VESTNM CELOVEC SREDA 26. AVGUST 1987 Letnik XLII. Štev.35 (2342) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. 8. septembra se bo sestal redakcijski komite na Dunaju! HeBova sNka v Cetovcu! Ne samo v Zapadni Nemčiji, tudi v Avstriji in na Koroškem je s smrtjo vojnega zločinca in Hitlerjevega namestnika, Rudoifa He!3a, prišio do neonacističnih akcij. Tako se je prejšnji teden na Novem trgu v centru Celovca pojavila njegova slika. Okoli nje so bile postavljene goreče sveče. Značilno za koroški tisk: Javnost o tej neonacistični akciji ni zvedla nič... Kot bi bilo to za koroško politično sceno nekaj popolnoma vsakdanjega. Medtem ko zastopniki uradne Koroške v Strokovni komisiji bučno napadajo osnutek za vmesno poročilo ministrici za pouk dr. Hildi Haw!icek, je jasno, da bo redakcijski komite te komisije, v katerem sta zastopana tudi dva koroška Slovenca - namreč ravna-tej Zvezne gimnazije za Slovence, dr. Reginald Vospernik, in univerzi- tetni asistent dr. Mirko Wakounig - zasedal 8. septembra. Med tem časom bodo koroške stranke verjetno poskusile še marsikaj, da bi spremenile tok razprave v Strokovni komisiji. Pritiski na dunajsko vlado so očitni. Gre za to, da bo redakcijski komite dokončno formuliral vmesno poročilo, ki so ga člani Strokovne komisije pripravili na petih dosedanjih sejah. Sklenjeni osnutek vmesnega poročila vsebuje tudi uporabne predpostavke za izboljšanje odnosov in kvalitete skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem ter za višje vrednotenje slovenščine. Več o osnovah za vmesno poročilo berite na 2. in 3. strani. 31. avgusta se bo v Beljaku zbrala vsa kolesarska elita, da bo izvedla svoje svetovno prvenstvo. Vedno jo bo spremljala maskota prvenstva, „Sprinti", kakor jo imenujejo. Na sliki pa je tudi beljaški župan, Man-zenreiter. (več o tem na 11. in 12. strani). Ko!esarski vrh Waldheim: „Be!a knjiga" z napakami! Sele nekaj dni je javnosti znana takoimenovana „Bela knjiga" o vojni preteklosti avstrijskega predsednika dr. Kurta Waldheima in že se je pokazalo, da ta „knjiga" nima nobenih možnosti, da „preži-vi" kritično presojo vojnih zgodovinarjev, najsi bo to ustanovljene komisije pod vodstvom švicarskega zgodovinarja Kurza, ali drugih strokovnjakov s tega področja! Prvi indikator o resnični kvaliteti Waldheimove „Bcle knjige" je kritična analiza švicarskega liberalnega tednika „Die Weltwoche". List v svoji najnovejši izdaji odkriva ne samo posebnostne „luknje", temveč celo očitne „napake", ki to „Belo knjigo" opredelu-jejo kot enostranski prikaz, kakršna dejansko tudi je! Tako je „Weltwoche" odkrila napako, da je v „Be!i knjigi" premaknjena deportacija Židov iz Banje Luka v taborišče Jasenovac na 31. julij 1942, kar bi bilo za Wald-heima ugodnejše, ker tega dne ni bil več v Banji Luki Aretacija Židov pa se je dejansko izvršila že v noči od 27. na 28. julij, to se pravi v času, ko je Waldheim še bil v Banji Luki! „Die We!twoche" ob koncu analize poudarja: „Bela knjiga" ne more spremeniti dejstev, daje Waldheim v neštetih izjavah svojo preteklost napačno orisal, da ni nikoli izrazil najmanjših dvomov v pravičnosti vodenja nemške vojne na Balkanu in tretjič, daje „do konca izvrševal svojo dolžnost". Za plačilo je bil na „fuhrerjev" rojstni dan, dne 20. aprila 1945, to se pravi, manj kot tri tedne pred koncem vojne, celo odliko- van z „Zaslužnim križem L razreda z meči". O tem v „Beli knjigi" seveda ne najdemo niti besede! Brez dvoma z „Belo knjigo", ki je tako luknjičasta in pomanjkljiva kot Waldhei-mov spomin, sam avtor in skupina okrog njega ni oprala rjavega madeža in rehabilitirala inštituta državnega predsednika, pa tudi ne utrdila omajanega ugleda Avstrije. PREBEMTE na strant 3 Trije koroški zbori na mednarodnem giasbenem kongresu 4 V Seiah bodo graditi novo tjudsko šoto 5 Trisodnijske obravnave na cetovškem sodišču 6 Pregled tetevizijskega in radijskega sporeda 8 Podvig na Trigiav 9 232.000 ijudi obiskato Ceiovški sejem 10 Horoskop tedna 11 Siovenskišahisti se pripravijajo na prvenstvo 12 Stovenski attetski kiub končno spet zmagat Po!etna vesehca v BHčovsu Tudi te tri lepotice iz oko-hce Baškega jezera so v soboto zvečer našle pot v Bil-čovs, kjer je domača Enotna lista pri Korenu priredila poletno veselico: Prišli so gostje od blizu in daleč, med njimi tudi precej odbornikov na listah EL. Za zabavo je igral ansambel „Mclos", ki bo godel tudi udeležencem Vcstnikovega potovanja v Poreč. Izžrebali so številne nagrade, glavni dobitek pa je bilo prav to potovanje na Jadran. Srečnega nagrajenca objavljamo na 8. strani. Pohod na Svinsko pianino Zveza koroških partizanov vabi na obisk spomenikov in partizanskih krajev na Svin-ški planini v nedeljo, dne 30. avgusta 1987 ob 9.30 uri. Zborno mesto je v Velikovcu pri glavni pošti in delovnem uradu (Arbeits-amt). Od tam se bodo udeleženci pohoda peljali z osebnimi avtomobili (za avtobus pot ni primerna) preko Djekš in raznih krajev po Svinški planini na Lammingeralm, kjer bo pričevanje o partizanskem gibanju na Svinški planini. Tam je tudi gorska koča, kjer si vsak lahko kupi vsakovrstno pijačo in hrano. Okrog 16. ure vrnitev preko Pustrice na Birnbau-mer-ja in nato nazaj v Šentrupert pri Velikovcu. Ob spomeniku borcev bo zaključek. KOME /vana LuAan HESS W PHAM MUČEMCF /V/f/cr/cv name^/u/A, E n Jo// A/c/i, /e mrfev. Vse Aaže, Ja sl /e sam rze/ žA//en/e, življenje v Aalerem Jo zaJnjega J//: a nlAoll ni obžaloval svoji/; Jejanj - oJ nastanAa /nl/erjevega režima Jo rn////ornAcga :/7/J/5ČM v J)p/?/r///7Pr/M p Cp/opc/7 .sp t/J /opap/ic 7V/5cAp/iF/7zpp/7/ /?