na svoja pleča, a pri marših, ki so bili jako utrudljivi, ga je nosilo možtvo, menjaje se, del pota. Blebetal je, se smejal in bobnal, da je bilo veselje, in bradatim vojakom se je smejalo srce v prsih, ko so gledali malega, pogumnega tovariša. Že je zahajalo solnce za bojiščem, napojenim s krvjo, a bitka je divjala še vedno. Samo tema noči je zamogla ločiti bojevnike. Tu in tam so se premikale svetiljke. Iskali so padle svoje tovariše. Nosila za nosili so prinašali v šator, kjer so imeli zdravniki vso noč opravka, rezali roke in noge ter obvezovali in šivali rane. Mej onimi, ki so blodili iskaje s svojimi svetiljkami okrog, je bil tndi tri vatle dolgi trobentač. Izgubil je svojega malega tamborja in je bil vsled tega neutolažljiv. .Ali ste videli malega Edija? Li ne veste, kje je ostal mali Eli?" je izpraševal povsod s solzami v grla Zdaj pa zdaj je prisluškuje postal, v nadi, da zasliši kje glas njegovega bobna, kajti vedel je. da Eli ne bo cstavil svojega bobna, temveč bode bobnal, dokler le more migniti z rokama. Tam! — Ali ni bila to tiba budnica? Sedaj zopet. — To je bil Edijev boben. Klical je na pomoč. Z dolgimi koraki je odhitel trobentač v ono smer. In vedno jasneje so doneli udarci na njegovo uho. Prihajali so iz soteske, kjer je bila bitka divjala najhujše. Preko mrtvih konj in ljudi j, izpodr-kajoč v krvavih mlakah, je hitel proti mestu, od koder je donel glas bobna. In — ali ni bil tam mali Edi? Sedel je naslonjen na drevesno deblo; boben je imel poleg sebe. »Kako ti je, Eli?« je zaklical trobentač v skrbeh. »Ne ravno najboljše, Ganar. Nesti me boš moral, kakor si to storil že večkrat. Obe nogi sta proč". In trepetajo je zapazil trobentač, da mu je odtrgal top obe nogi. štuli sta bili obvezani z usnjatimi hlačniki. »To je storil ta-le tam," je rekel Edi, kazaje na mrtvega Škota, kateri je odtrgal ▼ svoji smrtni uri hlačni ke in obvezal noge vedo, marveč v prvi vrsti na trtnou&ne zvedence in droge zaupanja vredne osebe, katere resolacije pa govornik ne stavi iz animoznosti proti orožništvu, do katerega ima posebno simpatijo, ker se je svoj čas bas iz tega stanu rekrutirala zanj precej krepka telesna straža. Sprejeto. Razprava o deželni kulturi, dasi je trajala sila dolgo, se ni dognala v tej seji. Prihodnja seja bo v sredo, 3. julija ob 9. uri dopoldne. Odprto pismo ravnatelja Gustava Pirca Bohinjcem in vsem tistim, katere gre mari. (Konec.) Žalijo me pa surova pretenja, »da mi bo trda predla« in da me »ustrelite« (pokadlo se bo in bo mir), ker gredo take surovosti le na Vaš račun, dočim do danes Bohinjcev še nisem spoznal s te strani. V tako vrsto surovosti spada tudi imenovati kmetijsko družbo »cigansko«, ki je Vam Bohinjcem naklonila več podpor, nego jo je n. pr. Notranjski vsega skupaj naklonila. Očitanje, da ste mi podarili prostor, ki je zdaj vreden 10.000 K, je prav smešno, kajti leta 1897, ko sem kupil ta prostor, ki niti »/^orala ne meri, za 110 gld. in ki me je stal s stroški vred 300 K, ni bilo še sluha in duha o železnici, in je bil dotični, z bukovim grmičevjem za-rasteni pašnik komaj polovico tistega vreden, kolikor sem jaz zanj prostovoljno dal, kajti gospodarski odsek Starefužine mi ga je celo hotel darovati, kar pa jaz nisem sprejel. Da nisem jaz »prav nucen«, ker sem Vam preskrbel za sirarskega učitelja nekega »lutra«, to pa mene ne briga, kajti reč je izvršil izključno deželni odbor in je sirarja izbral (kakor se kaže prav srečno) gospod državni in deželni poslanec Povše. Iz vsega tega odprtega pisma morete Bohinjci posneti, kako premišljeno z lažjo Vas ščujejo proti meni in spominjajte se, da Vas je 1. 1899. znana oseba gnala k občnemu zboru kmetijske družbe z bojnim klicem: Pirca proč! V tem pismu sem Vam že povedal, kako delajo izključno z lažmi proti meni, ker se jim ne posreči, kaj tak ega proti meni najti, kar bi v očeh najpriprostejšega kmeta držalo, zato so zlasti takrat ob občnem zboru lagali, in »katoliška« lista »Slovenec« in »Domoljub« sta si kar sproti izmišljevala najgrozovitejše laži. Dobro je, če Vam te laži od novega pokličem v spomin, oziroma navajam, ker jih večina od Vas še ne pozna ali pa ni imela prilike jih za laži spoznati, ker so bile šele zadnji čas od sodnije in državnega zbora za laži spoznane. »Slovenec« in »Domoljub« sta takrat pisala: 1. »Kmetijska družba oziroma Pire ne zna Tomasove žlindre kupiti, prepla-Čala jo je, kajti »Gosp. zveza« jo je veliko ceneje kupila.« svojega sovražnika, da bi ga obvaroval iz-krvavljenja. Oprezno, kakor mati otroka, je dvignil trobentač dečka, po licih pa mu je polzela solza za solzo. Edi je videl to. „Čemu pa jočeš, Gunar? Ne pozabi bobna. Brez bobna ne smem priti v taborišče." Gunar mu je ustregel, položil je malega varno v travo ter si zavezal boben okrog života. Potem je posadil Edija na boben, tako da je počivala glava na njegovih plečih. .Kako si dober!" je dejal mali. ,Še marsikaterikrat pojdeva skupaj v vojno. Ali se spominjaS Se „Okopnega mar Sa"?" In začel ga je peti s slabotnim glasom ter sku&al s prsti udarjati takt po telečji koži. »Gunar," je Šepetal potem, »pozdravi mi mater ... Bog zna, jeli pojdeva jutri zopet v bitko?" Zadnje besede so zamrle na njegovih nstnib, glava je s težo zdrknila na ramo Gunarjevo, kateri je stopal s svojim bremenom previdno preko mrtvih, drevesnih obrunkov in kamenja proti svojemu taborišču. Ko je priSel tja, Edi ni bil več mej živimi. Mrtev je sedel na svojem bobna. Ta trditev je bila popolnoma zlagana, kajti dognalo se je, da jo je »Gosp. zveza« kupila po 3 gld. 15 kr., jaz sem jo pa kupil za 2 gld. 88 kr., tedaj za 27 kr. ceneje. 