s l o v e n s ki Športni tednik POŠTNINA PLAČANA H : V GOTOVINI 1 CE^TA IZVODA 20 DIN 11 LETO XVI. — ŠTEV. > ffiHji V LJUBLJANI, gl 28. FEBRUARJA 1960 A _ _ ■ I _ B GLIGORIC 1 P7 m IP M ,B pri naiusPe^ejši v Igisfencki... Danes ob 0.45 zaključek Vlil. zimskih olimpijskih iger Danes so bila na sporedu zadnja tekmovanja VIH olimpijskih iger v Squaw Valleyu. Zastor te velike predstave se l>o točno ob 0.45 po našem ali ob 15.45 po ameriškem času spustil in olimpijske igre se bodo končale. Zadnja točka tega velikega sporeda bodo skoki na olimpijski skakalnici, potem pa bo prišla še zadnjič na vrsto podelitev medalj. Walt DLsney, veliki mojster špektakla na letošnji olimpijadi, bo še zadnjič prišel do besede. Na Ledenem sta-' dionu se bodo spet pojavile zastave vseh 30 držav. Z njimi vred bodo tudi vsi tekmovalci, trenerji, sodniki in funkcionarji, ki so sodelovali na tej veliki prireditvi. Zastavonoše se bodo postavile v polkrog prav pa istem mestu, kjer je pred 11 dnevi Američanka Carol Heiss izrekla svečano obljubo za pošteno, viteško in plemenito olimpijsko tekmovanje. V tem trenutku bodo številni godbeniki še zadnjič zaigrali olimpijsko, za njo pa še grško himno, da bi se s tem poklonili Grčiji — zibelki olimpijskih iger. Za njo bo prišla na vrsto himna ZDA, organizatorja letošnje VIII. zimske olim-piade. Organizatorji so pomislili tudi 4 leta naprej in odločili, da bodo nazadnje zaigrali še avstrijsko himno, kajti čez 4 leta je na vrsti Innsbruck! Plamen, ki je gorel neprekinjeno 11 dni, bodo ugasnili, olimpijsko zastavo pa bodo sneli z droga. 740 tekmovalcev, ki so sodelovali na letošnjih olimpijskih igrah, bo zapustilo Squaw Valley, ki bo spet postala tiha in prijazna planinska dolina. Olimpijske igre so torej končane. Medalje razdeljene, naslovi tudi! Mimo nas je šlo 11 velikih športnih dni, 11 dni velikih borb najboljših PLETENINE športnikov iz vsega sveta, ki se no živa, da so olimpijske igre še ukvarjajo z zimskimi športnimi pa- vedno srečanje vseh mladih ljudi nogami. In konec koncev je olim- sveta, mladih športnikov, ki se pte-piada v Squaw Valleyju ponoven do- menifo bore za čim boljše rezultate kaz, da je olimpijska misel še ved- in za športno čast. m /-r4 DAMSKE MOŠKE OTROŠKE PRED POŠTO cSisiov Parfiiaeia Ljubljana, 28. febr. Ko je v imenu propagandne komisije ^Partizana« Slovenije too. Pohar pozdravil zastopnike okrajnih in občinskih propagandnih komisij »Partizana* smo dodobra zaznali, kolikšnega pomena je dobra propaganda. Seveda je najlepša propaganda dobro delo, toda treba je poiskati tudi popularne oblike dela, ki vodijo k oelikemn razmahu partizanske organizacije. Posamezni zastopniki iz raznih okrajev so povedali, da so propagandne komisije šde v razvoju m da bodo prej ali slej delale tako, kot zahtevajo potrebe in razmere tega ali onega kraja. Na splošno so ugotovili, da imajo društva najboljše odnose z uredništvi lokalnih listov, primanjkuje le vztrajnih in dobrih piscev, Ki bi znali s kritično in objektivno oceno popisati delovanje »Partizana* o mestu ali vasi. Zdi se nam, da je bila misel o sklicanju tega sestanka pravilna Začelo se je XV. državno šahovsko prven.tvo Ali bo končni vrstni red enak startnini številkam? Ljubljana, 28. febr. — Danes dopoldne so v dvorani bivše Ljudske skupščine že odigrali prve takte šahovske fantazije. Pred številnimi gosti, med katerimi so bili tudi tov. Mitja Ribičič, Matija Maležič in Boris Kocjančič, je pozdravil navzoče predsednik SZS tovariš Edo Turnher. V svojem govoru je posebej poudaril tri značilnosti tega prvenstva: 15-letnico osvoboditve, XV. prvenstvo v novi Jugoslaviji in sodelovanje velemojstra Gligoriča na vseh petnajstih državnih prvenstvih. Zaželel je čim več uspeha vsem nastopajočim, posebno pa najmlajšim nadam jugoslovanskega šaha. Predsednik mestnega sveta tov. Marjan Jenko je dejal: »Veseli nas, da je prav v Ljubljani XV. državno prvenstvo. Prav gotovo je to lepo priznanje našim šahovskim organizatorjem, vsem ljubiteljem št .d pa veliko doživetje.« Za tem je tehnični vodja tekmovanja povabil udeležence k žrebu sKrtnih številk. Kot prvi je odpri kuverto *e!emojster Gli-goric in kot nalašč dobil št. 1 ter že s lem pokazal svoje namene. Ostali udeleženci so izžrebali naslednje številke: Puc 2, Damjanovič 3, Vukovič 4, Parma 3, Minic 6, Ko- x" zomara 7, dr. Trifunovič 8, Janošcvič 9, ^ J ' Udovčič 10, Kneževič H, Smederevac 12, Bu-lat 13, Tot 14, Dragoljub Čirič 15, Bertok 10, Matulovič 17, Sofrcvski 18. Tako se bodo v prvem kolu pomerili: Gligorič : Sofrevski, Puc : Matulovič, Damjanovič : Bertok, Vukovič : Čirič, Parma : Tot, Minič : Bulat, Kosmata : Smederevac, Trifunovič : Koe-žovič in Janošcvič : Udovčič. prečitali pravilnik in izbrali turnirski odbor, je bil uvod k prvemu kolu končan. Ko sta že hitela na poslednje priprave, sm» povprašali še Puca in Parmo, kako sita kaj zadovoljna z žrebom in z nasprotnvkoni y prvem kolu? Puc je dejal: »Že, že, lep uspeh bi bilo drugo mesto ob koncu turnirja, toda že v drugem kolu igrati z Gligoričem in to še s črnimi figurami, ni lahka stvar. Kako pa bom zadovoljen s svojim prvim nasprotnikom Matulo vicem, bom vedel najbolje po kon- Ko so se organizatorji in udeleženci pogovoril še o raznih tehničnih podrobnostih. In Parma: »Vesel sem, da sem v zgornji polovici lestvice; saj bom imel tako enkrat več bele figure. Toda kot običajno, sem tudi to pot črni s svojim slovenskim rivalom Pucem. O mojem današnjem nasprotniku Totu pa sem že ponoči sanjal in upam, da bom srečno zaključil -ti dve srečanji. Ker je mojstrski naslov treba osvojiti 9 točk, jo seveda moja največja želja osvojiti to magično številko.« V BREZ KRUMINSA pa vendar zanimivo Ljubljana, 28. febr. Velikani iz Rige. ki smo jih občudovali v četrtek zvečer na tekmi z Olimpijo na GR, so se včeraj popoldne pod isto streho ponovno predstavili ljubljanskim ljubiteljem košarke, ki se jih je zbralo v dvorani več kot 1500. ASK Riga je namreč nastopila v prijateljski tekmi proti Ljubljani. Roger Staub si je priboril tudi zlato medaljo. Kaj več o olimpiadi berite na 2. in 3. strani Ljubljana : ASK Riga 61:75 (39:39) Posebno zanimanje je veljalo nastopu Petričeviča, ki je igral kot gost za moštvo Ljubljane, seveda pa so vsi pričakovali, kakšen bo dvoboj med njim in Kruminšem. Do tega srečanja med jugoslovanskim in sovjetskim dvometrašem pa ni prišlo, ker Kruminš včeraj sploh V/, alpski cup FIS '1 v Mariboru PREMOČ iu|ceY Uspele tekme mledih smučarjev iz 5 držav — Izvrstno vreme in organizac ij ni vstopil v igro. Namesto njega pa je igral drugi najveeji igralec Rige Davids, a je moral pred Petričevi-čem kloniti. Nasploh lahko rečemo, da je bila včerajšnja tekma skoraj prav tako zanimiva kot ona z Olimpijo, čeprav je bila prijateljska in ni šlo za borbo za točke. Ta ugotovitev, velja seveda bolj za prvi polčas, ko sta se obe moštvi od minute do minute menjavali v vodstvu. Najprej so seveda gostje domačim precej ušli, toda najboljši igralec Ljubljane Vranič, zviti in dobri Škerjanc ter zelo razpoloženi Senčar so poskrbeli, da je prišlo do izenačenja in da je Ljubljana nekaj časa celo vodila. Ko smo vsi pričakovali