CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTlCNE ZVEZE DELOVUIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA ^ELJE, PETEK, 3. AVGUSTA rETO VII — ST. 31 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odb«* — OdgeTorni urednik T«ne Maslo — Tiika Celjska tiskaraa — (Jredniitvo in uprava: Celje, TitOT trg 5 — P«Stni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 2?0, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana T gotovini — Rckopinov ne vračamo. drugem gasilskem festivalu Slovenije Nad dva tisoč gasilcev celjsicega olodjetju, tretje pa de- lavci Tovarne tehtnic. V četrti skupini, v katero sodijo tista podjetja, ki imajo nad 400 delavcev, so se najbolj izkazali člani sindikata Tovarne emajlirane posode, drugo me- sto so si prisvojili železarji iz Štor, tretje pa člani sindikata Metke. To zaporedje ob prvem polletju seve- da še ne pomeni, da bo tako zapMDvrstje ostalo tudi do zaključka tekmovanja. Mnogo sindikalnih podružnic je zgoraj omenjenim po številu doseženih točk zelo blizu. Le majhni spodrsljaji, kot je n. pr. nepravočasno pošiljanje tek- movalnega poročila, lahko izpodbijejo sicer dobri podružnici eno izmed naj- boljših mest. Ze doslej se je pokazalo, da je bil vrstni red najboljših v po- sameznih mesecih skoraj vedno zelo raz- ličen. To dokazuje, da je tekmovanje zelo živahno in da si večina sindikalnih podružnic na področju celjske občine močno trudi doseči kar največ tekmo- valnih uspehov. Preosnova upravnih organov pri celjski občini Ljudski odbor celjske obične je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o vse- bini republiškega odloka o začetku dela novih upravnih organov pri občinskih ljudskih odborih. V tej zvezi so se od- borniki odločili za ukinitev dosedanje- ga sveta za gospodarstvo ter sveta za turizem in gostinstvo. Namesto obeh ukinjenih svetov pa so ustanovili tri nove, in sicer svet za industrijo, obrt in ostalo proizvodnjo, nadalje svet za bla- govni promet in turizem ter svet za družbeni plan in finance. Hkrati s to preosnovo je ljudski odbor na predlog komisije za volitve in imenovanja iz- volil tudi predsednike in člane novih igvetov. Tako bo svet za industrijo, obrt in ostalo proizvodnjo vodil dose- danji predsednik sveta za gospodarstvo Edi Gole. Razen njega pa bodo v svetu še naslednji tovariši: Cveto Pelko, Pre- koršek, Bogdan Mimik (Obrtna zbor- nica), Pugelj (podjetje Planina), Po- točnik (Cinkarna), Lesjak (Tovarna emajlirane posode), Franolič (Železar- na Štore), Plevnik (Toper), Stane Ko- kalj in Mazej (Kovinsko podjetje). Predsednik sveta za blagovni promet in turizem bo Ivan Uranjek. Člani sveta pa bodo: Marjan Učakar (Kovinotehna), Lojze Cukala (Trgovinska zbornica), Riko Rižnar (Gostinska zbornica), inž. ligo (Tovarna emajlirane jKisode), Ivo Šepec (Ljudski magazin) in Boršič. Svet za družbeni plan in finance bo vodil Vlado Bogataj (Savinja, lesna in- dustrija), v svetu pa bodo še: Rado Jenko (Aero), Franc Pipan (Prevozni- štvo), prof. Anton Aškerc, Belej (Žele- zarna Store) Ivan Petauer (Trgovinska zbornica) in Gajšek. V skladu s preosnovo svetov so uki- nili tudi oddelek za splošne zadeve in proračun, ustanovili pa so nov oddelek za finance, ki ga bo vodil kot načelnik Jože Modec. ..Celcia-Sod" ponovno o težavah OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V CELJU JE 2E DEVETIC RAZPRAV- LJAL O TEM PODJETJU. — PRED ODLOČITVIJO O SANACIJI ALI LIKVIDACIJI PODJETJA. — NEREDNOSTI V PODJETJU ŠE VEDNO TRAJAJO. — NEKAJ MANJ KOT 300.000 DIN DNEVNE IZ- GUBE. — LJUDSKI ODBOR SE JE ODLOCiL ZA SANACIJO. Pretekli petek je bila v Celju seja Občinskega ljudskega odbora Celje. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o stanju v podjetju »Celeia- Sad«. To je že deveti primer, da ljudski odbor mesta Celja razpravlja in odloča o usodi podjetja, ki že vsa leta povzro- ča gospodarskim činiteljem obilo skrbi, a skupnosti tudi precej finančnih iz- gub. O stanju, o objektivnih in subjektiv- nih pojavih, ki spremljajo ii)oslovanje tega podjetja, smo že ve(&rat poročali, zato se bomo tokrat omejili na vzroke poslednje, hkrati tudi največje krize, kar jih je podjetje doživljalo. Polletna bilanca podjetja je pokazala okoli 11 milijonov din izgube. V to vso- to niso vračunane številke, ki jih od podjetja terjajo upniki, kar znaša na- daljnjih dvajset milijonov din. Posledi- ca teh izgub je bila, da je banka že maja blokirala račun podjetja in s tem je ipostalo »normalno« obratovanje še težje. Vsekakor ima i>odjetje veliko težav z zastarelim, deloma tudi neizkoriščenim strojinim parkom. Na zalogi ima velike količine surovin, ki jih niso v stanju predelati v finalne izdelke. Inšpekcijska služba je spet ponovno ugotovila, da se nerodnosti v podjetju niso popravile. Podjetje na primer ni- ma zanesljive evidence nad stanjem embalaže, razlike obstajajo tudi med knjigovodskimi prikazi in dejanskim stanjem zalog. Vsi ti vzroki so ob sklepu prvega pol- letja povzročili hudo stisko v tem pod- jetju. Ta nevšečnost je še toliko večja zaradi tega, ker je letošnje stanje v postavkah proračunskih in kreditnih sredstev v znaku skrajne štednje. Vsekakor je »Celeia-Sad« ponovno krepko posegla v blagajnjo celjske ob- čine. Ljudski odbor pa je imel edino (Nadaljevanje na 2. strani) Sklad za gradnjo komunalnih naprav Ljudski odbor celjske občine je na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu Stalne konference mest, po katerem naj bi občinski ljudski odbori ustanovili posebne sklade za gradnjo komunalnih naprav. V bistvu gre v tem primeru za rešitev vprašanja, kdo je dolžan graditi komunalne naprave zlasti v na novo na- stalih naseljih. Po dosedanjih pravilih je vse komunalne naprave moral gra- diti ljudski odbor. V zadnjem času pa je ta naloga postala težko izvedljiva, saj občine nimajo dovolj sredstev niti za ostale najbolj nujne potrebe, kaj še- le za obsežno gradnjo komunalnih ob- jektov. Udeleženci Stalne konference mest pa so v razpravi okoli tega vpra- šanja sprejeli sklep, po katerem naj bi v gradnji komunalnih naprav v prvi vrsti sodelovali investitorji sami. V kakšnem sorazmerju bi bili prispevki investitorjev gradnje vseh komunalnih objektov, to naj bi določal poseben pra- vilnik sklada oziroma odlok o skladu za gradnjo komunalnih objektov. Ljudski odborniki so se v načelu stri- njali z namenom takšnega sklada. Zato so naročili pristojnim svetom, da naj proučijo celotno vprašanje in pripravijo osnutek odloka o skladu za gradnjo komunalnih naprav. STRAN 2 3. AVGUSTA 1956 — STEV. 31 POGLED PO SVETU V tedenskih pregledih se vedno zno- va pojavlja na dnevnem redu angleški imperij, kolonialno vprašanje, zunanja dekoracija stare evropske kolonialne r>elesile, njene notranje težave in nje- na protislovja ki se kažejo tu, tako tam, drugače. Kako je pravzaprav z angleškim imperijem, ki si je nadel ime »Com- monwealth« zato, da bi se lažje opra- vičil in nanovo uredil? Gambla, Sierra Leone, Zlata obala, Nigerija, Kamerun, Jugozahodna Afrika, Južnoafriška Uni- ja, Rhodezija, Tanganjika, Kenia, Ugan- da, Somalija — to. so postojanke v Afriki, medtem ko so azijske naslednje: Aden, Indija, Pakistan, Ceylon, Malaja, del Bornea, Hongkong, Avstralija. In oporišča: Gibraltar, Malta, Ciper (na- mesto Sueza), Bahreinski otoki, Singa- pur. Zraven seveda še niz otokov, oto- čij in otočkov, na katerih vihra zasta- va potomcev Elizabetinih morskih ro- parjev. In resnica: Na Cipru upor. Perzija terja Bahreinske otoke. Saudska Ara- bija se poteguje za dele Adenskega pro- tektorata. Ceylon ne mara več biti vo- jaško oporišče. Singapur prijavlja za- htevo po neodvisnosti. Tenka vez an- gleških oporišč postaja vedno tanjša. Angleški urad za kolonije, Foreign Office, ministrstvo za Commonivealth pošiljajo svoje zastopnike na vse strani, da bi branili obstoječe stanje, da bi preprečili krušenje in rušenje svojega sveta. Večina velikih kolonij je v zadnjih desetletjih dobila dominionske pravice, nato pa so dosegle neodvisnost in so ostale povezane z Britanijo s komaj vidno srebrno nitko Commonwealtha. L. 1947 so dobili neodvisnost Pakistan, Indija, Burma in Ceplon. Se je ostanek bogat: Malaja s kavču- kom in dnom, vendar tudi tu traja upor že več let. Tudi vplivne cone in razne koncesije predstavljajo še vedno precejšnjo moč. Aden in Ciper naj bi služila kot dve oporišči za obrambo angleškega petrolejskega področja na Srednjem vzhodu. Tu se Angleži noče- jo umikati, tu gredo v ofenzivo, od tu teče imperialna kri, tu mimo drži an- gleška življenjska linija, ki jo je med vojno hotel pretrgati Hitler z desantom na Kreto in Egipt. In vendarle se je prav tu pred leti začel nov proces, ki je pokazal, da An- glija ne more z vojaško silo obvladati upornega terena. To se je zgodilo v Suezu in Abadanu. Tu je bil zadetek močnejši kot tedaj, ko so se osamosva- jale Kanada, Južna Afrika, Avstralija in Indija. Ko je Anglija morala iz Su- eza, je na Srednjem vzhodu izgubila centralni položaj, bila je odrinjena na rob. Hardingov režim na Cipru, bag- dadski pakt, vojaška demonstracija pro- ti Saudski Arabiji zaradi oaze_Buraimi, vse to je le zaviralni moment v drami, katere konec je neizbežen in se že jas- no vidi. Prej ali slej bo Jordanija po- snemala Egipt, nato ho prišel na vrsto Irak, indijskemu subkontinentu bo sle- dil še arabski. V tem predelu se Angli- ji ni posrečilo vključiti dežele v svoj Commonwealth, ki ima predvsem ta namen, da bi zmanjšal vsaj gospodar- ske izgube imperija, če že ne more po- litičnih. Commonwealth varuje kljub vsemu določen del političnega vpliva, prestiž velesile in rešuje carstvo funt šterlinga vsaj do neke mere. Tu, na Srednjem vzhodu, so angleški diplomati in vojaki nekaj zagrešili ali pozabili, morebiti zato, ker so vohali samo pe- trolej, niso pa videli Arabcev. Anglija, tako kaže, ne bo mogla do- biti boja z narodi na Srednjem vzhodu. Ceylon in Singapur sta le epilog pro- cesa, ki se je začel že pred 10 leti. Jugovzhodna Azija se je ločila od An- glije že tedaj, zdaj se osamosvajajo ostanki. Oba sta nad vse važni vojaški oporišči, ki vezeta »materno« deželo z Avstralijo in s Hongkongom, obenem pa služita kot oporišči med tistimi 950 trdnjavami, ki jih je zapadni blok or- ganiziral po planetu zato, da bi ohra- nil »svobodni svet privatne iniciative« zoper »komunistično agresijo«. Vse ka- že, da se taka oporišča majejo na vseh vogalih, pa čeprav imajo na razpolago najmodernejša letala in rakete. Zapadni blokovski politiki, predvsem ameriški in nemški, podpirajo angleški imperij povsod tam, kjer se angleške koristi pokrivajo z blokoln. Zato pravi- jo, da Ceylon še ni ogrožen, češ, Ban- danaraike se bo unesel, ko bo stresel svojo jezo nad korumpiranimi pristaši Kotelavela, in konec koncev ni noben komunist, ampak le socialist, socialisti pa utegnejo biti na vladi tudi v An- gliji. Tudi za Singapur se ti politiki še ne boje, čeprav jih skrbi bližina Maotse- tungove dežele. Utegne pa priti povsem drugače, kakor računajo sovražniki na- predka. Drži: Empire — imperij ne obstoji več. Namesto njega še stoji »Ersatzmi- ttel«, Commonwealth, prehodna oblika, ki zakriva in lajša izgube imperija — v Aziji. Razvoj neodvisnih držav, po- sebno Indije, Burme, Ceylona, Malaye, Indonezije pa je zdaj tak, da sovraž- nikom napredka ne gre v račun. Edino v Afriki se angleški imperij še drži. Toda tudi tu se kažejo prvi za- četki procesa, ki se v Aziji morda že zaključuje. Nacionalizacija Sueškega prekopa v nedavnih dneh je mogočna intonacija k pogrebni koračnici kolonializma. Ali bo Anglija tu ubrala pot, po- dobno tisti v Indiji ali tisti na Cipru? Nigerija in Zlata obala govorita za pr- vo, Kenija za drugo. Gotovo to ne za- visi samo od Anglije, marveč prav to- liko ali še bolj od tega, kako se bodo znale uveljavljati napredne sile v sve- tu s svojimi principi o enakopravnosti med narodi in ljudmi. T. O. Izgon iz raja »Arhangel« Naser: »Ven, nesrečniki!« DELO SVETA STANOVANJSKE SKUPNOSTI V CELJSKI ODCINI GRADNJO STANOVANJ JE TREBA PRILAGODITI POTREBAM Nedavno je bilo tretje redno zasedanje Sveta stanovanjske skupnosti za celjsko občino. Na zasedanju je bilo iznešeno več problemov in sprejetih nekaj koristnih sklepov, ki bodo prav gotovo zanimali širšo javn ost. Predsednik sveta, tovariš Cevnik, je nakazal več pomanjklijvosti in odsto- panj od osnovnih principov zakon^a- je, ki urejajo enega največjih družbe- nih problemov — stanovanja. Člani stanovanjske skupnosti so na svojih zasedanjih že večkrat obravnavali si- stem dosedanje drage gradnje, saj ne- katera stanovanja stanejo tudi preko 6 milijonov in niti niso praktična. Le- tos, ko so investicijska sredstva zelo omejena, bo treba ob sodelovanju vseh zainteresiranih, ki dobro poznajo po- trebo večine družin, ki so brez stano- vanj, doseči, da se bo za raspoložljiva finančna sredstva zgradilo čim več pri- mernih in ne pretirano luksuznih sta- novanj. Potrebe so trenutno največje po enosobnih in dvosobnih stanovanjih, dočim je trosobnih in večjih stanovanj zaenkrat dovolj. Treba je iskati načrte za novograd- nje, kakor narekujejo potrebe prosilcev in finančna zmogljivost, da bomo čim- prej rešili večletne kričeče primere v Celju. Vsekakor nam bo bolj v ponos, če bomo imeli več bolj skromnih sta- novanj, kakor pa malo luksuznih, dru- žine pa v kleteh in neprimernih pro- storih, ki so škodljivi za zdravje in če- stokrat za moralo. Reševanje stanovanjskega vprašanja delavcev in uslužbencev v večjih pod- jetjih, zavodih in ustanovah, ki imajo sredstva za gradnjo lastnih stanovanj- skih poslopij, še nekam gre. Delavci in uslužbenci, zaposleni v majhnih pod- jetjih, obrtnih delavnicah, trgovinah itd., pa nimajo nobenih izgledov, da bodo v doglednem času dobili primerna stanovanja. Hišni sveti preveč dobro poznajo ta vprašanja, kakor tudi usliaž- benci stanovanjske uprave, ki vsak dan poslušajo eno in isto: »stanovanje«. To- da rešiti se ne da, odgovori so: »stano- vanj ni, počakajte ...«. Stanovanjska skupnost se čuti sood- govorna za rešitev tega vprašanja in je bilo ob živahni razpravi sklenjeno: Svet stanovanjske skupnosti bo skup- no z občinskim ljudskim odborom skli- cal vse predstavnike manjših podjetij in organizacij, ki bodo prav gotovo ra- zumeli ta problem in vložili v skupen sklad pri stanovanjski skupnosti sred- stva, ki jih lahko uporabijo za stano- vanjsko gradnjo, pa četudi najbolj skromne zneske. Stanovanjska skupnost pa bi najela nekaj kredita in pričela z gradnjo. Tako bodo najprej prišli do stanovanj najpotrebnejši iz splošnega stanovanjskega sklada. Tovariš Gk)logranc je načel vprašanje dajanja gradbenih dovoljenj za indi- vidualno gradnjo, katera v večih pri- merih zadržuje iniciativo. V Celju so določeni le štirje zazidalni okoliši, vključno Štore-Lipa. Res je, da mora- mo graditi načrtno, po nekem sistemu, vendar je kaj težko razumeti, zakaj se ne dovoli privatnikom graditi na nji- hovih parcelah, če je to v naselju, kjer ni predvidena gradnja ceste ali večji objekt — zgolj zaradi tega, ker še ni gotov urbanistični načrt. Tako zavla- čevanje zadržuje povečanje gradnje stanovanjskega sklada, saj je denar pri takih interesentih »zamrznjen«. Res je, da vsi ne želijo graditi na »otoku« ali na Golovcu, temveč čim bliže svojega delovnega mesta in svojcev. Člani sveta stanovanjske skupnosti so izrazili željo, da bi se teh zasedanj vedno udeleževali tudi zastopniki pri- zadetih oddelkov občinskega ljudskega odbora, po možnosti pa tudi zastopniki SZDL. Svet je sprejel tudi sklep na predlog komisije, ki jo je v ta namen imenoval, da se v celoti ali deloma starejšim hi- šam v Celju, ki nimajo dovolj dohod- kov, odpiše vplačevanje v sklad za no- vogradnje za leto 1956. Ta sredstva pa lahko hišni sveti porabijo le za naj- nujnejša dela. Sklep je v celoti ute- meljen, saj mnoge hiše, st^e nad 50 let, do sedaj niso bile vzdrževane. Izredne težave povzročajo nekateri lastniki privatnih hiš, ki so bile vklju- čene v stanovanjsko skupnost. V večih primernih namerno nočejo vzdrževati hiše in izvrševati najnujnejših vzdrže- valnih del. Stanovanja so v nevzdrž- nem stanju, v katera pa skupnost, kot v privatno lastnino, ne more vlagati družbenih sredstev. Rešitev bi bila, da bi taki lastniki dovolili vknjižbo, kar pa nočejo. Nujen bo v takih primerih po upravni poti hiter postopek na pri- silno vknjižbo, da ne bodo stanovalci takih hiš v bodoče toliko prizadeti in odvisni od volje takih brezobzimežev do sočloveka. NACIN delitve novozgrajenih in izpraznjenih stanovanj Skoraj dnevno, zlasti pa v dneh, ko so na stanovanjski upravi uradne ure, vidimo kaj žalostno sliko. Prenapolnjen hodnik prosilcev čaka na dodelitev sta- novanja. Pojasniti je treba vsem pro- silcem, da so ta pota odveč, kar ver- jetno uslužbenci strankam premalo xx)- jasnjujejo. Z uredbo o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (Ur. list LRS št. 19/55) je bila pravica, komu se bodo