2. Lagalo se je, da kmetijska družba s predrago žlindro odira kmete. Tudi v tem slučaju se je dognalo, da je bila cena pri družbi prava, dočim so jo pri »Gosp. zvezi« za 41 kr. ceneje prodajali, kot jih je stala, samo da bi mogli z obrekovanjem kmete naščuvati pri volitvi v kmetijsko družbo proti takratnemu odboru, češ, glejte kako Vas odirajo! Ta trditev je bila kar naravnost iz trte zvita laž. 3. Namigavali so, da je družba zaslužila pri žlindri nad C000 K in prav hinavsko izpraševali mene, kam je ta denar prešel. Tudi to je bila čisto navadna s premislekom izgovorjena gola laž, ki je imela namen družbo in mene blatiti, kajti tudi o tej zadevi je ta laž sodnijsko dognana. Vse te reči je dr. Susteršič sam priznal za neresnične in je on sam »Slovenca« in »Domoljuba« na laž postavil, k t era lista sta si te stvari brez vsake podlage (?) sama izmislila. 4. Lagali so, da pri »Gosp. zvezi« niso sleparili kmete s 16 odstotno žlindro, ktero so kot 32 kr. manj vredno prodajali za 18 odstotno. »Domoljub« je še pred kratkim lagal, da kmetijska družba ne preskrbljuje svojim članom drugega, nego nekaj umetnih gnojil, ktera laž je nekak vrhunec vseh laži, kajti gg. okolu tega lista in vsak količkaj izobražen kmet, ki bere »Kmetovalca« (in teh je veliko) vedo, da kmet. družba oddaja svojim udom skoraj vse gospodarske potrebščine in sicer nad 30. Vidite kmet j e, ti gospodje lažejo, celo o rečeh, o kterih vedo, da so splošno znane, češ, kmet sme samo to verjeti, kar ni pisano. 6. Ko je ta »poštena« (?) gospoda spoznala, da so se z lažmi preveč za-predli, jeli so kmetijski družbi in meni očitati njim predbacivane goljufije in pisali so, da je družba goljufala, ktero očitanje sem jim precej zagovoril. Najbolj žalostno pri tej stvari je pa dejstvo, da je sleparsko zavite podatke o tej reči izdal uradnik c. kr. kmetijske družbe, ki je le po moji dobroti prišel do kruha pri družbi in se iz hvaležnosti potem prodal tem časnikarskim poštenjakom (?). 7. Krono vsem lažem so pa postavili, ko jim je bila enkrat sapa popolnoma zaprta, da so trdili, da je bila v njih listih cela reč že pojasnena, kajti niti enkrat ti hinavci še niso do sedaj teh laži preklicali in svoje bralco o resnici poučili, dasi ne le vsak količkaj izobražen Kranjec pozna danes celo resnico, temveč celo vse izobraženo avstrijsko občinstvo. S tem pismom hotel sem Vam dati sredstva na roko, da spoznate, ali sme »Slovenec« ali kateri drugi njemu podoben list, meni očitati kako nerednost, ter me šteti med liberalne lopove, hinavce, ki skušajo uničiti našega kmeta in ki znajo bolj lagati nego kleti. Vas Bohinjce in vse druge, ki gre ta reč kaj mar, Vaspaprosim, premislite sami, kje Vam je iskati največje lopove, lažnike in hinavce na Kranjskem! V Ljubljani, dne 27. junija 1901. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. V LJubljani, 2 julija. Optimistične misli. Nemško nacionalni listi, na Cela jim Wolfova »Oatdeutsche Rundschau", besne" radi vsesokolskega shoda v Pragi. Pobratimstvo, sloga in ljubezen med Sokoli skoraj vseh slovanskih narodov zbuja Nemcem jako neprijetne čute ter jih vznemirja opra vičeno. Zato pa skušajo sijaj teh slavnostij zmanjšati z različnimi lažmi in z denunci-jaoijami. Tako piše Wolf, da so porabili Pražani iste slavoloke za pozdrav Sokolov, katere so rabili za pozdrav cesarja. »Politik" zavrača to nesramno laž z ogorče* nostjo. Vzlio vsemu pa se je nadejati, da vsesokolski shod tudi na politiko avstrijskih Slovanov ne ostane brez upliva. Sokoli so se med seboj pogovorili odkrito- srčno in brez fraz ter si jasno razložili svoje domač« razmere. Clara pacta, boni amioi. Slovanska vzajemnost se je torej vsekakor iznova utrdila. Na shodu, med Sokoli je bilo mnogo odličnih in veljavnih politikov, ki so sklenili ožje zveze in prijateljstvo, ki ne ostane brez sadu za posamezne narode. V tem smislu se izražajo vsi slovanski listi. Peterburško časopisje goji posebno optimistične nađe. Spominjaje se zadnjih dogodkov v Avstriji in osobito potovanja cesarja v Prago, trdi, da je imelo to potovanje — demonstrativen namen proti pangermanskemu gibanju in to v svrho, da potolaži Čehe. Zasluge za to potovanje ima baje nadvojvoda prestolonaslednik, ki je odločen nasprotnik Pangermanov in prusaške agitacije »Proč od Rima". »Novoe Vremja" piSe: Avstrija stoji na pragu novega političnega življenja. Ne ls v notranji, nego tudi v zunanji politiki se kažejo novi zdravi in krepki vplivi. Že davno bi bili morali v Avstriji izpoznati nevarnost pangerman-skega gibanja, ako bi imeli dalekogledne in močne politike. Sedaj šele je našel cesar tega politika z močno roko v Franu Ferdinandu, ki je odločen, izvojevati boj proti vsenemSki agitaciji z vsemi sredstvi. Te misli so vsekakor jako optimistične. Gotovo je, da si pomorejo Slovani le sami, če bodo složni in