zmago Ljubljane v prvem polčasu, pa je uspelo gos ioni izenačiti in prvi del igre se je končal neodločeno. V drugem delu igre so gledalci še naprej zaman pričakovali nastop Kruminša, glasno pa so izražali željo, naj vstopi v igro pril j ub« Maribor, 28. febr. Uradna otvoritev VI. alpskega cupn je bila pa je postavil vodja poljske ekipe v petek, ko je dr. Marjan Brecelj na Trgu Svobode pozdravil Lustek. Spet smo bili priče ostrili vse udeležence tega velikega tekmovanja in jim zaželel dobro- borb med francoskimi m italijan-došlico. Številni Mariborčani so navdušeno pozdravili mlade tek- (Nadaljevanje na 6. strani) movalcc iz Francije; Italije, Poljske in Jugoslavije. Ko so odigrali državne himne vseh sodelujočih držav, so dvignili na visoke drogove tudi zastave držav udeleženk. Meddruštvene skakalne tekme v Planici (Nadaljevanje na 6. str.) j Zaradi slabili snežnih razmer ob žičnici so bili organizatorji prisiljeni premestiti tekmo na rezervne terene ob Ribniški koci na Pohorju. Tekmovalce in funkcionarje so tja vozili osebni avtobusi. Ker tudi tam v nižjih predelili ni bilo dovolj sne-.ga, so v soboto namesto v smuku tekmovali v veleslalomu. Odlično progo, ki je bila ISOOm z višinskA razliko 38 m in 33 vrati, je pripravil Franci Čop. 20 mladincev je startalo v A kategoriji (t3 do 13 let), 27 v B kategoriji hki 16 do 17 let) ter 20 članov. Vsi so vozili na isti progi, ki je postajala proti koncu tekmovanja nrerej mehka, kar je bilo še posebej opaziti pri vožnji članov. Inozemci so imeli tokrat veliko premoč. Izvrstno opremljeni Francozi in Itnlijani so slavili velike zmage, med vsemi pa je vozil najlepše Poljak Woynu Jeruv, ki je dosegel tudi najboljši rezultat dneva. Rezultati — mladinci A: 1. Piaz-zalunga Bruno (It) 1:56.8, 2. Cathi-ard Daniel (Fr) 1:57.0, 3. Maccari Bruno (It) 1:38.0, najboljši Jugoslo- van 13. Guček 2:26.5, 14. Soklič 2:39.9. mladinci B: t. Woyna Jerzy (Polj) 1:52.0, 2. Jean-Claude Killy (Fr) 1:53.2, 3.' Guy Vouillanioz (Fr) 1:34.0, II. Klinar Andrej (]) 2:03.8, 12. Detiček Frie (J) 2:04.8, člani: 1. Šumi J. (Ir) 1:53.3, 2, Klinar Stanko (Jes) 2:00.1, 3, Jenko J. (Tr) 2:01.9, 4. Peere Bernard (Fr) 2:02.5, 5. Čop Janez (fes) 2:02.6, 8. Šober Dušan (Br) 2:06.2. Organizatorji so imeli danes izredno srečo z vremenom, kepo sonce in hladno ozračje sla vplivala, da so bile proge za slalom zares odlične. Prvo progo, ki je bila dolga 500 m, s 180 m višinske razlike, 54 vraii je trasi ral Mariborčan Čop, drugo progo, ki je bila dolga toliko kot prva, imela pa je samo 50 vrat. Za Jemca kar 18 točk! REZULTA'; I ČETRTFINALA nogometnega pokala plrj Zagreb — Dinamo : Vojvodina 2:1 (0:1) Beograd — Partazan : Zeljeznidar 2:1 (2:0) Split — Hajduk : Et rtrostroj 2:1 (0:0) Mostar — Velež : Beograd 2:0 (1:0) Planica, 28. februarja. Takoj po končani tekmi, ki je bila na 80-me-trski skakalnici in na kateri so nastopili vsi naši najboljši, nam je trener tovariš Karel Klančnik, še ves prevzet nad odlično formo posameznikov, povedal tole: »Letos sem videl toliko skakalnih tekem in poznam najboljše evropske skakalce, toda tako kot me je danes navdušil Jemc, me v tej sezoni še ni nihče!« V planiški dolini, kjer je dovolj snega, je toplo sončno vreme veliko pripomoglo k odličnim rezultatom naših najboljših skakalcev. Meddruštvene skakalne tekme na 80-metrski skakalnici, ki so bile v okviru priprav za vol ke planiške dogodke, so še enkrat pokazale, da imamo vrsto tekmovalcev, ki sodijo v elitni evropski razred. Zdaj zmaguje Jemc, zdaj Pečar, drugič na Oman ali Šlibar. Vse to dokazuje, da so moči izenačene, in da se je kvaliteta dvignila prav zato, ker je med najboljšimi velika konkurenca. Včasih smo imeli izvrstnega Poldo, danes pa imamo pet ali šest skakalčev istih odlik in kvalitet. Do srede bodo smučarski skakalci ostali še v Planici, nato pa bodo odšli eni na Finsko, drugi v Italijo in tretji v Zah. Nemčijo. Po končanih tekmah v tujini se bodo znova zbra-li v Planici in »e pripravljali vae do začetka velikega tekmovanja na naši velikanki. Rezultati: Jemc 225 točki (69.5, 78, 78.5,76.5), Oma.n 204 (66, 67, 68.5, 68.5), Pečar 199 (65.5, 68, 65.5, 58), Šlibar 195.5 (67, 66, 66, 67), Efžen 193 (65.5, 65.5, 66 66), Gorjane 190 (64.5, 64, 65, 64.5), Rojina 187.5 (65. 63, 66, 65.5), Giacomelli 481 (64.5, 61, 64, 65), Rogelj 179.5 (60. 60, 61.5, 61), Silvester 153 (59, 59 . 54, 55). Skakali so s tričetrtinskega zaleta. Telegrami iz Squaw Yalieya Športniki iz Sovjetske zveze so v Sana/ Valleyu razšili vesti, da bi bilo najbolje, če bi bile olimpijske igre leta 1968 v visokogorskem kavkaškem mestu Bakurijani. Mimogrede povedano, tu je doma eden najboljših sovjetskih skakalcev Koba Cakadze. Znani avtor in pevec svetovnih popevk Domenico Modugno iz, Italije je prejšnjo nedeljo nastopil s svojim sporedom tudi v olimpijski vasi. Zanimanje zn njegov koncert je bilo veliko, navdušenje pa seveda tudi. Na vrhu KT 22 so priredili v zgornji postaji žičnice slikovno razstavo s športno vsebino. Med razstavljenimi slikami najdemo tudi Picassovo umetnino »Štirje atleti«, ki jo je znani slikar ustvarit leta 1905. Znanemu vzhodnonemškemu skakalcu Henriku Reeknaglu je eden izmed avstrijskih tovarnarjev smti-r’ oodaril posebne skakalne smuči, !nr jih je nemški šnortnik od-I z odgovorom: »ITočetn zmami smučeh domače proizvodih v« Največ obiskovalcev je bilo v ponedeljek, ko so imeli v Ameriki Washingtonov praznik. 'V olimpijsko vas je prišlo 52.000 gledalcev, 6000 osebnih avtomobilov in 400 avtobusov. Avstrijci trdijo, da je napovedovanje tekmovalcev in rezultatov v Squaw Valleyu pravi škandal. Napovedujejo namreč samo v angleščini, tu in tam pa si napovedovalec privošči tudi kako francosko besedo. Avstrijci obljubljajo, da jim bodo v Innsbrucka vrnili milo za drago in napovedovali samo v nemščini. Najbolj nezadovoljni v Sqnuw Valleyu so prav gotovo'novinarji. Sestavili so posebno resolucijo in jo poslali Organizacijskemu olimpijskemu komiteju. Resolucijo so zaključili z besedami: »Olimpijska tiskovna služba ni bila še nikjer tako pod kritiko, kot prav vSqiin\v Vnl]eyu.« Med dragim se je že nekajkrat zgodilo, da je novinarski avtobus kar utonil med dragimi vozili in novinarji so zamudili začetek, najvažnejših tekmovanj. Japonski tekmovalci so najbolj izbirčni. V San Franciscu so najeli svojega kuharja, v Squaw Valleyu pa posebno hišo, kjer so si uredili svojo jedilnico, v kateri jim strežejo s pristno japonsko hrano. £SJ?PSil£.