dodelila novozgrajena in izpraznjena stanovanja, prenešena na komisijo za stanovanjske zadeve pri svetu za sta- novanjske zadeve občinskega ljudskega odbora. Ta komisija sestavlja seznam upravičenih prosilcev za dobo pol leta, in to tako število, kolikor bo predvi- doma praznih stanovanj. Mimo tega seznama ne more nobeden dobiti sta- novanja, razen v primerih, ki jih pred- videva uredba. Stanovanjska uprava je samo administrativni organ stanovanj- ske komisije, ki predlaga prošnje pro- silcev, preverja resničnost navedb in razdeljuje stanovanja samo tistim, ki so na seznamu upravičenih prosilcev. Jas- no mora biti tedaj vsem, da stanovanj- ska uprava ni pristojna za razdeljeva- nje stanovanj, in vsaka pot, slaba volja in nepotrebno čakanje ter prepiri na stanovanjski upravi so od\^č in brez vsake koristi. S tem v zvezi je bil sprejet sklep, da bo referent za stanovanjske zadeve sprejemal pismene prošnje strank sa- mo ob torkih in petkih od 8. do 12. ure, šef stanovanjske uprave pa v sta- novanjskih zadevah samo vsak torek od 8. do 12. ure. Ta ukrep je bil nujen, saj ob takem navalu prosilcev za sta- novanja ni mogoče opravljati rednih poslov s hišnimi sveti in nalog, ki so v pristojnosti stanovanjske uprave. Več sodelovanja z množičnimi organizaciiami Pred nedavnim je bila v Slov. Ko- njicah redna konferenca SZDL za ko- njiško občino. Tako po dobri udeležbi večino izvoljenih delegatov kot tudi po skrbno pripravljenih poročilih in ob- širni razpravi lahko trdimo, da je bila ena najboljših v zadnjih letih. Ze sa- mo to, da je bilo navzočih 67 delegatov od 74 izvoljenih, pove, da so se ti v veliki meri zavedali svoje odgovorno- sti napram članstvu, ki jih je izvolilo. Kot gost pa je konferenci prisostvoval še tov. Jakob 2en, sekretar OO SZDL iz Celja, ki je dal navzočim vrsto ko- ristnih napotkov za njihovo nadaljnje delo. Obsežna poročila dosedanjega odbo- ra so prikazala tako dobre kot slabe strani političnega in ostalega dela v občini. V precejšnji meri je bilo anali- zirano delo ljudskega odbora, ki je pri- čel delovati lansko leto po združitvi bivših občin Konjice, Loče, Zreče in Vitanje. Preko raznih svetov, komisij in odborov že dokaj uspešno opravlja svoje naloge. Politične organizacije pa so v tem času imele osnovno nalogo, utrditi in razviti njegovo delovanje ter mu nuditi pomoč. Vendar pa je bila pri ljudskem odboru napaka v tem, da je imel premalo stikov z množičnimi organizacijami, kar bo v bodoče vseka- kor potrebno odpraviti. To se je do ne- ke mere opažalo tudi pri zborih voliv- cev, ki niso bili vedno v dovolj ni meri obiskani. Po mnenju občinskega odbo- ra SZDL bo potrebno doseči, da bodo volivci le čutili, da je njihov zbor naj- višji organ ter da se na tem zboru iznešena vprašanja tudi rešujejo v okvi- ru možnosti. Posebej je bilo spričo tega poudarjeno, da se bo moral ljudski od- bor pred izvedbo vsake važnejše naloge poprej posvetovati s predstavniki poli- tičnih organizacij v občini, ki so jim poznnane politične in gospodarske raz- mere v kraju. Na tak način tudi ne bo moglo več priti do tega, da je or- ganizacija ZB morala posredovati p^ občini za razveljavitev nekega odloka V svojem skoraj enoletnem delu pa ljudski odbor opravil že vrsto pomemb- nih del, med katere je posebno šteti sprejem letošnjega družbenega plana občine, proračuna za leto 1956, sprejem raznih odlokov itd. Statistična poročila pa so pokazala da je v občini od skupnih 10.889 voliv- cev le okoli 4.500 članov SZDL ali ka- kih 45%. Ti podatki so bili zbrani že pred kakim mesecem in bo to število sedaj gotovo že večje, saj je bilo preko sindikalnih podružnic TKO Zreče in KONUS vključeno nekaj sto novih čla- nov. V nekaterih krajih pa je število članstva SZDL dok^j nizko, saj je n. pr. pri Jerneju od 563 volivcev le 7i članov SZDL. Podobnih primerov je še nekaj v pohorskih predelih. To ne po- meni, da volivci ne bi hoteli biti .člani SZDL, temveč je dokaz nedelavno.sti nekaterih odborov, ki so posvečali pre- malo i>ažnje rednemu pobiranju člana- rine, izdajanju članskih legitimacij in vodenju točne evidence o članstvu. Kjer so odbori za to bolj skrbeli, je stanje popolnoma drugačno. To dovolj jasno dokazuje primer Dobrave pri Ži-ečah, kjer je od 232 volivcev 190 članov SZ, v Gabrolah od 255 volivcev 188 članov SZ. Podobno- je še v Škalcah in neka- terih drugih krajih. V tem oziru je zlasti potrebno pKjhvaliti vaška odbora SZDL v Bezini in Vešeniku, ki sta bi- la še do pred nekaj meseci med naj- slabšimi, vendar pa sta z izvolitvijo novih, dela voljnih odbornikov svoje de- lo močno izboljšala. Prav na tem pod- ročju, to je na utrjevanju vaških odbo- rov, čaka novoizvoljeni občinski odbor SZDL še dokaj odgovorno delo. Primer Bezine in Vešenika pa dokazuje, da se z pravilnim prijemom da marsikaj do- seči in izboljšati. K 50-Ietnici telovadne organizacije v Braslovčah Naša telovadna društva druga iza drugim slavijo obletnice svojega za- četka in delovanja ter pri tem pogle- dajo v svojo preteklost, v izkušnje in uspehe, ki so jih dosegla v svoji pre- teklosti. Na tradicijah in uspehih nek- danjih sokolskih društev in enot de- lavskih Svobod so se po osvoboditvi začela ustanavljati fizkulturna društva ter prevzela obstoječe domove, v koli- kor jih ni uničila okupacija. Telovadno društvo v Braslovčah po- nosno gleda na to preteklost in visoko ceni vse velike narodne in telesno vzgoj- ne pridobitve bivšega Sokolskega dru- štva v Braslovčah, ki se je v enotni fronti vseh Slovencev borilo za ob- stoj naroda že v bivši stari Avstriji. Izključno napredna in nacionalna za- vest njegovih članov in članic je bila neprestano usmerjena v osvoboditev jugoslovanskih narodov in domovine, kar je bij'j doseženo šele z zmago na- rodnoosvobodilne borbe. Ze leta 1906 so Braslovčani ustano- vili svoje Sokolsko društvo. Pred usta- novitvijo lastnega društva so bili vklju- čeni v mozirsko društvo, pozneje pa v društvo v Žalcu. Naporna hoja k vajam v oddaljene kraje in pa njihova samo- zavest jih je privedla do ustanovitve lastnega in samostojnega društva. V vrsti voditeljev naj ob tej priliki ome- nimo prvega starosto Antona Plaskana in poslednjega — Lušina Lojzeta. Med načelniki sta si za razvoj telesne vzgoje izredno prizadevala Omladič Tone in načelnica Maršič Olga. Višek vztrajno- sti in požrtvovalnosti prednikov današ- nje telesne vzgoje je bila zgraditev so- kolskega doma, ki so ga slovesno od- prli 11. junija 1933. Med okupacijo ie bil ta dom izropan in poškodovan. Na novo ustanovljeno fizkulturno društvo v Braslovčah leta 1945 ga je vse leto popravljalo in ob- navljalo, da se je mogla v njem začeti nova socialistična telesna vzgoja. Za- vedni ljubitelji telesne vzgoje so zbi- rali stare in nove člane — telovadce k redni telovadbi, k prireditvam in tek- mam. Ze naslednje leto so prirejali javne nastope, akademije in druge prireditve. V letih 1948 in 1949 so člani novega društva dosegli vidne uspehe. Postali so prvaki v odbojki celjskega okraja. Čla- ni in članice, mladinci in mladinke, pionirji in pionirke — vse je stremelo k nadaljnjim uspehom. Leta 1950 so se braslovški telovadci izkazali tudi v smučanju. Na domači skakalnici je tek- movalo 122 smučarjev. V ljudskem mnogoboju so v okrajnem merilu do- segli prvo, v borbi za državno prven- stvo v Beogradu pa drugo mesto. Na tekmah v Splitu leta 1952 so člani do- segli pri nastopu na orodju 8., članice pa 5. mesto. Kot okrajni prvaki v ljud- skem mnogoboju so leta 1954 dosegli republiško prvenstvo v Ljubljani. Za državno prvenstvo v Zagrebu so preje- li Dokal. Ponosni na svoja prvaka Uratnika Lada in Kramperšek Zofko so se lani zopet izkazali, ko je v »Teku republike« v Ljubljani dosegla. njihova članica Praprotnik Milka 1. mesto, njeno dru- štvo pa je bilo odlikovano s pokalom. Braslovško telovadno društvo Parti- zan lahko s ponosom gleda na svojo preteklo dejavnost, zato se tembolj upravičeno pripravlja na proslavo 50- letnice vztrajne in uspehov bogate te- lesne vzgoje v Braslovčah. Dne 12. avgusta 1956 bodo proslavili ta jubilej z javnim telovadnim nasto- pom in drugimi prireditvami, pri kate- rih bodo sodelovala sosedna telovadna društva. ..Celeio-Sad" ponovno v težavah (Nadaljevanje s 1. strani) dve možnosti, ki jih je lahko uporabil. V obeh primerih morajo biti uporablje- na družbena finančna sredstva, zato se je ljudski odbor odločil za sanacijo, ki bo terjala trenutno manjšo izgubo in ki kaže nekoliko simpatičnejše izglede za bodočnost. V razpravi, v kateri so živahno so- delovali mnogi odborniki, poleg teh tudi član Izvršnega sveta LRS tovariši- ca Olga Vrabič in predsednik okraja tovariš Riko Jerman, so se vsi strinja- li, da je položaj F>odjetja kritičen ter da terja takojšnjo odločitev. Ljudski odbor je bil mnenja, da je tovarna »Celeia-Sad« vendarle objekt, ki bi ga bilo škoda likvidirati, zlasti še ker po. zagotovitvi strokovnjakov za ži- vilsko industrijo obstajajo vsak dan močnejši pogoji za prodajo sadnih so- kov na domačem in tujem trgu. Poleg tega so vzporedno z ostalimi težavami nastopili nekateri ugodni po- goji za modernizacijo te tovarne. Jugo- banka je obljubila podjetju okoli dvaj- set milijonov din iz vsote, ki jo je na tujih tržiščih ustvarila Glavna zadruž- na zveza. S tem denarjem naj bi pod- jetje dobilo modernejše stroje. Denar pa bi dobili brez posebnih garancij, pač pa pod pogojem, da bo podjetje po obnovitvi strojnega parka ustrarjalo derizna sredstra. Poleg teh vzrokov in zaradi naše bor- be proti alkoholizmu je ljudski odbor sklenil podjetje sanirati. Na seji pa so poleg tega sklenili, da bo ljudski odbor vodil posebno skrb o tem podjetju. Prvi pogoj, ki ga bo moralo podjetje izpol- niti je ta, da dokončno odpravi vse subjektivne vzroke težav. Podjetje bo moralo urediti svojp proizvodnjo tako, da ne bo nastala nobena izguba več. Za- to bo treba obseg obratovanja zmanj- šati, odvečne zaloge surovin pdprodati, v podjetju pa ustvariti red ter varčno začeti obnavljati proizvodne naprave. V kratekm bo podjetje dobilo nov elaborat, ki ga bodo sestavili izvedenci. Tovarna bo v bodoče izdelovala prvo- vrstne sadne sokove, koncentrate in piktin. Pogoje za proizvodnjo, pred- vsem kvalitetnejšo in cenejšo, spričo predvidene obnove tovarne in okoliša, ki nudi za proizvodnjo dovolj surovin, tovarna »Celeia-Sad« pač mora enkrat končno izkoristiti in ponovno opravi- čiti »zaupn-ico« drušb«. Mati občine: — Ce si ne boš zaslužil norih kleč, boš šel od hiše 3. AVGUSTA 1956 — STEV. 31 3 STRAN Velika stavka tekstilnih delavcev v Sloveniji pred dvajsetimi leti JESENI 1936 JE IZBRUHNILA V SLOVENIJI SPLOŠNA STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV, KI SE JE KMALU RAZŠIRILA MED DELAVCE V GRADBENIŠTVU IN LESNI INDUSTRIJI Letos, 16. septembra, bo v Kranju proslava ob 2U. obletnici stavke. Poleg tekstilnih delavcev Gorenjske bodo na proslavo prišli, tudi delavci iz ostalih krajev Slovenije. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel član Zveznega izj vršnega sveta tovariš Franc Leskošek. Ob tej priliki bo izšel poseben zbor- nik, ki bo vseboval bogato zgodovinsko gradivo o stavki. Poleg razstav na Je- senicah, Tržiču, Skofji Loki bo posebno bogata razstava v Kranju. Med slav- nostnim tednom bodo po vseh krajih Gorenjske proslave, seje delavskih sve- tov, novinarski večeri, kino predstave na prostem, skupni ogledi razstav in gostovanja kulturnih in športnih dru- štev. V tem tednu Jpodo odkrili tudi več spominskih plošč. Ta veličastna prosla- va bo pokazala moč in veličino delav- ske zavesti ter naraščanje revolucio- narnih sil in vloge delavskega razreda. S počastitvijo spomina na to stavko ho- čemo dati posebnega poudarka izraziti vlogi delavskega razreda in njegovi avantgardi KPJ v velikem boju za zmago revolucije. Prav bi bilo, da bi ljudje, ki hranijo kakršne koli spomine na te velike do- godke z našega področja, le-te objavili v našem listu. V našem okraju je tek- stilna industrija dokaj razvita in prav gotovo se starejši tekstilni delavci še dobro spominjajo dogodkov pred dvaj- setimi leti, ko je tudi njihove tovarne zajel stavkovni val. Z objavljanjem teh spominov bomo tudi v našem okraju dali poudarka revolucionarni vlogi de- lavskega razreda že pred dvajsetimi leti. Ljudje, ki hranijo kakršnekoli doku- mente ali pa vedo kakšne podrobnosti o veliki tekstilni stavki, naj bi te do- kumente proti vrnitvi odstopili priprav, Ijalnemu odboru za proslavo 20-letnice velike tekstilne stavke Slovenije v Kranju. Dokumente ter opise različnih dogodkov iz časa stavke naj bi x)oslali po možnosti preko našega uredništva, da bi jih pjoprej lahko še ponatisnili v našem listu. Rezervni podoficirji celjske občine so zborovali Pred kratkim je bil v Celju prvi se- stanek rezervnih podoficirjev. Udele- žilo se ga je nad 300 rezervnih pod- ©ficirjev. Obširen referat na tem sestanku, ki je bil sklican na pobudo Občinskega odbora UROJ, je podal predsednik te- ga odbora Jernej Beškovnik. Vsebina njegovega referata je bila v tem, da je razložil pomen stalne vzgoje rezervnega vodilnega kadra naše armade, katere- mu v veliki meri pripadajo tudi re- zervni podoficirji. Poudaril je, da so na občnih zborih društva rezervnih ofi- cirjev razpravljali o vprašanju rezerv- nih^ podoficirjev in ugotavljali, da so tudi oni p>otrebni strokovne izpopolni- tve vojaških znanosti. Za enkrat, je de- jal, je najpotrebnejše, da se tudi pod- oficirji udeležujejo predavanj za re- zervne oficirje, da se med seboj spo- znajo in ustvarijo pogoje za kasnejšo ustanovitev združenja rezervnih pod- oficirjev. Tudi predsednik Okrajnega odbora UROJ tovariš Ivo Divjak je v svojem govoru nakazal nekaj misU in smernic za bodoče delo podoficirjev. V razpravi sami se je pokazalo, da so rezervni podoficirji tudi sami čutili potrebo p>o strokovnem izpopolnjevanju in pa po- trebo po ustanovitvi samostojne orga- nizacije. Tajnik občinskega odbora UROJ to- variš Gojmir Melik je dejal, da zaen- krat še ni mogoče razpravljati o usta- novitvi samostojne organizacije rezerv- nih podoficirjev, ker še ni pripravljen statut, niti niso izdana posebno navo- dila od centralnega odbora UROJ. Toda priprave, tako je dejal, se lahko izvrše s tem, da bodo podoficirji obi- skovali predavanja skupaj z rezervnimi oficirji. Na koncu tega plodnega sestanka so določili, da vsi odbori in pododbori UROJ osnujejo posebne komisije za re- zervne pK)doficirje, ki bi jih sestavljali po eden rezervni oficir in dva do trije rezervni podoficirji. Poleg tega so bili spejeti še nekateri drugi koristni skle- pi, ki bodo gotovo prinesli obUo koristi pri strokovnem in političnem usposab- ljanju kadra rezervnih oficirjev. Ob razstav] izdelkov delovne terapije v Šoštanju in Velenju Protituberkulozni disp>anzer v Šošta- nju je za desetletnico svojega obstoja priredil s sodelovanjem Komisije za borbo proti tuberkulozi. Rdečega križa ter zdravilišča Topolšipa uspelo razsta- vo ročnih del svojih bolnikov. Preko 50 bolnikov in okrevancev s terena ob- čine Šoštanj in zdravilišča Topolšica je dalo na razstavo preko 100 artiklov, ki so večinoma uporabnega značaja in nekateri zelo kvalitetno izdelani, zlasti pletenine ter izdelki iz volne. V Šoš- tanju je okusno prirejena razstava v prostorih sindikalnega doma v dneh 23. do 30. julija vzbudila med obisko- valci veliko zanimanje. Teden dni po- zneje bo ista razstava prirejena v Ve- lenju. Obiskovalci se čudijo lepim iz- delkom, ki so jih izdelale pridne roke v času svojega zdravljenja ali okre- vanja. Ob tej lepi razstavi se marsikateri obiskovalec zamisli v življenje bolnika, ki si svoj prosti čas krajša z ročno zaposlitvijo, s čimer odvrača svoje mi- sli od neprijazne sedanjosti na lepšo prihodnost, ko bo zopet zdrav ter se bo ponovno vključil v delovno skup- nost. Marsikatera okrevanka ali okre- vanec, ki še ni sposoben za polno za- poslitev, si bo s priučenjem nekaterih koristnih ročnih del in s porabo ali s prodajo le-teh tudi olajšal svoje so- cialno stanje. Precejšen del razstavnih predmetov je bilo mogoče odkupiti ali naročiti za nadaljnjo izdelavo. Večji del materiala je preskrbel dispanzer, nekaj je prispevalo zdravilišče ter Tovarna usnja v Šoštanju. Razstava je pokazala, da uvajamo pri nas delovno terapijo ne samo v zanr- tih ustanovah, temveč tudi na terenu, na samih domovih bolnikov ali okrevan- cev, kar je prva stopnja rehabilitacije. Ne samo preprečevanje in zdravljenje bolezni, tudi skrb za bolnika po ozdrav- ljenju, dokler se ne povrne nazaj na svoje delovno mesto, je važna naloga naše medikosocialne službe, katere se v polni meri zaveda tudi protituber- kulozni dispanzer v Šoštanju. Njegovi prvi uspehi na tem p>odročju so bodrilo za bodoče delo. Razstava izdelkov de- lovne terapije pa je prvi vidni rezul- tat tega dela na xx>lju rehabilitacije tuberkuloznih bolnikov in okrevancev. Dr. I. C. Med ljudskimi odborniki so tudi