trdni. Naj bi k temu bistveno pripomogel tudi vsesokolski shod v Pragi! Afera Ugron. Posl. Gabrijel Ugron spada med tiste ljudi, katere treba vedno iznova pobijati, a se pobiti ne dajo. Velika popularnost tega politika med narodom in mladino je že dolgo trn v peti vladajoče koterije. Sedaj ga je hotela uničiti s tem, da je naročila pri Rimlerju brošuro, v kateri se dokazuje, da je nameraval Ugron s francoskim denarjem uničiti sedanjo trozvezo, ali mesto te osnovati drugo, v kateri bi bili tudi Rusija in Francija. Radi tega se je začelo velikansko preganjanje Ugrona. Tega hrupnega pobijanja Ugrona se je udeležil tudi posl. Fr. Košut, sijajno plačani agent za gasilnice, ulogo rablja pa je prevzel posl. Garaiv, ki se je pisal nekdaj Bettelheim. Ugron je odgovoril odločno in srečno. Povedal je, da je bil prijatelj Francije že davno, da je bil 1. 1870. Član francoskega generalnega Štaba. Ako trdi Gararv, da se je Ugron pregrešil proti življenskim interesom Ogrske, potem se mora vprašati, komu Ugronovo prijateljstvo s Francozi kaj škoduje? Med Madjari ne žive Francozi, ki bi zatirali madjarski narod in jezik. Zgodovina pa uči, da je bilo prijateljstvo Francije narodom na korist. Zjedinjene države so si s pomočjo Francije priborile neodvisnost, Italija se je zjedinila s pomočjo francoskega orožja in denarja, a ni ga naroda, katerega bi bili osvobodili Nemci s svojim denarjem in orožjem. In Ugron se je skliceval na narod, ki takisto ne ljubi Nemcev ter vprašal: Ali se pri nas ne sme misliti drugače kot oficialni politiki? Če bi imeli tu opozicionalno stranko, bi Nemčija ne postopala tako lahkomiselno z našimi gospodarskimi interesi. Nemčija nas izkorišča povsod, to čuti vsakdo, a ta čut se mora uničiti, tako žele oficialni krogi. V opoziciji naj ni nobene misleče glave, samo da si vladna koterija osvoji vso deželo. Ugronu je prirejala opozicija, zlasti pa galerija, na kateri so bili akademiki, burne ovacije, da je morala (?) nastopiti policija. Vsekakor greh Ugronov ni ne-odpustljiv, njegovo prijateljstvo do Francije in Rusije pa ga dela celo simpatičnega. Vojna v Južni Afriki. Dne 27. junija se je vrSil pri Farka-stadu med Angleži in 150 Buri 4 ure trajajoč boj. Buri so se umaknili proti severu. Dne 26. junija zjutraj pa je okoli 100 Bu-rov napadlo postajo Biesjesport, južno Vi-doria-VVesta, oplenilo skladišča ter pregnalo straže. Železnico je stražil polkovnik Scott, katerega so napadli Buri pri Honevnest-kloofu. Kitchener pa je poročal 29. junija iz Pretorije: Buri so zgrabili 20. junija ponoči pri Bugspruitu dvoje ob Delagoa železnici ležeči stražnici. Pregnal jih je oklopni vlak. 4 Buri so obležali mrtvi na mestu, druge mrtvece, baje 20, so vzeli Buri seboj. Angleži so zaplenili 23 konj in več vozov, a izgubili 4 ranjence ter 25 mož, ki so se Burom udali. Pismo generala Smeetsa ali Smutsa so objavili tudi nekateri nemSkiin slovanski časopisi (gl. »Politik" 30. junija). Ker je preobširno, moremo podati le koneo: Vidim, da vzbujajo vnanjih časopisih sen- zacijo poročila, kako se ravna z ženami in otroci. Toda ko bi si moglo inozemstvo predstaviti le stoti del tega, kar se godi v republikah, dvignilo bi vse kristjanov > strašen klic k nebu radi tega barbarstva. Ta vojna napram ženstvu in otrokom, ki se ne morejo braniti, požiganje stanovanj ter celih vasij, to je proti ljudskemu pravu. Lord Roberta se sklicuje v svoji proklamaciji na Gaerillsko vojno, ki ga opravičuje, v teh dejanjih. Toda mi nismo roparji ali hudodelci, temveč postavno priznani kom-batanti, in kot taki se lahko sklicujemo na ljudsko pravo in na konvencije, katere so podpisali Angleži. Moje juridične študije mi omogočijo, da to prav tako lahko razsojam, kakor juristi, s pomočjo katerih je bila sestavljena angleška proklamacija. Barbarsko nastopanje Angležev je storilo to dobro, da so izpoznali Buri, kaj je njih dolžnost ter prezirajo svoje sekundarne interese. Sedaj nimajo ničesar; nekateri so celo izgubili ženo in otroke. Sedaj šele, pod jarmom, čutijo, koliko je vredna njih svoboda. Ognjevito branijo svoje najdražje ter se trudijo, da bi osvobodili svojce sužnjosti, svoje kolonijalne brate, kateri sedijo radi njih svobode v ječi, težkih vezij ter pridobili vsej Južni Afriki mir, kateri je vreden velikanskih žrtev krvi in solz, ki so se prelile v tej vojni. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 1. julija. Sinoči je imel občinski svet izredno sejo, da sklepa glede nakupa sveta za Mi klošičevo cesto. Sejo je otvoril župan Hribar, ki pa je potem predsedstvo prepustil podžupanu dr. vitezu B1 e i w e i s u, ker je o rečeni zadevi sam poročal. Z ozirom na to, da je odposlanec justičnega ministrstva sekcijski svetnik dr. Resch čakal v Ljubljani na uspeh posvetovanja, je občinski svet priznal nujnost te zadeve. Župan je v svojem poročilu opozoril, da se je občina zavezala, sezidati kanal od justičnega poslopja, čim bo to poslopje dograjeno. Izkazalo se je pa, da se voda ne more odtakati, in da bo voda zlasti v jeseni ob deževju zastajala. Stavbnemu vodstvu je na tem, da se kolikor prej mogoče zgradi kanal, toda občina . ne more misliti na kanal, dokler ni dotični svet njegova last. Od gg. dr. Ahačiča in Pavločiča je občina že