&YIWI S KT Sa g KLASIČNI IZREK - zmagovalka H Bset)!: »Skoda, Skoda« (minuto za tem | je izvedela za svojo zmago). I DEJSTVO ŠTEVILKA 1 — 80 odatot-B kov vseh tekmovalcev smuča s smuč-I - mi avstrijske proizvodnje, g dejstvo Številka 2 — najhitrej-i se so rranoosike kovinske smuči. I IZGUBLJENA STAVA - trener i ien ke aipoke reprezentance ZDA EJ Lovrence je prerokoval vse zlate E medalje v ženskih alpskih disciplinah Američankam Osvojile niso niti ene! g NAJ VEČJA SRAMOTA - popoln j neuspeh avstrijskih tekmovalcev, n NAJAGILNEJSI — tovarnarji smuči gj dele svoje produkte kot za stavo, i NAJVEČJA »BOMBA« — zmaga ■ Georga Thorne v nordijski kombinati ciji. Prizor z otvoritve olimpijskih Iger: zastave vihrajo, številni tekmo- valci iz vseh kontinentov pa čaka jo na start izpod Sierra Nevade Velika predstava se bliža koncu. Ko boste prebirali te vrstice, bo. najbrž že ugasnil olimpijski ogenj v Squa\v Vallevu. Kljnb teann pa je prav, da se vsee no spomnimo velikih tekem najboljših smučarjev, drsalcev in hokejistov s tem, da povemo nekaj njihovih rezultatov in kopico krajših in daljših prijetnih zgodbic, pa tudi vesti iz mnogo tisoč kilometrov oddaljenega prizorišča letošnjih olimpijskih iger. AVSTRIJCI boljši hazarderji v Reoo ■ Predsednik Francoske smučarske zveze Cazaux je bil prerok. Ko so se moški pripravljali za nastop v smuku, kjer so Avstrijci ^dosegli«, težak poraz, je izjavil, potem ko je pogledal modro nebo Kalifornije: ■»To je sonce Austerlitza«, (pri A,u-sterlitzu je Napoleon odločilno premagal avstrijsko vojsko). Res je prišlo do zmagoslavja Francozov in velikega spodrsljaja na zmage navajenih Avstrijcev. »Že 12 let, od časov Oreillerja, čakamo na ta uspeh,* je rekel eden od vodij francoske reprezentance Faur. »Smučarsko trdnjavo Avstrijo smo morali zavzemati korak za korakom — sedaj smo uspeli!* ■ Po neuspehu Avstrijcev v smuku je bilo v njihovi ekipi seveda mučno vzdušje. Eni so se izgovarjali na premalo strmo progo, drugi pa na napačno mažo. Le Stiegler je dovolj športno ugotovil, da je treba včasih prenesti tudi poraze. Najlepše pa je ves položaj označil nemški tehnični vodja Urban: »Smučar mora znati dobro smučati in dobro mazati.* In nemški tekmovalec La-nig: »Uporabil sem iste smuči kot Avstrijci, samo zagrabil sem pravi lonček z mažami * ■ Pismonoša Georg 'L homa je bil prvi v klasični kombinaciji. Morda je to bilo presenečenje številka 1? Niti Nemci Si niso upali svojega tekmovalca uvrščati med favorite. Tudi ne potem, ko je zmagal v skokih, kajti to je bilo pričakovati. Vendar se je našel človek, ki je jasno in glasno trdil, da bo Thoma zmagal. Nek švedski novinar je pod vplivom precejšnje količine mhpski-ja na vse strani ponujal stave, da bo Thoma prvi. Nemški novinarji niso hoteli staviti 100 mark proti svojemu tekmovalcu, ker se jim je zdelo, da bi bil lahko to slab predznak. Prav so storili. Vse kaže, da je mh/jski pravkar odkrito sredstvo za gledanje v bodočnost. Vodje avstrijske reprezentance so obljubili svojim alpskim tekmo- sicer e pr skit valcem posebne nagrade, in takšne: za zlato medaljo 5, za srebrno 2, za bronasto pa po 1 steklenico šatnpanjca. Avstrijski alpinci so menili, da bodo lahko vsak dan slavili. Toda potrošnja šampanjca je bila na žalost tekmovalcev in prodajalcev kaj majhna. Si Spet ena o organizaciji. Se celo elektronski računski stroj ni nezmotljiv. Pa ne morda zato, ker bi bil slabo izdelan, pač pa zato, ker so z njim delali ljudje, ki so se premalo razumeli na njegov ustroj. Ena od zanimivih šal tega elektronskega mozga je bila naslednja: za vse tekmovalce »izdajaš tudi življenjepise z najrazličnejšimi podatki. Med ostalim pove (udi, katere tuje jezike govorijo Pa je napisal pri vseh Francozih, da govorijo francosko. H Mnogo težav so imeli v hitrostnem drsanju, Na vseh uradnih treningih je bilo z merjenjem časa vse narobe. Vmes je moral poseči podpredsednik Mednarodne zveze za hitrostno drsanje Laftman, ki je na mestu izločil iz organizacije 5 pomembnejših funkcionarjev, ker se je sicer izkazalo, da so sicer prizadevni, da pa nimajo prav nobenega pojma o umetnostnem drsanju. Zamenjal jih je s tujimi strokovnjaki. E MoUerer in Seli ram sla se šla. potem ko so ju črtati iz ekipe za slalom tolažit v Reno, kjer sta pridno igrala pri »avtomatih za srečo*. Mnogo bolj sta se izkazala kot na smučkah. MoUerer se je vrnil s 5571 dolarji, Schranz pa 180 dolarji dobička. S0 Madame Desjardins že dolga leta spremlja francoske smučarke na vidika tekmovanja. O svoji letošnji ekipi je med ostalim rekla tudi tole: To je doslej najmanjša ekipa, kar sem jih vodila. Težišče pri smučarkah še ni bilo nikoli tako nizko kot tokrat.* E 't ihotapci na francoskih mejah, veselite se! Francoski cariniki, ki so sestavljali ekipo za biatlon, so pokazali prao zanimive lastnosti. Tekli so sicer tako dobro, kot da bi šlo za življenje, streljali pa so izredno slabo. Kazalo je, da skoraj he znajo uporabljati orožja. kot v Squaw Valleyo Hitrostni drsalci so pripravili naj več presenečenj z novimi rekordi fc&zuitati Tek na 15 km: Hasnko-n Riusveen (Nor) 51:56-5, Jernberg (Šved) 51:56.6, fiaku&nen (Fin) 53:&M, Oe&iby (Nor) in V&ganov (SZ) 52:1*.©, Maentyranta (Fin) 52:40.6, Stefan8®o« (Šved), Ram-gaard (Šved), de Dorigo (It), Andkin (SZ). Tek na 50 km: 1. Kalcvi Hamalainen (Finska) 2:59:06.3, 2. Hakulinen (Finska) 2:59:26.7, 3. Riimgaard (Šved) 3:02:46.7, 4. L. Larsson (Šved) 3:03:27.9, 5. Jern-berg (Šved) 3:05:’18.0, 6. Pelkonen (Fin) 3:05:27.5, 7 Vagonov (SZ), 8. Rasanen (Fin), 9. Brenden (Norv), 10. Stensheim (Norv), 16. De Florian (•11). Štafeta 4X10 km: Fknsftca (ALatalo, Maentyranta, Huhtala, HakuJinen) 2:18:45 6, Norveška (Groeningen, Brenden, Gesilbv, Bnisveen) 2:18:46.4, SZ (Seljuliin, Vaganov, Kuznecov, Ani-kin) 2:21:216, Švedska, Italija, Poljska, fitufela 3X5 km — ženske: 1. Švedska (Johanssoi), Strandbcrg, Edstrbm-Ruthstrbin) 1:04:214, 2. Sovjetska zveza (JefrošiiM), (Jusakova, Bara-nova) 1.05:02.0, 3. Finska (Rantanen, Rouppa, Poyst) 1:06:28.©, 4. Poljska 1:07:24.6, 5. Nemčija 1:09:25.7. Klasična kombinacija: Georg Tho-nrua (Nem) 457 9, Knutsen (Nor) 453, Gusakov iSZ) 452, It isto] a (Fin) 449 9, K o ek in (SZ) 447.7, Larsen (Nor) 446, Smuk — moški: Jean Viiarne-t (Fr) 2:08.0, - Ganig (Nem) .2:06 5, Perillat (Fr) 2:06 9, Forrer (Sv*) 2:87 8, Staub (Švi) • 2:08 7, Alberti (It) 2:09.1, Schranz (A), Bogner (Nem), Zimmermann (A) in Bozon (Fr) Slalom — moški: Ernst Binterseer (A) 2 08.9, H. Faitner (A) 2.10.3, Bozon (Fr) 2:10 4, L, Le-itner (Nem) 2:10.5, SUegler (A) 2 11 1, Perillat. (Fr) 2:118, BonJieu (Fr), Lanig (Nem), Milian-tt (It), Corooran (ZDA), Slalom — ženske : 1, An n <1 k-gg I v«d!-CKan) 1 49 6, 2. Stihe (ZDAl I 52.9, 3, Hoiiim-Ih rgo' (Nem) 1 •.'r,6.6, 4. l./eRue Fr) 1:57.4, •5, Molili rr (AvsN) in VTicbel iSvi) 1:5^0, 7 Kor-z-iiliina (SZ', 8, Speri (Nem), 9 ( ox (ZDA), 10 Minu/zo rhenal MU. Veleslalom — ženske: Vvr.nne Ruegg (Svi) 1.39 9. Pilon (ZDA) 1:40 1, Cbenal-Minuzzo (It. 1:40 2, Salte (ZDA) 1:40.4, Man beli i «11) *n Meggl (Nem) 1:40 7, T. Ledne (Fr), A. Ledue (Fr), Cba-mat-Bm thod (Svi), Hofherr (A) In Speri (Nem). Hitrostno rlrssn:e 10CG m — ženske: Klara Guš-eva (SZ) 1341, Haase (Nem) 1:34.3, Rilova (SZ) 1:34 8, Skobi j kova ‘'SZ) 1:35.3, Takamizava (Jap) in Pi-!ejczyk (Polj) 1 35.8, 1500 m — ženske; Lidija Skoblikova (SZ) 2:25.2, Seroczinska (Polj) 2:25.7, Piaejczyk (Po4j) 2.27.1, Guseva (SZ) 2:28.7, Stenina (SZ) 2:29.2, Sihvodien (Fin) 2:29.7. Hitrostno drsanje 1500 m — moški: 1. Jevgenij Grišin (SZ) in Roald Aas (Nor) 2:10.4, 3, Slcoin (SZ) 2:11.5, 4. jt>~ kiaen (Fin) 2:12.0, 5. Salone« (Finska), Brogreo (Šved) i« Jarvine« (Fin) 2:13.1. 3000 in ženske: Lidija Skoblikova (SZ) 5:14.3, S temna (SZ) 5:1« S, Huttu-netn (Fin) 5:21.0, Takatmizava (Japon) 5:31.4, Schetrling (Šved) 5:25.5, Pilej-ezyk (Polj) 5:^2. 