taki Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Celju so ugotovili, da je bilo dvanajst neopravičeno izostalih odbor- nikov. Število neopravičeno odsotnih je pri vsaki seji približno enako porazno, včasih več, včasih tudi manj. Zanimivo je, da tak malomaren odnos največkrat kažejo eni in isti odborniki občinske- ga ljudskega odbora. Vsled tega dejstva so na zadnji seji med drugim razpravljali tudi o tem vprašanju. Ljudski odbor je soglasno sklenil opozoriti neaktivne odbornike na njihove slabosti in od njih zvedeti, če nameravajo izboljšati svoj odnos in upravičiti zaupanje, ki so jim ga vo- livci izkazali, ali p>a se naj izrečejo, da ne nameravajo izpolnjevati svojih od- borniških dolžnosti. Odločitev ljudskega odbora celjske občine je vsekakor na mestu, toda zdi se nekoliko preveč ozka. Ljudski odbor bi moral dotična področja, na katerih So bili nezainteresirani ljudski odbor- niki izvoljeni, opozoriti. Na ta način bi ljudje sami zahtevali od svojih pred- stavnikov v organih oblasti, da svoje naloge temeljito izvršujejo, ali pa bodo poskrbeli za boljšo zastopstvo svoje- ga kraja ali ixxiročja z določitvijo no- vega odbornika. Nekateri odborniki j ki sicer prihajajo na seje, pa so se pokazali zelo pasivni. Ljudski odbor se dandanes ne sestaja tako pogosto, toda kadar se, obravna- va tako važne stvari, da je sodelova- nje vseh odbornikov neizogibno po- trebno. Volilne enote bi morale med letom večkrat zahtevati od svojih iz- voljenih organov, da na sestankih vo- livcev poročajo o svojem delovanju v ljudskem odboru. Volivci bi se morali zavedati, da je marsikdaj rezultat iz- polnitve njihovih teženj odvisen od ak- tivnosti državljana, ki so mu zaupali odborniško čast. Hacionolizacija Siieškego prekopa dogodek, ki je razburil svet Pred dnevi je predsednik egiptovske vlade Naser na velikem političnem zborovanju sporočil egiptovskemu ljud- stvu, da je vlada sklenila nacionalizi- rati Sueški prekop. Njegove besede so odjeknile po vsem svetu in reakcija nanje je bila dvojna: izjave solidarnosti in ostrega protesta. Ker je to dogodek, ki sodi med naj, važnejše po drugi svetovni vojni, bi našim bralcem obrnili pozornost na ne- katere vzroke, ki so privedli do tega sklepa in končno dali nekaj podatkov o pomembnosti nacionaliziranega objekta. Da bi skrajšali pot ladjam, ki so plu- le okoli afriškega kontinenta, so v dru- gi polovici prejšnjega stoletja po na- črtih francoskega inženirja Lesepsa za- čeli graditi prekop, ki je leta 1869 po- vezal Sredozemsko morje z Rdečim morjem in Tihim oceanom. Pomorska pot, ki je bila izredno važna za države, ki so imele kolonije v Aziji, Avstraliji, na Tihomorskem otočju in v Vzhodni Afriki, se je za najmanj enkrat poce- nUa. Prekop je bil zgrajen čez ozemlje, ki je danes last egiptovske republike, ta- krat pa so bili seveda njegovi gospo- darji Angleži. Stroški za gradnjo pre- kopa so se neverjetno hitro vračali. Pozneje so ta objekt opravljale tele države preko akcijske družbe: Anglija, Francija, Amerika, Nizozemska in E- gipt. V upravnem odboru družbe je imela Francija 18 zastopnikov, Anglija 10, Egipt 2, Amerika in Nizozemska po enega člana. Od skupnih 652.932 delnic je 295.026 delnic v angleških rokah. Prvi spor zaradi Sueškega prekopa po zadnji svetovni vojni je - nastal pred leti, ko je Egipt zahteval, da Angleži umaknejo svoje vojaške enote s pod- ročja prekopa. Ta zahteva je bila po- sledica gibanja za popolno nacionalno neodvisnost egiptovskega ljudstva, ki ga je takrat še ilegalno vodil sedanji predsednik Naser. Egipt je v naslednjih letih doživel temeljit preporod. Osvo- bodilno gibanje z revolucionarnim sve- tom na čelu je postalo vse močnejše. Zahtevi po osvoboditvi kanalske cone je sledilo drugo revolucionarno deja- nje — izgon proangleško orientiranega kralja Faruka. Egipt se je osvobodil navlake preteklosti in začel novo zgo- dovinsko obdobje napredka dežele, ki je pred tisočletji pod Rimljani izgubila svojo samostojnost. Tretji velik up, ki ga je mlada egip- tovska republika dosegla, je bil ta, da so letos junija Angleži dokončno zapu- stili področje prekopa. Zadnji oboro- ženi John Buli je odrajžal iz Egipta. Nacionalna osvoboditev dežele, njena popolna suverenost in neodvisnost pa ni bila edini cilj revolucionarnega gi- banja v državi ob Nilu. Mlada republi- ka je podedovala posledice dolgotraj- nega kolonialnega in polkolonialnega gospodstva. Industrija je v državi ne- dovoljno razvita, še veliko slabše pa se godi egiptovskemu kmečkemu prebival- stvu — felahom. Politika držav, ki so držale roko čez to bogato deželo, je bila, da držijo egiptovski narod v ekonom- ski odvisnosti. Stalno so skrbeli, da bi Egipt ne razvil svojega gospodarstva na tako višino in v tako sorazmerje, da bi bila nje zrelost za samostojnost očit- na. Zategadelj imajo Egipčani danes pred očmi eno najvažnejših nalog, no- tranjo izgradnjo države. Nič novega ne bomo povedali, če tr- dimo, da je Nil dobra mati Egipta. Le del dežele, ki jo vidimo na zemljevidih, je dejansko sposoben preživljati pre- bivalstvo. Nad 20 milijonov prebival- cev živi stisnjenih na oba bregova plodne nilske doline, kjer na prostor- ninskem kilometru zemlje živi tudi nad 500 prebivalcev. Da pa je dolina plod- na, se morajo zahvaliti Nilu, ki vsako leto poplavi dolino in jo rešuje pred vdorom puščavskega peska iz obeh strani. Toda kolikor je vsakoletna po- plava koristna, tako je tudi škodljiva. Precej časa preteče, preden se zemlja iznebi prehude vlage, da bi lahko ro- dila plodove. Posledica neomajnega hotenja po na- predku je bil med drugim tudi projekt Asuanskega jezu na gornjem toku Nila. Le-ta naj bi zadržal narasle vode ob času, ko Nil poplavlja. Ogromen re- zervoar vode bi potem koristili racio- nalno vse leto, poleg tega pa vodo po- rabili za proizvajanje električnega toka. Zemlja ob Nilu bi postala čudež. Egip- čani bi sejali in želi večkrat na leto. Nad vse hvalevredna iniciativa, ki jo je vesel vsak pošten človek. Ker p>a Egipt še ni dovolj gospodar- sko močan, da bi bil kos trenutnim izdatkom za gradnjo Asuanskega jezu, se je njihova vlada obrnila za pomoč na Zapad. Toda zgodilo se je, kar je malokdo pričakoval. Amerikanci so za- vrnili prošnjo za posojilo, oziroma po- stavili so take pogoje, ki j^ih egiptovska vlada ni mogla sprejeti. Med tem je tudi sovjetska vlada ponudila pomoč z veliko bolj sprejemljivimi pogoji. Toda vlada v Egiptu je izbrala tretjo, zase najbolj normalno pot. Na nji- hovem ozemlju je eden najbolj dobič- kanosnih objektov na svetu — Sueški prekop, ki letno prinaša družbi fanta- stične vsote. (Leta 1951 je družba imela 25,9 milijard frankov dohodkov. Od te- ga je bilo izdatkov 14,9 milijard,- torej čistega dobička lepa okrogla suma 10 milijard frankov. Te vsote pa bi v ne- kaj letih zadostovale za izgradnjo je- zu, ki, je Egiptu življenjsko potreben. Zakaj zdaj spor, zakaj tolikšno raz- burjanje? Svetovno časopisje je polno člankov o ukrepu egiptovske vlade in ugibanj, kaj bodo storile države, ki so bile ob vročem Suezu postavljene na hladno. Razlog je jasen. Države, ki so od Sueškega prekopa kovale težke mi- lijarde lahko zasluženega dobička, se ne morejo pomiriti s tem, da bi se tem dohodkom odrekle. Nadalje je dejanje Egipta, z njihovega stališča, veliko po- hujšanje za vedno bolj samozavestne kolonije in odvisne dežele. Medtem ko se nekateri na Zahodu strašno razbur- jajo, posvečajo temu vprašanju niz vladnih sej, je svobodoljuben arabski svet z Azijo vred ves odločno na egip- tovski strani. Zdaj, ko gre za mir v svetu, ko vse ve- like sile očitajo ena drugi, da s svojimi dejanji onemogočajo razvoj normalnih odnosov, je prišla vrsta preizkušnje tudi na zapadne velesile. Le-te bodo morale pokazati na primeru, ki je sedaj v ospredju svetovne pozornosti, če so za ureditev poštenih odnosov, če so za neodvisnost in samoodločanje vsakega naroda posebej, pa četudi na račun svojih ekstra profitov. Port Said — vhod v Sueški prekop Na reki Nil V Ljubnem bodo odprli podružnico Celjske mestne hranilnice Izkušnje so pokazale, da ni praktič- no niti varno shranjevati denarja po domačih predalih. Še vedno so kraje na dnevnem redu in malokateri oškodo- vanec je v takih primerih dobil povra- čilo za ukradeni denar. Ko so letos naši delovni ljudje jemali v banki posojilo za letni dopust, je marsikateri pripomnil: saj sem imel prihranek doma, pa je skopnel, da sam ne vem kdaj. Obisk pride, dobro raz- položenje, pa lahkomiselno zapraviš prihranke, ki so bili določeni za dopust, za zimnico ali kaj podobnega. Denar je bil pač doma, pri roki in je »bodel« v oči... Dejstvo je, da se bolj očuva prihra- nek, ki je naložen v hranilnici. Pot do hranilnice je le daljša od poti do do- mačega predala —človek, ki bi si tre- nutno zaželel morda ne ravno najpo- trebnejše stvari, bo le bolj premislil, če naj dvigne denar ali ne. Da bi ljudje tudi na podeželju začeli bolj smotrno varčevati, se je Celjska mestna hranilnica odločila, da bo začela odpirati svoje podružnice na podeželju. Prvo tako podružnico je 29. julija od- prla v Ljubnem ob Savinji. Podružnica posluje v Petkovi hiši trikrat te- densko (nedelja,, sreda, p)etek) od 8. do. 12. ure. Vsi Gornjesavinjčani se zelo zanimajo za to pridobitev in imajo za- upanje v zavod, ki solidno posluje v Celju že polnih 90 let. Vloge bodo stro- go tajne in vsak čas izplačljive. Obre- stovale se bodo 6 odstotno brez odpove- di, 6,5 odstotno pa s tromesečno od- povedjo. Hranilnica bo tudi odpirala tekoči račun društvom in privatnim obrtnikom. Kot posebna novost za mlade varče- valce je Celjska mestna hranilnica uvedla lične . kovinaste hranilnike, ki ga bo dobil otrok na dom in vlagal vanj prihranke od kovancev do papirnatega denarja. Ključ od hranilnika bo ime- la hranilnica. Ko bo varčevalec pri- nesel hranilnici odnosno podružnici poln hranilnik, bo dobil ključ in na- ložil prihranek na knjižico. Ker otrok sam ne bo posedoval ključa, se bo lahko izognil izkušnjavi, da bi v more- bitnem »dobrem razpoloženju« ali hip- ni »muhi« lahkomiselno potrošil pri- hranjeni denar. RAZPIS CELJSKA TISKARNA V CELJU razpisuje mesto rai^unovodje Pogoj: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z več- letno prakso. Nastop lahko takoj! »METK A«, mehanična tkalnica Celje razpisuje mesta ZA SPREJEM VAJENCEV 4 ključavničarske pajence (strojno ključavničarska stroka) in 1 vajenca za električarja Pogoji za sprejem: 3 razredi gim- nazije. Lastnoročno pisane proš- nje je vložiti na upravo podjetja! MLINSKO PODJETJE CELJE obvešča svoje cenjene odjemalce DA JE ZNIŽALO CENO BELI MOKI NA 73 DIN (engro cena) za kilogram Prepričajte se o naši kvaliteti in zadovoljni boste! STRAN 4, 3. AVGUSTA 1956 — STEV. 31 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Najboljši nabiralci borovnic iz Galicije Nabiranje in odkup borovnic je v glavnem pri kraju. Podjetne zadruge, kjer je bilo tudi dovolj pridnih nabiralcev, so dale na trg prav lepe količine tega zdravilnega sadeža. Slika prikazuje najboljše nabiralce borovnic iz Galicije, ko nalagajo borovnice na kamion. Kmetijska zadruga v Galiciji vsako leto od- kupi nad 1 vagon borovnic Uspelo tekmovanje žanjic v Mozirju Odbor žena zadružnic pri kmetijski zadrugi Mozirje je preteklo nedeljo or- ganiziral tekmovanje žanjic. Tekmova- lo je 15 žanjic. Te zanimive prireditve Se je udeležilo nad 500 gledalcev, ki so prišli tudi iz okoliških krajev Mo- zirja. Tekmovanje je spremljala pesem kmečkih fantov in harmonike. Tekmovanje je bilo skrbno priprav- ljeno. Vsaka žanjica je imela točno od- merjeno površino. Pred tekmovanjem pa je bilo žrebanje številk. Odmerjena površina je znašala 225 m^. Najboljša žanjica je to površino požela v času 1 ure in 8 minut. Komisija, ki je vodi- la tekmovanje, je imela obilo dela. Vsako žanjico je posebej ocenjevala o doseženem času in kvaliteti njenega de- la. Prvo mesto v tem zelo zanimivem tekmovanju je dosegla tov. Marija Ma- rolt iz Brezja pri Mozirju, druga je bi- la tov. Marija Zlatinšek in tretja Ani- ca Precečnik obe iz Mozirja. Vse tek- movalke so prejele praktične nagrade, ki jih je podelila kmetijska zadruga. Poleg redne nagrade je za kvaliteto de- la prejela še posebno nagrado tov. Ma- rija Homat iz Brezja pri Mozirju. ... In V Slivnici v nedeljo je aktiv mladih zadružni- kov v Slivnici organiziral tekmovanje žanjic. Aktiv obstoja šele pol leta, ven- dar je pokazal že lepe uspehe. Za nje- govo delo se zanima precejšnje število kmečke mladine. Tudi vodstvo je zelo agilno in uspešno pri svojem delu. Tekmovanje žanjic v nedeljo je še bolj poživelo delo mladine. Tekmo- valo je 8 žanjic - mladink na Urban- skem polju. Ker je bilo zelo ugodno vreme, se je nabralo veliko število gle- dalcev. Veselo razpoloženje je povečala še domača godba. Tov. Sinker Jožica je bila nagrajena kot najboljša žanji- ca. Druga je bila Gradič Štefka, tretja pa Vrhovšek Fanilka. Vse so dobile 'praktične nagrade. Po tekmovanju je bila zabava na prostem. To tekmovanje je nedvomno izživelo zanimanje za Aktiv mladih zadružni- kov. Hkrati dokazuje, da je aktiv na pravi poti in da ima sposobno vodstvo. A. D. KMETOVALCI IN VRTNARJI POZOR KROMPIRJEVA. PLESEN Pogosto deževje v juliju je imelo za posledico močan razvoj krompirjeve plesni (Phitophthora infestans) na krom- pirju in paradižniku. Bolezen se prične ix)javljati v vlažnem vremenu v začet- ku julija. Na spodnjih listih se pojavijo črnorjave pege, ki začenjajo običajno od vrha. Ob večji vlagi se vidi okoli teh peg na spodnji strani listov bel puh (plesen). Ta puh je sestavljen iz plodo- nosnih organov, s katerimi se glivica razmnožuje in je tipičen znak za to bolezen, po katerem jo lahko sigurno sFHDznamo. Po daljšem mokrem vremenu se bo- lezen naglo širi okoli prvotne okužbe in v nekaj dneh uniči celoten nasad krompirja ali paradižnika, zlasti še ne- odporne sorte, kot so btinje, oneida in rožnik. Bolezen ne napada samo zele- nih listnih delov, temveč tudi gomolje v zemlji. Napadeni gomolji imajo si- vorjave, malo vdrte liste na lupini. Pod lupino je meso porjavelo v obliki ne- pravilnih lis, ki jih vidimo, ko gomolj prerežemo. Podobno se pojavlja tudi na paradižnikih, kjer listje porjavi, na plo- dovih pa se pojavijo rjave lise, ki se vedno bolj večajo in širijo tudi po zelenih plodovih. Bolezen nam je spričo vlažnega vre- mena povzročila letos okoli 40% škode. Bolezni na krompi/rju ni mogoče zatirati, če se je enkrat že razširila. To bolezen lahko le preprečimo, če škropimo pred izbruhom, odnosno takoj ob prvem po- javu. Krompirjev nasad (tudi paradiž- nike) škropimo z 1,5% bordoško brozgo ali 1,5% bakrenim apnom, čez 8 do 14 dni se mora škropljenje ponoviti. Na 1 ha krompirišča pKjrabimo 800 do 1000 litrov škropiva. Pri škropljenju pazimo, da zadenemo liste z zgornje in sijodnje strani z drobnimi kapljicami škropiva. Škropiti je treba ob prvem po- javu bolezni, še bolje pa je, če zasle- dujemo inkubacijsko dobo bolezni in škropimo pred izbruhom. Bolezen se bo pojavila v dobi od treh do sedmih dni, če je bilo ponoči vsaj štiri ure rose, minimalna temperatura 10° C ali več in padavin 0,lmm merjeno zjutraj. Pri izkopu krompirja opozarjamo, da je tam, kjer je bila bolezen razširje- na, treba vsaj štiri dni preje predno mislimo krompir izkopavati, odstraniti vso cimo in sežgati, da ne pridejo tro- si bolezni v dotik z gomolji. S tem pre- prečimo gnitje krompirja v skladišču. Vse kmetovalce opozarjamo, da se pridržujejo teh navodil, ker le tako bo škoda na paradižnikih in krom- piriščih manjša. Ing. Panjek Franček Fomenkl s ceste na Kozjansitem stojim v Lesičnem pred križiščem, kjer je uprava cest na eni strani name- stila orientacijsko tablo z napisom: »Drensko Reb.« Krajšave lastnih imen sicer niso dopustne, toda v tem pri- meru bodi upravi prizanešeno, saj se je res težko odločiti za uradno že zdavnaj pohabljeno »Rebro«, ko pa vemo, da je po naše edino pravilno »Drenska Re- ber«. »Zdaj pa bo, zdaj!«, mi z mosta kliče naproti tovariš Jaka, ki se je z menoj namenil na pot. »Pred dnevi se je spet mudila komisija pri sušilnici v Lesič- nem. Govorili so, da bomo v jeseni sušili sadje. Upajmo, da ne samo na domači peči, kakor to že 11 let dela- mo.« »Poglej, tule je stala do predlanske ipovodnji brv, ki že prej ni bila kaj pri- da, saj se je tresla, kakor hitro ji je kdo stopil na pleča, zato jo je povodenj brž pogoltnila. Vemo, da je bil les že lani plačan in tudi tesarsko delo vi- soko zaarano, o novi brvi pa še ni sledu.