/KO /7D.s7op/7/ zgo// pp//7//p//7, /oparm, Ai/PM Aorc/, pačpa a/<7/ poJ/7/// Jpzp////' poZ/aArč TčoročAra sc/ppo^/o^z7a oč Č/oppAa, A/ // - Ar/Jr/p /p č/o za pps/t/po /a pp//p/po - p//AJt/p a/ pr/zaac.sc/. M^pAp/tpJzpp /p Aro/ ppjpp/? pab/Zc/^A Za po/Z-ZZčaZ t/AJpAs/ .sprca/Z/a/ Jpžp/o Za a/ca raz c o/ po ZcZa 794J. Zčo/ A/iA/ c, sc /p aa Z7oro.sArc/a z o/iopaa' .spe/ .soočaZ /pp ac/aaZoAra/ZgraZ p Žogo po.srcJopaZca. V aasZcJ-aycai p o Ja/a/a o a c Ar a/c ra a/ego pa JožZpe//a Za .spoaaae, ArZ /ZA /c a p/or prZ.spcpAra zaAcZczZZ p razgopor/7/ Zc/a 79^4*. ^Povezanost s Sto venci je bita utrjena v taboriščih" Iz Dachaua se je Josef Ni-sche)witzer vrača! preko Ljubljane. Pot ga je vodita preko osvobojenega Dunaja (tam je dobi! civilno obleko), Gradca, Maribora in Ljubljane do Podrožce. V Ljubljani je med nekajdnevnim postankom dal natisniti nove članske izkaznice za KPA, saj je bila ob vrnitvi njegova prva misel: takoj spet vzpostaviti partijsko organizacijo na Koroškem. Neki partizanski kurir jih je potem nesel preko „zelene meje" na Koroško do Borovelj in od tam so nekako našle pot v Celovec. Podrožco so stražili tako Jugoslovani kakor tudi Angleži. Moral se je prebiti mimo angleške straže. Angleške stražarje na Dravskem mostu pri Borovljah pa je prelisičil s taboriščno obleko, izdajal se za francoskega jetnika iz taborišča na Ljubelju, saj tedaj še ni imel „permita" - prepustnice, ki so jo na Koroškem izstavljale angleške zasedbene oblasti za prehod dravske meje. V Celovec je prispel 4. junija 1945. Tam ga je presenetila novica, daje komunistična partija že spet pričela z organiziranim delom - razveseljivo veliko tovarišev je preživelo nacistično strahovlado. „Dcsničarja nisem hote) popularizirati..." V provizorično koroško deželno vlado so takrat vzeli tudi Slovenca Zupanca iz Žrelca, vendar ta ni hotel dalj časa ostati v tem organu. O F je nato kmalu po osvododitvi hotela vključiti drugega. O tem, kdo naj bi to bil, so se pogajali OF-ovci tudi z avstrijskimi komunisti. Pri takih rečeh je imel važno vlogo ravno Nischelwitzer, ki je imel dobre stike z Angleži (kar za OF ni bilo mogoče trditi), saj je imel med oficirji nekaj znancev-soujetnikov iz Dachaua. Žaucer-Matjaž in Riegl sta v imenu OF takrat predlagala za deželni zbor Vinka Zwittra iz Šentjakoba v Rožu. „Tega pa ne naredim, ne grem ga predlagat Angležem.Poznam ga samo od prej kot funkcionarja reakcionarne Slovenske stranke; med vojno ga pa nikjer ni bilo videti, vsaj meni ni bilo znano, da bi bil kje vključen v uporu proti fašizmu", jim je dejal Nischelwitzer. Zavzel se je za kandidata iz vrst Osvobodilne fronte, Gašperja na primer, vendar so mu dejali,da drugi pač niso tako znani in da morajo biti bolj „široki". Vendar Nis-chelwitzerja za Zwittra niso mogli pridobiti. Tega tudi ni mogla spremeniti pritožba KP Slovenije Centralnemu komiteju KPA. Nischelwit-zerja so pozvali na Dunaj, a tam jim je obrazložil, da se povojna politika (na Koroškem) ne sme nevezovati na klerikalne in reakcionarne tradicije. Ker pa je rajža na Dunaj - še vedno po najkrajši" poti preko Ljubljane - trajala skoraj mesec dni, so se med tem na Koroškem že bili zmenili za Zupančevo nasledstvo v deželnem zboru. Zedinili so se za J. Tischlerja, ki se je bil vrnil iz Predarlske. „So-delovanje z njim je bilo dobro", se je spominjal Nischelwitzer, „čeprav ni pristopil k OF. Od 46. leta naprej nam je bilo tudi že znano, da ima okoli sebe zbrano skupino ljudi, ki se ni strinjala z tedanjimi razmerami in so bili tako rekoč frakcija poleg OF..." Kominform in napake centraie Po Nischelwitzerjevih pričevanjih so se na Koroškem po vojni pojavile povsem nove težave, tako za organizacijo delavskega gibanja, kakor tudi za splošno organizacijsko in politično delo. Na področju južne Koroške sta nekaj časa delovali dve komunistični partiji. Strukture KP Slovenije so sicer po odhodu partizanov polagoma zvodenele, članstvo je postalo aktivno v okviru avstrijske partije. Toda problem, tako je dejal Nischel-witzer, je bila meja, saj to vprašanje še nikakor ni bilo dokončno rešeno. KPA je leta 1946 sprejela sklep, s katerim se je zavzemala za ohranitev koroških meja izpred vojne ter se izrekla proti ozemeljskim zahtevam Jugoslavije, istočasno pa je partija vsem svojim slovensko govorečim članom prepustila, da se po prosti presoji opredelijo za eno ali drugo stran. Dobro se je tovariš Ni-sche!witzer še spominjal dogodkov okoli konflikta v inform-biroju in izključitve Jugoslavije iz Kominterne. Takratni dogodki so pomenili hud udarec za partijsko strukturo na južnem Koroškem in tudi aktivista Nischelwitzerja so zelo prizadeli. Po njegovih domnevah je KPA na Koroškem takrat izgubila okoli 1000 članov. Sodelovanje z Jugoslavijo in ..njenimi" organizacijami je bilo prepovedano. Skoraj 40 let pozneje se je Josef Nischelwitzer teh dogajanj spominjal takole: ..Celovec pri vseh teh dogajanjih ni igral prve violine. Pri nas bi marsikatere zadeve potekale drugače, če ne bi poslali nekaterih tovarišev z Dunaja. Za Titovo resolucijo, proti Titovi resoluciji -takih konferenc in sestankov je bilo mnogo. Tschofenig** temu ne bi bil kos, ravno tako tudi Kacjanki ne bi uspelo trdovratno in ne glede na izgube uveljaviti neko trdo linijo. Tschofenig je bil šest let v kacetu. Od tam je poznal tudi Slovence. Naša povezanost z njimi je bila utrjena v koncentracijskih taboriščih, v skupnem trpljenju in prestajanju ječe. Bili so naši prijatelji. Verjetno sami ne bi mogli tako ravnati, kakor so potem ravnali drugi. (...) Napake so bile centralnega izvora. Niso izvirale samo iz centrale pri nas v Avstriji, bile so centralne narave za vse svetovno gibanje. Kominterno so sicer razpustili, a konsekvenc iz tega ni bilo. Torej bi jo bili lahko tudi pustili, saj je bila dober instrument, to je treba že reči, čeprav tudi to drži, da vplivnost posameznih članov ni bila enakopravno uveljavljena. Vsekakor pa napak,ki so bile storjene na koroških tleh, ni bilo mogoče več popraviti..." Kljub temu se je predsednik kacetarjev Nischehvitzer vztrajno zavzemal za premagovanje težav: „Ko smo se zavzemali za pravico slovenskih izseljencev do odškodnine, je bil to mučen proces prepričevanja znotraj Zveze kacetarjev in partije. V centralah so nas spraševali: Koliko pa jih je sploh včlanjenih? - Nič, smo rekli, a čutimo našo dolžnost, da se zanje zavzemamo. S tem argumentom smo končno uspeli." Josefu Nischetvvitzerju in memoriam Ko smo se odločili predstaviti tovariša Nischelvvit-zerja v Vestnikovem portretu meseca, nihče od nas ni slutil, da bomo to zamisel realizirali samo še v okviru in memoriam. Josef Nischelvvitzer nas je zapustil v svojem 75. letu starosti. Podlegel je dolgotrajni, hudi bolezni. Do zadnjega je bil dejaven v krogu svojih tovarišev - aktivistov in funkcionarjev deželne organizacije KPA, Zveze kacetarjev (KZ-Verband), novinarjev. Bil je neumoren borec za pravice delovnega človeka, humanist in avstrijski patriot. Kot mlad delavec se je pri gradnji ceste na Veliki Klek potegoval za svoje in za pravice tovarišev; organiziral je stavko, nato izgubil delo. Leta 1934 se je kot socialdemokrat priključil komunistični partiji. Na Koroškem je bil nekaj časa v ilegali deželni inštruktor; leta 1937 so ga odkrili; njegovo delo na območju Beljaka in Spittala so prevzeli drugi, sam se je umaknil na Dunaj ter tako ušel aretaciji. A ne za