500 na — moški: Jevgenij Grišin (SZ) 40.2, Disney (ZDA) 40:3, Grač^ (SZ) 40.4, Wilbeimsson (Šved) 40.5, Voronin (SZ) 40 7, Gjesttviang (Nor) 40.8, 5000 m — moški ^Viktor Kosičkin (SZ) 7:513, Johannesen (Nor) 8:00.8, Pesman (Niz) 8:05.1, Serersten (Nor) 8:05 3, Kotov (SZ) 8:05.4, Gončarenko (SZ)'8:06.0. \ ' > Hiirmino drtrunje tO.OOO m: 1, Joliait -nesen (Norv) 15:46'6, 2. Kesičkin (SZ) 15:49.2, 3. Backman ('Šved) 16:14.2, 4 Nilsson (Švad) 16:26 0, 'f. Motiagban (VB) 16:31.6, ,6. Seierslen (Norv) 16:33.4. Umetnostno drsanje— ženske: Carol Heiss (ZDA) 9, Dijkstra (Niz) 20, Roles (ZDA; 26, Hannapool (Niz), Mrazkove (CSR), Owe.n (ZDA). Vmeinoslno /drsanje - moški: 1 Daviti Jenkins (ZDA) 1440.2., 2. Oivin (CSR) 1414 3, 3 Jackson (K-an) 1401, 4. 'Gilclti (Fr), 5, B.rovvn (ZDA), b. Calmut (Fr). Hokej — predlekmovaBLje: ZDA : Avstralija 12:1, Švedska : Japonska 19:0, Nemški a : Finska 4:1. Hokej — finale: Kanada : Nemčija 12:,0, 'Sovjetska zveza : 47’SR 8:5, ZDA : Švedska 6:3, Kanada : CSR 4:0, ZDA : -Nemčija 9.1, Sovjetska zveča : Švedska 2:2 Hokej — tolažilna skupina: Japonska : F Maska 6©, Japonska : Avs>tra-lija 13:2, Finska : Avstroaija 1-9:2, — Končni vrstni red' 7 Finska 3 točke, 8, Japonska 3, 9. Avstralija 0. Hokej: Sovjcl-ka /ve-ia : Nemčija 7.1, ZDA : Kanado 2 l, CSR : Švedska 3:1, SZ • ZDA L2, K.'itiada : Švedska 6:5, •CSR : Nvmčiia "M. Vfstni icd arjd /udu j i in koloni' /ČIČ f, k onin ilo -6, Si », •CSH i, fivod-ku 1. Nomčiiu 0. r,;a11cn .•••. s*. • — V pregledu niso upoštevane medalje za hokej In skok©. Srebrne 5 3 3 2 4 2 Bronaste 8 1 2 3 3 1 2 2 1 1 Tlata medalja tudi za Reeknagla? vzooia Pomemben fečaj MParfizana" za vodnike invalidskih oddelkov © Načdno delo bo rodilo sadove V zavodu za rehabilitacijo invalidov na Linhartovi cesti v Ljubljani se je v ponedeljek začel tečaj za inštruktorje »Partizana« in člane invalidskih organizacij, ki ga je v sporazumu z Zvezo »Partizan« Slovenije organizirala Komisija za šport pri republiškem odboru Zveze vojaških invalidov. Tečaj obiskuje 27 udeležencev, vodi ga pa znani partizanski strokovnjak tov. Milan Smerdu, kateremu pomagajo inozemski strokovnjak g. Weidmann, nekateri zdravniki in funkcionarji »Partizana«. Obiskali smo ta tečaj in odnesli precej ugodnih vtisov, zlasti pravilno pa je, da se je Zveza »Partizan« zavzela za sistematično telesno vzgojo invalidov, ki jim je to neobhodno potrebno in ne samo zaželeno. invadiidi so se s športom ^i>---• ■* ša mučilnica, bi moral še napis, ki šr j: bi povedal, da se je že poleti 1941 vklju-čilo v osvobodilno gibanje sedemdeset bivših slovenskih policajev, ki so ostali po nalogu Osvobodilne fronte v italijanski službi, da so lahko — v stalni smrtni .... , ^, . , .... , . , . . _ . , . nevamoete — obveščali gibanje o okupa- divlal P3 mestu. Od ust do ust je šla no- blokade, preiskave in aretacije, ki so tra torievih. nakanah, da m prinašali pole« ° us*Hf afceiji na preserski most, o jale vse do is. marca, obvestil tudi dokumente ki jili je eku- odhraImu v Mestnem doma, o za- V ze prej omenjenem porodila vojaSke- pator pravkar Izdal, da ’*> sodelovali pri orožja M Bregu in, v šent.patrski mu tožilcu general T. Orlandu precej ab- reževanju nadih {Judi iz zaporov in bol- vojasm«. Bdo je to razdobje, ka ga je Sirno eprsuje, kaj vse je podvzela veja- Kidrič označil kot »Država v državi«. šk,a oblast za razorožitev pripadnikov Policija je bila čedalje bolj nemočna, upora v mestu: „ ... Spet je Robotei »rešil sutiiacijo«. Dosegel ■> 7llTla.n.|| blok mesita • Ljubljane - enotne m borbene ^ d:3 Jc Mu,s,oiini 19. januarja 1912 pr o- ZU?anjI ° ’ diz.ive v državi okupator kljub svojim »Ljubi j a n,sk o pokrajin©« za voja- ško operac&Tsko področje. S tem je za nišnice. Podobne napise bi morali- imeti tudi sedišče. okupator kljub svojim srednjeveškim zaporom iin mučilnicam-,. vale vseh množičnih dembonstnsiCij' za izpust zapctrnikov in i ni cimi rančev. Na tem mostičku je bila aretirana hrabra kur. tek a, ki ni mi česar priznala, čeprav so ja do smmrtit m učili:. V kletni sobici sc je učila z o«ožjem ro?£ow-a»ti borbena skupterm. Iz te tovarne je šeli spomlodi M42 v partizane cel vod; Naiiodlne zaMiLl^e, potem ko je v tovarni zažgal vagon komservndh šk»a-fce-r. ki ga je morala tovarna izdbla-ti-za fita-tej arniko voi:-:ko. V tej; hiši so naredili--? žene več etose-tin paketov- za za-permke; ioa Lmfernira.noe.. Tu &e> se sestajali okrožna in rajiO-nski aktivistki v prvori' irad-liropTU! se j«' skriva.] 1 letalec. Ko so ga. zaradi, izdajstva- (tedkrili, mo g;a na mestu ustreliIf. Pi^l tem hrasteim je bia;o> važno skladišče za arežje Pri siromašni' vdovi. s© se skriv®]ii in hraoriite ilegalci. V pečsamki delavnici,., ki je danes na, več, j« bilo centealiLo alfetodašče za. inten-dairicoL v katerem- je bilo blaga za- poln vagon. Latfutttaoco te miedteaame mo/nečloveško mučili, dia- bi od nje izvod div kateri itegalci so s« pri njej seTtajaJdi iroičesai? jiMre ros povedeffa. Vso ianaučeno m ©dpeUjsaklii v nemško taborišče,, kjer je končala v tare-maitffirijjit S:upfS snT^g ^j. s se.e ukrotite. cije, ki jih je prej imela civilna oblast 2ie poleti 1941 so skušali Italijani za- in policija V poročilu generala Ts.aJetea treti o3vobod.il.no gibanje s tem, da so Orlanda z dne 2‘ aprila 1942 vojaškemu konfimraM prve »moralne, politično in tožilcu v Ljubljani beremo, da je biOia socisihr-o«. nevarne ijudi. Odtlej je roma- februarja 1942 »oblast, ki jo je do takrat -lo glad in negotovost na ttseče Ljub- imela v rokah policija, zaupana vcjiaški ijančanov. Rasle pa so tudi partizanske oblaste, in sicer Komandi Divisione Gra-čete, M< so sprva dobivale vso materiaIn©- matierr di Sardegna, da bi le-ta s po-poimoč izključno iiz. Ljubljane. Ko so se močjo policije poskrbela za razorožitev sabotaže, odhodi v partizane, razoro- pripadnikov upora v mestu«. žitve HaJijan^ih vorjakOT in druge akcije NaJiiidu^Si siporoemik, ki si ga je po-mnempe 12 cnvra v eten, ko je HegaJ™ ^ yofa*ka etolast, ie tiJ» brez «w>-re.S,eplay?i L]fWja^ k,° 5° “3 pepofna tolo&ada Ljubljane, Priznati p.o,laih eatiOTi OP že noaJlei mlade Ijud- moiraroa. da ie bila komanda pri tem s.ke e«aet!i:, so. rtattjamr ». septembra ^ zelo „tJcia.m71a ,n ekspedj,livna« KM vrežeta »Ukrepe za zaa&to Mave.. Jg je formalno prevzela oblast, T. uk«®, sa zahtevali m taakooUi k8lnJai »osee'dud pozneje je balo že vse h^še okusMrtorjevo nasilje. Za nošenje, prilp,Ljeno, da se Ljubajana SBremenl v pren,as«ajje in skrivanje orožja ter za fconeentjecijako taborišče. Bil je jBriparav-cete Trato Jtejeju fa 1* pnmaža, s seboj jje(n BE..f,rl „ natanCoo .;;,s;jt6) raeste. ka-uppr, je bite. predpisEffla smrtna kazen. lerJ _ _ Hfti miS ne bs £meIa banovi,tev »Bred- utežj fratijanski vojaški oMastniki se nega M nagi M »cddo po hitrem dctoro, veaeHi & je L1ubljana Kupcara na Slovcaaskem, da- jie v Li ubij sni Teda to sodišče je s-arno enkrat scdii!Ov 8. oktobra je obsodilo na smrt tri mladince, tar so prenašate CK KPS, IGOF fn Glavno poveljstvo^ te- t-. j , . rej celotoo vodstvo osvobodiTnega giba- l n j Ta'kra! »ja- BafamaU s«, da bodo s to rkciio za- so