« Prideva do apnenice, ki je po dolgem času zopet v prometu. Kmetje iz Dren- ske Rebri so se je lotili na lastno pest. Za zmerno odškodnino so navozili drva, pridobljena največ iz polomljenega drevja v revirju gozdnega gospodar- stva. Nalomili so tudi kamenje in pla- čali apnarja. Da bi krili izdatke, so del zaloge prodajali tudi drugim inte- resentom, vse v dobri nameri. Vendar pa takšna dejavnost ni v skladu z za- konom o gospodarskih podjetjih, zato se je zanimanje za nov obrat prijelo tudi občine v Kozjem, Nekaj metrov od Kaštelana — ime izvira še iz fevdalne dobe — sva motri- la brv, ki jo je na žico nai>el tov. Karol F. Po nekajkratnem prehodu čez brv se dobro izvežbaš v drži ravnovfeja, zato služi brv tudi telovadbi. Tu je bil prej most za dve domačiji in za 26 gozdnih posestnikov, ki so gozdove precej iz- praznili. Most je bil že tako zdelan. da niti ni utegnU počakati na povodenj in se je prej zrušil. Zato tudi niso mogli zahtevati, da bi iz sklada za žrtve poplav zgradili naslednika. Ustaviva se pred njivo, zasejano z dvoletno medeno deteljo. Letos je pri- čela šele prve dni julija bujno cvesti. Velika prednost je v tem, da bo cvela še avgusta, ko čebelice nimajo drugod paše. »Veš kaj« pravi Jaka, »zelo mi je ugajalo minuli mesec, ko sem videl tu prvi razred pilštanjske osnovne šole, ki si je ogledoval čebelnjak, delo čebe- lic in njihovo domovanje. Da, v mladi- ni je treba zbuditi ljubezen do te ko- ristne panoge, ki bo še važen člen na- šega zadružnega gospodarstva.« »Kaj boste hvalili SEimo to-le njivo? Le poglejte deteljo na ekonomiji v v Kozjem«, se je vtaknila v pogovor pri- letna Tončka, ki se nama je neopazno pridružila. »Tam je upravnik Beno prvo leto, ko ne cvete, med deteljo vse- jal tudi oves, kar se mu je prav dobro obneslo. In da bi videli, kako letos cvete. Sploh je treba ekonomijo v Koz- jem pohvaliti. Letos smo dobili tudi okoličani razne sadike in ne vem kaj vse za naše vrtove in zeljnike. Nič nam ni treba ponje v mesto. In pri nakupu nas je tov. Božičnikova še lepo poučila, kako moramo saditi, da bomo uspeli. Dosti tega bi še povedala, pa moram v Kozje v zobno ambulanto. Mislila sem, da se bom peljala z brestaniškim avtobusom, je pa vožnjo do Lesičnega z 2. julijem ukinil, ker je biLo premalo potnikov, pošta pa tudi ni veliko pla- čala. Morda niso računali, da bodo tu na revnem Kozjanskem delali z veli- kimi dobički? Močno nam je bilo ustre- ženo, posebno takšnim, kakor sem jaz, ki imam stare noge in me težko no- sijo ... «. V Suhadolu nas je na cesti sprejel tov. Lado R. Pokazal nam je svoje krom- pirišče, ki je bilo poprašeno z Lindan praškom. Kjerkoli je prašilec pravilno prašil, je bil uspeh viden in so se ne- kateri lastniki močno pohvalili. Lado pa s prašenjem ni bil zadovoljen, ker je bilo na debelo prašeno, da so listi ove- neli, se pričeli sušiti in je moral po- sredovati z galico. Delavci bi morali biti poučeni, s ^uri, kdaj in kako se naj praši ali škropi. Vsako delo ima svojo stroko. Je pa gotovo da bo treba ostro nastopiti proti tistim, ki se bodo branili, da bi svoja krmpirišča poškro- pili ali poprašili, in tako ogrožali druge njive. Tu je bilo naših pomenkov konec, F, C, ŽELJE BOLNIKOV IZ TOPOLŠICE v Topolšici je lepo urejena zobna ambiilanta, ki pa je na žalost brez stal- nega zobarja. Le-ta ordinira le nekoli- kokrat na leto. Bolniki, ki se nahajajo po navadi dalj časa na zdravljenju, ni- majo možnosti, da bi si popravili zobe. Zato so že večkrat izrazili željo, da bi namestili stalnega zobozdravnika, saj je zobna ambulanta ob vsaki ordinaciji polnoštevilno obiskana tudi od tam- kajšnjih prebivalcev. To zgovorno kaže potrebo, da bi moral biti v Topolšici zobozdravnik. Sedaj se namreč doga- ja, čeprav dentist ordinira po teden dni, da bolniki in nameščenci zdra- vilišča pridejo na vrsto šele zadnji dan, čeprav je ambulanta namenjena v prvi vrsti njim. Prav bi bilo, da bi se uprava zdra- vilišča zavzela za svoje bolnike tudi v tem primeru ter poskrbela, da bi To- polšica dobila stalnega zobozdravnik. NAŠA DRUŽINA IN MLADINA Pomagajmo duševno nerazvitemu otroku starši in družba sta dolžna, da vsa- kemu otroku pomagata pri njegovi vzgoji in izobrazbi. Vsakemu otroku se morajo nuditi vse možnosti, da bo raz- vil svoje telesne in duševne zmožnosti do najvišje mere, tako, da bo končno zavzel odgovarjajoče mesto v naši družbi. Normalni otrok ima vse pogoje za svoj razvoj, da bo v življenju v polni meri uspel. Zadovoljil bo starše in družbo. Kako pa je z duševno nerazvitimi otroki? To so oni otroci, ki se zaradi nerazvitih ali poškodovanih možganov ne morejo duševno razvijati tako kot njihovi normalni vrstniki. Tako okvaro možganov lahko povzroči vnetje mož- ganov ali vnetje možganskih open, te- žak porod, sifilis matere. Vzrokov je še več, vendar jih često ni mogoče ugo- toviti. Duševna nerazvitost se lahko po- deduje tudi po starših. Duševno zaostali otroci pa so oni, ki so duševno zaostali zaradi nepovoljnih socialnih razmer, ki se pojavljajo v razdrtih domovih, v družinah alkoho- likov in tam, kjer starši zanemarjajo svoje dtroke in tudi niso sposobni, da bi jih pravilno vzgajali. Take otroke moramo staršem odvzeti in jih oddati rejnikom ali v zavod, da jih tako re- šimo. Kako spoznamo duševno zaostalost v rani otroški dobi? Zavedati se mora- mo, da duševno zaostal otrok ni manj vreden kot normalni otrok, ampak je drugačen, torej tip zase, posebna obli- ka, ki je pa ne smemo razumeti z vi- dika manjvrednosti, ampak drugačne vrednosti. Pravilno sliko manj nadarje- nega otroka je mogoče dobiti le v res- ničnem življenjskem krogu, v katerem otrok živi. Otroke moramo opazovati v zvezi s celoto, kateri pripada. Vsak otrok se od zgodnje mladosti razvija kot član svoje družine. Z razvojem in leti se vrašča v vedno širšo družbo in se pozneje na katerikoli način udele- žuje življenjskih oblik družbe in v njej pride do svojega mesta. Njegovo živ- ljenje se razvija v isti življenjski sferi kakor ono normalnega otroka. Postav- ljen je v enake družabne meje in bi se moral razvijati ix)d enakimi pogoji kot vsak otrok. Oče, mati, bratje, se- stre, sorodniki, znanci, sošolci, učitelji, tujci, dom, šola, poklic — kraji in do- godki javnega življenja — vse kar ga obdaja, postane predmet njegovega do- življanja, napolnjuje njegovo notranjost in se v njegovi duševnosti oblikujoče uveljavlja. Da se pa uveljavlja drugače kot pri normalnem otroku, da se izživ- lja in izoblikuje prečesto izmaličeno, okrnjeno, nepopolno, to je njegova zna- čilnost, ki je obenem značilnost njego- ve duševnosti. Cesto se matere prito- žujejo, da je njihov otrok razposajen, ne uboga, se pretepa, laže in tudi kaj zmakne. To še ni nič nenorm'alnega. Postati pa moramo i>ozorni, če so otroci: prekomerno topi, plaši j i vi in sramežljivi, drugi pa zopet bedasto ve- seli, zelo nemimi in razdražljivi. Veli- ke važnosti je tudi potek razvoja. Za- ostalost v telesnem razvoju vpliva na zaostalost v duševnem p>ogledu. Dušev- no zaostali se pozno nauče govora, sploh ne pazijo na govor in ga ne posnemajo. Večkrat jim ostane govor nerazvit do vstopa v šolo. Težko se privadijo teles- ni snagi, mnogi močijo posteljo še v šolskem času, trajno ali le od časa do časa. Večkrat so zelo nerodni, se ne znajo sami obleči. Ne moremo jih up>o- rabiti pri najenostavnejših hišnih delih. Vse jim pade iz rok. Tudi sami so pri hoji nesigurni. V svoji najbližnji oko- lici se slabo znajdejo, Nikamor jih ne moremo poslati same, ker ne najdejo poti nazaj. So brez interesa. Se ne zna- jo igrati kot drugi. Ce jim damo igračo v roke, ne vedo, kaj početi z njo. Jo zavržejo ali pa uničijo. So vedno sami zase, ne kažejo navezanosti na starše, brate in sestre. Do sovrstnikov pa so grobi in brez čuta. Sebe in svoje zmožnosti radi precenjujejo ali pa trpe zaradi čuta manjvrednosti. Pogosto jim manjka čut za dobro in slabo in ravno zaradi tega je vzgoja zelo otežkočena. Zaradi pomanjkanja etično-moralni^ čustev izstopajo egoistični nagoni in otroci so domišljavi, prevzetni, predrz^ ni, brezobzirni, trdosrčni, nehvaležni surovi, maščevalni, napadalni, požrešni! Niso zmožni nobenega načrtnega in premišljenega dela, manjka jim volje za dosego ciljev. Nagonom slepo slede in da ugode trenutnemu razpoloženju, delajo večkrat nasprotno svojim inte- resom. So nezanesljivi in do skrajnosti površni. Ze iz navedenega lahko skle- pamo, da bodo v praktičnem življenju odpovedali ter povzročali veliko skrb staršem in družbi. Neupravičeni so danes izgovori, da mati ne zna, ne more ali nima časa za vzgojo otrok. Ce ne zna, se danes lah- ko posvetuje brezplačno v vzgojnih posvetovalnicah, v 'posvetovalnicah za izbiro poklicev, z zdravniki, s psihiatri, z učitelji in defektologi. Prav vsi so ji pripravljeni pomagati z nasveti in na- vodili. Mnogokrat je nujno potrebno najprej starše vzgojiti. Izgovor, da ne more vzgajati, je prav tako nesprejem- ljiv. Otroka roditi, je pravica vsake žene. Otroka vzgajati pa je dolžnost. Zato naj ne bo mati še sarna otrok — premlada namreč, ki bi ji otrok bil le za igračo. Tudi ni dobro, če je mati pre- stara. Za vzgojo svojega otroka mora najti vsaka mati dovolj časa, ICatera pa bolj ceni zabavo, zemljo, živino in podobno, pa ne zasluži imena mati. Duševno zaostalega otroka ne smemo zapostavljati. Smatrati ga moramo kot bolnika, ki potrebuje zdravniško in pe- dagoško pomoč. Na prvem mestu je vzgoja, ki se mora začeti že v domači hiši, in to v naj nežnejši dobi in se po- tem v šoli le nadaljuje in do,polnjuje. Prva vzgojiteljica je mati. Vzgoja in pouk pa se morata vedno prilagoditi otroku in se nasloniti na stopnjo nje- govega duševnega razvoja. Ko otrok doseže starost, ki je potreb- na za vstop v šolo, duševno zaostali otrok še ni zrel za šolo. Ker njegov duševni razvoj poteka počasneje, še ni dosegel primerne razvojne stopnje. Ne- kateri so otroka oprostili obiskovanja šole za 1—2 leti. Praksa pa je pokaza- la, da ni primerno zavlačevati šolski obisk. Ponekod imajo že pripravljalne razrede, ki otroku nudijo več kot do- mača vzgoja. Delo v pripravljalnem razredu pa je povsem prilagojeno spo- sobnostim otroka tako, da vzpodbujajo- če vpliva in draži njegove zaostale ozi- roma okrnjene telesne in duševne spo- sobnosti. Iz vsega navedenega je že tudi razvidno, da duševno zaostal otrok ne bo mogel slediti pouku med normalni- mi učenci v osnovni šoli. Zato pa ima- mo pomožne šole. Tudi v Celju imamo pomožno šolo. Gostuje v poslopju I, osnovne šole. Vendar pa je družba v tem pogledu storila dosti premalo. Ustanove, ki se ukvarjajo z duševno nerazvito oziroma duševno zaostalo mladino, ne bi smele biti šole, ampak rehabilitacijski zavo- di, ki imajo nalogo usposobiti duševno zaostale otroke v pomožne in priučene delavce in lažje duševno zaostale učen- ce v izučene delavce. Zato so v enaki meri potrebni šola in delavnice. Brez njih vrši šola le polovično delo. Vsakomur mora biti razumljivo, da je poipolno izšolanje duševno nerazvitega otroka v pomožni šoli, navzlic višjim stroškom, najmanj 3 do 5-krat cenej- še, kakor pa če obtiči neizšolana in poklicno nepripravljena ter zato brez- poselna duševno nerazvita oziroma za- ostala oseba na plečih svojcev in skup- nosti, S pomočjo posebnega izšolanja pa je mogoče tudi iz tisočev duševno ne- razvitih mladih ljudi dobiti poštene in delovne osebnosti, ki se lahko pretežno same vzdržujejo v življenju ter prispe- vajo s svojim delom k našemu gospo- darskemu razvoju. Družbi bi povrnile vse tisto, kar bi družba zanje žrtvovala, V celjski pomožni šoli je v 12 razre- dih 155 otrok, ki pa niso deležni pred- poklicne izobrazbe, ker manjkajo šoli pKjIitehnične delavnice, M. L, m. mednarodna razstava radia in telekomunikacij OD 4. DO 12. AVGUSTA 1956 Televizijski sprejemi — Cesta televizijskih sprejemnikov — Televizija v javnih lokalih LJUBLJANE — Najnovejša dognanja s pod- ročja radia in telekomunikacij. Sodelujejo: ANGLIJA, AVSTRIJA, FRANCIJA, BELGIJA, SSSR, ZAPADNA IN VZHODNA NEMCIJA TER JUGOSLAVIJA GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA 25% POPUST NA ŽELEZNICI! Prodamo (tudi prenos osnovnih sredstev) kompleten inventar trgovine ter kompresor. »KRISTALUA« CELJE RAZPIS KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje MESTO POSLOVODJE PEKARNE V ŠTORAH Pogoj: Pekovski mojster ali pomočnik s prakso. V poštev pridejo ponudniki, ki niso bili kaznovani. Ponudbe je poslati na tajništvo ObLO Celje do 10. avgusta 1956. 3. AVGUSTA 1956 — STEV. 31 5 STRAN DOPUSTI • POČITNICE • DOPUSTI • POČITNICE • DOPUSTI • POČITNICE Po sledovih svojih očetov (Odlomki iz dnevnika skupine paratizanskih otrok na pohodu čez Pohorje) 9. julija so se udeleženci pohoda, pet- najst fantov in devet deklic, zbrali pred poslopjem Okrajnega komiteja, kjer sta jim zaželela srečno pot predsednik Okrajnega odbora ZB narodni heroj Kovačič Ivo-Efenko in predsednik ko- misije za otroke padlih borcev tovari- šica Borovšak Helena. Po prisrčnem slovesu so se otroci odpeljali v Mari- bor. Tam so si najprej ogledali zani- miv akvarij, potem pa še oddelek N03 v muzeju. Po kratkem sprehodu po Mariboru so se odpeljali na zeleno po- horsko pogorje do prvega doma, kjer sta jim minila prvi dan in noč pohoda. Naslednji dan so bili že 1200 m visoko na koči pri Treh kraljih, od tam so šli na Veliki vrh in končno k Črnemu je- zeru. Otroci so bili vzdržni in so sami zahtevali, da bi prehodili čim več pred- videne poti. Spotoma so prepevali, mali harmonikaš Franček je igral na har- moniko, ob počitkih pa so prebirali knjigo o Pohorskem bataljonu. Tudi na- slednji dan, 11. julij so se otroci mudili pri Treh kraljih, nato pa so nadaljevali pot do kraja, kjer je bilo taborišče pr- vega pohorskega bataljona. Otroci so bili od svojih voditeljev poučeni o uso- di teh junaških borcev, ki so v zimi 1942-43 bili tukaj boj do zadnjega mo- ža. Z največjim spoštovanjem so si otroci ogledovali sledove hude bitke pred tolikimi leti in počastili spomenik padlim herojem z enominutnim mol- kom in partizanskimi pesmimi. Na tem mestu so prebirali iz knjige »Pohorski bataljon« tiste odlomke, ki govorijo o tem poslednjem boju. Otroke je pot pe- ljala v naslednjih dneh čez kočo na Pesku, dalje proti Lovrenskim jezerom^ kjer so se za nekaj časa zaradi slabe markacije izgubili. Ves dan so se po- mikali EK) pohorskih vrhovih, dokler niso 12. julija prišli na Ribniško kočo, kjer so poleg veselja nad dobro večerjo doživeli še drugo presenečenje: tu sta jih čakala narodni heroj Efenko in član OO ZB tovariš Vojko Simončič. Kot vsako noč so tudi tokrat otroci po dolgi hoji prespali noč kot ubiti. Naslednji dan so obiskali razne kraje, kjer se je boril Pohorski bataljon, po- vzpeli so se tudi na Črni vrh, spotoma obiskali partizanske grobove, krenili na Preteklo nedeljo je poletna vročina napodila iz mesta številne Celjane na bregove Savinje in bližnja kop>ališča. Ze nekaj let ni bilo poletje tako vroče kot letos. In prav zato je želja Celjanov, da bi Celje dobilo kopališče, v teh vročih dn^ prikipela — do vrhun ca. Res bi bil že čas, da bi se že enkrat uresničila. V nedeljo, ki je bila najbolj vroča v tem poletju, je bilo videti množice Celjanov vse do Petrovč, ki so se hladili v plitki in umazani Savinji. Mnogi pa so odšli drugam. Na sliki vidimo množico kopalcev ob Velenjskem jezeru Igralci iz Sentruperta nad Laškiim v Seščati (Odprto pismo Šentruperčanom ...) Najprej sem mislil zapisati samo to: igralska družina iz Sentrupreta nad Laškim je v nedeljo gostovala v Se- ščah pri Preboldu z Nušičevo komedi- jo »Sumljiva oseba«. Zdaj pa, ko sem sam videl te mlade fante in dekleta, kako se znajo po deskah boginje Talije sukati in ustvarjati karakterne tipe Nušičevih ljudi, je naša dolžnost, da o teh ljudeh povemo kaj več. Mi živimo tu doli v dolini. Ce se člo- veku zljubi, sede na vlak, avtobus ali kolo in po nekaj minutah prijetne vož- nje si v Celju — in tam si lahko ogle- daš predstave poklicnega gledališča. Kino pa že ima vsaka peta vas. In vsi smo silno nervozni, kadar za kakšno minuto prekinejo električni tok. Skrat- ka, vsi, ki živimo po večjih ali manj- ših dolinah, se držimo pregovora: če« komod ga ni! In tako je tudi z našim kulturno-prosvetnim izživljanjem. Ima- mo dvorane, imamo vsaj za silo oprem- ljene odre, imamo elektriko in precej- šnje število izobraženih ljudi. Toda, ko sem gledal vas Sentruperčane, kako ste zaigrali Nušičevo »Sumljivo osebo«, me je nehote postalo sram. Slišal sem kmečke fante in dekleta. »Hm, ko bi mi imeli tako dvorano! Pa ko bi mi imeli tak oder, in, oh ja, ko bi mi imeli elektriko! Pa, oh, če bi mi tule dol na ravnem živeli, hm, ta- krat pa bi šlo ...!