dolgo. Po nacistični okupaciji, ga je Hitlerjeva policija aretirala -prišel je s prvim transportom političnih jetnikov v koncentracijsko taborišče Dachau. Sedem let je trpel v raznih taboriščih. Po koncu vojne se je na Koroškem spet z vso vnemo posvetit partijskemu delu. Kot soustanovitelj Zveze kacetarjev in njen predsednik mu gredo velike zasluge za pomoč bivšim politično zasledovanim, taboriščnim zapornikom in izseljencem - mnogim slovenskim družinam bo ostal nepozaben njegov trud za uveljavitev odškodnin in za druge vrste pomoči. Nischelvvitzer je bil več desetletij član CK KPA, član njenega koroškega deželnega vodstva (kateremu je od 1963 do 1980 sam predsedoval kot predsednik koroške KPA) ter 30 let glavni urednik koroškega lista KPA Volksvville". Kot novinar si je neglede na svetovnonazorsko opredelitev pridobil mnogo ugleda, spoštovanja in priznavanja - „v medsebojnih razgovorih učiti, vendar nikoli ne poučevati - to mu je dajalo veličino, ki bo presegla njegovo smrt", je v tem smislu ob njegovem odhodu zapisal neki koroški novinarski kolega. *) /. .Sr7a7/aa(suo}otmi.t3) Satelitov cela četa okrog Zemlje tire spleta, za vesoljska dolga leta tja ponese jih... (tpa^tu) Zakaj tu ptica govori? sprašuje Miha in strmi. Zakaj? Zakaj? Zakaj ponavljavklctki... (lattedud) /'ut/eC/c.gurr demije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Pomembno viogo pa igra tudi Dunajčan Walter Kolschatzky, ki je predsednik mednarodne žirije za podeli-tev nagrad. „Grafika je tista izmed iikovnih zvrsti, ki najhitreje in najbolj vsestransko siedi vsem pojavom kuiturnega življenja na nacionalni in mednarodni ravni", pravi Zoran Kržišnik, generalni sekretar bienala in poudarja, da posebna barvitost letošnje razstave izvira tudi iz poglobljene mitologije umetnikov posameznih regij. Medtem ko Ješa Denegri meni, da se v grafiki pojavlja nova vrsta imaginacije (ustvarjalne domišljije), ki se zaposljuje tudi z drobnimi dogodki ali nenavadnimi zgodbami na robu paradoksa, črnega humorja in absurda, ali se dotika tudi mitičnih gledanj narave, ker si želi ekoloških rešitev v svetu. Do sredine avgusta si je razstavo ogledalo okoli 11.000 obiskovalcev, med njimi veliko turistov. Do 30. septembra, ko bodo razstavo zaprli, pričakujejo nekaj nad 20.000 obiskovalcev. Prepričan sem, da si jo bo ogledal še marsikdo izza senčne strani Karavank. Ljub//'ar?a/e i/saAv' di/e /et/„gra/7'čno g/ai/no mesfo svefa". Mednarod/i/ graf/'čn/ b/e-na/e i/ Modem/ ga/er//'/ se je razi//'/ v prai//' si/efov/i/' zem//'ei//'d graf/čnega osfi/ar-janja. Razsfai/a je odprta še i/es september. VINKO W1ESER Strokovnjaki zatrjujejo, da je grafični bienale v Ljubljani po pomenu največja tovrstna prireditev na svetu. Letošnja 17. razstava je doslej največja po številu razstavljenih grafik. 698 umetnikov iz 58 držav razstavlja 1664 grafičnih listov, izdelanih predvsem s klasičnimi tehnikami kot so jedkanica, lesorez, akvatinta, litografija in sitotisk. Odtisi umetniške fantazije prihajajo z vsega sveta. Ljubljanski bienale se odlikuje prav po vrhunskih stvaritvah, organizatorji pa poudarjajo tudi široko demokratičnost bienala; ne gre jim izključno za ozko izbiro najkvalitetnejših grafik, kajti ravno razvoj zadnjih let potrjuje, da grafika - bolj kakor druge panoge - podira pregrade med „vodiinimi", „mejnimi" in ..malimi" kulturnimi oko- lji, kot to ugotavlja Ješa Denegri, član komisije za izbor del. Marsikateremu umetniku iz manj poznanega okolja se je posrečilo uveljaviti v samem vrhu kvalitetne lestvice. Prav ob letošnjem bienalu ugotavlajo nadaljnji prodor umetnikov iz tretjega sveta. Kar dobri dve uri časa si mora vzeti obiskovalec razstave, da prehodi 14 sob Moderne galerije in si bežno ogleda okoli 1700 razstavljenih grafičnih listov. Razumljivo, da je število razstavljajočih jugoslovanskih umetnikov precej visoko (53). preseneča pa rekordna udeležba iz dežele vzhajajočega sonca. V Ljubljani je zastopanih kar 63 japonskih umetnikov! Močno so udeležene tudi ZDA, Kanada, Poljska, iz Italije razstavlja 29 umetnikov, med njimi 5 Slovencev. Avstrija je zastopana z 8 umetniki, ena izmed njih, Elfi Schuselka, slikarka in kiparka z Dunaja, je prejela celo odkupno nagrado Jugoslovanske aka- Duš/ca Žarkov/č (Beograd, Jugos/avj/a) „Ma-r/jana", 7936, barvn/7/norez. ^ r-. .* < c- * - J/f; Ša/amoun (Praha, Češkoslovaška) „Me-/anho///a", 7936, barvna //fogra/7/a. Mavd<) Pa/č/č (Trst, /7a//ja) - ,,/Va po/ožaja", 7937, s/7o//sk. 9. do 11. oktobra: Vestnikov hit 87 v Poreč/Istra! Kot lani, tudi letos Slovenski vestnik in turistična agencija Cartrans vabita na 3-dnevno potovanje z busi in ladjo na lepo istrsko obalo. Peljali se bomo v Poreč, zgodovinsko znamenito mesto, ki je bilo naseljeno že pred 6000 leti. Tam bomo stanovali v zelo lepem in skoraj še novem hotelu „Ma-terada", kije s svojo lego malo izven mesta najbolj primeren za takšna skupinska potovanja. Spored: petek: med 7.-8.30 odhod s Koroške (točne čase in kraje bomo sporočili 10 dni pred odhodom). Med 12. in 13. uro prihod avtobusov v Poreč, kjer bo svečan sprejem z aperitivom in giasbo. Nato bomo razporedili sobe in se malo okrepčali. Ob 13.30 kosilo; nato vse popoldne prosto za ogled Poreča. Ob 19. uri večerja, nato zabava s plesom. sobota: bife-zajtrk; ob 9. uri odhod z ladjo proti Piranu, med vožno pa dosti zabave in petja na ladji. Ob okoli 12. ure prihod v Piran, kjer bomo najprej poskušali kozarec domače kapljice. Do odhoda ladje ob 15. si bomo ogledali Piran in okolico. Po povratku v Poreč nas v hotelu čaka Gaia-večerja. Ob 20. uri začetek folkiornega sporeda, nato pa spet zabava s piesom pozno v noč. nedeija: bife-zajtrk; ob 10. uri nedeijska matineja, nastopajo razne skupine. Ob 12. uri kosilo, nato odhod domov. Cena po osebi 1.280 šii. dopiačiio za enoposteijno sobo 250 ši). otroci do 6 iet ne piačajo, če spijo s svojimi starši v isti sobi. Podrobnejše informacije: Siovenski vestnik Tarviserstr. 16, Celovec tel.: 0463/51 43 00 - 40 Prijave: Cartrans Paulitschg. 