lauMiAntsdie žene demonstrirale ©red ___.... ...... .... __________ so Ljubliian«ke žene demonstrirale pred sediš če m in posJia le itaBfjanaka oblasti re- jeli voffetve upora ter tako hkrata zlo- LU Xvuidsri re- mUj e^vobodilno gibanje v sami Ljubija- selneijo x zahtevo po pomiloetrtn. Ljud- nii partizanske tete v L,iub- slfca- porasoč in ženska ©rganizacii-a, sla ustvarili t ljuMjam tako javno muenje, mTp“vSe'“',ž"£juWj^i. žično ograjo iz bodeče žice. 23. II. je bila Ljubljana ograjena. Vendar so s popravki vred delali ves teden od 19. do 26. fe- 2. podrobna in natančna preiskava vseli sttevbv oseb im prometnih sredstev; 3. aretacije vseh imetnikov orožja in sovražnega materiala; 4.. odvzem orožja vsem Slovencem, pa čeprav jhm je bilo dano v redno uip*©-rab-Ote Vojaška oblast se je cdTočiila, da bo ob edvzemui orožja pretoivalstvui ugotavljala tudi morebitno sovražno dejavnost vsakega posameznika s pomočjo komisije kr so jo sestavljali obveščevalci divizije in organi policije, obenem pa j« poskrbela, da se bde vse osebje* ki se bile aretirane ob tej pri-ImmoeM, prepeljane v vajašmiree Viktor-jja Emanuela UT (to je Beigij.ska vo-jašnica, op. avtor.), kjer so v ta namen pripravili poseben zapor. Visokemu komisarju je predlagala, naj bi bil vhod v mesto dovoljen po principu pravil- samo nabav!-jačem živil in javnim uslužbencem, in naj bi bil njitfeiov prehod dovoljien, izključno z uporabo glavnih cest in železnice im Še to po- predteadm strogi kontroli in odvzemu. c*sebm.v.te defeunaento-v za ves: čas bivanja v mestu (vrnitev dokumentov ob ifzhodu-;, p©. preeTTožitvii posebnega potrdila). .S temi ukrepi je Dil.prebivalstvu o-ne-mogočen iž-hod ih odnašanje vojaškega materiala iz mesta. Baz ©roli tev prebivalstva v pravem besede je btlia izvršerua: na tri naeihe: s s.pTošhiimr, specifičnimi in le-tečvmii p r ©Mikava nm 2n stpleš-ne paieirkaive js bile naesto Fazdefieno na irinajst sektorjev' .Uporabljali samo sledeči način: 1. -preliskava enega sektorja dnevno, ne da bi diatfi reden ukaz za preiskavo j;ega, m- vrnikev? v setehssKje, ki so bite že praeskrani, to je predvsem v tiote. ten fes tei aa- sSabem gl asu;, vse * namenom, da h? ustvarili, negotovost v anf***^ z vtzrfvmmv preiskav in tako pr©-prečnlit da bi sumljtve ©sete*?? lahko ra-.čtmafe na varno skrivališče; 2. »opora p-jnfdm-estta* m> znotraj sek-tfciijev do i.etier'jme, k© je konec policijske ur?: 3<. natan-čme- preiiskave, ki naj M jfh v glavnem izvršili orožniki, agenti policije in finance, s sodelovanjem manjših oddelkov grenadirjev: 4 aretacije vseh umetnikov vojaškega iin ssovnažnega. m atieriala: 5. za ust a vlite v vseh moč kih odi šestnajstega do p€*te:Ki tri deset ega Teta1 starosti. zaradi ugotovitve njihovih osebnih pcdfet-kGv ter njih nadaljnja izpustitev ali aretacija S^ecldšičrae orcisikave so bile izvršene na podlagi točnih ob ve sili s strani oseb, ki jih je določil uslužbenec urada za informacije skupaj s pripadniki policije in orožmštva. Leteče preiskave so se vršile z nepričakovanim vdorom v kraje, ki so- jih nsjčešč-e cbtsafcovaie sumljive osebe. Te preicikave so., imele nalogo večkrat in na poseben način kontroteiraiti najbolj »okužene« predtele mesta in tako izslediti tiste, katerim je uspelo izogniti se eventualnim preiskavam doma. Specifične preiskave so- se začele po nastopu policijske ure 23. II. 1942 na podlagi odkritij po smrti industrijalea Praprotnika. Le-ta je, ker so mu po izstopu iz odporniškega' gibanja grozili, obvestil vodstvo- OF, da je clal nekemu prijatelju seznam najbolj, kompromitiranih oseb, seznam, kr tot bi,I v primeru atentata nanj izročen policiji. Te preiskave so se začele pred, splošnimi preiskavami, da bi na ta način preprečili alarm med voditelji OF, tai jih je navedel Praprotnik, saj bi ti brez dvoma zbežali ter uničili vse, kar bi lahko kogarkoli kom p ročni tiralo . Prva taka operacija je. imela popoln uspeh: aretirali smo nad petdeset ljudi, ki so voditelji ali vplivni člani uporniške organizacije. Pri omenjenih preiskavah (splošnih fn letečih) je bi celoten uspeh sledeč: aretirali smo 32 organizatorjev OF, 23 politkomisarjev, 74 agentov kominterne, 25 simpatizerjev, 413 pripadnikov OF, 10« imetnikov vojaškega materiala — skupno 709 oseb. Obenem s splošnimi in Letečimi preiskavami so se vršile tudi specialne preiskave s sledečim uspehom: aretirali smo 25 organizatorjev OF, 125 agenton kominterne, 15 partizanov, 4 simpatizerje — skupno 169 oseb. Posebno važen in uspešen je bil vdor v Zalarjevo hišo v Cerkveni ulici, ki je, kot kaže, eden najvažnejših centrov odporniškega gibanja. Prav tako ro bile uspešno zaključene preiskave v dneh 12., 13. in 14. marca, ki simo jih izvršili na širšem področju mesta z ustanavljanjem vseh moških, ne glede na starost. Pri teh operacij-ah je bil zaplenjen sledeči material: 12. pušk, 24 samokresov, 124 sabelj, 45 bajonetov, 7 bodal, 1 radiooddajna postaja, l ciklostil, 1 razmnoževalec, Z bombi, 3 poljski telefoni, 67 jugo-silovansikih zastav, 2 kolesi, 4 daljnogledi, 216 topografskih kart, 4 eksplozivni naboji, 17 vojaških plaščev, 111 vojaških uniform, 20 čelad, 7265 plinskih. 2 vojaška kotla, kožuhov v vrednosti 6H0.00© tir, 2 usnjeni torbici. Navedeni podatki se bodo pri podrobni in natančni preiskavi po vsej ver-jetnoBiti nekolika spremenili, to pa zato, ker pri ugotavljanju posameznikov in njihove krivde nismo imeli nikakršne pomoči s strani policije. Vse smo dosegli z lastnimi sredstvi. Nenadna zapora mesta Ljubljana, ne-izprosne preiskave pri vseh komunističnih in uporniških organizatorjih, odkritje in uničenje propagandnega centra, zaplemba orožja in vo-jaškega materiala, vse to je močno prizadelo odporniško- organizacijo prav v eafau njenega naj večjega razmaha j jda Čeprav j;Q je evirala tudi nepričakovana kriza*, ter so jo povzročili odpadniki.. ; Očšščevahaa akcija se hadaljtij« in ko bo končana, bomo lahko rekli, da- sraao st©*i»lii korak naprej v s-rp er j: .pomiarfe-vanja- duha, istočasno pa bo raotel naš ugled', ki je bil v preteklosti dna a jan. Važno dokazno gradivo, zbmno z. zaslišanjem številnih aretirancev,, ki pripadajo najrazličnejšim vej^rn uporniške organizacije proučitev'f§‘tečil nega gradiva, najdenega pri n aj od govor mej-Šrh aretirancih in podatki, ki s© bili rbrani iz najrazličnejših virov ©b eči-šče^almi akciji, bodo, če bodo koristne uporabljeni, mnogo prispevali k popolnemu očiščevaniu Ta obsežna akcija je še vedno zelc zapletena, zaradi čes-ar je treba posvetiti očiščen t.u tega ozemlja vse sile, čeprav ne smerno zanemarjati zasledovanja vseh tistih, ki so ušli dosedaiafim racijam, ali pa so se na ozemlje vrnili pozneje ;n se še vedno skrivajo v mestu. Kljub temu pa se je že zdaj poka-zaJrC kot nujno, prijaviti sodnim oblastem glavne krivce z namenom, da bi se meč pravice nagnil nad njihove glave z nepopustljivo strogostjo.« (N adal j e van j e sl edi) Avstralci napoveduie jo: »VSE MEDALJE NAŠE!« 2e uvodna tekmovanja — pokrajinsikn prvenstva Avstralije v plavanju — so dala sdutjtj, . da avstralski plavalci v olimpijskem letu pripravljajo zopet nova piesenečenja. Državno prvenstvo, kjer so se zbrali vsi najboljši plavalci, je potrdilo te domneve. Niti zadnje olimpijske igre niso dale tako fantastične rezultate, kot to prvenstvo. 2e po drugem dnevu tekmovanja so imeli bilanco sedem svetovnih rekordov! Če bi hoteli ocenjevati, kdo med temi novimi rekorderji zasluži prvo mesto, bi se morali opredeliti za Dawn Frasser, ki je na HO y prosto le za dve desetinki sekunde zaostala za »magično minuto«. Njen rezultat 1:00,2 bi na 100 m (kajti 110 y znaša 100,56 m) veljal prebližno 50,9. Toko lahko Dawn štejemo — čeprav še ne formalno — že za prvo žensko, ki je 100 m preplavala v času pod minuto. Spomnimo se nekaj več kot 30 let nazaj, da je bil to naj večji senzacionalni športni dogodek, ko je Jonnyu Weiss- mullerju, kot prvemu moškemu, uspel ta podvig. Danes je to Davvn Frasser, nosilka zlate medalje iz Melbourna, kd tudi v Rimu verjetno ne bo imela tekmice. Davvn je istočasno postavila svetovni rekord na 110 y metuljček s časom 1:10,8. Drugi, morda nič manjši, je uspeh Johna Konradsa, ki je v dveh dneh zabeležil zopet tri nove svetovne rekorde. Ko je lani Jamanaka z novim svetovnim rekordom 4:16,6 na 400 m prosto izrinil Konradsa s »prestola« svetovnega rekorderja na tej progi, je John samozavestno izjavil, da bo njemu kaj kmalu uspelo še več, kajti njegovi cilji so višji. Danes Konrads uresničuje svoje postavljene cilje. Z novimi rekordi na 220 y (2:01,6) ter 400 m in 440 y (4:15,9) se je zopet postavil na čelo svetovnih srednjemu ogašev. Tretji svetovni rekorder je komaj 16-letni Neville Hayes, ki je izboljšal svetovni rekord na 220 y metuljček. Tudi ta, doslej skoraj neznani pla- Repriza Patlerscm - Joh msson 20. junija V New Yorku je bila podpisana pogodba za povratni dvoboj med svetovnim prvakom v težki kategoriji In-gemarom Johanssonom in Floydom Pat-teusonom, ki bo 20. junija na stadionu »Polo Grounds« v New Yorku. Johans-aooi je dobil mnogo ugodnejše pogoje kot ob lanskem dvoboju, saj je letos nastopal kot zmagovalec. Nekaj časa je J ohansison celo dejal, da bo odklonil •podpis pogodbe za povratni dvoboj, češ da se Patterson še vedno ni ločil od svojega memažerja Cus D’Amata, znanega ameriškega gangsterja, zaradi katerega je dvoboj Johansson — Patterson, dvignil toliko prahu še potem ko je bil že zdavnaj končan. Za dvoboj z Johanssonom pa se poteguje tudi svetovni prvak srednje težke kategorije 42-letnd Archde Moore. Moore je izjavil, da je v razgovoru z Johanssonom dobil že pritrdilno mnenje in da sam Johansson sodi, da bi bil ta dvoboj mnogo bolj zanimiv in privabil na prizorišče mnogo več gledalcev, kot pa' njegov dvoboj z Pattersonom. Nova imena med češkimi igralci namiznega tenisa Letošnje prvenstvo Cehoslovaške v namiznem tenisu je potekalo v znamenju velikih presenečenj, ki so jih pripravili mlafia teatmovalci. Oba znana mednarodna mojstra Andreadis in Vihnanovskv sta Mia izločena v polfinalu. V polfinalu je mladi igralec polelkovič po Izredno zanimivi in težki borbi premagal Andreadi&a 3:2. Največje presenečenje pa je bdi komaj 17-letni Miko, kd je v četrtfinalu premagal lanskoletnega prvaka vitanamovskega, v finalu pa gladko In brez težav odpravil Polakoviča 3:0 (21:10, 21:6, 23:18). Eliot premagan Na atletskem prvenstvu Victorie v Melbournu je tek na &80 y prinesel ne majhno presenečenje. Dr. Tony Blue, ki je v letošnji sezoni prvikrat nastopal- kot srednj eprogaš, je premagaA svetovnega rekorderja Herb Elliotta, ki je zaostal Zta njdm več .kot za 3 metre. Blue je letos postavil s časom 1:48,6 že nov avstralski rekord na 808 m in sa s tem skoraj zagotovil vozno karto za Rim. Boljši rezultati s tega tekmovanja: 228 y Baker 21,3, 880 y Blue 1.49,2, Elliott 1.49,8, 120 y ovire Chitick 14,3, 440 y ovire San ton 5-2,6. Sovjetski atlet Anatoii Mihajlov je v Leningradu na 110 m z ovirami dosegel nov svetovni rekord za dvorane v času 13,8. Presenečenja tudi k nog.o.inetu Osmina finala v nogometnem c upu Anglije je prinesla naj večje presenečenje, ki ga ni pričakoval nobeden ljubitelj angleškega nogometa. Tottenham je danes najboljši klub otoka in z gotovostjo vodi v angleški ligi. Na svojem terenu sredi Londona pa je nepremagljiv in zato je bil tudi 100 % favorit v zadnjem kolu za pokal, ko se je srečal z moštvom Blackbourna. Toda presenečenja ne Izostajajo tudi tam, kjer jih najmanj, pričakuješ in tako so igralci Tottenhama preteklo nedeljo položili svoje orožje tudi na svojem terenu. Tottenham, ki je tako veljal za glavnega favorita v letošnjem tekmovanju za angleški pokal, je izpadel. Angleži tako že več kot 68 let čakajo, da se bo kateremukoli klubu posrečil podvig, da bo postal prvak lige in cupa v istem letu, kar je doslej uspelo le Aston Vlili leta 1897. Rezultat tekmovanja osmine finala za angleški pokal: Bradford :. Burnley 2:2, Leicester C : West Bromvich 2:1, Lu.ton : Wolverhampton 1:4, Manchester U : Sheffield 0:1, Portwiel : Aston Villa 1:2, Prestom : Breiton 2:1, Sheffield U : Watfard 3:2, Tottenham : Blaekbourn 1:3. Zaradi tekmovanja v pokalu so bili v ligi odigrani samo naslednji dvoboji: Ansenal : Evertom 2:1, Nottingham : Fulham 2:2, West H a mm : New Castle 3:5. valeč izhaja iz Šole znanega trenerja Tabolta, ki je vzgojil že brata in sestro Konradsa. Na prvenstvu pa tudi ni manjkalo presenečenj. Ko je pred nekaj tedni Usa Konrads postavila svetovni rekord na 408 m s časom 4:45,5, smo zapisali, da ima zlato medaljo na tej progi že v žepu. Toda, danes tega ne moremo več trditi. Usa se je morala na prvenstvu zadovoljiti šele z drugim mestom, kajti Dawn Frasser, ki je bila na tem prvenstvu, kot kaže, izredno razpoložena, ji je odnesla zmago tudi na tej progi. Avstralsko prvenstvo v plavanju resnično prinaša senzacionalne rezultate, zato se ne čudimo izjavi nekega njihovega funkcionarja, ki je dejal, da bodo v Rimu pobrali vse zlate medalje. Trditev je izredno samozavestna, ki ji sicer ne moremo verjeti, res pa je, da bo levji delež medalj v plavanju prav gotovo odšel v Avstralijo. Rezultati: meški: 220 y prosto Konrads 4:15,9, Rigby 4:30,4, Wood 4:32,2, 110 y metuljček Hayes 1:03,6, Berry 1:03,6, 220 y metuljček Hayes 2:17,9, Berry 2:28,7, Gilmour 2:28,9, 110 y prsno Gathercole 1:15,4, Burton 1:15,4, 110 y hrbtno Theile 1:03,0, Hayres 1:04,2, Monckton 1:04,3, ženske: 110 y prosto Frasser 1:00,2, Konrada 1:03,3, Crapp 1:03,5, 440 y prosto Frasser 4:47,4, Konrads 4:50,0, Morgan 4:57,4, 110 y hrbtno Wiilson 1:13,7, Bekett 1:13,7, Copper 1:14,5, 110 y metuljček: Frasser 1:10,8, Andrew 1:12,4, Kingstone 1:14,3, 110 y prsno Lassig 1:22,2, Hogan 1:25,5, 220 y metuljček Andrew 2:44,1, 220 y hrbtno Wilson 2:39,0, 4 X 110 y mešano J. Wales 4:59,5 To je Thomas, čudežni temnopolti skakalec v višino, ki v zadnjem času kar kopiči rekordne rezultate J&OMaS je ne&adKžeti V newyorškem Madison Square Ga-rde-nu je bilo prvenstvo ZDA v atletiki, ki je dalo vrsto odličnih rezultatov in med njimi celo tri nove svetovne rekorde v dvoranah. Naj večjo pozornost je ponovno zbujal vitki črnec John Thomas, ki se od tekmovanja do tekmovanja vztrajno bliža fantastični meji 2.20 m v skoku v višino. Tokrat je zopet za 1.4 cm popravil svoj rekord, tako da znaša sedaj