« In kar radi vam verjamemo, dragi Sentrup)erčani, da ne bi bili tako sitni in natančni, sekantni in prepirljivi, ba- havi in častiželjni; ne bi, če bi mignili z mezincem za dobro kulturnega izživ- ljanja, zahtevali denar. Vi ste drugačni, mi pa smo taki. Pevskih zborov je ma- lo in še tisti šepajo zaradi kaprice go- tovih ljudi. In sploh je pri nas polno ljudi, ki so silno učeni in pametni: kri- tizirajo na veliko, da le kaj vse bi lah- ko bilo; sami pa ne napravijo niti to- liko koristnega, kolikor je za mojim nohtom črnega. Ko pa na občini ali okraju zarožljajo žlice pohvale, takrat pa bi hoteli imeti kar celo skledo. Kar se pa statistike tiče, smo pa včasih že kar preveč pridni. Vestno izpolnimo vsako rubriko — in res je, da papir marsikaj prenese. "Zato v rubrikah pre- pevamo in igramo, prebiramo knjige in lovimo slepe miši. Potem, vsaj prepri- čan se mtako, pa smo na občini ali okraju prav gotovo lepše zapisani ka- kor vi, dragi Sentrup>erčani. Vi imate dve uri do prometnih zvez in po dve uri daleč hodijo nekateri na razne va- je. Nimate odra, ne dvorane, šola je bolj v slabem stanju, elektriko vam že nekaj let obetajo. Toda kakor takrat, med krvavo vojno, ste tudi danes. Pre- pevate, muzicirate, igrate. Veseli in zdravi, nesebični in skromni ljudje ste. In še ena podčrtana resnica: pri naših preprostih in delovnih ljudeh ste na- pravili kar najbolj globok in prisrčen vtis. Pokazali ste, kaj lahko zmorejo igralci-amaterji. Opazili smo skrbno re- žiserjevo roko. Vloge so bile zares po- srečeno izbrane in nekatere že kar pro- fesionalno odigrane. Tovariš Žagar, ki je igro režiral in igral glavno vlogo, je v osebi okrajnega načelnika ustvaril pravi gledališki lik. Publika je bUa zelo zadovoljna, kar so potrdili večkratni aplavzi. Zelo so ugajali, posebno ple- salcem, veseli in poskočni muzikantarji. V kratkem:' Seščani si takih priredi- tev še večkrat želijo in vabijo Šentru- p>erčane, da jih še razveselijo. Mnogo uspehov in večkratnega svidenja! Karlo Preboldčan Ob tabornem ognju goriških partizanskih otrok Zadnja julijska nedelja proti veče- ru. Na zahodu brezoblačngea neba žari zlatorumeno večerno sonce, ki se bo zdaj pa zdaj poslovilo od vročega po- letnega dne in se pogreznilo za gorski hrbet Raduhe. Zadnji kopalci se v ve- černem hladu vračajo proti savinjski metropoli, ko se s pesmijo na ustih pomikata dve koloni mladincev k Sa- vinji, da bi obiskali tabor partizanskih otrok iz sončne Goriške, ki so si tu sredi zelenega gaja poiskali svoj živ- ljenjski prostor. Na veliki trati med Lavo in rečno strugo so si mladi taborniki pod skrb- nim vodstvom svojega starešine in nje- govih pomočnikov uredili taborno are- no, sredi katere že štirinajst dni, odkar so tukaj, žari taborni ogenj, ki ob na- vdušenem izvajanju vsakovečernega programa vedno znova in znova zagori in vzplapola, da tajinstveno osvetljuje v krogu zbrane tabornike. »Tabornikom iz sončne Goriške tri- kratni zdravo!« •' »Zdravo, zdravo, zdravo!« zagrmi iz stotih grl žalskega mladinskega zbora in mladinske delovne brigade, ki je na- stanjena v bližnji petrovški šoli in za- poslena na regulaciji Ložnice. »Našim gostom trikrat hura!« odvr- nejo od sonca ožgani taborniki. »Hura, hura, hura!« odmeva v mrak, ki je že legel na razgreto zemljo. Slede pozdravi starešine tabora in zastopnikov gostov. Skoraj sto parti- zanskih otrok iz goriškega okraja, ki so izgubili v junaški osvobodilni borbi bodisi enega bodisi oba roditelja, je prišlo taborit v zeleno Savinjsko doli- no v neposredno bližino kraja, kjer je bila pred petnajstimi leti ustanovljena prva Savinjska četa, da bi si tu odpo- čili in si nabrali svežih sil za napore v novem šolskem letu. Žalski občini, ki je tabornikom brezplačno odstopila ta- borišče pred vojaške vzgoje z vsem in- ventarjem, gre hvala za to. Kakor na Goriškem, tako se je zavedno ljudstvo tudi na Štajerskem dvignilo v borbo proti okupatorju ter njegovim sodelav- cem ter jo uspošno izvojevalo. Izvoje- valo pa je tudi nov družbeni red, ki je prinesel našim delovnim ljudem srečnejše življenje. Mladini sončne Go- riške in Štajerske je šele sedaj omogo- čeno medsebojno spoznavanje in nave- zovanje stikov. Da bi se srečno poču- tili med nami! Tako nekako so izzve- nele pozdravne besede. Vrsti se točka za točko bogatega pro- grama, ki jih menjaje dajejo zdaj ta- borniki, zdaj gostje. V toplo julijsko noč odmevajo taborniške, partizanske in domoljubne posmi. Ob spremljanju kitare se vrstijo plesi, kola in šaljivi nastopi, dokler starešina ne zaključi ve- selega večera. Kratka zahvala in ko- nec. Taborniški red to zahteva, zakaj pozno je že. Mladinci delovne bigade morajo rano na delo, mladi pevci iz Žalca in okolice imajo nekateri po uro hoda daleč na svoje domove. Treba se je posloviti. »Zdravo, zdravo in nasvi- denje!« in gostje se ob zvokih harmo- nike porazgube v noč. Veliko kopo in pod noč prišli do hiše, katere oskrbnik je stari partizan Bri- tovšek.. Tisti večer je imel Britovšek zelo hvaležne poslušalce. Nikoli jim ni mogel dovolj povedati o časih, ko so po zelenem Pohorju križarile partizan- ske enote in bile boj z okupatorji. 14. julija je otroke popeljal prijazni Britovšek na Malo kopo in jim p>okazal kraje, kjer so bile najhujše borbe. Med- tem ko so si otroci ogledovali prelest- no okolico, je od časa do časa pove- dal tudi kakšno šalo na račun Svabov in s svojim nalezljivim smehom poteg- nil za sabo celo pisano druščino. Pred slovesom jim je pokazal točno smer do Pavčkove partizanske bolnišnice, ki pa so jo otroci z voditelji vred kljub temu zgrešili. K sreči so našli v mladi dr- varjevi hčerki dobrega vodiča do nje. Čudili so se, kako so mogli najti prav tak kotiček, ki je tako dobro skrit, pa vendar komaj nekaj minut oddaljen od poti, ki vodi na Malo kopo. Ogledali so si restaurirane barake bivše bolni- šnice, nato i)a odšli v dolino, kjer so v Legnu obiskali Pavčkovo mamico. Ta dobra žena jim je veliko pripovedovala o časih med minulo vojno. Obiskali so tudi rojstno hišo komandanta Pohor- skega bataljona Karla Rotovnika- Goj- ka. Zvečer so prišli v Slovenj Gradec, kjer so prespali noč, naslednji dan pa so si ogledali muzej NOB in ostale zani- mivosti tega prijaznega kraja. Iz Slo- cenj Gradca so potem potovali otroci v Smiklavž in na Graško goro ter spo- toma obiskali partizanske domove. Noč na 17. julij so prespali na skednju na Pašniku nato p)a odšli čez Zavodnjo, kjer so prespali zadnjo noč na pohodu ter prišli končno na cilj v taborniško naselje v Letušu, kjer so preživeli še teden dni prijetnih počitnic. Iz albumov naših umetnibov Avgust Lovrenčič (grafika): Celje — na Bregu DAN V TABORU CELJSKIH VAJENCEV Rovinj! Leno sem se pretegnil po postelji in se zagledal skozi odprto šo- torsko krilo v lepo sončno jutro. Ta- bor celjskih vajencev je še ves spal. Stopil sem pred šotor in si še enkrat pretegnil zaspane ude, toda že sem zaslišal glas dežurnega: »Tovariš, šele čez pol ure je ,ustajanje!'« Nasmejal sem se mlademu fantu, se vrgel nazaj na posteljo in zaspal. Toda ob 7 me je zbudil trobentač. »Od Celja do Žalca je ravno polje«, se je razlegal glas tro- bente v mirno sončno jutro. Zaspani taborniki so se začeli »zibati« iz šo- torov. »Joj, kako bi jaz sp>al... jaz pa ne bom telovadil, me boli noga, uh, sem slabo spjal,« so godrnjali še na pol speči vajennci. Vendar so končno vsi telova- dili. Temu sledi gneča pri vodovodu, vsak bi se rad prvi umil. »V morje to- variši,. v morje in se ne tiščite vsi tu- kaj,« kliče upravnik taborišča, tovariš Lužnik. Vendar izgleda, da so taborniki zjutraj bolj zadovoljni s sladko vodo, ker le redki sledijo pozivu upravnika. Kmalu zatem 120 lačnih mladincev hiti s svojimi porcijami k zajtrku. Po zajtrku, brž ko so pospravljeni šo- tori, se začne živ-žav na kopališču. Ne- kaj se jih sonči, nekaj se jih vozi s čolnom, drugi plavajo ali se premeta- vajo po vodi. Vse je prevzelo sonce, ki močno pripeka, vsi postajajo leni in zaspani, šele neki notranji glas jih opomni, da je treba h kosilu. Hrana je odlična in vsi imajo neverjeten tek, vendar se najdejo tudi takšni, ki imajo večje oči od ust. Ti delajo zadovoljstvo lačnim rovinjskim prašičkom, ki ko- maj čakajo tega priboljška. Po kosilu vse utihne, nikjer ne vidiš nikogar, le tiho šepetanje se sliši tu in tam iz šotorov, letovalci so legli k po- poldanskem počitku. Zunaj sonce moč- no pripeka in nekateri »belci« se hu- dujejo, ker so prikrajšani za sončenje. No, končno se jih usmili trobentač Zeij- ko in že vsi hite na sončno plažo. Sonce prične izgubljati svojo moč in opozarja kopalce, da je treba v tabo- rišče. Po večerji si letovalci urejajo šo- tore in svoje stvari ter posedajo okrog šotorov v prijetnem razgovoru, nekateri pa se odpravljajo na plesišče, kjer do dol desetih plešejo vsi mladi in stari plesa željni letoviščarji. Pogled na Rovlnj Moški zbor celjske Svobode na našem Jadranu Desetdnevno taborjenje s koncerti in pevskimi vajami Konec preteklega tedna se je vrnilo s svojega kratkega, toda lepega in užit- ka polnega letovanja na otoku Pagu 32 pevcev moškega zbora DPD Svobode v Celju. Idealna zamisel, da bi naši de- lovni ljudje kot pevci in nosilci slo- venske kultre korporativno odšli vsaj za nekaj .dni na morje in ponesli tja med naše južne brate našo lepo slo- vensko p>esem, se je več ko posrečila. V ta namen niso najeli hotelskih sob ali drugih prenočišč, marveč ob morski plaži so razprostrli šotore in taborili na prostem. Med sončenjem in kopanjem se je kdaj pa kdaj oglasila naša slo- venska pesem. Otočani in tam mudeči se letoviščarji so prisluhnili. Posebno živahno je bilo ob večerih. Pevci so se zbirali k pevskim vajam in se pripravljali na pravi koncert. Mla- do in staro se je zbiralo okrog njih; vsako pesem so sprejeli s hvaležnostjo in velikim navdušenjem. Po prvem koncertu so priredili še drugega in tretjega. Vse je bilo prijetno razpolo- ženo: poslušalci in p)evci. Le težko so se naši p>evci poslovili od prijaznih Dalmatincev, želečih jim na svidenje še drugo leto. Naša mladina in javni nasadi Tujec in domačin morata priznati, da se je Celje zadnja leta razvilo v lepo in moderno mesto. Poleg sodobno urejenih cestišč, ulične razsvetljave, obnovljenih hišnih fasad, okusno ure- jenih trgovinskih in gostinskih lokalov povzdigujejo njegovo lepoto in privlač- nost tudi naši mestni javni nasadi. Ze- lene trate, cvetlične grede, aleje in dre- vesni nasadi ob pročeljih zgradb in na nezazidanih površinah dajejo mestu po- seben čar in prikupljivost. Velike za- sluge imajo pri tem ljudski odbor, Olepševalno društvo, zlasti pa Vrtnar- ska šola, ki si neprestano prizadevajo, da bi bilo naše mesto lepše in lep>še. Toda kaj se dogaja? Brezvestna in slabo vzgojena šolska mladina in pred- šolska mladež se brez nadzorstva cdi celo vpričo svojih spremljevalcev poti- ka po teh lepil; nasadih, uničuje zelene trate in cvetlične gredice in, kar je še huje: lomi veje okrasnega drevja in s tem uničuje ves trud, ki ga je vložila vanje vešča vrtnarjeva roka. Izgovor staršev in rednikov takih otrok, češ da otrok še nima razvitega razuma, ne drži. Naučimo otroke ljubiti vsako ze- leno bilko, cvetlico in gredico, drevce in grm ter ga z lepo besedo pa tudi s strogim opominom opozarjajmo, da je narava lepa kad«»r zeleni, cveti in dehti. Ob prekrških pa brezobzirno z imeni na dan! Tudi tatvine odraslih žal niso izjema. Za to niso odgovorni samo ču- varji ljudske imovine, marveč vsa druž- ba. NAJBOUŠA REKLAMA JE OGLAS ▼ Celjskem tedniku STRAN 6 3. AVGUSTA 19M — STET. 81 IZ CELJA... Priprave za športni dan Olimpa Prva nedelj« v septembru je veljala že od nekdaj ea športni ipraznik članov in simpatizerjev celjskega Olimpa. Športni dnevi Olimpa so si že v pred- vojni Jugoslaviji pridobili veliko tra- dicijo. Zato jo bo športno društvo v Gaberju, Olimp, tudi zdaj čuval in še dalje razvijal. Po sklepu društvenega upravnega odbora bo letošnji špotmi dan Olim- pa 2. septembra. V počastitev na ta dan bodo vse sekcije pripravile svoja tek- movanja v kegljanju, nogometu, odboj- ki in namiznem tenisu. V pripravah na ta tekmovanja bodo posamezne sekcije izdelale svoje športne načrte. Tako se bodo igralci namiznega tenisa, člani in nečlani, zbrali v torek, 7. avgusta ob 18. uri v telovadnici gabrskega Parti- zana, kjer se bodo pogovorili o vseh podrobnostih turnirja. cene na celjskem trgu v tem tednu (Cene v oklepaju predstavljajo privatni sektor) Krompir 10—16 (18), čebula 55—60 (60), česen 80 (100), fižol — (80), fižol stročji 30—50 (30—80), grah stročji — (60—80), solata 30-^0 (40—60), cveta- ča 70 (100), špinača — (100), radič — (80), peteršilj 60 (80), korenjček 60 (50 do 60), pesa 30—58 (40—50), zelje, glave 20 (20—30), paprika 70—90 (100), limo- ne 240 (—), fige, sveže 80 (—), slive, sveže 50—80 (60—80), suho sadje — (80), lubenice 40 (—), rozine 400 (—), češnje (80), grozdje 180 (—), borovnice — (80), jajca — (16—17), mleko — (32), skuta — (120—140), smetana — (200), masi« — (500—520), med — (400), vino — (130), žganje — (300—350), kokoši — (350—550), piščanci — (200—350), zajci — (50), pšenica — (60), koruza — (50), ječmen (45), oves — (45), koleraba 80 (40), kumarce 26—35 (30—80), bučke — (20—30), gobe — (60—80), hniške 60 do 80 (60—80), jabolka 35—45 (30—50), pa- radižnik 42--14 (50), breskve 100 (100 do 120), ohrovt 28—40 (30--40), kosma- či _ (80), ribeE — (80—100). Veliha delovna ahcija v Velenju Nagel razvoj industi-ijskega Velenja poraja vedno nove potrebe. Ne vem, kako bi^ sicer bilo, če bi tega ne uvi- deli po^mezniki in organizacije. Ko prideš v Novo Velenje, skoraj za vsa- kim oglom opaziš kopico otrok. Kako drugače bo, ko bo vsa ta pisana mladež preživela ves svoj prosti čas v dveh, lepo urejenih igriščih, od ka- terih bo eno v ozadju rastočega mesta, drugo pa tik nad jezerom. Kako bosta izgledali, je predvidela organizacija SZDL. Sklicala je sestanek vseh mno- žičnih organizacij in podjetij. Izvolila je štab, ki bo vodil vsa dela. Dve igri- šči, temu bo sledilo urejevanje ceste okrog jezera. Ce se kje lahko postav- ljajo s smislom za urejevanje, potem se sigurno lahko v Velenju. Pred ne- davnim sem bil v Ravnah in novem stanovanjskem naselju Cečovju. Toda neverjetno, kaka razlika med Novim Velenjem in Cečovjem. Tam vse obra- slo, brez cvetja in stezic. V Velenju pa se ti že sedaj oko lahko napase ob ži- vobzu-vnem cvetju in ličnosti vsepov- sod. Prva akcija, ki jo bodo izvršili 6 prostovoljnim delom, bo dala mladi- ni lepo zavetišče. Ze septembra bodo v Velenju priče- li regulacijo Pake. Le-ta je že dva- krat preplavila obsežna področja od 6«lek«i do Šoštanja in tako napravila občutno škodo. Z regulacijo, ki bo ter- jala mnogo dela, bo tudi to odprav- ljeno. Regulirana Paka bo prva večja zasnova nastajajočega mesta, ki bo raslo proti Saleku. Velika delovna akcija bo odpravila kar tri probleme Velenja. Zato smo prepričani, da bodo v tej akciji sode- lovali prav vsi Velenjčani. Ce bo vsakdo opravil le 25 ur pro- stovoljnega dela, kar ni dosti, bodo vsa dela zadovoljivo opravljena. Velenju so že dodelili 200 milijonov za izgradnjo stanovanj. Ako bodo po- kazali samoiniciativo vsepovsod, smo prepričani, da jim bo še prej uspelo dobiti pomoč za gradnjo ostalih ob- jektov, ki jih bo Velenje z 20.000 pre- bivalci tako nujno potrebovalo. GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 21. do 28. julija i95i je bilo r«ie- nih 28 dečkov in 17 deklic. Poročili so se: Marko Franc Lokar, veterinar ie Ljmblja«« in Rozalija Staroveški, pharmaceTtk« i« Pod- četrtka. Pavel, DraRo Lapornik, študent goz- darstva in Marija Florjan, mčiteljica, ob« ie Celja. Ernest Jevnišek, delavec iz Loke fri 2asinu in Ana Grobin, delavka ir Ostrožaefa pri Celju. Umrli so: Peter Kaltenekar, posestnik iz Trnovelj pri Celju, star 54 let. Boris Silovšek, otrok iz Skal, 3 dni. Margareta Lorbek, upokojenka iz Celja, stara 68 let. Matija Škoflek, upokojenec iz Ce- lja, star 72 let. Ivan Ojsteršek, otrok iz ma- rijagradca, star 5 dni. Janez Gorišek, delavec iz Radeža pri Trbovljah, star 43 let. Iva« Kortni£:, rudar v pok. iz Pongraca, »tar 57 let. Alenka Tome, otrok iz Celja, stara 1 me». Franc Švajger, otrok iz Osredka pri Kozje«, star 1 dan. Jernej Jereb, otrok iz Senovega pri Trbovljah, star 4 leta. Valerija Antonic, otrok iz Druškovca, »tara 4 mes. Jakob Sulic, upokojenec iz Celja, star M let. Alojzija Jaz- bec, poljska delavka iz Šempetra, star* 55 let. Janez Terbovc, upokojenec iz Šentjurja P*- Iju, star 64 let. Janez Zdolšek, delavec k Ostrožnega, star 18 let. KRONIKA NESREČ Simon Drofenik iz Rogaške Slatine je spal v Hajnskem na kozolcu posestnika Ribiča. V spanju je padel s kozolca in obležal s težkimi notranjimi pjoškod- bami. Umrl je med prevozom v celjsko bolnišnico. Upokojenka I. F., stanujoča Cesta na Dobravo, si je iz neznanega vzroka v samomorilnem namenu prerezala žile na roki. Zdravi se v bolnišnici. V Kasazah pri Petrovčah so ee igrali otroci. Pri igranju je eden izmed otrok z nožem sunil v oko sedemletnno Li- dijo Polanc. Ponesrečeno deklico so pre- peljali v bolnišnico v Maribor, vendar ji očesa niso mogli rešiti. Primer naj bo ponoven orK)min odraslim, da pazi- jo, da otroci ne pridejo do nevarnih predmetov, ki so skoraj vedno vzrok raznim nesrečam. V Ponikvi so se pred tamkajšnjo go- stilno stepli vinjeni fantje. V pretepu jo je z nožem dobil po glavi Stanko Galuf, ki se zdravi v celjski bolnišnici. Ivan Einfalt iz Rogatca si je pri dehi poškodoval nogo. Osemletna Zinka Strah iz Šmarja si je pri padcu zlomila nogo. Pri padcu je utrpela pretres možga- nov Marija Pohle iz Rogatca. Na Mariborski cesti je s kolesom pa- del in dobil poškodbe na glavi Alojz Dvoršak iz Gotovelj. Pri prekrivanju strehe je padel s strehe delavec Janez Bombek iz Polč pri Braslovčah. Pri padcu si je zlomi] nogo. Pri padcu z gospodarskega poslopja si je poškodoval hrbtenico Franc Mež- ner iz Kobleka pri Vojniku. Kopača v Celjski opekami Antona Pukmajstra je pri delu njegov sodela- vec po nesreči z rovnico udaril po ra- mi in mu jo poškodoval. Delavec Rudnika Zabukovca, Stanko Virant, si je pri vožnji z industrijskim vlakom na p(Mrtaji v Žalcu zlomil roko. SlUIHEL, rojstni kraj Vladimira Levsiika, vabi! ... IN ZALEDJA Prihodnjo nedeljo, 12. avgusta, bo v Smihelu nad Mozirjem velika kul- turna prireditev z veselico v počasti- tev 70-letnice rojstva našega pisatelja Vladimira Levstika, katero prireja Prosvetno društvo »Rovtar« v Smihelu nad Mozirjem. Smihel — raztresena gorska vas je je mnogim prav malo znana, dasirovno je lepa izletniška točka severno od Mo- zirja. Med marljivimi prebivalci je kulturno življenje prav živahno, kar boste lahko videli prihodnjo nedeljo. Slavnostna prireditev se bo pričela ob pol 10 v prostorih osnovne šole. Za govorom bodo sledile recitacije iz del slavij enca in nastop domačega pev- skega zbora. V prvih popoldanskih urah bo dramska sikupina priredila veselo- igro — opereto Janka Gregorca »Va- sovalci«. Po igri se bo razvila prosta zabava. Znanci in prijatelji našega pisatelja Vladimira Levstika, pridite! Videli boste njegov rojstni kraj in imeli lep izlet. iz kozjanske zadruge Aktiv mladih zadružniikov se vse- stransko zanima za delo v zadrugi, po- sebno pa še za naprednejše kmetij- stvo. Ze lani so ti mladinci sodelovali v krožku kmečke mladine in so bili med najboljšimi v okraju, letos spo- mladi pa je celotni krožek stopil v aktiv mladih zadružnikov. V aktiv so vključili še 10 novih mladincev, tako da šteje aktiv sedaj 43 mladincev. Sprejeli so obširen program dela, kate- rega postopoma realizirajo. Dosedaj so imeli že pet predavanj kmetijskih stro- kovnjakov, a kar se praktičnega dela tiče, se udejstvujejo na raznih poizkus- nih nasadih. Nedavno so bili mladi zadružniki na poučni ekskurziji na kmetijskem po- sestvu Cernelo pri Ljubljani, v podjet- ju Slo veni j a-Vino v Ljubljani in na kmetijskem posestvu Ponoviče pri Li- tiji. Najbolj je mladino ^^nimala vzgo- ja raznih vrst krompirja, travnih se- men in raznih žit na posestvu Cernelo in pa vzorna živinoreja na Ponovičah, kjer so videli tudi najbolj.