Vosamearua «cvilka stane 1 krono vsak «etatek ia *e.lja s afi V s ia «tom rM tal* Wa teta 7» K. ¡ca četrt Let» H IiTen Jugoslavije 5# K. Naročnina se pošlje na iifnv-ništvo „Slovenskega Gospodarja* » Mariboru, Koroška cesta šl. 5. Lfet se dopuiilNi do odpovedi Naročnina se plačuje naprej. —:— Telefon šiev. 224. —: - 42. ëft^TC. Ms»s»Ib®i», «Äas.» SO. ohtobr» J.0S1, Balkanizem proti» jugo- $ lovanstuu. ventralisti, ki so pri nas zastopani \ demokratih ia samostojnih, plavijo, da vlada današnja vlada na podlagi popoln« enakopravnosti treh. narodov: ¿>rbov, Hrvatov in Slovencev in da stremi za tem, da se ustvfiri iz ■teti Ireb plemen eden močen in «noten narod in da v naši državi spluči ni ne srbskega, no hrvaškega, ne ¿io ve tiske ¡ga vprašanja, temveč samo vprašanja enotnega jugo^iovauskegži naroda. Tako govorijo demokr^ti^ pri nas doma, doli v beograjskih, družbah pa samo s to spremembo, da jugoslovan-stvo zamenjavajo s srfetvom, Beograj rska politika ni jugoslovanska, temv'e6 srbska, ker politični, prvaki žo od nek daj živijo v mislih, ustvarit Veliko Srbijo, hrvatski in'slovenski živel; pa podvreči srbskemu. Od teh namenov niso popustili in odkar je konec svetovna vojne skušajo z vsemi sredstvi in z vso močjo, da jih izvedejo, Balkanizem in balkanske navade nam niso bile poznane, zato ni biLo težko vo-Jesrbskim politikom, zvabiti z obljubami in lepimi besed uni v letu 1918 in 11)19 dokaj slovenskih in hrvatskih politikov današnje opozicije na svojo stran in dc sodelovanja v vladi. Slovenci in Hrvati so videli tedafiv vsem političnem delovanju samo narodnostjo sfher in niso niti prišli na misel, da bi jih srbijanski politiki heteli in moJ[\ na kak način izkoristiti. S tem, da so jih dobili v vlada, so iVelesrbi dosegli, kar so hoteli. Dobro ivedoč, da druge evropske države,, ki ao velesrbsko politiko že poprej/ zlasti pa iz svetovne vojske pozi>#Ue, z »eliko pozornostjo zasleduje ia vsak pokrot: mlade države Jugoslavije, so se taoteli Sedaj pokazati celemu1 svetu kot edino sposobni državni vodniki, češ, glejte HrVati in Slovencu-' o katerih ste mislili,'Vda vsled kulturniii in drugih razlik nfc bodo :y©gli izhajati z aam^, so se Tiem poj Vinoma udali — v vladi, ki seVodi šo našem načinu, so dobili svoja škrob na mesta, mi pa glavno besedo, Nflkaj časa je pri tem Kes ostalo in balkanska politična na-iela so se veditf) bolj utrjevala, raslo je pa tudi spoznanje pri Slovencih in .Hrvatih, da fi ni pot jugoslovanslva, tem ¿č prayfega, pravcatega balka-«tzmi», ki JG že poprej tako umazano in nasnup politiko vodil na Balkanu. PriMo je do razkola, na «ni strani velesrbstvo, na drugi pa narodno-zavedni Slovenci in Hrvati. Vetesrbi-janci so si obdržali vlado in v njej coKaj ljudi iz slovenskih in hrvatskih krajev, ki so izdali svoje narodne težnje, slovensko in hrvatsko večino so pa potisnili v opozicijo. Manjšina je lala večini ustavo in danes smo tako daleč, da ves svet gleda na naše razmer.« kot na veliko čudo, ki ima primero samo še v nasilju nekdanje av- siro-ogrske monarhije. . K a važnih mestih so samo Srbi, pa naj, bo to v notranji ali v zunanji politiki VeHesrbsfca politična nadvlada gre za tem, da bi s silo zlomila politično zavest hrvatskega in slovenskega življa ter kar se le da izmolzla iz njega, Nalagajo se silni davki in trbski politiki izvajajo ta strašni davčni pritisk vedno tako, da z vso silo zadene Slovence in Hrvate, dobro vedo?, da je pri nas red, da so vse reči natančno vkr.jižene in da je naš na - ' Ija. Slovenski učitelji stojijo danes z malimi, a častnimi izjemami v službi velesrbrkega centralizma. Postavili so se v bojno fronto proti narodu, iz katerega sredine so sami izšli. Prigan-;ači za gospodarsko sužnost so med Slovenci maloštevilni. Najdete jih med slovenskimi izobraženci: advokati, u-radniki, učitelji itd. .Ti ljudje so v svoji brezvestnosti izkopali med slov. kmetom in izobraženstvom nepremostljiv prepad. Nikdar ne bo slovenski kmet odpustil mestnim in podeželskim liberalcem, ki se zbirajo v demokratski in samostojni stranki, da so v zgodovinskih mescih ustavtotvornega de-la iz gole sebičnosti in strankarskega sovraštva pripravljali slovenskemu na rodu.gospodarske in kulturnopolitične okove centralizma. ........ .... ~ -i. 4V ..m: J--------- ------------- rod navajen, svoje obveznosti z na - j Slovenai nismo velik narod. V dr- večjo natančnostjo izpolnjevati, dočim se za Srbijo lanko vedno najde kak izgovor. Najhujši davki so odmerjeni za one vrste produkcijo in obrti, ki v Srbiji sploh ne obstojajo ali pa so še io v pi vem početku. Težke posledice te politike se kažejo na vseh straneh. Kakor hitro se j i vlada postavila na stališče, da ne potrebuje narodovega oaobrenja, da manjšina lahko vlada nad večino "n da se v te s vrhe lahko poslužuje tudi nasilja, Je začel padati naš ugled. Slovenci in centralizem. Liberalci in samostojneži pov'ar-jajo v svojem časopisju z neko sum ljivo vztrajnostjo, da nam je centralizem potreben radi „narodnega ed'nst-va" Srbov:, Hrvatov in Slovencev. pogledaš v „Kmetijski hst", „Jutro' ali „Slovenski Narod", se ti iz teh listov zrcali velika skrb za bodočnoi. naše države. Človeku se zdi, da so takozvani „naprednjaki" vzeli vso ljubezen napram državi v zakup. Iz pisave njihovjh listov je razvidno, da smatrajo vse nasprotnike sedanje vlade kot „državi nevarne elemente", katerim je treba z dobrim in hudim ob vsaki priliki dokazovati, da so' na napačni poti. Početje liberalcev in samostojne -že v je lunavščina, kakor ji ni prims-re. Ôni namreč cfobro vedo, da je večina in sicer ogromna veČina Slovencev proti centralizmu. Istotako se pro-tivijo krivičnemu centralizmu tudi — bratje Hrvati. Ker pa belgrajski gos podje, kakor n. pr. Pribičevič, Pašič iid., uvidevajo, da Hrvatov nikdar ne bodo pridobili za svoje centralistične ramene, zato so se z vso sile vrgli i na Slovence. Z visokimi plačami si je Pribičevič pridobil slovenskega ufiite- žavi SHS tvorimo od strani Hrvatov in Srbov maloštevilno manjšino, ki jo za-morejo v sedanji centralistični dobi ob vsaki priliki prezirati. Liberalci in samostojneži sicer pravijc, da imamo Slovenci v Beogradu povsod važno besedo, ker nam ministrujefa celjski advokat Kukovec in dolenjski mesar Pucelj. Mi smo pa drugega mnenja ter pravimo: „Ali si Kukovec in Pucelj ies domišljujefa, da ju je slovensko liudstvo postavilo na sedanja mesta? Bodimo odkritosrčni! Dr. Kukovec je poslanec stranke, katero je slovensko ljudstvo ob priliki volitev v usta-votvorno skupščino strašno obsodilo: od 40 poslancev, ki jih je bilo treba v. Sloveniji izvoliti, so dobili demokrati po milosti volilnega načina samo tri poslance. V Beogradu se pa dr. Kukovec dela tako važnega, kakor da bi v žepu nosil zaupnico vseh Sloven -cev. Isto velja o Pucelju. Kdo je poveril temu človeku pravico, da "ovori v Beogradu v imenu vseh Slovencev? Samostojna kmetijska stranka se je prerila do upliva v državi edinole s Ijomočjo laži, farbanja in strašne goljufije. Na stotine njenih pristašev se vzpričo davčnih bremen, ki nam jih sedaj ta vlada nalaga, roti, da nik -dar in nikoli ne bodo več verjeli tem političnim sleparjem. Bolj kot kedaj je jasno, da stoji večina slovenskega ljudstva v taboru .•\metske zveze, oziroma Slov. ljudske stranke. In kljub temu nam vladajo cfanes ljudje, katerih slovensko ljudstvo ni postavilo na njihova mesta. Minister Pucelj je čian stranke, ki danes v resnici med Slovenci nima več celih 20% privržencev, Kukovčova stranka je tako oslabela, da niti v Ljubljani, ki je že od nekdaj veljala za glavno trdnjavo liberalizma, ni do-oila županskega mesta. V Sloveniji nam ukazuje kot najvišji uradnik — MSHAibia v (tr%avt stts pavialtrona. Udi« »Kslol. ¡-.¿kovnega črušira" «if^Tv.j» fcel feiaz po*tbn* n» ratnin«. — (fradziftivo : Koroška hm m ce vračajo, grajama aesočnina» inaerat« ia r*H»Tia«tJe, .Cena nsrraSatn p» ¿•f»T»r». 