njegova rekordna znamka 218.4 cm. Svetovni rekord (za dvorane) pa so na tem tekmovanju zabeležili tudi v skoku v daljino. Irwing Robertson je po-, pravil 25 let stari rekord Jessy Owen-sa za 1.5 cm. Robertson je preskočil 7.86 cm. Tretji rekord sc zabeležili na teku na 1000 y. Zmagal je Garry Wasinger v času 2:18,8. V skoku ob palici se je zbrala na tem tekmovanju vsa ameriška elita skakalcev. Največja borba je bila med Braggom in svetovnim rekorderjem Gutowskim. Ob zaključku je bil Bragg za 10 cm »višji« in je zabeležil znamko 4.69 m. Za nas je to tekmovanje zanimivo tudi zato, ker je prineslo velik uspeh našemu tekaču Mugoši, ki je že več kot leto dni v ZDA. V teku na 1 miljo je zasedel drugo mesto za zmago-vaScem Colemanom, ki je dosegel čas 4:03.8. Drobiž iz raznih športnih aren B V Helsinkih je bil mednarodna dvoboj v orodni telovadbi med reprezen-taneama Sovjetske zveze in Finske. Zmaga je pripadla tekmovalcem iz SZ v razmerju 286,20 : 283,15. Med posamezniki je zmagal Šaklin 57,55, drugo mesto pa sta si delila Rus Titov in Finec Leimu-virta 57.25. ■ Južnoafriški šprinter Harold Rrom-berg je v teku na 100 m s časom 10,3 izboljšal državni rekord Južne Afrike. ■ Grški skakalec s palico in bivši evropski rekorder Georgios Roubanis je v Hollywoodu podpisal pogodbo za nastop v filmu »Kralj mora umreti«. Pravijo pa, da ga ta filmski nastop ne bo motil pri sodelovanju na olimpijskih igrah v Rimu. S Najhitrejši ameriški plavalec Jeff Farrel je v Nev/ Hawenu postavil na 100 y prosto nov ameriški rekord s časom 48,4. To je obenem tudi najboljši čas na svetu, vendar se svetovni rekordi na tej progi ne vodijo več. ■ V finalu afriške skupine za olimpijski nogometni turnir je. v Kairu reprezentanca Z AR premagala Tunizijo s 3:1 (0:0). Poleg omenjenih dveh držav sodeluje v finalu še reprezentanca Sudana,. S Češki prvak v odbojki, moštvo Sla-vije iz Prage je v tekmovanju za ev- ropski pokal premagalo nemškega prvaka Ldmburgerhoff s 3:0 (15:5, 16:14, 15:2). B V New Yorku je bilo naj večje presenečenje ameriškega teniškega prvenstva v dvoranah poraz dveh avstralskih teniških asov Frasera in Emersona. V četrtfinalu je Bucbholz premagal Fraser-ja s 5:7, 11:9, 6:4, McKey pa Emersona s 6:2, 6:2. B Svetovni boksarski prvak težke kategorije Ingemar Johansson je ponovno pričel s treningom za povratni dvoboj s Paittersonom. Njegov sparing partner bo italijanski boksar Nino Boža«o. B V maju pripravljajo v New Yorku velik nogometni turnir, na katerega nameravajo povabiti najboljša moštva. Anglije, Francije, Nemčije, Škotske, Irske, Jugoslavije, Italije, Švedske, Portugalske in ZDA. Raje cela glava kot slava Znanega španskega kolesarskega dirkača, lanskega zmagovalca dirke Tour de France Bahamonteea so povabili, da bi sodeloval na neki dirki, ki bi bila izvedena iz vrha Pirdnejev in kjer bd morali dirkači pokazati samo spretnost v vrtoglavi divji vožnji navzdol. Toda BaJramontes je to ponudbo odklonil in dejal: »Vi me vabite v odprt grob. Odkrito vam priznam, da se bojim vratolomnih brzin pri vožnjah navzdol. Nekoč me je želja po slavi odvlekla v bi-koborsko areno in šele tam sem uvidel, da je bik od daleč razmeroma majhen, od blizu pa kot pravi slon. Hvala lepa za vašo ponudbo, želim živeti!« Po stopinjah očeta Na prvenstvu Anglije v tenisu za ju-niorje .se je najbolj odlikoval 14-letni Sten Mathevvs. To ime je v angleškem športu zapisano že z zlatimi črkami v njegovo zgodovino. Mladi Mathevvs je namreč sin slavnega nogometnega reprezentanta Stani ya Mathevvsa. Jabolko na padlo daleč od drevesa, le da je mladi Sten zamenjal nogometne čevlje za teniški reket. «Slepiš vratar Na tekmovanju v francoski rokometni ligi je vzbujal izredno pozornost vratar Vatruver, ki je na tej tekmi branil kar tri kazenske strele zaporedoma. To sicer ne bi balo tako presenečenje-, če ne bi pozneje gledalci zvedeli, da je bil ta vratar na zdravniškem pregledu za vojaško obveznost spoznan kot nesposoben zaradi izredno slabega vida. športniki uporabljajte Pred prelomnico? ^edno večje razumevanje za šport \ občinah - frenerp bodo pomagali pri dvigu kvalitete - Končno skupaj s Partizanom? Vemad - Rapid odlično sredstvo za suho čiščenje tkanin v tubah in Tokalon - kremo VELEDROGERIJA, LJUBLJANA Poletov nagradni natečaj Odrezek šf. 46 1. Birmingham : Notingham Priimek in ime: Z. Burn!ey : Blachbuiu J. Chdsea l LuUm 4. l,ee ne pa tudi uspešno odgovorilo nanje, kajti nerazumljiva kondicija, ki je nasprotnikom med tekmo omogočila peklenski tempo, se ni mogla odtehtati z ničemer. Kruminševih 20 cm in 50 kg več je ostal problem brez rešitve. Končno tista zaneslji-vost, zrelost, premišljenost in vsemogočni skupni nastop moštva, kar je vse lastno le ekipi, ki pustoši že dve leti po igriščih Sovjetske zveze m Evrope. Toda spopad je bil pred durmi. In odločitev edina mogoča: boriti se ne samo za zmago, ampak ve je le mogoče za tako, ki bi pomenila določeno prednost pred potovanjem v Rigo. Edino prednost in se to drobno smo imeli v domačem igrišč«, domačem občinstvu, v tisti Velikanski veri, ki jo daje nepre-nagljiv polet in dobra volja, in končno v računu, da Rusi niso nikdar bili dobri strelci iz daljave, r edeli smo, da Kruminš ne more igrati del j kot en polčas. Na podlagi tega je bila zgrajena osnovna misel nastopa Olimpije. Edina možnost je vda priborili si prednost tedaj, ko on ne bo v igri, in potem taktizirati ’n jo ohranili. Le skozi tako znstav-tjen koncept igre in naloge, ki so jih imeli posamezni igralci, lahko presojamo, ali je Olimpija izpolnila svo-le dolžnosti in ali }e imel načrt šibkosti. Začetek tekme je bil bliskovit. Od minute do minute se je tempo večal do takih razmer, da lahko zagoto-onn. ka j takega še nismo videli in ta. dolgo ne bomo več. F desetinkah le bunde so se grmadili napadi, ob-arnbe, skoki, meti, padci. Po 5 mi-V111.1 je z igralcev, žal z naših mno-so bolj. tekel znoj o potokih. S srajno koncentracijo, z vsako mi-'c° so naši igralci pritiskali, bili v nenehni ofenzivi, brez trenutka pre-,‘na napadali na trdovratno obram-’° Rusov. Do zadnje sekunde prve-Sa polčasa je tekma rasla do ne-nanskih višin ritma, brzine, požr-DCIPaluosti in ukan. ti ,jSl S° }driali in moram prizna-’ ,ll. od je bil konec znan že pred ualjevanjem drugega polčasa. Na-oodstvo 6 točk je bila Pirova koli tako, kot. o prvem polčasu. Samo d točk vodstva je treba pripisati temu, da smo imeli opravka z mojstri mojstrov! Saj niso popustili niti za trenutek, vračali z enako, če ne z večjo mero in čakali tisti trenutek, da bi nadoknadili neznatni zaostanek in prešli v protinapad, ki se ga bomo v Ljubljani za vedno spominjali, saj je bil neustavljiv, tako dobro zasnovan, da če bi bili na ringu, bi morali vreči med vrvi brisačo. Na Kruminšu je morala Olimpija žrtvovali^ svoje osnovno nenadomestljivo orožje — visoke igralce. Drug za drugim so zapuščali igrišče s 5 osebnimi napakami. Zaradi utrujenosti pa na elektronsko natančnost ruskih strelcev naši niso mogli reagirali Kalninševi do skrajnosti avtomatizirani meti so bili nenehna mora na-, še obrambe na prvi črti. Pod košem pa je velikan, ki se nam je zdel vsak trenutek še