^o kravo v Jugoslaviji. Za vse poizkuse in ekskurzije je za- druga Kozje doslej žrtvovala 54.000 di- narjev, kar je za kozjansko lep znesek. Elektrika v Zavodnji Preteklo nedeljo so v gorski vasi Za- vodnja nad Šoštanjem slavili veliko de- lovno zmago. Ta dan jim je prvič zasve- tila električna luč. Ob tej priliki je bila skromni^ svečanost, katere so se udele- žili tudi zastopniki občinskega ljudske- ga odbora Šoštanj, podjetja »Elektro- Slovenj Gradec« ter ostalih družbenih organizacij. S pripravami za elektrifikacijo so v tem kraju pričeli leta 1953 in so vašča- ni sami opravili nad 13.000 prostovolj- nih delovnih ur,- poleg tega pa so pri- spevali še potrebne drogove. S finanč- nimi sredstvi pa sta jim v precejšnji meri pomagala kmetijska zadruga in pa občinski ljudski odbor. Elektrificiranih je večina gosFK>dar- stev z izjemo nekaterih, ki mislijo, da si bodo lahko kasneje brez truda na-, peljali elektriko v svoje domove brez' plačila potrebnega prispevka, vendar so se v tem pošteno vračunali. Pohvaliti je potrebno njihov elektri- fikacijski odbor, posebno pa njegovega predsednika tov. Jožeta Ročnika, ki je vseskozi od izvolitve pa do zaključka del vzorno in požrtovalno izvrševal za- upane mu posle. Podjetje »Elektro-Slovenj Gradec« pa bo v prihodnjih dneh v sodelovanju s kmetijsko zadrugo in gasUci organizi- ralo predavanje o načinu uporabe elek- trike v gosjKKiarstvu in o potrebnih za- ščitnih ukrepih. IZ PONIKV EPRI ŽALCU Prosvetno društvo, čeravno še mlado,, je pripravilo letos julija pevski kon- cert moškega in mešanega zbora, ki je kljub slabemu vremenu bil dobro obiskan. Se pač vidi, da Ponkovijani radi pojejo. Letos nameravajo uprizo- riti še eno primerno igro, čeravno so precej velike težave z gledališkim odrom, ki je v gasilskem domu in je v zelo slabem stanju. Z dobro voljo gasilcev in prosvete bo tudi ta težava premagana. Kakor prosvetno, tako tudi gasilsko društvo deluje in je pred dnevi prosla- vilo 25 letnico svojega obstoja. Za ta svoj praznik se je temeljito pripravilo z raznimi vajami in nastopi. Poleg vse- ga je na tej proslavi sodelovala tudi ljudska zaščita iz Žalca in ljudem pri- kazala obrambo ob priliki zračnega na- pada. S. A. lepa gesta organizacije zb na vranskem Občinski odbor ZB na Vranskem je pred dnevi organiziral košnjo trave in pomoč pri sušenju sena v znani parti- zanski vasici Creti pri Vranskem. 15 članov ZB iz Vranskega in neposredne okolice je na Creti F>omagalo pri koš- nji pri družini Remičevi, kjer sedaj do- muje samo hčerka Micika, kajti oče je bil že leta 1941 ustreljen kot talec v Mariboru, mati pa je kot interniranka umrla v nemškem kazenskem taborišču. Kosci so pomagali tudi pri sosedi Remičevih, Rovas Jožefi iz Crete, ki je vdova, po že leta 1941 ustreljenem mo- žu in sedaj težko obdeluje sama hri- bovito posestvo z dvema še slabotnima hčerkama. Tako so se člani ZB iz Vranskega vsaj delno oddolžili družinam, ki so toliko pretrpele in žrtvovale za časa. NOB. dobrna vabi Te dni je bilo v Dobrni že 454 go- stov. Čeprav je pension 760 do 870 din,, je približno polovica gostov privatni- kov, nevštevši tistih, ki stanujejo pri- vatno in nekaj inozemcev. Kljub temu„ da je sezona spočetka slabo kazala, je danes število gostov kar zadovoljivo. Uprava zdravilišča skrbi, poleg dobre postrežbe, tudi za razvedrilo. Dopoldne in popoldne igra gostom koncertni orkester, a zvečer v kavarni godba za ples. Poleg tega je tu kegljišče, namizni te- nis, knjižnica itd. Okolica Dobrne je presenetljivo lepa. Marsikaterega izlet- nika privabi njena romantika in mnogo izletniških točk: Kozjak, Stari ali Kačji grad, grad v Lembergu ter Lanšperg z najlepšim razgledom v celjsko kotli- no in Savinjsko dolino. Upajmo, da bo obisk Dobrne letos še večji kot lansko leto. iz Smartnega ob paki področna konferenca kz Pred dnevi je bila konferenca kme- tijskih zadrug s področja občin Mozirje in Šoštanj, katero je sklicala OZZ Ce- lje v Smartnem ob Paki. Na tej konferenci so razpravljali o trenutnem gospodarskem stanju za- drug, o izvrševanju programov in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih iz našega kmetijstva. Udeležba na zboru je bila prav do- bra, razgovor o načetih vprašanjih pa ploden, še posebno o izvajanju progra- mov za leto 1956. dvoje koristnih sestankov Te dni so se zbrali hmeljarji našega okoliša in se pogovorili o zadnjih de- lih na hmeljiščih ter o potrebnih pred- pripravah za obiranje hmelja. Pa tudi sadjarji niso zaostali. O sad- jarstvu jim je govoril tov. Videčnik iz Celja. Udeležba je bila na obeh sestan- kih, posebno na prvem, prav zadovo- ljiva. vandalizem Ob Paki ima posestnik Podgoršek Avgust iz Rečice zasajenih lepo število mladih-sadnih drevesc. Nekomu so ta drevesca tm v peti, kajti polomil je že 10 drevesc. Ker i>a so storilcu že na sledi, upamo, da bo v kratkem prejel za svoje »junaško« delo zasluženo pla- čilo. Sploh se zadnje čase vedno bolj pogosto opaža, da so še ljudje, ki ne morejo pustiti pri miru tuje lastnine. V bodoče bo treba priti pač z imeni na dan- obiskali smo razstavo steklarske šole v rogaski slatini Pred dnevi smo imeli priliko, ogle- dati si razstavo Steklarske šole v Ro- gaški Slatini. Ogledali smo si izdelke in risbe učencev, mojstrov in profe- sorjev. Najbolj so nam ugajali izdelki učen- cev. Predvsem nam bodo ostali v spo- minu izdelki bratov Kočica, a še po- sebej so nam ugajali izdelki učenke II. razreda Eme Cerovšek. Soli želimo, da bi imela več takih učencev, ki visoko dvigajo ugled tej šoli. V PODČETRTKU SO USTANOVILI TAMBURASKI ZBOR V Podčetrtku so na mladinskih se- stankih večkrat razmišljali, kako bi prišli do glasbO. Tudi v aktivu mladih zadružnikov so govorili, kako bi poži- vili delo v aktivu. Radi bi pritegnili še one, ki stoje ob strani in godrnjajo: »Dolgčas mi je doma!« ali »Od sestan- ka nimam nič!« In končno je to res! Kmečkim fantom in dekletom bi mo- rali nuditi poleg strokovnega in ideo- loškega izobraževanja tudi primerno razvedrilo. Ali naj kmečki mladini za- merimo, če se želi razvedriti? In prav razvedrila v naših krajih skoraj ni; saj nimamo kina, ne telovadnic, niti igrišč. Ko so prejšnjo nedeljo zadružniki na občnem zboru razpravljali o bodočem delu, so med drugim sMenili, da bodo letos del svojega dobička porabili tudi v prid mladini. Rečeno, storjeno! Ze so iz Mengša pripeljali glasbila za ce- loten tamburaški zbor. 16 mladih za- družnikov bo kmalu pričelo vaditi. Vsekakor je ta lei>a poteza kmetij- ske zadruge vredna posnemanja! B. J. IZ VITANJA Krožek mladih zadružnikov, ki je bil v Vitanju ustanovljen že ob koncu ma- ja, je kot eno prvih nalog organiziral tečaj za vkuhavanje sadja in druge ze- lenjave za kmečka dekleta. V ta kro- žek je vključenih nad 30 mladih kmeč- kih fantov in deklet iz Vitanja in bliž- nje okolice. L. V. Novice iz Slovenskih Konjic Pretekli teden je bilo v Slov. Konji- •sh posvetovanje sindikalnega aktiva iz področja konjiške občine, katerega se je udeležilo preko 50 odbornikov. Glav- na razprava je bUa okoli osnutka no- vega zakona o delovnih odnosih, ki je pokazala, da se sindikalni odborniki za to zelo zanimajo. V triurni razpravi je bilo k osnutku podanih več predlogov in pripomb, ki jih bo sindikalni svet poslal pristojnim organom v nadaljnje proučevanje. Delovni kolektiv podjetja »Kostroj« (prejšnji usnjarski remont) je v pretek- lem tednu izvolil svoj prvi, 15-članski delavski svet. V podjetju, ki je začelo samostojno poslovati v začetku tega meseca, je sindikalna ix>dnižnica pri- pravila kandidatno listo, na dan volitev pa so vsi člani tega kolektiva, ki šteje okoli 100 zaposlenih, svojo volilno dolž- nost opravili v dobrih dveh urah. De- lavski svet tega podjetja čakajo pri njegovem bodočem delu dokaj odgo- vorne naloge. Upravno vodstvo že se- daj pripravlja načrte za povečanje proizvodnje, prav tako pa že razmišlja- jo o tem, kako bi razširili celotno to- varno. Olepševalno druMvo v Slov. Konjicah je pred kratkim pričelo z urejanjem parka pri kmetijskem ix)sestvu. Dosedaj je bilo nameščenih že več novih klopi, urejene so nekatere steze in brv v rib- niku, napeljana pa je deloma tudi že električna luč. Ko bo ta prostor v celoti urejen, pri čemer bodo seveda v okviru možnosti morala pomagati tudi občina ter podjetja, bo ta del mesta služil Konjičanom za oddih. Na zadnjem posvetovanju predstav- nikov kmetijskih zadrug iz področja konjiške občine so analizirali delo na področju zadružništva v prvi polovici letošnjega leta. Sprejetih je bilo več sklepov o njihovem nadaljnem d^u. Na raznih sestankih Svobode v Ko- njicah je bilo večkrat slišati popolnoma upravičeno kritiko, da sta pevski zbor tn godba sodelovala skoraj pri vsaki prireditvi ali proslavi, nikoli pa nista mogla pripraviti svojih lastnih nasto- pov. Letošnje leto pa je bilo Izvršenih nekaj sprememb, ki so se izkazale kot zelo dobre. Tako je godba pripravi- la že svoj samostojni koncert, s ka- terim je gostovala v nekaterih sosed- njih krajih. Podobno je tudi s pevskim zboroin, ki je s svojim nastopom res pokazal, kaj zmorejo konjiški pevci. V soboto, dne 28. in v nedeljo, dne 29. julija je bilo v Slov. Konjicah tek- movanje za republiško prvenstvo v va- terpolu za drugi razred. IVvotno je bi- lo sicer rečeno, da bo sodelovalo mo- štvo šestih plavalnih klubov, vendar pa so bila na tekmovanju le štiri, in si- cer: Triglav II iz Kranja, Bled iz Ble- da In Neptun I in II iz Celja. Tekme so bile deloma v soboto zvečer pri osve- tljenem bazenu, ostale pa v nedeljo do- poldne. Vse tri tekme je odločil v svojo ko- rist Triglav II iz Kranja, Neptun I iz Celja dve. Bled eno, dočim pa je Ne- ptun iz Celja vse tri izgubil. Vse tekme si je ogledalo precejšnje število Konjlčanov in okoličanov, saj je bilo posebno v soboto zvečer dobro poskrbeljeno za zabavo. Strelska družina v Slov. Konjicah je to nedeljo pripravila družinsko tekmo- vanje za svoje člane na 200 m. Najbolj- ši je bil tov. Tugo Vončlna z 90 krogi, drugo In tretje mesto si delita tov. Franček Kadilnik in Janko Strgar z 79 krogi itd. Izredno toplo vreme zadnjih dni je v veliki meri pripomoglo, ^ je žito zelo naglo dozorevalo, tako da je že- tev že v svojem polnem razmahu, ra- zen v višjih legah. K sreči na področju konjiške občine letos toča, razen v oko- lici Spltallča, na žitu še nI naj^avUa posebne škode. Vzporedno z žetvijo kmetje že sejejo ajdo in deloma repo, kmalu pa bo prišla na vrsto tudi mla- čev. Lepo vreme pa v polni meri Izko- riščajo kopalci, saj jih je vsak dan pol- no v konjiškem bazenu. Pri občinskem odboru SZDL v Konji- cah je bila na nedavni seji izvoljena posebna komisija za organizacije in društva. Ze pred tem pa je bila Iz- voljena komisija za delavsko in druž- beno upravljanje. Spričo razvitosti ob- čine bosta imeli obe komisiji dovolj dela In nalog. 3. AVGUSTA 186« — STBV. 31 ^^^ STRAN HIROŠIMA V OGNJU IN DIMU Pastor Tanimoto je hrezumljen ste- kel na ulico. Gledal je vojake, kako so okrvavljeni lezli iz cestnega jarka. Pri- .družil se je neki starki, ki je hodila kot omamljena. Z desnico se je držala za glavo, z levico pa podpirala malega dečka in jadikovala, da je ranjena. Tanimoto si je naložil deČka na hr- bet, prijel starko za roko in jo peljal proii šoli, ki je bila preurejena v za- časno bolnišnico. Čeprav bi moral dan naraščati, je bilo vedno bolj temno. Dim je prekril mestno četrt. V šoli je bilo že kakih šestdeset ljudi, ki so le- žali v učilnicah, polnih zdrobljenega stekla in ometa. Tanimoto je računal, da je moralo pasti nekaj bomb, da je toliko ranjencev. Tanimoto je iz šole stekel na bližnji grič, od koder se je videla vsa četrt in velik del Hirošime. Toda bil je raz- očaran. Niti dela četrti ni mogel videti. Vse je bilo v dimu, prahu in pari. Bližnje hiše so gorele. Takrat so začele padati kot oreh debele kaplje. Tani- moto je misiji, da te kapljice prihajajo od curkov gasilskih brizgaln. Tedaj ni mogel vedeti, da so te kaplje padale iz ogromnega stebra prahu,, vročine irA vlage, ki se je na milje visoko dvigal nad mestom. Tanimoto je prenehal opazovati, ko je čul, da ga prijatelj Matsui kliče in sprašuje, če je še živ. Tanimoto je pri- trdilno odgovoril, toda njegov glas je bil slab, pretih. Spomnil se je na ženo, otroka, hišo, cerkev in sosede, ki so ostali tam doli v tistem strašnem di- mu in pari. Planil je v tek. Tokrat proti mestne- mu središču... * Vdova Hatsuo Nakamura je vročično odmetavala deske, razbito opeko, hlode in ostale ruševine, da bi rešila izpod njih najmlajšega otroka. Dolgo je od- metavala, ko je iz nekake reže med ruševinami slišala krike: »Tasukete! Tasukete!