kupila svet, od g. Bamberga in gospe Piklove pa še ne. Ker je občina plačala g. Pavločiču svet po 10 gold. Om, je tako ceno ponudila tudi g. Bambergu in gospe Piklovi, ki pa sta ponudbo odklonila. Nasvet, naj se g Bambergu plača 18.000 gld. za svet in z ozirom na to, da svoje tiskarske obrti ne bo mogel razširiti, ako svet cdstopi, je bil od občinskega sveta odklonjen, in je sedaj vlada dovolila razlastitveno postopanje. Ker je naprava kanala nujna, je ministrski zastopnik nasvetoval, naj se še jedenkrat po* skusi poravnava z g. Bambergom. Župan se je pogajal in g. Bamberg se je vdal v toliko, da zahteva za svet 21 000 gold. Na drugi strani pa je erar obljubil prispevati za nakup sveta 5000 gld., tako da bi prišlo na občino 16 000 gld., le za 2000 gld. več, kakor je sama ponujala. Župan je predlagal, naj se kupi Bambergov svet za 21000 gld., ako da justični erar 5000 gld. prispevka, glede Piklovega sveta pa naj se nadaljuje razlastitveno postopanje. Po kratkem razgovoru je bil predlog soglasno sprejet. Koncem seje je obč. svet Tur k in-terpeliral radi redarstvenega nadzorstva na prostoru, kjer se ob semanjih dneh prepe-ljavajo konji, na kar je župan rekel, da bo preskrbel kar treba. S tem je bila seja končana. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2 julija. — Osebne vesti. Deželnovladni tajnik g. Viljem Haas v Ljubljani je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja. — ViSji okr. komisar in vodja glavarstva v Črnomlju g. Viktor Parma ter deželnovladni tajnik in vodja glavarstva v Logatcu g. Ivan Tekavčič sta imenovana za okrajna glavarja. — Okr. komisar gosp. dr. Robert Praxmarer je imenovan deželno vladnim tajnikom. —■ Zdravnik gosp. Josip Tičar je vstopil kot volonter v dež. bolnico v Ljubljani. — Odlikovanje. Gosp. Josip Pro chazka, učitelj »GlasbeneMatice" v Ljub- Ijani dobil je za svojo najnovejšo kompozicijo, veliki »Trio za klavir, gosli in violončelo" pri konkursu, kateri je razpisala »Češka družba za komorno glasbo" darilo 400 kron. Priznano je bilo, da njegova kompozicija je iste vrednosti kakor sonata za klavir g. V. Novaka, najgenijalnejšega skladatelja mlade generacije čeških kompo nistov, kateri je tuđi konkuriral. Čestitamo! — Iz Kranja piše prijatelj našemu listu: Letos torej ne bomo več volili v naš mestni zastop, kakor so dan na dan naši klerikalni „možakarji" svojim, sicer maloštevilnim pristašem trobili na uho, kajti duhovito sestavljeni rekurs zoper zadaje volitve je odbit in naši klerikalni petelini so za jedno blamažo bogateji. Uverjeni smo, da so se tisti volilci, katerim so pred volitvami obljubovali zlate gradove, večinoma prepričani že zdaj, kako nesramno so jih sleparili. Tako so nekega obrtnika, ki je poprej vedno na naši strani stal, z obljubami, koliko dela mu bodo preskrbeli, toliko časa nadlegovali, da so ga res na limanice ujeli. In zdaj? Nihče se ne zmeni za dane mu obljube; nasprotno, svoja dela ne izroče temu narodnemu obrtniku, do mačinu, temveč ptujcu, privandranemu Lahu. Tako so tudi drugi volilci že izpre videli, da je klerikalna sodrga povsod jednaka, da so tudi klerikalci našega mesta pravi »poštenjaki". Prav tako! Sicer bodo pa vrste naših klerikalnih petelinov v par letih zelo redke postale; že zdaj je prav hudo ropotalo; za nekaj časa se je nekod preteča nevihta sicer pregnala, a morebiti kmalo vrne se zopet, in strela bo vdarila tako, da ne bo mogoče več pogasiti. — Občinske volitve v Trebelnem. Piše se nam s Trebelnega, da se bodo tam 18. julija vršile dopolnilne volitve v občinski odbor., kajti trije odborniki so bili izključeni iz občinskega sveta, štirje pa so se sami odpovedali. Znamenito je, da so izključeni trije odborniki bili voljeni po samih klerikalcih ; zato se klerikalci seveda jeze, da je morala ta njih garda zapustiti občinski odbor. Posebno neki Franc Sebanc, zagrizen klerikalec, je vse strune napel, da bi ostal v odbora, a vsi njegovi in njegovih prijateljev napori mu niso ničesar pomagali. — Vsesokolska slavnost v Pragi. Na vse zgodaj dcuzega slavnostnega dneva v soboto (praznik sv. Petra) je bilo že živahno gibanje na talovadišči, komaj da se je dobro zdanilo. Delale so se priprave za tekmovalno telovadbo, ki se je pričela ob 6. uri. Tekmovanja so se udeležili tudi francoski gimnasti z dvema četama, poljski in bulgarski Sokoli, in slovenski Sokoli ljubljanski, slednji z jedno vrsto. Nastopili 30 slovenski Sokoli častno in z uspehom. Potem so se vršile skušnje za popoln-dansko veliko telovadbo. Ob 11. uri so se zbrali zastopniki vsega v Pragi zbranega Sokolstva na Olšanskem pokopališču, kjer počivata očeta češkega Sokolstva Jindfich Fiigner in dr. Miroslav Tyrš, da polože vence in cvetje na grob nepozabnih dveh mož. Mej petjem pevskega zbora praškega ,Sokola" in raznimi govori zastopnikov vseh sokolskih društev se je ob navzočnosti mnogobrojnoga občinstva izvršila ta ginljiva ovacija ustanoviteljema Češkega Sokolstva, ki se razvija čimdalje krepkeje ne le v Čehih, nego po vsem slovanskem svetu. O tem je najlepši dokaz ravno mi nula slavnost, ki je izdaleka nadkrilila vse svoje prednice v vsakem oziru. Velika javna telovadba, ki se je vršila po-poludne od polu 6. ure naprej, je bila pravi triumf za