7, Celovec Tel.: 0463/51 26 80 in vsa Siovenska prosvetna društva Spremembe programa možne! CARTRANS Pautitschgasse 7 A 9020 Ktagenfurt/Cetovec 51 28 25 56 6 49 teiex: 042 2787 istit te)etex: 232 3422390 cartran R@iS6bUrO Gesetischaft mb.H.. turistična agencija na PQTQVANJE===—— V dežeto Škipetarjev potovanje Zpeze ArzzvzAAz/z /zrz/Tzzd-zzop p orgdzzzzdcz)/ ./tzzzpzd Wpz',s.s'd /p /žt7/'d/o sAzz-pzzzo pofzz/Aop P iP ZZP/JOZPdZZd v4//zdzzz)'o. Dr. ror?f 7p/pzz, Az ye y'e ,,oJz'yp/d<7p" zzt/p/pzz/, /6 ztz .S/cpp/zsAz' pest/z/A dd/zz.sčz/ poročz/o o ZP/zz zd/zz-ZTz/ppzzz /zoZdtYzzz/'zz. 7)dzzp.s zzdč/d//'zz;'pzzzd z p/pgo-p/7n /zozrzčz/ozzz, Ad/pzpgd /zz^ z' Je/ .s*Ze zzvgofopo ze /zrz7zzzz/z' p /zz*pz, zdA//zzč7zz' z/e/ /z d /zo.sze /d/zAo pre/zrzz/z' p szgzZezzz/zezis Az Vps/zzzAopz' rerzyz. A/derZ ForZe// s pn;'aZe//7co Barbaro PPussotv. Fihnska tjubezen preko meje V Czzzzziezz/z /zrz B/ez/zz .s/ze/zzzz/rr Zč7ppz'zz)',sAz' /z7/zz .,Pzzz*zz/e/e", /zz'/zzz.s/zz/zz p^Yžč/p/opd/zyzzdp^Yz*zy-.s*Ap z/7 //zzA//'d/z.sAp Ze/erzzz/e. Kse/zzzzzz /z/zzzzz /e //zz-/zezezz.sAzz zgzrz//zzz zzzez/ .S7zr\ e/zAzz Afzzjz/o /zz /4p-.s7/'z/'z'e/z; /l/eA.s zz/zz/z zrzzz, A z' /zz zz/z zzzz/zz Zrgzr p.sAz' /zzAs/z. /V/zzzzzz zgoz/Azz zzzz/ /zz g/ez/zz/cezzz /*zzzArz7zz zzzz/zčzzzz .stPZdPd, z/err/e zzzz.ve/zzrr.sZz, z/t zz grr.s/zrr-z/zz/rsAzz .sz.sze/rzzz. C/dPzzz z7zzgz' zgzzzZzz D/gzz Dzzzz-/zzzz z/z zzz/zzz/z' dP^Zzz/.sAz zgz*zz/ee /4//zez Z Azrz Ze//. Pokazalo se je, da ne marajo Jugoslavije zaradi Kosova, Sovjetske zveze zaradi revizionizma in socia-iimperiaiizma, Kitajske pa tudi ne, ker da je tudi zapu-stiia pot čistega komunizma. Z vsemi drugimi državami da so v dobrih odnosih. Očitno pa je bilo, da jim je še najbotj simpatična Francija. Morda zato, ker je Enver Hodža kot plemiški sin študiral v Parizu, kar si je malokdo od Albancev lahko privoščil. Pa nazaj na našo pot. Po dolini reke Škumbine, ki se vije po globokih zarezah proti kotlini Elbasana in proti Jadranu, smo prispeli v industrijsko mesto Elbasan. Po tej dolini pelje tudi prva albanska železniška proga iz Struge ob Ohridskem jezeru skozi Elbasan in Tirano do Durresa ob morju. Zgradili so jo s pomočjo Jugoslavije, toda bolje je, če se tega ne omenja, ker to dejstvo žali nerazru-šljivo samozavest Albahcev. V mestu Elbasan, ki leži v široki kotlini ob reki Škumbi-ni, so nas prijazno sprejeli in nam pripravili okusno kosilo. Tu smo spoznali že posebnosti albanske hrane, ki sicer ni razkošna,vendar zelo okusna in redilna. Elbasan je mesto srednje velikosti, je pa važen industrijski center s tekstilnimi tovarnami, papirnico in, kar je najbolj vidno, velikim metalurškim kombinatom. Albanija ima veliko število rudnikov, kjer pridobivajo 23 različnih mineralov za domačo predelavo in za eks-port. Najvažnejši sta železo in nikelj, produkcija kroma je baje celo na tretjem mestu za Sovjetsko zvezo in Južno Afriko. Cesta proti Tirani se vije mimo velikega kombinata v strm hrib in doseže po številnih vijugah nekaj sto metrov visoko sleme, od tam pa po grebenu, z leve globok prepad, z desne skale in grmovje, do prelaza Krabe, 1200 m, odkoder polagoma pada v nižje predele, dokler se ne spusti čez položne hribe v ravnino proti Tirani. Nekaj kilometrov pred Tirano se ustavimo na položnem hribu ob velikanskem partizanskem pokopališču. Sredi velikega platoja stoji visok pomnik, lik ženske na visokem postamentu, „Mati Albanija". V visoko dvignjeni desnici drži lavoriko in zvezdo. Ob pomniku je pokopanih nekaj narodnih herojev, na glavnem pokopališkem polju pa najdeš na stotine imen padlih. Albanija je na začetku druge svetovne vojne štela okrog milijon prebivalcev. V narodnoosvobodilni vojni se je borilo 70.000 moških in žensk. 28.000 jih je padlo. Kakor po drugih državah, so se morali tudi Hod-ževi partizani boriti proti domačim kolaboracionistom, takozvanim falangistom. Osvoboditev je uspela leta 1944, ne nazadnje s pomočjo jugoslovanske vojske. Toda o tem se danes nočejo več meniti, kajti to bi kršilo njihov ponos. V Tirano prideš po tej cesti v novo četrt s poslopji visokošolskih institutov in pa hišami diplomatskih zastopstev, ki se nič ne razlikujejo od tozadevnih stavb v drugih mestih. Morda se pa le vidi razlika v tem, da so prilagojene velikosti mesta, okolici in slogu. Nič ni pretiranega. Proti centru že od daleč vidiš impozantni spomenik največjega narodnega junaka Škender-bega visoko na konju. Pred njim se razprostira obširni trg revolucije, obkrožen z glavnimi stavbami mesta, z Narodnim muzejem, hotelom „Tirana", kulturno palačo in stavbo Narodne banke. V hotel „Tirana" so nas namestili za dve noči. Še dosti nova stavba je urejena okusno in po načrtih za praktično uporabo. Kar nas je presenetilo, so bile sobe. Posebno lepe prešite odeje, ki jih drugod še nisem videl v hotelskih sobah, rezervne odeje in pa copate za kopalnico. Posebnost so bile tkane preproge, ki jih tudi še nisem videl v nobenem hotelu, razen v posebnih apartmajih. Program je bil tako razporejen, da smo si ogledali Narodni muzej s številnimi oddelki-zgodovino, osvobodilno vojno in pa gospodarski oddelek, kateremu polagajo posebno važnost. Seveda v tem kratkem času ni mogoče videti vsega, moralo je biti opravljeno vse na hitrico. Vendar pa smo si lahko ustvarili o gospodarskem napredku in „socialistični strukturi" gospodarstva precej jasno sliko. Če se vzame v obzir dejstvo, da je bila Albanija do druge svetovne vojne le izkoriščana italijanska kolonija, je treba priznati, da so doslej veliko napredovali. Če omenim samo en primer. Do druge svetovne vojne tam ni bilo električnega toka. Danes je vsa država elektrificirana. Na strehi vsake skromne vaške bajte je drog z električno napeljavo. Zaradi energije za pridobivanje elektrike nimajo skrbi. Po vsej državi so zgradili mnogo elektrarn ob zajezenih rekah, ki tečeo z visokih planin. Posebno so to Beli in Črni Drim, Mat, Škumbin, Scman in Vjose. Ker smo se tako pridno zanimali za vsa področja, smo bili v soboto zvečer še obdarjeni z lepim kulturnim užitkom v Domu kulture. Stalni folklorni ansambel je predvajal albanske narodne pesmi in plese. Najbolj navdušile so narodne noše, ki so izredno pestre in barvite. V drugih vlogah nastopajo nam že znani igralci: Bert Sotlar, Lojze Rozman, Matjaž Višnar idr. Scenarij sta napisala Aleksander Marodič in dunajski avtor Michael Scharang, pomagal pa jima je Wcrner Swossil. Režira Marjan Ciglič. . Zgodba se začne s tem, da je obrat mladega avstrijskega podjetnika Aleksandra v resnih težavah, mladi in razgledani človek pa ima osebne težave s svojim staromodnim očetom. Aleksander je izumitelj posebnega stroja za obdelavo lesa, a na avstrijskem tržišču se ne more uveljaviti. Zato vidi zadnjo možnost v slovenskem podjetju, za katerega bi bil lahko njegov izum zanimiv. Priložnost, ki mu jo Slovenci nudijo, takoj zgrabi, pri tem pa spozna Majdo in se vanjo zaljubi. Majda veruje vanj in v