« (Na pomoč! Na pomoč!) ' Pustila je pravkar rešeno deklico na strani in se s podvojeno močjo vrgla med ruševine in jih odrivala. Bila je prepričana, da sta oba starejša otroka mrtva. Otroci so spali kakšnih deset stopinj od kraja, kjer je bila ona v tre- nutku eksplozije, zdaj pa se ji je zdelo, da sliši glasove izpod sebe. Sin se je moral premikati, ker je slišala ropot razbitin. Končno ga je našla. Naglo ga je potegnila izmed ruševin. Starejša de- klica Myeka se ni mogla ganiti. Težak hlod ji je pritiskal telo k tlom. Ko jo je mati reševala, je jokala, da jo boli. Toda mati jo je kljub temu z napo- rom izvlekla... Otroci so bili umazani, praini in raz- trgani, toda na srečo ni bil nihče ra- njen. Vdova je odšla z otroci na ulico. Tam se je spomnila, da so skoraj goli. Vrnila se je med ruševine in prinesla kar največ oblek. Otroke je toplo oblekla, čeprav je bilo zelo vroče, ostale kose oblek pa povezala v culo. Otroci so bili mirni, le mala Myeka je neprestano tožila, zakaj je že taka tema, zakaj je hiša porušena in kaj se je zgodilo. Tudi vdovi ni bilo jasno, zakaj vse to, saj je sirena tulila, da je nevarnost minula. Ozirala se je po soseščini. Vse hiše so bile zrušene. Hiša, katero je sosed za splošno varnost moral s pomočjo deklet rušiti, je bila zbrisana, njen go- spodar in dekleta pa mrtvi. * Gospa Nakamoto, žena pomembnega funkcionarja iz sosedstva, je tavala po ulici okrvavljene glave. Tarnala je, da je njen otrok težko ranjen in vpraševa- la vdovo, če ima kaj ovojev. Čeprav jih ni imela, je gospa Nakamura pu- stila otroke za hip same in splezala na- zaj med ruševine, da bi našla kake čiste cunje. Našla je svoj bel krojaški plašč in ga raztrgala na kosce. Pri tem je opazila svoj šivalni stroj. Tudi tega je izvlekla iz ruševin in ga poto- pila v cementni sod z vodo, ki je bil postavljen za slučaj požara. To je bilo njeno edino imetje. Vdova je hotela pogasiti nastali ogenj, ki je izbruhnil v bližnji ruševini, da bi ne zajel tudi ostalih hiš. Toda neka soseda jo je odvrnila od namere in predlagala, da bi šli vsi v Asano park. Spotoma je videla, da je edino mi- sionska postaja ostala cela. Tu je vdova za prvo silo pustila malo Myeto ter z ostalim dvema otrokoma odšla dalje. * Jezuit Kleinsorge je še vedno omam- ljen hodil po vrtu. Ves hrbet je imel okrvavljen. Eksplozija je zdrobila stek- lo bližnjega okna in mu ga natrosila v hrbet. Med tem so se prikazali tudi drugi jezuiti. Edino eden je bil teže ranjen. V tem pa je pritekla hči učitelja v tamošnji misionski postaji in dopove- dovala, da sta njena mati in sestra za- suti v hiši za jezuitskim dvoriščem. Odšli so tja. Med tem, ko sta pater La Salle in hišnica reševala učitelja, je Kleinsorge iskal njegovo ženo in hčer. Bil je prepričan, da sta mrtvi. Naposled je v razrušeni kuhinji našel učiteljevo ženo. Toda čim se je dotak- nil njene dozdevno mrtve glave, je za- čela vpiti, da jo boli. Uspelo mu je, da jo je rešil izpod ruševin, prav tako hčer. Nobena ni bila resno poškodo- vana. Jezuiti so pripravljali kovčke in so se pripravili za evakuacijo. Klein- sorge je šel v svojo sobo. Našel jo je v nekem čudnem neredu. Skrinjica za prvo pomoč je bila nepoškodovana. Toda njegovih oblek, ki so visele na obešalniku, ni bUo videti nikjer. Pisalni stroj na mizi je bil raztepen v stotine kosov a škatla s papirjem pod mizo. Kleinsorge je bil seveda prepričan, da je bil vmes prst božji, kajti v škatli je bila tudi večja vsota denarja. CELJSKE BODICE BREZ JAME V Šentvidu zadnjič je nekdo umrl in smrt je vedno resna stvar; a zgleda, da v Šentvidu ni nekaterim to nič mar. Saj ko pogrebci so se zbrali, da starca v jamo poneso, pa med grobovi tiho so obstali, ker jame ni nikjer bilo. Tako je mrtvec bil brez jame, četudi naročena je bila, a vest o smrti in potrebni jami — sploh do grobarja ni prišla. SLADOLED IN ŽEBLJI Zaviti žeblji — dober sladoled, to dvoje pač ne pojde skupaj, a vendar v Gaberjih pri Zimšek servirajo oboje skupaj. Zato mizarji vsi: Pozor! Ce stare žeblje kdaj želite, potrudite se v Gaberje in sladoled kupite in upam, da prav vse bo v redu in našli boste, kakor jaz sem, žebelj v sladoledu. NOCNA IDILA v noči od 30. na 31. jul%4 V Cankarjevi noč zavila je meščane v san globok. Cisto prav! Ob dveh ponoči tja privpila je pjana družba naokrog... Cisto prav? Bilo bi prav, če neb' zbudiln vseh odraslih in otrok, to pa ni prav. In če se neb' razvila revija psovk razgretih glav, vse kar je prav. A končno družba je dobila iz nočne »sklede« lep pozdrav. Cisto prav! Zdaj sem pa zares pri njej »skozi padel«! ZANIMIVOSTI Zračna bencinska črpalka Da bi moderna letala lahko ostala dlje časa v zraku, so si omislili »zračno Črpalko«, to je letalo, ki med poletom po cevi oskrbuje letala z gorivom MESTO VODNIH NOMADOV Conflans-Sainte-Honorine je majhno mestece na obali Seine, kakih 15 kilo- metrov severozahodno od Pariza. Me- stece šteje približno 32.000 prebivalcev, vendar v njem redno živi nekaj manj kot 10.000 ljudi. Zanimivo je namreč, da si je 32.000 francoskih rečnih mor- narjev zaradi izredno ugodnih pogojev ob sotočju Seine in Olse izbralo prav Conflans za domačo luko. Conflans je hkrati tudi njihovo uradno domovišče, katerega obiščejo kdaj pa kdaj, ko se vračajo s križarjenja po francoskih re- kah. Semkaj prihajajo izpolniti svoje državljanske dolžnosti, ob volitvah In podobno, prihajajo pa tudi po pošto. To mestece je tudi družabno in gospodar- sko središče vodnih nomadov. Trikrat tedensko je tu na obali Seine v senci rečnih žerjavov sejem. Tu ku- pijo večni mornarji vse, kar potrebu- jejo za svoje družine in potujoče do- move. V Conflansu so še številna p>od- jedjetja, kjer izdelujejo oziroma poprav- ljajo ladijske stroje, tu so suhi doki in posebne trgovine, kjer si lahko lad- jarji nakupijo najpotrebnejše orodje za svoj poklic. Za vzgojo otrok teh nomadov skrbijo v posebnem vzgajališču. Otroci redno obiskujejo šole in se izučijo poklicev. Nedorasle za šolo jemljejo na dolge plovbe. Otroci morajo biti na ladjah privezani s posebnim pasom, a kljub temu so nesreče zelo pogoste. Kljub veliki previdnosti staršev utone v Con- flansu vsako leto do 12 majhnih otrok. Svojevrstni nomadi imajo tudi svojo plavajočo cerkev z duhovnikom ter,FK)- sebno urejeno ladjo s pisarnami orga- nizacij, knjižnico, ambulanto itd., skrat- ka skoraj vse, kar potrebujejo. V me- stecu ob Seini je večkrat zasidranih tudi po 400 rečnih ladij. Prebivalci od- hajajo, pa spet prihajajo. Vse to opravičuje dejstvo, da si je nad 22.000 rečnih mornarjev izbralo prav Conflans za domačo vas. Z njim živijo že od rane mladosti. 16 KRAT OKOLI ZEMLJE V ENEM SAMEM DNEVU Mednarodno geofizično leto 1957-58 nam bo pripravilo še marsikatero pre- senečenje! Tako napovedujejo ameriški znanstveniki, da bodo umetni sateliti, ki bodo v tem letu izstreljeni na skraj- no mejo zemeljske atmosfere, zmogli preleteti v enem samem dnevu 16 krat vso dolgo pot okoli zemlje. Ta leteča telesa bodo zmogla en krog v dobrih devetdesetih minutah. OBUTI PSI V SLUŽBI AMERIŠKEGA LETALSTVA Američani imajo svojo letalsko bazo tudi v nemškem kraju Landstuhl. Ogromno letališče in vse naprave stra- ži delovna edinica z 62 dresiranimi psi. Ker je betonska pista pretrda za ob- čutljive šape štirinožnih stražarjev, so Američani poskrbeli za vse pse poseb- ne čevlje po meri. Naročila so zlasti bili veseli ondotni čevljarji, saj so jih morali napraviti kar 124 parov. Izde- lani so iz i)osebnega mehkega usnja in imajo gumijeve podplate. In psi? Sprva jim je bilo zelo neprijetno, a so se kmalu navadili obuvanja. Sedaj vsak p)es v bazi Landstuhl čuva svoje čevlje enako ljubosumno kot svoj usnjeni ovratnik. DOMISLICE Mnoge naše neumnosti bi minile, če se nebi skušali z njimi postavljati. Misel, ki nas je napravila človeka, je prvič prešinila ženske možgane ob daleč lepši nasprotnici. Tepci, ki vedo da so tepci, so raz- meroma pametni; šele tepci, ki tega ne vedo, so norci. Samobitnost duha je večkrat trmo- glavost nesamobitne osebnosti. Celo bedak ve več resnic o ženski kot modrijan kdajkoli o življenju. Samomor in velika ljubezen sta si medsebojno tako podobna, da je pamet- no iiogibati se obeh. Begov Jan DEFINICIJE Pamet, to je nekaj, na kar moški pri ženski šele takrat pomislijo, ko so že vse druge njene lastnosti spoznali. Direktor, to je človek, ki sprejema stranke, da bi ostali uslužbenci lahko v miru delali. Popularnost je ponašanje človeka, ki je najprej napel vse sile, da bi postal znan, potem pa nosi temna očala, da bi ga ne spoznali. Spisek darovalcev je seznam lju- di, ki niso imeli toliko korajže, da bi rekli »ne«, kajti kdor je nesebično pri- pravljen nekaj darovati, daruje tudi brez tega. ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA 65 Nato je prišla tista zvezdnata noč, vsa razsvetljena od polne lune, ko je Lisko zaslišal sikoczi tišino slaboten grlas, glas ki ga v tej samoti ni slišal nikoli po- prej. Ni bil risov krik, niti kričanje skobca, ne tuljenje ali rezko lajanje volka. Več kakor miljo od tod je na vrhu nekega griča Kresnica lajala nad lo- som, ki je šel prek planjave skozi tre- petajočo, zlatorumeno svetlobo. Poleg nje je stal njen tovariš Blisk. 66 Proti temu lajanju, ki se je slišalo do neba, je hitel Lisko. Dolgo je že ča- kal in sanjal o tem klicu, ki mu ga je zdaj prinesel veter in odgovoril bi bil vsekdar, pozimi ali poleti. Ubral je pot preko skoraj neprehodne pokrajine, sa- mo da bi si skrajšal pot. Ce bi ga sedaj poklical gospodar, ne bi bil slišal; in če bi bil slišal, bi ostal gluh za njegovo klicanje. Lisko se je počasi vzpenjal na grič in z vohanjem iskal tisto, kar je prej slišal. 67 Kresnica je prva opazila njegov pri- hod. Ni se premaknila, da bi mu šla naproti, niti se ni umaknila, temveč je čakala, zleknjena na trebuhu. Počasi se je Lisko približal. Nikakega šuma nista povzročila, le njune oči šo žarele kakor zvezde. Glas poln veselja je prišel Lisku iz grla; tedaj je Blisk obrnil glavo in ju zagledal. Videl je veliko, zravnano ži- val poleg Kresnice, videl je svetlo Kres- ničino glavo, ki je ovohavala to pri- kazen. 68 Dobre pol minute se ni premaknil, kakor bi bil izklesan iz trde skale. Na- to se je počasi dvigrnil: njegove oči so bile kakor zeleni plameneči krogi in iz grla mu je prišlo zamolklo, preteče ren- čanje. V tem glasu je bila smirtna grožnja. Kresnica jo je slišala in tudi Lisko jo je slišal. Blisk je šel naprej, korak za kora- kom, in noge so mu postale trde. Mišice so mu otrdele kakor jeklo, kakor tisto noč, ko se je boril z Baloom, poglavar- jem krdela. STRAN 8, 3. AVGUSTA 1956 — STEV. 31 ŠPORT Meinorial Ferda Skoka AD Kladivar prireja v nedeljo, 5. avgusta ob 16,30 na ateltskein stadionu »Borisa Kidriča« svojo tradicoiialno atletsko prireditev »Memo- rial Ferda Skoka«. Letošnji Skokov memorial bo brez mednarod- ne udeležbe. Upoštevati moramo, da živimo v olimpijskem letu in da se vsi inozemski atleti pripravljajo z določenim načinom vadbe in omejenim številom nastopov za to največjo mednarodno prireditev. Prav zaradi tega je Atletska zveza Jugoslavije dobila v teh dneh obvestilo, da se inozemski atleti ne morejo udeležiti mednarodnega mitinga v Celju in Ljubljani, ki sta planirana v mednarodnem koledarju. AD Kladivar pa kljub temu izpolnjuje svojo dano obvezo, du bo vsako leto izvedlo v poča- stitev odličnega predvojnega atleta in hrabrega partizanskega borca Ferda Skoka atletsko tek- movanje, dostojno svojemu namenu. Letos bomo videli na startu izbrani moški ekipi Hrvatske in Slovenije. Atleti iz sosedne bratske republike so bili vsa zadnja leta že večkrat gostje v našem mestu. Vselej so s svojim rezultati in borbami na ateltski stezi zadovoljili vse celjske ljubitelje atletike. Prav letos pa ie nismo imeli prilike pozdraviti hrvatskih atletov v našem mestu. Dvoboji med reprezentancami Hrvatske in Slovenije že ima- jo določeno tradicijo. V preteklem letu so Hrvati na domačih tleh slavili veliko zmago nad Slovenci. Kaj pa letos? Po nedeljskih rezultatih sodeč, kjer smo na celjskem tekališču videli zbrane vse slovenske atlete, bo borba letos ostrejša, saj se bodo Slovenci hoteli revanžira- ti za lanski poraz. Imena Vipotnik, Lorger, Zu- pančič, brata Kopitar, Lešek, Brodnik, Pokom, Hafner, Male, Važič, Kotnik so našim gledal- cem dobro znana. Boriti se bodo morali proti znanim hrvatskim atletom Muratom. Cularjem, Bezjakom, Račičem, Ošlakovičem, Milerju, Pe- tranoviču, Kuzmaniču in drugim. Tekmovalni spored obsega vsega 15 disciplin, izven konku- rence pa bodo 2 vmesni točki, v kateri bodo nastopili mladinci na 1000 m in ženske na 800 m, kjer bo poskušala Ančka Slamnik posta- viti nov državni rekord. Nedeljski dvoboj med republiškima reprezentancama Hrvatske in Slo- venije bo letos brez dvoma najkvalitetnejša atletska prireditev v našem mestu. Prav zaradi tega jo je AD Kladivar posvetil »memorialu Ferda Skoka«. Atleti Kladivarja napredovati - atletinje nazadovale Več sto gledalcev je bilo dva dni v pretek- lem tednu priča izredno lepih atletskih borb na stadionu Borisa Kidriča v Celju. Na startu so bili zbrani prav vsi, ki v slovenski atletiki nekaj pomenijo, med njimi pa tudi več olim- pijskih kandidatov, državnih rekorderjev in prvakov. V takšni družbi in ob lepem vremenu je bilo pričakovati tudi več rekordov. Atletinje so izenačile oziroma izboljšale kar 3 državne rekorde, atleti pa so postavili 3 slovenske re- korde. Med temi junaki srečamo 3 imena Kla- divarja — šikovčevo na 100 m, Vipotnika na 1500 m in Jožeta Kopitarja v metu kopja. Če- prav n?oO vpisani v listo rekorderjev, pa so na zadnjem tekmovanju s svojimi borbami in kva- litetnimi storitvami dvignili s sedežev vse gle- dalce tudi Igor Zupančič, Marjan Kopitar, Sta- ne Cajhen, Rudolf Male, Stane Lorger, Slmo Važič, Roman Lešek, Dušan Gogič in Vlado Kralj. Vsi so po svojih močeh pokazali rezul- tate svojega vestnega vsakodnevnega večmeseč- nega treniranja. Uspeh ni izostal. Moška ekipa Kladivarja se je v II. kolu zvezne atletske lige FLRJ prvič po 10 letih uvrstila na 1. mesto v Jugoslaviji pred Partizanom in Crveno zvezdo iz Beograda! Brez dvoma je to eden blestečih uspehov celjskih atletov, na katerega smo lah- ko ponosni vsi "Celjani. Ce bodo atleti še iz- boljšali svojo formo in če bodo do jeseni, ko se bodo v finalu v Beogradu spopriieu najbolj- ši za naslov državnega prvaka, podvojili svojo marljivost pri vadbi, potem lahko pričakujemo, da se bodo borili za visoko mesto. Sicer pa pustimo ugibanja. Povrnimo se na zadnje šport- ne borbe. Stane Lorger je pobral v teh dneh kar 3 zmage. V skoku v daljino je dosegel svoj osebni rekord, v štafeti 4 x 100 m pa je prav- tako močno prispeval k zmagi Kladivarja. Vi- potnik. ki na tem tekmovanju ni imel enako- pravnih nasprotnikov, je na 1300 m dosegel od- ličen rezultat, nov slovenski rekord. V teku na 800 m je nastopil poškodovan in ni mogel po- kazati vseh svojih sposobnosti. Odlični so bili naši tekači na 400 m in 400 m čez ovire — Zu- pančič, M. Kopitar in Cajhen. Igor Zupančič je pobral 2 zmagi: na 400 m čez ovire z najbolj- šim letošnjim časom v Jugoslaviji, v štafeti 4 X 400 m pa je prekosil samega sebe, ko je že skorajda zgubljeno štafeto Kladivarja z odličnim tekoni na 400 m s časom 49.4 spreme- nil v zmago. Da — kar 3 zmage lahko prišteje- mo Igorju 7upančiču, saj je zopet dokazal, da je atlet velikega formata in da zvezni kapetan v bodoče pri sestavi državne reprezentance ne bo mogel kar tako mimo njegovega imena! Ista ugotovitev velja tudi za Jožeta Kopitarja, ki je s sijajnimi meti zopet dokazal, da je v kopju pač najboljši v Sloveniji in trenutno dru- gi v državi. Ko je kopje poletelo 67.59 m daleč in je s tem padel Plutov slovenski rekord, so vsi gledalci toplo pozdravili ta uspeh celjskega atleta. Mladi atlet Stane Cajhen, ki je vsa leta živel "v senci >velikih«, Zupančič in M. Kopi- tarja, je na tem tekmovanju pokazal izreden napredek in se že uvršča med najboljše zapre- kaše v Sloveniji. V teku na 400 m je dosegel svoj osebni rekord. V nedeljo smo videli na stadion\i v težki disciplini — v troskoku — razpoloženega Gogiča, ki je preskočil 14 m! V Gogiču bo Kladivar dobil vrednega naslednika Lojzetu Zagorcu, saj slovenski rekorder v tej disciplini Lojze Zagorc skače le še po potrebi, da društvu prinese potrebne točke. Tudi Kum- perger, ki je nastopil brez pravega treninga, je na 3000 m čez ovire bil odličen in je tekel le 4 desetinke sekunde slabše od starega slo- venskega rekorda. Dolgoprogaši so tokrat moč- no trpeli. Proga je bila ižredno trda. Male in Važič sta bila zmagovalca v obeh tekih, na 5000 in 10.0000 m. Nista sicer postavila svojih običajnih rezultatov, vendar sta s svojo borbe- nostjo in dobro taktiko nadkriljevala vse osta- le slovenske dolgoprogaše. Vse gledalce sta močno razgibala pri teku na obeh dolgih pro- gah, ob sijajnih finiših v zadnjem krogu pa sta bila nagrajena za ves svoj trud z močnim aplavzom vseh gledalcev. Roman Lešek se je boril z višno 4.13 v skoku ob palici ali bolje z novim slovenskim rekordom, vendar tokrat še ni uspel. Pozabiti ne smemo požrtvovalnosti Kralja v teku na 800 m, ko je prvih 600 m moč- no vlekel Vipotnika, pri tem pa si je kljub temu šc zagotovil 2. mesto, niti Kostriča v me- tu kladiva, Golca v metu diska itd. Vsi atleti, brez izjeme, so po svojih močeh prispevali k velikemu uspehu celotne ekipe. In atletinje? V >senci« najboljše ekipe v državi in tudi v Evropi — Odreda iz Ljublja- ne. niso prišle do izraza. Od mlade ekipe, kjer so večinoma nastopile mladinke, pač ni- smo pričakovali kaj več. Letos je atletiki dala slovo sicer odlična Majcnova, Petauer- Mlade moči niso mogle nadoknaditi teh vzreli, pokazale pa so veliko in do jeseni lahko kar z zaupanjem gledamo v njihov nadaljnji raz- voj. Ce bodo atletinje marljive pri vadbi, bodo lahko zopet v finalu osvojile tradicionalno dru- go mesto v državi. No pri vseh gornjih ne- srečah' nismo omenili še Šikovčeve, ki je na- stopila samo na 100 m, potem pa je odnehala. Od vseh nastopajočih moramo pohvaliti odlič- no Slamnikovo, ki se je borila sama s seboj in z vetrom. Prvi krog je pretekla v odličnem času 63,0, potem pa je zadnjih 200 m pred ci- ljem popustila. Ce bi zdržala začetni tempo tudi v drugem krogu bi se meja državnega rekorda na 800 m pomaknila znatno na bolje. Ančka Slamnik je tokrat dosegla svoj osebni rekord na tej progi, ki je še samo za 3 dese- tinke sekunde slabši od državnega! Šikovčeva je na 100 m zopet izenačila svoj državni re- kord — 12,3. Odlična je biHa tudi mlada Reč- jeva je poškodovana, Gradišarieva je s svojo poškodbo izgubljena za atletilco, Jagrova je dva dni pred tekmovanjem odšla na morje, Sumakova ne zahaja več na stadion itd. . . . nikova pri skoku v daljino s 5,14 m, kar je njen osebni rekord. Tudi mladinki Leskovško- va in Lebanova sta v skokih dali več kot je bilo pričakovati. Celešnik Milena zopet prihaja v prav dobro formo ter je s Pristovškovo, Ka- čevo in Ocvirkovo v metih pripomogla Kladi- varju do večjega števila točk. Podrobni re- zultati so bili sicer objavljeni že v dnevnem tisku, zato se bomo ustavili le pri domačih tekmovalcih. Moški — 110 m: 1. Lorger 14,5, 3. Kovač 15,3; 100 m: 1. Lorger 10,7, 7. Kovač 11,5, 11. Vučer 1,7; 1500 m: 1. Vipotnik 3:49,6 (rekord LRS). 