češko Sokolstvo, za njega vzorno in žilavo vstrajnost in železno disciplino. Šest tisoč Sokolov izvajalo je proste vaje kakor jeden mož. Nobeden stroj ne more funkcionirati točneje nego te mase. Če je bilo občinstvo že očarano ob impozantnom nastopu dveh oddelkov telovadcev, vsak po 3000 mož, se ni moglo prečuditi pozneje eksaktnosti, s katero so se izvajale posamezne primeroma težke vaje. Pri prostih vajah, za katere je izdelal načrt brat Jos. Klenka, je vodil nastop br. dr. Jindfich Van i če k, vaje same pa sta vodila br. Bilek (severni oddelek) in br. Klenka (južni oddelek). Kakor s črta-lom narisane so stale dolge vrste telovadcev, vse je bilo očarujoče delo reda in harmonije, da občinstvo ni moglo dosti glasno izražati svojega priznavanja že ob nastopu ui začetku vaj, ki so poleg točnosti kazale tudi veliko elegance. Bila je to velelepa paradna Številka, triumf jedne voljo nad tisoči. Da je občinstvo navdušeno izražalo svojo zadovoljnost, ko je odhajala vojska Sokolov, ni treba poudarjati. Svirale so skupaj tri godbe pod vodstvom kapelnika Mačaka iz Sredca. Za njimi je nastopil sokolski .dorost" (naraščaj), kakih 1600 nadepolnih mladičev od 6—14 in od 14—18 let v ličnih svojih posebnih krojih pod vodstvom br. Fa j farja. Ti mali Sokoliči so takoj pridobili srca občinstva. Kakor krepki Sokoli v moSki sili 20—35 let, ki so izva jali poprej proste vaje, tako so tudi ti mladiči v vajah s kiji in na orodjih dali občinstvu dokaz o izborni Soli in o vzorni izvežba-nosti njihovih učiteljev. Prvikrat pri sokolskih shodih so letos nastopile telovadke v impozantnom Številu nad 900 v lični svoji temnomodri telovadski opravi. Posebno na njih je bilo občinstvo radovedno in so živo odobravanje vzhajale vaje s kiji, katere so izvajale prav elegantno, istotako tudi vaje na orodjih. Konec javne telovadbe je bilo nastopanje gostov in so se skazali Franoozi (16 gimnastov) mojstre prve vrste v vajah z batoni (palicami), kakor tudi na orodjih, da so jih Čehi kar občudovali. Poljaki pa so dosegli specialen uspeh z vajami s sulicami, ki jih je izvajalo 80 Sokolov pod vodstvom načelnika krakovskega »Sokola", Ručinskega. Bil je že mrak, ko je ogromna masa gledalcev začela zapuščati telovadiSče, ki je bilo navzlic svoji obsežnosti natlačeno polno. Dolžina njegova znaSa 167 metrov, Sirjava 105 metrov in prostora je bilo za 35000 gledalcev, zgradba pa je veljala 60.000 K. Druzega dneva program je zaključila ljudska veselica na raz sta vinem prostoru, francoskim gostom na čast pa je priredilo mesto Praga banket v hotelu pri »črnem konju*, kjer je stanovalo odposlanstvo mesta Pariza. Da se je z navdušenimi govori ukrep-ljalo češko-francosko pobratimstvo, ni treba posebej poudarjati, drugod pa so se bratili Sokoli z vseh pokrajin slovanskega sveta v neprisiljeni prosti zabavi. —L — Za letošnji izlet Čehov med Slovence čitamo v češkem kolesarskem listu »Cvklista" z dne 14. t. m. sledeči poziv: Češkim kolesarjem! Z bojaznijo in dvomom, da li se posreči, odločila se je bila naSa „ Jednota" 1. 1896. za svoj prvi izlet v prijateljsko Moravo. Znameniti uspeh tega prvega poskusa, okolnost, da je ČUJV. takrat tudi izpolnila svojo narodno dolžnost, hvaležnost vsega češkega kolesarstva za veliki športni in turistični užitek, hrepenenje vseh takratnih uđeležnikov, da bi iznova nastopili skupno potovanje od mesta do mesta, od vasi do vasi, po plodnem polju, šumečih gozdovih in veličastnih gorah naše domovine, je položila trden temelj in pripravila tla nadaljnim izletom naše »Jed note". Slavna tradicija prvega izleta je povzročila tudi uspeh izleta po severovshodnem in vshod-nem Čaškem, je zvabila le; e čeških kolesarjev na izlet po južnozap dnem Češkem, jih je navdušila za ponovni poset sesterske Mora ve in gnala naše kolesarje tja pod strme Tatre, kjer deluje in se bojuje naš dobri slovaški narod. — Minulo leto je bilo leto odpočitka, priredili smo le kratek, a prekrasen izlet na KrkonoSe — utegnili smo torej zbrati svoje moči, da se čili in čvrsti lotimo tega velikolepega izleta, kakor je letošnji izlet „Češke Ustfedof Jednotv Velo ci ped istu8 med Slovence. Ta izlet vspaja v sebi v zvišeni meri vse krasne strani naših prejšnjih izletov. Pokrajine, koder bomo potovali, so pravi biseri alpske sce-nerije, ki bodo gotovo navdušile vsakogar, ki ima oči za prirodno lepoto. Z narodnega stališča pa bodemo izvrševali dvojno nalogo. Prvikrat bodo posetili zastopniki čeških kolesarjev, pod vodstvom naše „Jednote" dunajske brate na njih lastnih tleh na Dunaju, nesoč jim pozdrav iz domovine h kratu s zagotovljenjem iskrenih simpatij, s katerimi sledimo njihovim težnjam, prvikrat bo Č. U. J. V. in njeni varovanci gosti .Zveze češko slovanskih kolesarskih in Športnih društev na Nižjeavstrijskem", prvikrat se bodo videli ti, ki se že davno ljubijo z bratsko ljubeznijo, dasi se osebno Se ne poznajo. Od dunajskih bratov pohitimo med Slovence, k temu simpatičnemu narodu slovanskemu, s katerimi hočemo tudi mi ČeSki kolesarji po krasnem vzgledu naših Sokolov in delujoči v duhu naših narodnih voditeljev, skleniti iskreno prijateljstvo, eegar manifestacija v beli Ljubljani bo dostojna apoteoza vsega izleta. ČeSko kolesarstvo, ki je letos v reorganizovani »Jednoti" začela novo dobo, bo gotovo pokazalo, da je zmožno Številne in dostojne reprezentacije, da ima smisel za najkrasnejšo stran naSega Sporta — za turistike, in bo prišlo izjavit, da umeva narodno nalogo »Jednote", katero bo z dejanjem podpiralo tam, kjer se ima »Jednota" izkazati kot največjo in najmo gočnejšo slovansko zvezo v tej državi. Trdno smo prepričani, da ta naS poziv ne ostane brez odziva. ČeSki kolesarji, ki Vam je največja radost potovati na urnem kolesu, Vi, ki se Vam srce Siri v objet j u veličastne gorske prirode, Vi, ki čutite s svo jimi brati, Vi vsi imejte za geslo: .Slovanske alpe in bratje Slovenci". — Za odbor „Češke" Ustfedni Jednoti Velocipedistft". — A. Kl i me S, predsednik. M. U. dr. F. K niha vy, podpredsednik. M U. C. V. Heinz, tajnik. — Za pogorelce vasi Mraševo je cesar iz svoja blagajne daroval 2000 kron — ..Glasbena Matica" naznanja svojim članom, da izda za društveni leti 1900/1901 in 1901/1902 kot premijo svojim članom v dveh delih celo slovensko opero AntonaFoersterja »Gorenjski slav če k" v klavirski upravi s popolnim tekstom in aoeničnimi opazkami. Prvi del opere se že tiska in se bo članom tekom letošnjega poletja razposlal. — Fotograf A. Vengar iz Radovljice naznanja, da so slike skupine zborovanja »Zavez* jugoslovanskih učiteljskih društev na Bledu dne 26 maja 1901 dovršene. Velikost slike na elegantnem Pass-partout je 43: 55 cm. Cena 4 K bres Pasp. 3 K, pošlje jo tudi na oglgd proti povrnitvi stroškov. — Izseljevanje v Ameriko. Meseca junija t. 1. je odpotovalo z ljubljanskega južnega kolodvora v Ameriko 197 oseb. Zaradi nameravanega izselenja pred izpolnitvijo vojaSke dolžnosti je bilo aretovanih 6 oseb. Tudi je bil jeden agent za izselenje prijet. — Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1126 volov in konj; 309 krav in 104 telet. Skupaj 1539 glav. — Kupčija bila živahna, ker so prišli kupci z Morave in s Koroškega. — Kravo je zagovarjal. Včeraj je v Špitalskih ulicah opešala krava in se vlegla na tla. Spravili so jo naprej Sele, ko so ji dali piti rujnega vinca. Toda krava je dobila premalo merco vina in na Dunajski cesti se je spet vlegla na cesto in ni hotela iti več naprej. Neki veščak je rekel obupanemu kmetiču, naj kravi kaj na uho za-šepeče in krava bode Sla naprej. In res, kmetic je prizdignil kravi uho in ji nekaj skrivnostnega zašepetal. Krava se je vzdignila in šla naprej. Vsakokrat, kadar je obstala, jo je kmet prijel za uho in ji spet nekaj povedal, in ona je spet šla naprej. Tako sta prišla srečno domov pod Šmarno goro, ne da bi bilo treba kmetu dajati kravi za vino. — Tatvina. V noči od 1. na 2. t. m. vtihotapil se je neznan tat skozi okno v kuhinjo gostilničarke Rozalije Kregarjeve na sv. Martina cesti št. 36 in je ukradel iz shrambe več prašičjega mesa, salame, špeba in kruha. Na lici mesta je pustil dva vetriha. — Hranilnično knjižico kranjske hranilnice in 140 kron je našel danes opo-ludne Šolski učenec Viljem Leben in je oddal najdene reči pri magistratu. Na knjižici je vloženih 10C3 kron. — Svojega mojstra pretepel je pekovski pomočnik V. A. Dal mu je zaušnico in se izrazil, da mora popred jednega ubiti, potem bode pa sam sebe usmrtil. Vročekrvnega pomočnika so dali v hladilnico. — Aretovanje. Policija je zaprla mizarskega pomočnika I. R. iz Kamnika, ker je na jnžnem kolodvoru ukradel strojevodji Ivanu Negerju iz Bistre nakupljeno blago. Tat je imel na sebi tri srajce in dvoje spodnjih hlač. — Vrečo ovsa so naSli v peričnih barakah v Pristavakih ulicah. Oves je naj brže ukraden. — Aretovanje. Mestna policija je zaprla znanega tata Antona GradiSarja iz Ljubljane, ker je na sumu, da je v Trbovljah ukradel zidarju Mihaelu Polaku 40 K. — Popravek. V včerajšnjem »Slov. Narodu" v objavljenem .Poslanem", se je vrinila neljuba pomota. Mesto .čeravno od kluba »Blovjen« ali .Sokol"," se mora glasiti .čeravno ne od kluba »Slovjen" ali .Sokol"."__ * Blazen morilec. Iz Berna poročajo, da je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo Kristijan Binggeli, sin bogatega kmeta v Aeckenmattu. Umoril je brez povoda lani štiri osebe zapored. Najprej je zvabil 51et-nega svojega sinka v gozd, mu pokazal neko sliko ter ga med tem ustrelil. Potem je poklical ženo iz hiše ter jo ustrelil. V kuhinji je ustrelil svojo svakinjo, nato pa še lastno mater. Ko je postrelil vse, je zaklenil hišo in pobegnil. V Burgdorffu pa je zapisal v knjigo hotela svoje pravo ime. Tako so dobili morilca izlahka. Ker v bernskem kantonu nimajo smrtne kazni, je bil Binggeli obsojen v ječo do smrti' dasi spada v blaznico. * Dnevnik beračice. V Londonu so zaprli te dni 381etno odgojite'jico Alice Mary Hunt, ker je beračila. Pri preiskavi so našli več knjig, v katere si je zapisovala dogodljaje vsakega dne. It teh dnevnikov je razvidno, da je že več let beračila. Potovala je z brzovlakom po vsej deželi ter si je izprosila in tudi dobila od bogatih ljudi velika darila. Zlasti od mnogih plemenitaških dam in cd dveh škofov je dobila jako veliko. Sodnik je deial, da si ni mcžno misliti bolj premišljeno izvedenega beračenja, kot je bil to. Hunt je obsojena na mesec ječe. * Poštni parnik „Kensington" „Red Star linije" v Antverpah je 26. lunija srečno