njegov izum, vendar ima tudi sama težave v podjetju. Nazadnje smer kljub vsemu oba uspeta, aza njuno ljubezen ni srečnega konca... Albert Fortell. igralec glavnega junaka Aleksandra, je iz igralskedružinc.Vfihnu„Pa-ralelc" nastopata tudi nje- gova starša. Tudi njegova prijateljica Barbara prihaja iz slavne igralske rodbine. Njen oče Klausjurgen je bil najprej cesaričin kurir, zdaj pa je primarij v Schwarzwald-kliniki. Fortell trdi, da mu taka žlahta sploh ni škodovala pri lastni karieri. Kadar ravno ne snema v Evropi, živi v Los Angelesu v Kaliforniji. Tam je ravno igral skupaj s priljubljenim Robertom Wagnerjem in črnskim igralcem Sidncy-jem Poitierjenr. Ob snemanju na Bledu pa je kislo vreme spet vzbudilo v njem željo po sončni Kaliforniji. Preden se bo vrnil tja, mora še v Francijo, kjer bo v nemško-ameri-ško-francosko-italijanski nadaljevanki igral mladega aristokrata, ki se ne briga za družinske posle in se raje potika po svetu.TojezgodbaBriana Clcmmensa, ki je napisal že tv-uspešnice za Tonyja Cur-tisa in Rogerja Moora, za Diano Rigg in Patricka McNecja. Pri snemanju na Bledu se je vsa ekipa odlično počutila, predvsem je For-tella začudilo, da tu bilo nobenih prepirov in nesoglasij. Lepo je slišati, da sodelovanje med ORF-om in RTV-jemtakodobro funkcionira! L/de/eženc/ /z/e Za Zveze korošk/Zz partizanovpred Ziote/om „ T/rarta" v g/a vnem mestu A/ban//e. H MLAD!NA BREZ POSLA ANDREJ MOHAR Da/MŽna TčoroiAa Aa/*,sK /ma svoje prostore v M/a-d/nskem domu, M/kscha//ee 4. Pos/uje pa ob ponede//Mi /n for-k/h od 10. do 13. ure, ob sredah, čefdk/b /n pefk/d pa od 8. do 16. ure. Želimo srečno in uspešno pot Prenovljenemu Slovenskemu vestniku želimo srečno in uspešno pot, predvsem pa, da bi bil resnično tribuna v celotnem prostoru kjer živimo Slovenci. Bodisi onstran pa tudi na tej strani meje. Tistim, ki ste skovali njegovo novo podobo iskreno izrekamo čestitke z željo, da bi se uresničili cilji, ki sta jih novi številki na pot zapisala tovariša VVieser in Lukan. Ker smo prepričani, da vam bo to, z vam lastno vztrajnostjo in trdnostjo uspelo, se v najskromnejše priznanje naročamo na Slovenski vestnik. Občinska konferenca SZDL Nova Gorica Zakaj takšno odiranje dijakov? Sem mati absolventa Slovenske gimnazije in se oglašam zaradi maturitetnega potovanja. Osem let je hitro minilo, doživela sem precej razočaranj, krona vsega pa je skorajšnje potovanje po Jugoslaviji. Kolikor je znano, se dobiček, ki ga dijaki dobijo - prislužijo na gimnazijskem plesu, porabi za vožnjo potovanja. V tem primeru ga opravi podjetje Sienčnik. Maturanti so gostje Republiškega sekretariata za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo SRS. Sekretariat financira in organizira vso pot, vsa prenočišča, prehrano ter vse oglede. Ne razumem, zakaj morajo dijaki doplačati še 3000 šilingov. Sin je govoril o 500 šilingih. Nobenega pojasnila ni v prilogi. Ali je vožnja s Sien-čnikovim avtobusom res tako draga? Vprašam se: Zakaj takšno odiranje dijakov oziroma njihovih staršev? Seveda bom plačala teh 3000 šilingov, ko pa ne morem sina prikrajšati za ta izlet, ki je brezplačen. Vsa leta sem prikrivala težko življenje, kako, da ne bi še enkrat stisnila zobe, čeprav bi se za ta denar lahko prvič peljala na dopust. Ne znam in nočem jamrati, sem pa proti vsaki krivici! ogorčena mati (naslov je uredništvu znan) Tudi jaz čestitam! Dragi tovariši iz uredništva Slovenskega vestnika! Naj vam najprej tudi jaz čestitam k novi preobliki lista in njegovi obogateni vsebini. Prav tako pozdravjam one -tudi iz Kleine Zeitung-a - ki so vas pozdravili in opazno čestitali. Dosegli ste velik korak naprej! Ivan Jan Kranj/Slovenija ANTOLOGIJA AMERIŠKE POEZIJE Kdo hoče nemške bokserje? DEV!ZE/VALUTE Devizni tečaji 24. 8.1987 Nakup Prodaja din 1.60 1.80 us $ 12.776 12.876 can $ 9.65 9.75 angl. E 20.76 21.02 irl 18.66 18.92 str 850.30 852.70 bfr 33.76 33.96 ff 209.51 211.39 hfl 621.96 624.84 dm 701.83 704.67 lit 0.963 0.981 dkr 182.00 183.40 nkr 190.72 192.18 skr 199.89 201.91 fmk 288.40 290.80 esc 8.79 9.15 ptas 10.40 10.56 yen 8.96 8.99 Valutni tečaji 24. 8.1987 din 1.45 1.75 us $ 12.50 13.10 can $ 9.35 9.95 angl. E 20.25 21.45 irl 18.25 19.45 str 840.00 860.00 bfr 32.95 34.15 ff 205.00 215.00 hfl 614.50 630.50 dm 694.00 710.40 lit 0.945 1.005 dkr 178.00 185.00 nkr 186.50 194.50 skr 196.00 204.00 fmk 283.00 295.00 esc 8.40 9.80 ptas 10.05 10.85 yen 8.57 9.05 „Johnny" zaščiten Pred dvema letoma se je v Kotorskem zalivu pojavil delfin, katerega je jugoslovanska vlada zdaj uradno zaščitila. Prebivalci ob obali so delfina v teh dveh letih vzljubili in mu dali ime „Johnny". Osamljeni delfin (slov. pliskavica) je mirna in prijazna žival ter ne poškuduje ribiških mrež. Dolg je dva metra in pol, tehta pa okrog 300 kilogramov. Vladni odlok mu zagotavlja neovirano premikanje po vsem južnem predelu Jadrana , kjer razveseljuje številne dopustnike in potnike na linijskih ladjah. 5 10 22 30 39 43 (7) brez jamstva! 2x1,121,1x1,lxx brez jamstva! Vemo, da boksarji niso samo ljudje, ki se z usnjenimi rokavicami tolčejo drug drugega v glavo in po trupu, temveč da so bokserji posebna pasma psov. Razen tega pa nam je seveda jasno tudi, da pišemo športne boksarje z „a"-jem, pasje pa z „e"-jem. Čisto druge „skrbi" pa ima tovariš Jože Drobnič iz Ljub- ljane. Kakor nam je pisal, je velik ljubitelj psov in kot tak jih ima seveda tudi sam. Prav v tem pa je nastal „problem", ki nam ga je tovariš Jože še poslikal, poleg psice ima še tri mladiče. To pa je za stanovanje v Ljubljani nekoliko preveč. Kdor si torej v Celovcu -ali pa kje na podeželju - hoče nekoliko „napolniti" stano- vanje ali hišo, se lahko poveže z Jožetom (telefon: 061-326-041, stanuje pa v Novakovi 3). Mladiči so stari 2 meseca, imajo odličen rodovnik in opravljene vse veterinarske preglede. Predvsem jih priporočamo takim družinam, ki imajo vrt in kjer je vedno nekdo doma. Tudi psom je dolgčas. Rešitev zadnje križanke '7 'Z) '4 '/V T % % 4 3 / 4 4 <% '4 i/ c / c A^ * c /L Tl c? 4 74 4 / Až 3 <3? 4? 'č/ / 'b '4 '!i 1/ 4 S 4 4 /M 6* A/ / * 4 Kombinacijska križanka Besede s spodnjega spiska morate razvrstiti v lik tako, da se bodo med seboj pravilno križale. Polja, ki ločujejo besede med seboj, so že vrisana v lik križanke. 