večji, uničeval ves trud in kronal delo svojih soigralcev. Njir hova taktika ni bila rafinirana, le do skrajnosti logična, klasična v košarki. Če Kruminš ni bil pokrit, je dobil žogo in izsilil ali osebno napa- ko ali koš. Če je bil obkrožen, so Rusi neusmiljeno in brez napake izrabljali vsako praznino, ki je zaradi tega nastajala v obrambi. To se je ponavljalo ves čas od prve do zadnje minute drugega polčasa, ko je Olimpija ponovno in ponovno letela na pod, kjer je sodnik skoraj vedno naštel do deset. Zato moramo o končni analizi in iskanju vzrokov postaviti piko tam, kjer ugotavljamo, da so Rusi boljši in da smo se od njih učili povsod, razen v tem, kako »ustvarjati* velikane iz pravljic kot je Kruminš. Da so bili boljši, naj pove tudi tisto kar je bistveno, da so njihovi igralci, ki so prav tako igrali celo tekmo, bili neprimerno bolj sveži kot naši. lak-, ko bi celo rekel, da so o zadnjem delu igrali hitreje, bolje in nevarneje kot v začetku. Olimpija je izgubila proti Akademiku za prav toliko, takrat po lastni krivdi. V četrtek zvečer na Gospodarskem razstavišču pa je klonila pred izrednim nasprotnikom, le z manjšimi neznatnimi napakami, ki so jih zagrešili igralci, vodstvo pri menjavah in rahla nesloga med našimi borci. Nemara je ta trenutek najprimernejši zato, da se spomnimo — Akademiku se je Olimpija že oddolžila Na vrsti je... Kruminševa »pokroviteljska« gesta z roko pod košem pove vse 2ma$a&a /e naša taktika Po te,krni smo naredili kratek razgovor s trenerjem ASK Riga Aleksandrom Grome!skisom, ki je tudi trener sovjetske državne reprezentance. Proti pričakovanju je bil mož zelo zgovoren in nam je povedal marsikaj zanimivega. Odgovoril nam je na naslednja vprašanja: ■ Nedavno ste gostovali z večino vaših tekmovalcev v ZDA. Ali bi lahko primerjali svojo in ameriško igro?« Povem naj, da so se šteli Amerikanci do zdaj za monopoliste v košarki. Res imajo še precej prednosti, vendar smo mi na 2 tekmah zmagali, 3 tekme izgubili s 3 do 4 točkami razlike, 1 pa igrald neodločeno.« S Ali so Američani zares košarkarska velesila? V čem so njihove prednosti?« »Prednosti Američanov so v odlični tehniki in vsi .dobro obvladajo žogo, ker so začeli igrata že v rani mladosti. Žogo tudi bolje mečejo v skoku, se ped košem bolje borijo, imajo pa tudi visoke igralce, ki pa so hkrati zelo hitri. Njihova p rednost pa se ,iz dneva v dan zmanjšuje Samo še malo se .bomo morali učiti, pa bomo tudi mi zmagovali « IS «Bj n;un lahko kaj povedali o metodah vašega treninga v klubu in v reprezentanti ter kateri dopolnilni športi vam pomagajo pri delu?« »Če bi imela čas, bi vam lahko pripovedoval «o metodah našega »tremnga 14 dni. Osnovno za nas je vsestransko delo, brušenje tehnike, fizična priprava ter hitrost, predvsem pa premišljena in pametna igra Za dopolnilni šport imamo predvsem aticliiko.« B »K;?j menite o Olimpiji?« Od minute do minute « OD KOŠA DO KOSA SMa. ifa ne velja tisto pravila... O sodnikih moramo zapisati, da sta zelo dobro opravila svojo nalogo, kar velja prodsvsem -za itaUijana Luglinija. Bila sta polna vtjsov in povedala sita nam tole: Peter Zlim a n (CSR): »Igra je bila zelo dobra, če bi igralci Olimpije še bolje sdJ-eljaii, bi se razvila huda borba. Skoda je, da ne velja več pravilo — da naj bi v koša liti nastopali samo igralci do 2 m višine Gledalci so zelo dobri, o posameznih igralcih pa je težko povedati oceno, saj je to kolektivna igra, kjer morajo dali vse od sebe vsi nastopajoči.« Elio Luglini (Italija): »Priznati moram, da je bila borba zelo temperamentna, toda kaj hočemo, ko Igralci Olimpije niso mogli do živega ruskim dvometra-šem. Če sc hoteli držati samo Kruminša, Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kako in kdaj so bili doseženi koši, koliko časa je bila v vodstvu Olimpija in kdaj se je začel šalov;ti finiš Rusov n-a tej tekmi. Zato smo vam to pot pripravili popolno ogledalo od minute do minute. I. polčas 1. min — 2:0 Bergs, 2. min — 2:2 Daneu, 3.2 Kandus, 4. min — 3:3 Kalninš, 3:5 Bergs, 4:5 Kandus, 5. min — 6:5 Muller, €:6 Gulbis, 8:6 Daneu, 6. min — 10:6 Daneu, 10:7 Gulbis, 10:8 Guilbife, 7. min — 10:10 G. Mujžniks, 10:12 G. Mujžniks, 12:12 Dermastia, 8. min — 14:12 Daneu, 15:12 Bajc, 15:13 Kalninš, 9. min — 15:14 Bergs, 17:14 Muller, 10. mm — 19:14 Daneu, 19:15 Kalninš, 20M5 Bajc, 20:17 Bergs, U. min — 22:17 Muller, 22:19 G. Mujž-ndiks, 23:19 Kandus, 12. min — -23:21 Kalninš, 13. min — 25:21 Daneu, 25:23 G. Mujž-n-iiks, 27:23 Daneu, 14. min — 29:23 Daneu, 31:23 Kandus, 15. min — 31:25 Kalninš, 32:25 Daneu, 32:27 Gulbis, 16. min — 32 29 Gulbis, 32:21 Kalninš, 17. min — 32:32 Kalninš, 34:33 Kandus, 94:34 Bergs, 18. min — 36:34 Dancu, 37:34 MUller, 37:35 Kalninš, 39:35 Kapelj, 19. min — 40:35 Daneu 20. min — 41:35 Kandus, 42:35 Kandus, 42:37 Gulbis. potem je bilo jasno, da bodo morali slej ko prej zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišče. Pohvaliti moram disciplino obeh moštev, gledalci pa so celo tem d er am e ntn e j šl kot pri nas.« II. polčas 1. min — 42:38 G Mujžniks, 42:40 Gul-bis, 2. min — 42'41 Kalninš, 42:43 Kruminš, 3. min — 42:45 G Mujžninks, 44:45 Daneu, 44:47 V Muiižniks, 4. min — 46 47 Daneu, 46 48 Kruminš, 5. min — 46:40 Kruminš, 48:51 G. MujŽ-niks, 48:51 Kandus, 6. min — 48:53 V Mujžniks, 48:55 Kalninš, 48:57 Kalninš, 7. min — Muller zaradi 5 osebnih napak iz igre, 48:51 Kruminš, 48:60 Kalndnš, 48.61 Gulbis. 8. min — 49:61 Daneu, 51:61 Daneu, 51:63 Kalninš, 9. min — 51:64 Kruminš, 51:65 Kruminš, 53:65 Dermastja, 10. min — 54:65 Jelnikar, ‘54:67 V. 'Mujžniks, 13,. min — 56:67 Daneu, 56:69 G Mujžniks, 56.71 Gulbis, 32. min Dermastja zaradi 5 osebnih napak Iz igre, 56:73 Kalninš, 33. min — 57:73 Jelnikar, 59:73 T.okar, 59:74 Kruminš, 59-75 Kruminš, 59-76 Kalninš, 14. min — 61:76 Bajc, 61 77 Kruminš, 15. min - 61:78 Gulbis, 61:80 G. Mujžniks, 63:60 Daneu, 63;82 Kalninš, 36. min — Bajc zaradi 5 osebnih napak iz igre, 63:83 Gulbis, 63:84 Gulbis, 63:86 Kalninš, 65:86 Lokar, 17. min — 67:86 Lokar. 69:86 Kandus, 69:88 Kalninš, 18. min — 71.88 Lokar, 7190 Kalninš, 73:90 Daneu, 19. min — 75:90 Lokar 20. min — 76:90 Lokar, 77:90 Lokar, Jelnikar zaradi 5 osebnih napak iz igre, 77:91 Kruminš, 77:93 V. Mujžniks, 79:93 Kandus, 79:95 Gulbis. Tekst Inž. Boris Kristančič in Tone Bančič, foto Dušan Škerlep »To je dobro moštvo Prvi polčas je nuddla dostojen odpor in se precej močno upirala Zelo všeč mi je Daneu in bi ga tudi jaz sprejel v naše moštvo.« B »Ad sle pripravili, glede na to, da Olimpije niste poznal?, kakšno posebno taktiko?« »Seveda. Začeli smo z rezervami, pu-ytUi dc-Diačtm nekaj točk prednosti, nato pa sd&c počakali, da so se utrudili. Naša taktika je vsestransko obnesla. Naša zmaga ni samo zmaga igre, ampak taktika Pazili smo seveda, da Jugoslovani v prvem polčasu ne bi zmagali * pnevelaiko ru/.liko, v odločilnem trenutku pa s»mo posegli v borbo z glavnimi močmi -n z ost rimi napad. S tem simo dosegli, da so najboljši centri Olimpije morali zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišče, o-slainan igralcem pa je zmanjkala kondicija Mislim, da ''mam prav, da je trbba imeti za takšne borbe pripravljeno