dospel v New-York. Parnik .Nederland" iste družbe pa je dospel 26. junija v Fila-delfijo. Književnost. — Zvonček". List s podobami za slovensko mladino. V 7. štev. je tale vsebina: Poletni večer. Zložil Ivo Danic. — Vrabček in lastovka. Zložila Vida — Naročilo. Zložil A R a p č. — Birmanec. Spisal Radivoj. — Ah, kako rad . . . Zložil Fr. Žgur. — Kako je Mencejev Matijček prvikrat pušil. Spisal Fr. G. P. — Pesem o an gelčku. — Dobro pa slabo. Ruska narodna. Priobčil B r i n j o s. — Pripluli črez noč so . . . Zložil Fr. Žgur. — Anka in Zinka. Spisal Leon Poljak. — Priloga .Zvončku": Lev. Opisal Kramarjev. — Siničica, siničica... Zložil Fr. Žgur. — Pouk in zabava. — Slike: Mencejev Matijček in Nežika. — Lev in levinja. — Angeljček. — Anka in Zinka. — »Zvonček* starišem in mladini prav toplo priporočamo! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 2. julija. Cesar je danes odpotoval v letovišče v Ischl, kjer ostane do konca meseca avgusta. Dunaj 2. julija. „Wiener Zeitung" prijavlja sankcionirani zakon o devet-urnem delavniku v premogokopih. Ob jednem javlja, da je dobil dvorni svetnik v poljedelskem ministrstvu Friderik Zechner mali križec reda sv. Štefana. Dunaj 2. julija. Danes se vrši v X. okraju dopolnilna volitev v deželni zbor na mesto umrlega dr. ScWesin-gerja. Socialni demokratji kandidirajo dr. Adlerja, kršč. socialisti pa renegata Rysaveka. Boj je nečuveno ljut. Na volišču so vsi voditelji obeh strank, samo Lueger se ni upal blizu Do opoldne je bilo oddanih 3400 glasov. Uradniki in uslužbenci železnic in tram-waja so glasovali za Adlerja. Volitev se nadaljuje do petih popoldne. Praga 2. julija. V današnji seji dež. zbora je grof Buquoi utemeljal svoj predlog glede premembe deželno-zborskega volilnega reda v veleposestniški kuriji. Praga 2. julija. Francoski ude-ležniki vsesokolske slavnosti so se danes poslovili od Prage na banketu, na katerem sta mej drugim govorila tudi Rieger in Herold. Francoski gostje so povdarjali, da je v Evropi le troje mest, kjer vlada resnično narodno življenje, to so Pariz, Praga in* Moskva. Pariz 2. julija. Danes prijavlja uradni list zakon zoper cerkvene kongregacije in dotično izvršilno naredbo. V poslanski zbornici je Allemane včeraj zahteval, naj se takoj razpuste vsi redovi in konfiscira njih imetje, a vlada se je izrekla proti temu in je zbornica nujnost odklonila. Razni redovi se že pripravljajo, da zapuste Francijo. Darila. Upravnlitvu našega listarso poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Vesela dražba pri odhodu iz Ljubljane nabrala v gostilni aMiramar" 2 K 30 vin. — Živeli! Zahvala. Visokorođna gospođa Hugon Noot, predsednik upravnega sveta kranjske obrtne družbe in veleobrtnik na Dunaju, ter Karel Luckmann, generalni vodja kranjske obrtne družbe in deželni poslanec na Jesenicah, sta izvolila pokloniti jeseniški občini v dobrodelne namene znatna zneska po 1000 K. Podpisanemu mi je prijetna dolžnost v imenu jeseniške občine imenovana p. n. gospođa najtopleje zahvaliti za ta veleduSna darova. Občinski urad na Jesenicah, dne 30. junija 1901. JoHlp Mlinar, (1390) župan. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (27—26) deželni lekarni »pri Mariji Pomagaj" M. IiCiistek.-a v IJiiliIjmii. Se dobiva povsod!! g neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje grobe čiste, bele in sfđrave, Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 25. junija: Jakob Habič, dninar, 64 let, otrpnjenje srca. — Fran Burkelc, dninar, 48 let, pljučnica. Dne 26. junija: Rudolf Plevel, delavčev sin, 3 leta, jetika. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. Zahvala. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaljevati za vse dokaze srčnega sočutja med boleznijo in povodom smrti svojega ljubljenega brata, gospoda Josipa Glinšek-a kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem udeležencem iskreno zahvalo. Posebno pa se še srčno zahvaljujem vsem njegovim stanovskim kolegom, slavni požarni hrambi ljubljanski ter slav. pevskemu društvu ?Ljubljana" za tolažilno petje, kakor tudi darovateljem krasnih vencev. Srčna hvala bodi vsem! V Ljubljani, dne 1. julija 1901. (1405) Fran Glinšek. Omrekov in Irepetlikov les kupiljO (1346-4) „Goriška tovarna vžigalic" v celih vagonih in želi ponndeb. Trgovski učenec kateri je dovršil vsaj II. razred srednjih šol vsprejme se s 1. avgustom v manufakturno prodajalnico (1376—2) Ferd. Sajovic-a v Kranju. Stanje £P 2.» — _) -■a čas opazovanja barometra Vetrovi Nebo 11 ls v mm. P* 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7291 729 8 729 5 210 sr. jzahodj 178 si. vzhod jasno jasno 27*4 i sr. jug del.oblač. o Srednja včerajšnja temperatura 217°, nor-male: 191°. Dunajska borza dne 2. julija 1900. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebra . . . , Avstrijska zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4°/o . . . . Ogrska zlata renta 4°/0......, Ogrska kronska renta 4g/0..... Avstro-ogrske bančne delnice . . . , Kreditne delnice . •....... London vista...... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark . ........., 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 89— 98 95 11795 95-85 118 — 9315 1662 — 641 — 639 52 117'37 2348 1902 9090 11-28 Za mesarje! Marljivemu mesarja se ponuja lepa prilika, pričeti mesarijo v neki največji župniji na Notranjskem, v kateri še ni nobenega mesarja. Natančneje pri g. Matevžu Milharčiču v Hrušovju pri Postojim, kateri ima tudi celo leto led. (1399—1) Št. 22.012. (1406) Z ozirom na tuuradni razglas z dne 12. aprila 1901, št. 11.226, se naznanja, da so bili v poroto za presojanje dospelih konkurenčnih načrtov za nameravano zgradbo c. kr. obrtne šole v Ljubljani izvoljeni sledeči goepodje: J. IBuflc. mestni stavbni svetnik; A. Klinar9 državni nadinženir; JF. Pavlin, c. kr. višji inženir; A. Senekovič« c. kr. gimn. ravnatelj; JF« vSiipančič9 stavbenik; J« Siible, c. kr. ravnatelj obrt. strok, šol; Fr. Žužek, c. kr. višji inženir v p. Mestni magistrat v Ljubljani dne 25. junija 1901. Izurjene šivilje vsprejmejo se takoj v stalno delo Rimska cesta št. 9, duri 18. (1403-1) Ces. kr. avstrijski jffi državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod Is LJubljane jut, kol. Proga 6e» Trbli. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Aosaee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni Tlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lip&ko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga ▼ Vovomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne i sto tako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ls Novega mesta ln Ko5evj&. Osobni vlaki: Ob 3. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Zamnlk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 3. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m aopolndne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih. (4) Spretne, solid.n.e potovalne uradnike (akvizitei*f «*-j> za VEe zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, sčasoma tudi m »talno plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravnistvu ,,Slov. Naroda". (1026—15) Ižćo so izurjena šivilja za krila katera se takoj vsprejme (1363—3) v Židovskih ulicah št. I, I. nacist r. obstoječa iz 4 sob, hleva, vrta in dražih prostorov se odda na Igu pri „Sivcu". Pogoje pove Ivan Cfrbec na Igu pod Ljubljano (1383 - 2) vsprejme se takoj c1404-1) VVolfove ulice št. 12, II. n. I»M j!Veliko denarja! » do lOOO kron na metiee O lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega • stanu — (tudi kot postranski zaslužekj. J* Več se izve pod „Keell 11»" po (B niioiirni plMarnl li. KrlMtofllk, • IniiMbrurk. Poštno predalo 36. (847-21) ! s I ••eseescaaeieesiessa 9—»m tsa v Ljubljani, Poljanski nasip št. 1C se proda iz proste roke. Ista stoji blizu novega Franc Jožef" vega mostu, je visokopritlična, od v-strani prosto stoječa v najboljšem sta m ima prostorne suhe kleti, lep vrt, kater meri nad 500 kvadratnih sežnjev in vrtnarsko hišico. Natančneje se poizvo vsak dan d"-poludne islotam pri posestnici. Mešetarji so izključeni. (1370 Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin .TIo.-t (BrUx) lesko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1*90 Nikelnasti budilec..........., 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—57) 03T IluMtroruni katalog zaatun; in. ]><>.itnin* |M*MM Naznanilo. Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Lj ubij ar i (Tomanove ulica St. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred Šolskega leta 1901/2 dne~ 13. julija, in se prično ob */a10. uri dopoludne. Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov oglase dne" 7. julija med 8. in 12. nro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pri oglasitvi je treba plačati pristojbine 6 K 60 h. Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglase tuđi pismeno, ako pravočasno po pešti pošljejo gori imenovani listini in pristojbino. Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Tako dovoljenje je treba priskrbeti pravočasno neposredno pri c. kr. deželnem šolskem svetu. V Ljubljani, dne* 26. junija 1901. (1360-3) Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. P. n. Uljudno naznanjam velecenjenim trgovcem in kramarjem ter slavnemu občinstvu, da sem v priličneje nakupovanje otvoril z dnem I. julija t. I. tovarniško zalogo vseh izdelkov svoje tovarne pletenin in tkanin v Ljubljani, Šelenburgove ulicelšt. 3 in se najtopleje priporočam za mnogobrojan obisk. Z velespoštovanjem <„ DraBoti« *ribar. 0 0 0 4 0 « 0 « « P. n. občinstvo in cenjene goste uljudno opozarjam na 0 prenovitev in otvoritev gostilne pri »deteljici" (Kleeblatt) v Florjanski ulici, 0 0 Skrbelo se bode za točno postrežbo, pristno pijačo In dobro kuliinjo, O tudi se sprejmejo narofnikl na hrano. Pri gostilni se nahaja tlvoriire za | 0 0 nalincanje, v eoMtllnl pa glasovir. Za mnogobrojen obisk priporoča se uljudno (1380—3) krčmarica. r.T.VIDIC & Co.v Ljutljani ponujajo po najnižjih cenah vsafcoholi množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (StrangFalzziegel) mileče in črne, z zraven spadajočo i stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa [©j ^ lončene peči in štedilnike A lastnega izdelka o loci. su n. - c e m e m. t lastnega izdelka Dovški portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. (1208-9) U3ST Najnižje cone!!! ~£Q Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.