11 črk: KRALJ MATJAŽ, RADIOAMATER; 9 črk: ADAM MALIK, AERO-METER, KRHLJ1ČEK: 8 črk: HRASTNIK, RARA AVIS, UČILIŠČE, ŽRTVE-NIK;7črk: BIVANJE;6črk: DESICA, PIKADO, TAKOVO; 5 črk: DEDEK, LOPOV; 4 črke: AJŠA, AMIL, BUDA, LAMA, LISA, NICK, OKEN, OTOR, VIME; 3 črke: ATI, EDO, JAM, JOT, MAN, SEČ;2črki: AK, AS,ET,JT, KK, RT. sestavil Jože Petelin Jugoslavija letos več prodala V sedmih mesecih tega leta je Jugoslavija izvozila blaga v vrednosti 6 milijard in 59 milijonov dolarjev, kar pomeni 4,7 odstotno povečanje v primerjavi z isto dobo lanskega leta. Po najnovejših podatkih jugoslovanskega statističnega urada je blagovni izvoz v primerjavi z lanskim letom sicer nekoliko počasnejši, toda izvoz na konvertibilni trg se nadaljuje. Od januarja do konca julija je bilo za konvertibilno valuto prodanega blaga v vrednosti 4 milijard in 478 milijonov dolarjev, kar pomeni 16,5% povečanje v primerjavi z isto dobo lanskega leta. Izvoz, ki se zaračunava na podlagi obračunskih dolarjev med Jugoslavijo in vzhodnimi državami, pa se je znišal za 19,5% ali 1 milijardo 581 milijonov dolarjev. V istem obdobju tega leta je Jugoslavija uvozila blaga v vrednosti 6 milijard in 909 milijonov dolarjev, to je za 3,6 odstotka manj, ko v prvih sedmih mesecih lanskega leta. Medtem, ko se konvertibilni promet skorajda ni spremenil, seje trgovina z obračunskimi dolarji med Jugoslavijo in vzhodnimi državami znižala za 12,1 odstotka. ^ČOLONiA Smo pomlajena, prizadevna zavarovalnica ) in iščemo mlade, prizadevne sodelavce. I Izkoristite možnost in pridite k nam kot SVETOVALEC STRANK j za področja Bistrica v Rožu, Borovlje, j Sele, Bilčovs, Kotmara vas in ! Slov. Plajberk. Pišite nam: Colonia, 9020 Celovec, Ankershofenstr. 29 Ali pa nas pokličite -še danes: 0463/56 2 75 ali 56 2 78 O G G G G G G G G G G G G G G G G Reš/fev kr/žanke najdete v nas/ednj; štev/fk/ Slovenskega vesfn/ka/ HOROSKOP TEDNA LEV(23. 7.-23. 8.) Sprostite se in ne tečnarite po nepotrebnem. V kratkem boste prejeli vabilo, katerega mirno lahko sprejmete, ker bo nadvse zanimivo. DEVICA (23. 8.-23. 9.) Pred vami je še manjši napor, po katerem boste dokazali, kaj znate. Pohvala vam bo godila, še bolj pa tisto, kar ji bo sledilo. Zaradi nečesa, boste izredno dobre volje. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Proti koncu tedna bodite nekoliko previdnejši, ker boste morali hitro ukrepati. Ni se vam treba bati, pripravljeni pa vseeno bodite. Stara ljubezen ne zarjavi. ŠKORP!JON(24.10.-22.11.) Težave bodo minile, tako da si počasi spet lahko privoščite nekoliko močnejšo dozo živahnosti. Pretiravati seveda vseeno ni treba... Ponudbi se boste smejali, a jo boste sprejeli. Vaša srečna številja je 35. STRELEC (23.11.-21.12.) Zvedeli boste vse, kar vas že lep čas zanima, nato pa si boste pripravili načrt, kako naprej. Držite se ga! Iz tistega še ne bo nič, pa vseeno ni treba obupati. Vaša srečna številka je 20. KOZOROG (22.12.-20.1.) Minilo vas bo, drugi pa bodo razočarani. Premislite, kaj se v dani situaciji prav zaprav sploh splača, kajti lahko se kar pošteno opečete. Raje se temeljito pogovorite. VODNAR (21.1.-19. 2.) Ste v zelo ugodnem obdobju, v katerem bote dosegli še nekaj. Globoko si boste oddahnili ter pričeli uživati. Povabilo sprejmite, saj bo nadvse prijetno. Vesel klepet! Vaša srečna številka je 11. RIBI (20.2.-20.3.) Tisto, kar si boste vtepli v glavo, boste dosegli, čeprav nekomu ne bo najbolj prav. O vsem skupaj se temeljito pogovorite nato pa se tega tudi držite! Pismo! Vaša srečna številka je 47. OVEN (21.3.-20. 4.) Uživali boste v malenkostih, zaradi nečesa drugega pa si boste globoko oddahnili. V živahni družbi se boste prijetno počutili. Vitamini ne bodo škodili... Vaša srečna številka je 10. BIK (21.4.-20. 5.) Hitite počasi, pa ne boste spregledali tistega, kar naj bi ostalo skrito, še enkrat se pogovorite o vsem potrebnem, da kasneje ne bo nepotrebnih zastojev. Zaljubljeno boste gledali. Vaša srečna številka je 17. DVOJČKA(21.5.-21.6.) L i H Nič hudega, če ste zamudili precej, K T < pomembneje je, kako se boste odrezali pri prihodnjem srečanju. Zaradi tistega se vam tokrat še ni treba vznemirjati... RAK (22.6.-22.7.) Proti koncu tedna bo zanimivo. Uživali boste kot že dolgo ne, saj boste dosegli prav vse. kar si boste zaželeli. Nekoliko vas bo zeblo, a vseeno prijetno. Vaša srečna številka je 66. Domačin Lojz GaHob proti močnim inozemcem Poletje šahovskih turnirjev na Koroškem: po turnirju v Šentvidu in deželnem prvenstvu v Passeringu šahirajo tudi v Ločah! ASKO Bek-štanj je vabil na 3. mednarodni odprti šahovski turnir v kulturni dom v Loče in vabilu se je odzvalo skoraj 70 šahi-stov. Kot običajno pridejo najmočnejši igralci iz inozemstva, predvsem iz Jugoslavije, tudi nekateri italijanski in nemški šahisti se potegujejo za velikodušne denarne nagrade. Tudi trije Avstrijci sodijo med favorite: dunajski mednarodni mojster Dr. Duckstein, domačin dipl. inž. Bergen in eksilni Čeh Danijel Sorm, ki je v vseavstrijskem elo-seznamu še pred velemojstrom Robatschem! Oba, Sorm in Robatsch, pa bosta v naslednji sezoni igrala za ATSV Wolfsberg v južni ligi. Seveda šahirajo na turnirju v Ločah tudi vsi člani znane Gallobove dinastije, toda z različnim uspehom. V šestem kolu sta se pomerila Lojz (SŠZ Cartrans) in Seppi (Bekštanj) ter se zedinila za remi. Lojz Gailob (na sliki levo) je po dveh zmagah s črnimi figurami in omenjenim remijem zbral dve točki in pol. S tem je bil po dveh tretjinah turnirja še pred Pepijem (2) in Jožijem (1,5). To pa kljub temu, da je prišel na ta turnir skoraj direktno iz bolnice, kjer je prestal težko operacijo. Zato si od tega tekmovanja tudi ni preveč obetal. Gallobova koncentracija velja ekipnemu prvenstvu, ki se bo začelo za Čartranžane s tekmo na tujem proti Deisingerjevi Pošti. V B-skupini loškega turnirja igra tudi slovenska udeleženka deželnega prvenstva, Tončka Einspielerjeva iz Podravelj. Tako tudi slovenski šahisti aktivno sodelujejo na turnirjih letošnjega poletja, kar vsekakor pomeni afirmacijo slovenskega športa na Koroškem. V Beljaku se bodo pomerili kolesarji z vsega sveta Od 31. avgusta do 6. septembra bo Beljak oziroma bližja okolica središče kolesarskega sveta, saj bo tam svetovno prvenstvo amaterjev in profesionalcev. Gre za posameznične in v ekipne naslove prvakov, pa tudi ženske bodo odločale o svoji prvakinji. Vsa tekmovanja bodo na isti progi, ki je dolga 12,01 kilometra, najhujša vzpetina je 10 odstotna, na tekmi pa bodo kolesarji premostili tudi višinsko razlika 113 metrov. Nastopila bo tudi avstrijska državna reprezentanca, katere član je tudi Boroveljčan Arno Wohlfahr-ter (slika). ŠAHOVSKA RUBRIKA Šahovska naloga št. 27 LJUBOJEVIČ - KORČNOJ (BruxeHes1987) a b c d e f g h Po 38. potezi črnega Df3 je nastala v omenjeni partiji pozicija, ki je na digramu. Ljubojevič je v materialni prednosti, Korčnoj pa se spretno brani pred pritiskom belih figur. Belemu zmago (Ureja Silvo Kovač — Idrija) zagotavlja samo osvojitev važne diagonale a2 - g8. Kako je Ljubojeviču to uspelo je naloga reševalcev. Rešitev naloge št. 26 Kako stopnjevati pritisk na črnega kralja in porušiti obrambo črnih figur. To je Kasparovu uspelo z nenavadno potezo l.Dg6!! in Ljubojeviču je ponudil damo za kmeta, saj bi na l...fg6 sledilo 2.Sg6: mat! Kasparov pa tudi grozi vzeti kmeta na h5 in matirati nasprotnika na h liniji. Tako bi po l.Dg6M Db6 (Da6) sledilo 2.Td6 z neubranljivim napadom. Prav zaradi vseh omenjenih groženj se je Ljubojevič vdal. - KAROLtNA KOLMANIČ - n Izzvenela je pesem Ozrla se je proti Veri, da bi ugotovila, kako bo reagirala. Vera ni trenila z očmi. Brez pravega zanimanja je prikimala in se čudila le, kako je mogla ženska doslej to zamolčati. Srečno in še kar dovolj lepo je pripravila novoletni program in sprejem dedka Mraza. Ko je prišla med zadnjimi v zbornico, je ravnatelj dvignil kozarec in skoraj svečano potrdil tudi mnenja druigh. „Zares ste nas presenetili. Navdušenje in razpoloženje je nekako preplavilo vse otroke. Pa nazdravimo zdaj vsi na novo leto!,, Veri je zdravica laskala, čeprav si je tiho priznala, da so biti tudi spodrsljaji, ali bilo je drugače, kot si je zamislila. Šele zdaj je opazila, da zopet sneži in to v gostih kosmih. Nekdo je vzkliknil: „Do večera nas bo zasulo." Kot bi nate besede lahko učinkovala, je zavzdihnila. „Ne prikličite mi še več, sicer bom vse praznike visela pri vas. Nikar me ne glejte, vsak večer bom pri enem kolegu, ker bo pri gospodinji kljub njenim dobrotam težko vzdržati." ..Pravijo, da pričakuje svojega sinčka", se je oglasila Irena. „Menda bo kar res", je pritrdila Vera. „Potem pa moraš ostati, drugače boš za veliko prikrajšana. Mi se ga radi spominjamo. Vedno smo bili učitelji kaj krivi, zlasti za neuspehe. No, res je, da nas je obtoževal večinoma le gospod oče." Malo pred šesto zvečer sta Veri preostali dve možnosti: ali poizkuša srečo z avtom ali izbere najvažnejše reči in se čez dobro uro odpravi na zadnji avtobus. Odločila se je za drugo. Darila je stlačila v potovalko, sedla, si navila gramofon, položila ploščo, Chope-novo Polonezo v AS duru, ki je bila za njeno nemirno naravo pravo pomirilo. Takrat je navadno niti gospodinja ni motila. Oči so počivale na idilični zimski pokrajini, kolikor je dopuščalo široko okno. Obsegala je sosedov vrt, hišo in tam daleč zadaj še celo cerkev z zvonikom. Tak večer navadno pričara neke čudne občutke osamljenosti, žalosti. Misel na ' 5 domače in na Dušana je vselej v ospredju. Dušan, da! Misli neštetokrat uhajajo tja. A kadarkoli se ujame ob njih, ugotovi, da njena čustva niso čisto jasna in opredeljena. Ko je prišla sem, je vsak večer umiral z njegovim imenom in vsako jutro je vstajalo z njim. Čutila ga je v postelji ob sebi; živega, vedrega, in predvsem ljubečega. In zdaj, dober mesec ga ni videla, si ga le s težavo prikliče pred oči. Sedi, sklanja glavo, se skuša zbrati; malce višji od nje, dobra dva centimetra, sivkasto modre oči, ki se znajo tudi kovinsko hladno zasvetiti, kadar se raz-jeze, visoko čelo, zaradi nekoliko razredčenih rjavkastih las, oster nos in precej močna usta z lepo raščenimi in zdravimi zobmi. Zna biti prijeten, duhovit in domiseln v družbi, z njo le včasih, sicer pa ne štedi tudi z jedkimi besedami. Ko uvidi, da jo je prizadel, kaj hitro spremeni ton, tudi besede so bolj izbrane. Vendar je včasih že prepozno. Vera zleze vase, se nekako zaliže kot polž, in molči. Ni več otrok, da ne bi razmišljala zrelo o zakonu. Poroka, seveda, saj drugega kljub vsemu iz tega ne mpre biti. Čisto v dno duše si prizna: tudi zaradi premestitve. Prišla je sem prepričana, da bo tu leto, dve, dokler Dušan ne konča. Potem gresta nekam drugam, kam, seveda nikjer še ni jasno začrtano. Njega še čaka diploma in vojaščina. Zdrznila se je, ker je bilo do odhoda le še petindvajset minut. Tedaj je zaslišala od spodaj neke glasove. Še preden jih je lahko opredelila, so se vrata že hrupno odprla. „Tukaj sva, da ne boš povzročala miličnikom in bolnici nepotrebnega dela", se je široko zarežal brat. Dušan pa je bil že pri njej in jo nežno poljubil. „Vidva sta res imenitna, psi-hola pa tudi, V tej moji strašni borbi motivov mi je preostal avtobus ali pa preživljanje praznikov z mojo madame." „Tega ti že ne bi dovolil, saj bi naju mama pregnala, če bi bito treba, tudi s sankami." V bratovi stoenki se je udobno namestila in vso pot do doma so se vsi trije prijetno zabavali. Nekje na pol poti je Dušan oponesel: „Vera, čeprav vem, da te šofer zdaj zelo potrebuje, ti vedno tako pametno svetuješ in vtem primeru paziš na jarke, bi vendar lahko sedela pri meni." „To sem tudi jaz menil. Nekako bi že sodila tja nazaj, da me ne bi opozarjala na vsaki obcestni drog. Je že hudič, če sta dva taka izkušena voznika na kupu", je namesto Vere odgovarjal Andrej. Doma je bilo skoraj tako, kot je predvidevala. Le mama je bila nejevoljna, ker potica ni bila dovolj vzhajana in ne dobra in bo zato na samo novo leto spekla drugo. Silvestrov večerje Vera preživela z Dušanom v vaškem zadružnem domu. Veliko sta plesala in manj govorila. Nekje proti jutru, ko jo je spremljal domov, je med drugim besedovanjem, ki je bilo izrečeno pod vplivom alkohola, spravil iz sebe: „Čez leto... ali dve ne bova več hodila na vaške veselice, ampak..." „Kaj bova počela?" „Doma bova, ob svojem dre-veščku. Lepo, kaj?" „Kakor se vzame. Nimam nič proti veseli hišni zabavi." „Jaz pa. Sit sem teh raznih cirkusov po hišah, povaljanih postelj in pobruhanih kopalnic." Martin Hobetin Rudi Urban odtočita derbi SELE - ŽELEZNA KAPLA2H (0:0). Na igrišču pod Košuto se je v nedeljo zbralo okrog 300 gledalcev, predvsem navijačev Sel. Najprej so zaman čakali avtograme Bojana Križaja (ta je moral kot kapetan jugoslovanske smučarske reprezentance na hitro v Sarajevo). Skoraj bi jim spodletelo še v nogometu, saj so naleteli na izredno močne in borbene Kapelčane. Gledalci so videli hitro in napeto tekmo, v kateri so v prvem polčasu manjkali le goli. V 60. minuti je Martin Hobel po lepi podaji končno zaključil pred ka-pelškim golom. Veliko veselje med selskimi navijači. Toda že deset minut pozneje je Pepi Sporn iz prostega strela poslal žogo točno pod selsko prečko. Nato so Selani še bolj napadali (slika desno), Kapelčani pa so s protinapadi ogrožali selska vrata. Tik pred koncem je Rudi Urban dvignil žogo čez kapelškega vratarja Neiberscha in tako zagotovil domačinom zmago. Tekma je bila enakovredna in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se včselili Kapelčani. OSTALE TEKME: Globasnica - Galicija 1:3. V prvem razredu D so Globaša-ni še naprej zadnji, vodijo Selani. Žitara vas - Žrelec 0:3; Podkrnos - Sinča vas 1:0; Velikovec - Metlova 2:1; Obe-glan - Kotmara vas 3:4. 