5. Gajšek 4:09,8; met kopja: 1. Kopitar Jože 67,59 (rekord LRS), 3. Brodnik 55,88, 4. Kač 53,75; met krogle: 2. Gole 12,85, 3. Polutnik 12,57; skok v višino: 2. Brodnik 170, 6. Urbajs 165; 400 m: 1. Zupančič 50,5, 2. Kopitar M. 50,9, 3. Cajhen 51,8; skok v daljino: 3. Lorger 6,67, 6. Urbajs 6,24; troskok: 1. Gogič 14,07, 2. Za- gorc 13,64, 9. Končan 12,56; 5000 m: 1. Male 15:52,6, 2. Važič 15:54,4; štafeta 4 X 400 m: 1. Kla- divar (Vučer, Cajhen, Kopitar M., Zupančič) 3:24,7; 400 m čez ovire: 1. Zupančič 54,8, 2. Ko- pitar M. 55,8, 5. Cajhen 58,2; 800 m: 1. Vipot- nik 1:56,5, 2. Kralj 1:58,4; štafeta 4X100 m: 1. Kladivar (Kopitar M., Zupančič, Lorger) 43,8; 200 m: 1. Lorger 22,0, 4. Vučer 23,6; 3000 m čez ovire: 2. Kumperger 9:32,4, 6. Verk 10:11,0, 8. Ban 10:26,8; met diska: 1. Gole 43,44, 3. Peter- ka 41,44, 10. Dimec 35,52; palica: 1. Lešek 4,00 m, 3. Brodnik 3,80; 10.000 m: 1. Male 32:58,8, 2. Važič 33:38,6; kladivo: 1. Kostrič 50,45, 3. Pe- terka 45,63. Stanje točk v II. kolu: 1. Kladi- var 32.198, 2. Crvena zvezda 32.180, 3. Parti- zan 30.462 (brez 3000 m čez ovire). 2enske — 80 m ovire: 3. Rečnik 13,5, 4. Ocvirk 14,2; 100 m: 1. Sikovec 12,3, 4. Ocvirk 14,0; 200 m: 2. Rehar 29,0, 4. Belaj 30,6; 800 m: 1. Slamnik 2:15,0, 4. Cvikl 2:53,5; krogla: 3. Ce- lešnik 11,75, 4. Pristovšek 11,13; višina: 3. Le- skovšek 135, 4. Belaj 13«, 5. Kač 125; daljina: 1. Rečnik 5,14 m, 4. Leban 4,63; met diska: 2. Celešnik 41,98, 4. Kač 35,66, 5. Pristovšek 33,85; met kopja: 3. Ocvirk 32,02, 4. Pristov- šek 30,65; štafeta 4X100 m: 2. Kladivar 13,527, 4. Vojvodina 13,344, 5. Senta 13,079 in 6. Crve- na zvezda 12,450 itd. . . . Nogomet V LJUBLJANI ZMAGA NAD ODREDOM Zadnje zmage Kladivarja niso pokazale na- predka pri nogometaših. O tem so se prepri- čali vsi gledalci pri tekmah proti Kovinarju in Proletarcu. Zato ie tem bolj prijetno odjeknila vest, da so celjski nogometaši sredi Ljubljane premagali kompletno moštvo Odreda s 3:2! V 1. polčasu so bi'!i Celjani gospodarji na igri- šču, v času, ko je igrala standardna enajsto- rica Odreda. Kladivar je v tem delu igre vo- dil z 2:0^!! Večjim številom lepih kombinacij sta dala Icrono llribernik v 25. in Godiua v 41. minuti. V II. polčasu je Odred mobiliziral nove, sveže in mlade sile. Kladivar je kljub temu v 56. minuti po Piklii povišal iz kazenskega strela na 3:0. Igro ie nato prevzel v svoje roke Odred, ki pa je do zaključka tekme le dva- krat uspel potresti mrežo Kladivarja. Celjani so dali v Ljubljani dobro partijo. Kljub spre- menjeni postavi so zaigrali lepo, solidno in borbeno. Najboljši so bili Marinček, Hribernik in Piki. Kladivar je nastopil v naslednji po- stavi: Veličkovič, Franc, Vodeb, Mahkovec, Ma- rinček, Posinek, Piki, Belcer, Hribernik, Go- dina. CELJSKI PLAVALCI NA PRVENSTVENEM NASTOPU Minulo nedeljo je bilo v Ilirski Bistrici I. kolo republiškega prvenstva v plavanju za klube II. lige. Razen plavalcev Celuloze iz Krškega, Rudarja iz Trbovelj, Ljubljane, Tri- glava iz Kranja, Partizana iz Ilirske Bistrice so se tekmovanja udeležili tudi člani in čla- nice celjskega Neptuna. V skupnem plasmaju so se Celjani po prvem kolu uvrstili na tretje mesto s 134,5 točke. Zmagala je ekipa Celu- loze s 2131,5, drugi pa so bili plavalci iz Trbo- velj s 157,5 točke. Za posamezne discipline pa v naslednjem razen zmagovalcev navajamo še plasman celj- skih plavalcev: MOŠKI. 400 m crawl: Zelenšek (Rudar) 5:35,3, 2. Klančnik (Neptun) 5:48,6, 6. Ščuka, 7. Re- par, 8. Stros, 12. Tofant; 100 m metuljček: Iva- čič (Celuloza) 1:30,6, 2. Klančnik (N) 1:32,8, 5. Mravljak, 9. Goršič, 12. Vodičer; štafeta 4X100 mešano: Rudar 5:50,3, 3. Neptun I. 5:56,6, Neptun H., 8. Neptun III.; 100 m crawl: 1. Klančnik (N) 1:11,2, 5. Mravljak, 6. Ščuka, 7. Trbovc, 12. Stros, 14. Lovšin, (nastopilo 35 tekmovalcev); 200 m prsno: 1. Dragan (Celu- loza) 3:16,4, 4. Balbek (N) 3:23,8, 8. Goršič E.. 10. Herič, 11. Godec, 14. Cepin, 21. Derstven- šek; 100 m hrbtno: 1. Zelenšek (Rudar) 1:27,3, 6. Goršič E. 1:33,0, 7. Slros isti čas, 8. Goršič T., 17. Cepin; Štafeta 4X100 crawl: Rudar I. 4:57,4, 2. Neptun I. 4:58,4, 4. Neptun II., 5. Nep- tun lil. ŽENSKE. 100 m hrbtno: Kačar (Rudar) 1:42,0, 5. Keršinar 1:50,5, 6. Jošt, 8. Lovšin; 100 m prsno: Breskvar (Celuloza) 1:42,8, 2. Pečnik (N) 1:44,4, 5. Modic, 11. Golob, 13. Kolenc; štafeta 4X50 m crawl: Celuloza I. 2:45,4, 2. Nep- tun 2:50,0; 50 metuljček: Breskvar (Celuloza) 0:45,4. 3. Pečnik (N) 0:47,0, 5. Jošt, 7. Kerši- nar; 100 m craw l: 1. Grozina (Celuloza) in Ka- čar (Rudar) 1:28,3, 4. Jošt (N) 1:33,4, 5. Herič, 7. Keršinar, 12. Lovšin; štafeta 4X50 m me- šano: Celuloza 3:02,2, 2. Neptun 3:04,6, 5. Nep- tun II. NOVE VADITELJICE V Preboldu se je pred dnevi zaključil vadi- teljski tečaj za vodnice v partizanskih društ- vih, ki se ga je udeležilo IS članic in mladink iz devetih društev Partizan. Tečaj je pod vod- stvom tov. Trogarjeve in Kosove prav dobro uspel in so si tečajnice pridobile dovolj zna- nja za uspešno vodenje ženskih oddelkov pri vadbi. Ob tej priliki se je pokazalo, da je Prebold idealno mesto za podobne tečaje. Ob plavalnem bazenu so urejene tudi druge na- prave za atletiko, orodno telovadbo itd. OBVESTILO LASTNIKOM RADIOANTEN Opozarjamo lastnike radioanten, da iz var- nostnih razlogov ni dovoljeno križanje anten z električnim omrežjem. Razdalja med vodniki anten in vodniki električnega omrežja mora znašati najmanj 3 m v horizontalnem pogledu. Antene, katere so nepravilno izvedene v smi- slu navedenih pogojev, morajo biti odstranjene najkasneje do 8. septembra 1956. Odstranitev nepravilnih anten se sme izvršiti le v prisot- nosti pristojnega rajonskega monterja, ki bo po potrebi zaradi varnosti odklopil električno omrežje. Ta oslužnost rajonskega monterja je brez- plačna. Vsi ostali stroški odstranitve breme- nijo lastnike anten. Odstranitev anten izvrši po naročilu tudi naše podjetje. Nepravilne antene, katere ne bodo odstra- njene do navedenega roka, bo odstranilo naše podjetje na račun lastnika. Montaža in demontaža anten, strelovodov in drugih naprav v bližini električnega omrežja se sme izvršiti le z dovoljenjem rajonskega monterja in v njegovi prisotnosti. ELEKTRO-CELJE Tehniška izpostavA Celje-mesto PREKINITEV ELEKTRIČNE ENERGIJE Vsem potrošnikom električne energije sporo- ča Tehnična izpostava Šempeter v Savinjski dolini podjetja Elektro Celje, da bo v nede- ljo. dne 5. avgusta 1956 prekinjena dobava električne energije v času od 6,15 do 8,15 zju- traj in popoldne od 16,30 do 17. ure na pod- ročjih rajonov Sp. in Zg. Savinjska ter Za- drečka dolina. Prekinitev bo zaradi vzdrževalnih del v R. T. P. Podlog. Na atletskem stadionu »Borisa Kidriča« Alkohol - nesreča za družino Truda Cocej: Kot po naviidi, sem tudi tega dežev- nega dne šla po mleko k velikemu kme- tu s tistim rdečim vrčkom, ki ga upo- rabljam že več let. Bila sem nekoliko zgodnejša od prejšnjega dne. Pot, ki se vije nekaj časa navkreber, potem pa je položna in zopet strma, sem pre- hodila v naglici, čeprav nekoliko za- topljena v misli. Kmalu sem se znašla pred zelenimi vrati srednjevelike kmečke hiše z ma- limi okni. Vstopila sem, pozdravila ter oddala vrček, nato spregovorila z zgo- vorno gospodinjo še nekaj besed o vre- menu in že stopila skozi vrata. A tedaj se mi je nudil dokaj čuden prizor. Pred vrati sta stali dve deklici drobnih in čisto bledih obazov, ena nekoliko večja od druge. Obleka je bila mnogo preve- lika zanju, poleg tega pa še precej raz- trgana in umazana ter ponekod zašita z belim sukancem. Spoznala sem kmalu, da je šivala to nerotjna in neokretna otroška roka. Lasje so bili razmršeni in so pričali, da že dolgo časa niso bili počesani. Starejša deklica je držala v roki mo- der vrček za mleko. Nisem mogla mi- mo deklic, ne da bi ju pozdravila in ogovorila: »Čigavi pa sta? Ali vaju nič ne ze- be?« r Čakala sem na odgovor, a zaman, ni- sem ga dobila. Deklici sta se le spo- gledali in se nasmehnili." Nisem vedela, kaj vse to pomeni, zato sem se obrni- la do mlade gospodinje, da bi mi stvar pojasnila. . »Kaj su njuni starši?« sem- vprašala. »Oče je rudar, mati je doma. V hiši je še sedem otrok, ki so še vsi nepre- skrbljeni. Oče je pijanec in zaradi nje- ga ter nepravilnega gospodinjstva trpi vsa družina, najbolj pa seve doraščajo- či otroci, ki niso razviti, kakor bi mo- rali biti. Ti dve deklici,« je končala že- na, »ne moreta govoriti.« Ker sta mali že počasi odhajali, sem se tudi jaz poslovila, a odšla še nisem. Pred hišo sem čakala in gledala za od- hajajočima postavama, ki sta šli v na- sprotno smer, od koder sem prihajala jaz. Mnogo preveliki čevlji so se moč- no pogrezali v blato in za deklicama se je poznala sled. Ze precej daleč od hiše se je mlajša deklica ozrla name, a tedaj je sirotica zadela ob kamenje in padla nerodno nanj. Ze sem hotela odložiti vrček, da bi pohitela k njej, a prehitela me je sta- rejša izmed njiju, ki je imela v roki tudi vrček. Nerodno je pobirala mlajšo sestrico in jo končno le pobrala. Oči- stila jo je, ker je bila zelo blatna, nato pa sta, kakor da se ni nič zgodilo, na- daljevali pot proti napol leseni koči na griču, kjer sta se končno ustavili. Jaz sem ves čas gledala za njima, in ko sta prispeli na cilj, se mi je pogled ustavil še na krvavem madežu na tleh, kjer Je nekoliko prej padla mala de- klica. Se ko sem se vračala domov, sem razmišljala o vsem dogodku in se spo- mnila raznih priF>ovedovanj in pisanj o nesrečnih družinah, kjer prevladuje alkohol. Vprašala sem se: »Ali je res potrebno, da družine tako trpijo zara- di alkohola?« Čeprav se zelo borimo proti alkoho- lu, so podobni primeri na žalost še zelo pogosti. 50-letnica gasilskega društva v Letušu Zadnjo nedeljo je obhajalo naše ga- silsko društvo 50-letnico svojega ob- stoja. Od ustanoviteljev društva živita še tovariša Leskovšek Štefan in Oštir Franc. Društveno delovanje je bilo vse- skozi prav živahno in plesno. Društvo ima svoj gasilski dom, ročno brizgalno, dve motorki ter nad 500 m tlačnih ce- vi in ves potreben inventar. Društvo je sodelovalo pri gašenju enainštiride- setih požarov. V času okupacije je društvo pretrpe- lo precejšnjo škodo na inventarju. Dru- štveni prapor je bil zaplenjen, vendar ga je dobilo po okupaciji nazaj. V tej dobi se je članstvo v polni meri zave- dalo, kaj je njegova dolžnost in zato ni čudno, če je dalo v borbi proti zati- ralcem devet članov društva svoje živ- ljenje. V svobodi je društvo zopet za- živelo in je vedno pripravljeno, da po- maga očuvati zasebno in ljudsko imo- vino, kadar je to potrebno. Ulice brez poezije Na tem mestu smo že večkrat opo- zarjali na gojitev cvetja na oknih. Cvetje poživlja gole stene, prinaša ob- čutek domačnosti na ulice, ki so, praš- no in vroče, bolj ali manj široki zračni jarki, obzidani s poslikanimi stenami. Na pisanem cvetju se oko nezavedno in nehote spočije, »olota sten ga prav tako utruja. Ne bi rekli, da s prigo- varjanjem nismo že nekaj dosegli, pre- cej oken je že dobilo okras, vendar nas uspeh, kakršen je do zdaj, ne zadovo- ljuje. Nasprotno, ugotoviti moramo, da se je ponekod stanje celo poslabšalo. Tako imamo poleg izredno lepo okra- šenih poslopij in oken — ne bomo jih naštevali, to bo ugotovila jeseni stro- kovna komisija — cele ulice brez cvet- ja in okrasja. Tako je n. pr. že vhod v mesto skozi ulico slavij enega poeta, Aškerca, skoro brez poezije cvetja. Uli- ca Tončke Cečeve s svojimi številnimi balkoni ima cvetje samo na enem — visoka terasa in eno ali dvoje oken so izjema. Na trgu V. kongresa je do letos balkon stare mestne hiše prednjačil s pisani petunijami in živordečimi pela- gonijami, letos prednjači z goloto in z njm nekaj sosednjih hiš — izjeme so redke! Visoka hiša nekdanjega Narod- nega doma je gola kakor triglavska stena; res je, v hiši so sami uradi in okna tudi niso najbolj primerna za cvetlične zaboj čke, toda prav na vo- galnih oknih, če dobro vem, je spodnje v mali dvorani, bi vseeno bilo zanje dovolj prostora in že teh oken s cvet- licami bi zmanjšalo obupno uradno pu- ščobo. Zavijva, prijatelj, v ozko gleda- liško ulico (sodiščno zgradbo s te stra- ni izvzemiva, ker je spredaj izredno lepa): niti enega cvetličnega lončka in kar naju najbolj iznenadi, gledališče z najugodneje zidanimi okni, je prazno okoli in okoli, tudi balkon spredaj. Slandrov trg je menda dovolj okrašen z grobnico in parkom nad zakloniščem, zato visoke stavbe naokoli prazne str- me v popotnika. Lahko bi še stopila sem in tja ter našla rrmogo prilik za okrasitev, n. pr. veličastne balkone ko- munalne banke, skoro vse visoke hiše v Stanetovi ulici, pa v Cankarjevi in Vodnikovi, kjer povsod samo poedina cvetka sramežljivo mežika iz kakšnega okna. KONCERT V PARKU Občinstvo opozarjamo na koncert, ki bo v nedeljo, 5. avgusta od 10 do 11,30 v Mestnem parku. Igra godba Tovarne emajlirane posode iz Celja. PUTNIK — CELJE Naši izleti: Z avtobusom po Dolomitih, v Trst, Graz— Dunaj—Praga, Reka—Atene—Reka, Rim—Napo- li—Pompeji, po Jugoslaviji, Dunaj, Miinchen. Prijavite se čimprej, ker je število mest ome- jeno. Vsa podrobna navodila dobite v poslo- valnici Putnik Celje. Preden se odločile za letni dopust, posvetujte se z nami. Vse vizume in potrdila za nabavo potnega lista vam preskrbimo v najkrajšem času. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic pri Putnik Celje. Poslužujte se nakupa voznih redov, ki jih ima na zalogi naša poslovalnica. Prepričajte se, postreženi boste hitro in so- lidno! PUTNIK - CELJE PRODAM poceni radio >Super« ali zamenjam za kolo. Naslov v upravi lista. NAPRODAJ ugodna stanovanjska hiša, Celje Trubarjeva ul. 51. PRODAM posestvo, hiša in gospodarsko po- slopje, sadovnjak, njiva in travnik. Naslov v upravi lista. PRODAM moški šivalni stroj. Naslov v upravi lista. PRODAM vseljivo hišo. Celje, Cesta na grad štev. 59. PRODAM ugodno ca. 3 ha lepega zrelega bo- rovega gozda, v nižini, tik ob cesti v bližini Gomilskega oz. Tabora v Sav. dolini. Pismene ponudbe s pribl. navedbo cene je poslati na upravo lista pod šifro >lzredna prilika<. NAPRODAJ po ugodni ceni: hiša z gospodar- skimi poslopji na prometnem kraju v bližini Litije (2,88 zemljišča) v hiši so gostilniški prostori in tujske sobe. Vseljiva takoj. Na- slov v upravi lista. ODDAJAM GARAŽO V MESTU CELJU. Naslov v upravi lista. KUPIM hišico v Savinjski dolini. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje s kopal- nico za slično ali enosobno v Celju. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKA pomočnica starejša, poštena želi spremeniti službo k mali družini ali sa- mostojni osebi, takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 5. 8. 1956, dr. Fišer Jože, Celje, Gre- gorčičeva ul. 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. OBJAVE IN OGLESI KINO UNION. CELJE Od 1. do 5. Vm. 1956, »BORBA ZA LASTNINO«, ameriški barvni fimi Od 6. do 9. VIII. 1956, >ANA ZAKEO«, italijan- ski film Od 10 do 13. VIII. 1956 >OBAD<, ruski barvni film KINO METROPOL Od 3. do 7. VIII. 1956, >TARZAN IN NJEGOVA TOVARISICA«, ameriški film Od 8. do 12. VIII. 1956 »CVRCEK«, ruski barvni film Nedelja, 5. avgusta 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 Vedre melodije Ponedeljek, 6. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Mešani zbor H. gimnazije p. v. Jurčka Vrežeta pred mikrofonom 17,45 Revija priljubljenih popevk Torek, 7. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste prisluhnite! 17,50 Godba na pihala ZPD »Fr. Preše- ren« igra za kratek čas Sreda, 8. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Plesno glasbo izvaja orkester Glenn Miller 17,30 Kulturni obzornik 17,35 G. Verdi: Nilska scena iz opere Aida Četrtek, 9. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste prisluhnite! 17,30 Vesele melodije igra tamburaški orkester »Fr. Prešeren« p. v. Jan- ka Hočevarja Petek, 10. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 R. Stolz: Fantazija na teme J. Of- fenbacha 17,40 Popevke in ritmi Sobota, 11. avgusta 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste prisluhnite! 17,30 Z dobro voljo v prijeten delopust GOSPODARSKO PODJETJE 2ELEZARNE STORE razpisuje mesto štipendista na Soli za socialne delavce v Ljubljani Pogoji: dovršena sednja šola z maturo ali pa nepopolna srednja šola z najmanj 3-letno uspešno prakso v socialni ali podobni službi (personala). Rok prijave do 12. avgusta 1956.