2. razred G: Eitweg - Rikarja vas 3:1; Labot-Zvabek 4:2. Franci Ruiitz KOMENTAR ANDRF, MOHAf ŽFMMO BELJAK 3/. avgusta se začne svetovno %o/esars%o prvenstvo v /ic/jaku. Vr/mnsA; tekmova/c; iz vse/; koncev sveta se 6o<7o zkra/;, da in se športno pomeri/; in ugo-tovi/i, G/o med njimi je - vsaj za /etos - najbo/jši ko/esar pri amaterji/; in pro/Ls/ona/c;/;. Seveda pa postane o/? tak; prireditvi tadi mesto, v Aaterem se tekmovanje odvija, pravo središče športnikov iz vsek mogoči/? deže/; na cesta/?, v gosti/na/?, trgovina/?, itd. se pojavlja mnogo jezikov, /le/jak ko torej v tek dnek posta/ večjezičen. Toda kimna svetovnega prvenstva („Viva U;7/acco, ser v as and ka//otv") je tipičen primer koroške k/ime; očitno so odgovorni iz straka, da ki mora/i aporakiti tadi s/ovensko oznako izpasti/; še V;V-/ack. Takokoprvenstvo pač v V;7/acco - Če to ni pravi A/pen-7adran-Campionati?... Razočaranje AUSTR1A CELOVEC -DUNAJSKI SPORTKLUB 1:3 (1:1). Proti predzadnjemu v 1. avstrijski diviziji so si Ce.lovčani obetali prvo zmago, a bilo je drugače. Gradiščanski Hrvat Kristijan Kegle-vič je bil najnevarnejši napadalec Dunajčanov in je tudi dosegel prvi gol po napaki ..celovškega" Hrvata Hrstiča. Končno spet točki za SAK -Pliberk hudo pogoret v Trgu MATREI-SAK 0:2 (0:0). Kdo bi si bil to mislil? Slovenski atletski klub je moral na pot v Matrei s polovičnim rezervnim moštvom, saj so zaradi poškodb oz. drugih zdravstvenih razlogov izpadli Velik, Pihorner in Franci Sadjak. Povrh tega pa je v tekmi sami že v 20. minuti izpadel še Peter Štern, tako da je moral priskočiti na pomoč še vratar moštva pod 23, Janko Smrečnik, ki je igral v Matreiu na mestu sredinskega igralca. Vsekakor velika smola slovenskih igralcev, ki ni obetala kaj dobrega. Prav ta Janko Smrečnik pa je bil pri svojem prvem nastopu za prvo moštvo Slovenskega atletskega kluba ključni igralec, saj je v prvem polčasu sijajno pokril sicer najboljšega igralca domačinov, v drugem polčasu pa bistveno prispeval k obema zadetkoma. V 57. minuti je podal žogo skoraj 50 metrov daleč Hanserju prav pred noge, ta je stekel v kazenski prostor, kjer so ga domačini zaustavili samo še s prekrškom. Enajstmetrovka; Kristijan Wolbl jo je izkoristil. Komaj pet minut kasneje pa je Smrečnik pretekel vso obrambo Matreia in skušal dvigniti žogo preko vratarja v gol. Tesno bi bil grešil, toda Lužnik jo je usmeril v gol: končni izid torej 2:0 za SAK. Je s tem negativna serija pri kraju? Slovenski atletski klub ima po dveh zmagah in dveh porazih 4 točke in je trenutno na 6. mestu. TRG - PLIBERK 8:3 (3:1). Pliberku je v soboto proti vodečemu na lestvici, Trgu, hudo spodrsnilo. Ram-šakovo moštvo je skušalo pravzaprav celo tekmo prevzeti iniciativo, toda ob tem je spregledalo, da tega dne proti tehnično boljšemu nasprotniku nima izgledov. Prav smilili so se lahko gledalcu pli-berški igralci, ki so tako zdrknili v svoj doslej najhujši poraz v koroški ligi. Trgu je uspelo skoraj vse, igralcem Pliberka pa nič. Kolikokrat so le za las zgrešili žogo, igralcem Trga pa so uspele tudi še tako dolge podaje. Če pomislimo, da je Pliberk v tej tekmi dosegel tri gole (Manfred Hober, Ivan Ramšak, Helmut Hober — na sliki spodaj), pa kljub temu tako visoko zgubil, si lahko predstavljamo, kako dobro ta čas igra Trg. Po tem porazu je Pliberk na lestvici samo na 12. mestu Andrej Mohar Koroška !iga Spodnja tiga-vzhod H Spodn ja tiga-zahod l.Trg 4 3 1 0 19:8 7 1. Dobrla vas 2. Magdaten 4 3 0 1 7:2 6 2. Wietcrsdorf 3. ATSV Woifsb. 4 3 0 1 9:5 6 3. Ruda 4RapidLicnz 4 2 ) 1 8:5 5 4. Mostič 5 Ureže 4 2 1 1 7:4 5 5. ASK Celovec 6. SAK 4 2 0 2 8:5 4 6.BadSt.Lconhard 7. Šmohor 4 2 0 2 8:8 4 7. Klopinj 8. Matrei 4 1 2 1 6:6 4 8. Šentandraž 9. WAC 4 2 0 2 5:7 4 9. Frantschach K). SV Šentvid 4 2 0 2 3:6 4 10. SCA Šentvid 1). [rschen 4 1 0 3 5:10 2 H. AS V Celovec )2. VSV/Beljak 4 1 0 3 5:1) 2 12.Šmihel 13. Pliberk 4 0 2 2 6:15 2 13. '1'reibaeli 14. Molita) 4 0 1 3 2:6 1 14. KAC 4 3 1 0 6:1 7 i. ASV Licnz 4 3 ! 0 12:9 5 4 2 2 0 6:3 6 2. Lendorf 4 3 0 1 13:6 6 4 2 1 ! 8:7 5 3. Šentjakob 4 2 2 0 8:4 6 4 2 1 ! 8:7 5 4. ATUS Borovjje 4 3 0 1 7:3 6 4 2 1 1 5:5 5 3. Baško jezero 4 2 ! 1 4:4 5 4 1 2 ! 4:4 4 6. Bi!čovs 4 2 1 1 4:4 5 4 1 2 j 4:4 4 7. WcMcnstcin 4 2 0 2 9:3 4 4 1 2 1 7:8 4 S. Bože k 4 2 0 2 2:5 4 4 1 1 2 5:4 3 d. De!!ach 4 1 ! 2 3:4 3 4 1 1 2 6:7 3 BL ObermiHstatt 4 1 ! 2 7:9 3 4 1 1 2 5:6 3 !!. Trcffen 4 1 ! 2 1:3 3 4 1 1 2 4:7 3 !2.Brnca 4 1 d 3 5:8 2 4 1 0 3 5:9 2 !3.!ristach 4 I d 3 4:7 2 4 0 2 2 3:7 2 !4.Radcnthcin 4 0 d 4 1:11 0 Prvič zmagal tudi Šmihel ŠMIHEL - SCA ŠENTVID (3:2). Do zdaj najboljši strelec v spodnji ligi-vzhod, Tamegger, je že v prvi minuti dosegel gol za Šentvid. Šmi-helčani so se hitro znašli in po dvajsetih minutah je bil vmesni rezultat 2:2. Pajenk, Bla-žej ter še enkrat Tamegger so dosegli zadetke. Pet minut pred koncem tekme pa je Ramuš zatresel šentviško mrežo in prvič sta obe točki ostali v Šmihelu. FRANTSCHACH DOBRLA VAS 1:2 (0:2). Dobrotčani so odločili to tekmo že v prvem polčasu. Gola. sta dosegla Marin (21. minuta) in Justin Polanšek (44. minuta). BAŠKO JEZERO - B1L-ČOVS (1:1). zadnjič je Joži Kuess dosegel gole, tokrat pa je videl samo ..rdeče". Tudi najboljšim ne gre vedno po maslu! Za Bilčovščane je bil uspešen Sigi Hobel. WlETERSDORE - KLO-P1NJ 1:1 (0:0). Presenetil je tudi Klopinj, ki je v Wieter-sdorfu ostal neporažen. Šele v 93. minuti je Kollmann izenačil. Za Klopinjčane je to nedvomno lep uspeh. TERM!N! 1?? NOGOMET S«b«ta,29.8.1987: Dobrlavas-Šentandraž (17.30). Železna Kapla-Grebinj (17.00) Nedelja. 30. S. 1087: SAK -Šmohor(17.30),Bilčovs-Ober-millstatt (17.00). Šentjakob -Trcffen (16.00), Klopinj -Trci-hach (17.00), ASV Celovec -Šmihcl (10.15), Gaticija-Podkrnos (17.00). Zrelee-Velikovec (17.30), Kotmara vas - l.icben-fcls (16.30), Tinje - Zvabek (16.00). „ ^ $AH --------------------- Nedetja, 30. M. )9M7: Hitropotezni turnir, Fcffcrnitz (za ekipe: 9.30;zaposantcznikc:12.30).