2a rti« fcratne „jišv«> primaria p.puat Nezaprte reWeTn«c:je s« pošnkth« proste. — :— Telefon št. 22C. — RBi letzîik. pokrajinski namestnik g. Ivan Firihar., sicer pravičen človek, toda pristaS radikalne stranke, katera nima" med Slovenci niti 150 prepričanih somišljenikov. Voljo ljudstva so s centra liaunot» popolnoma pogazili! Naj se stovenski liberalci in samostojneži še tako ogrevajo za centralizem — Slovenci m Hr-. vati ga ne marajo in borili se bodo proti nazadnjaškim paragrafom sedanje ustave tako dolgo, dokler si ne bodo izbojevali takšno državno ureditev, kakor bo odgovarjala potrebam in razvoju slovenskega ter hrvatskega ljudstva. Slovenci smo prestali že marsikaj, prestali bomo tudi sedanjo doOo nasilja. Vi vsi, ki se zbirate pod zastavo i naše krščanske stranke, pomnite, da sledijo žalostnim dnevom tudi srečni «asi! Centralizem je prehodno stanje, Slovenci nikdar ne bomo polagali ¿voh jih tilnikov pod tujčevo peto, še tvauj pod bratsko. Rama ob rami se bomo z brati Hrvati borili za revizijo ustave tako vztrajno, da si bo slovensko in hrvatsko ljudstvo s pomočjo avtonomij zasiguralo boljšo bodočnost. Samostojna — Dobnik in vera. G. Dobnik hofe ljudstvu Samostojno slikati kot krščansko stranko ali vsaj kot stranko, ki ni zoper vero. Ta mož. ki ima pred klerikalizmom tak siraii, ko hudič pred križem, še zna nazadnje svojo stranko proglasiti za klerikalno! Ce bi njegovi pristaši znali dostedno mislili, bi morali itak njega, ki se dela takega „zagovornika" krščanstva, takoj proglasiti, 'za — klerikalca^, saj tati» imenovani klerikalci dosti manj na političnih shodil' o -veri govorijo, kakor slabostojni klerikalec Dobnik in tovariši. G, Dobnik, mi vas pravočasno svarimo: pri svoji grozni navdušenosti za „samostojno krščanstvo" ste vi v. nevarnosti, da postanite sami to, kar vam je naj bo. j zoprno — klerikalec. Torej pazite! Pa šalo na stran! Dobnik se vl z očesom. Nepremično je stal na svr -.-m mestu, lahno naslonjen na berg.t. m je gledal tovariša, kakor kača, ki je vsak hip pripravljena, da zada strupeni zob svoji žrtvi. „John — !u je vzkliknil Ton trr stegnil roko profl njemu. „Roke kvišku!" je zaklical Silver in skočil par korakov nazaj, vkljtib svoji bergli gibčno in varno kakor urjen telovadec. „Roke kvišku tudi ti! - Sl>) vest imaš, pa sa me bojiš! — Am^aK, v imenu božjem, pove] mi, kaj je to bilo — ?" „To—?" je ponavljal Silver in se smejal, pa previdneje, kot po uava'ti* Oči so mu bile čisto majhne v veu -kem, zabuhlem licu, pa žarele so nni kakor živo oglje. „To — ? O —, mis-: lim, to je bil Allan." Ubogi Tom je vzplamtel. „Allan — ?" je kriknil, „Bog mu daj večni mir, zvestemu mornarju! — Ti pa, John Silver, ti si bil dolgo moj prijatelj in tovariš, odslej pa nisi več ; In če uinrjem kakor pes, zvest boneir. : osfal svoji dolžnosti! Ubil si Alla-.s i cuj ne? — Ubij še mene, ako m« mo-: reš! Zaničujem te!" In pridni, pogumni Tom mu jo> obrnil hrbet in stopil proti obrežju. Ha ni mu bilo usojeno, da bi ml daleč prišel —. John je kriknil. pograbil bergi > izpod pazduhe in z vso silo zagnai to čudno sulico po zraku. Zadel je To -ma na hrbtenico pod zatilnikom. Ubogi Tom je zakrilil z rokami po ¿raku, hlastnil po sapi in padel. Ali je bil mrtev, ali samo omam -ljen, kdo ve? Verjetno je bilo, da mu je silni sunek bergle zlomil hrbleni -co. Pa ni imel časa, da bi prišel k navesti —. Gibčno kakor opica, brez bergle, lu na eni sami nogi je bil Silver v hipu nad njim in dvakrat mu je za -bodel svoj nož do ročaja v prsi. Tja r svoje skrivališče sem čul njego. o glasno dihanje, ko je zavihtel nož. Ne vem, kaj se pravi, onesvestiti se, le to vem, da mi je v tistem trenutku ves svet zaplaval pred očm. v. meglenem vrtincu, Silver in ptiči tu „Daljnogled" so plesali krog mene — zvonilo mi je v ušesih in divji glasovi so iz neznane daljave vpili name-Ko sem se spot zavedel, je krvo-1 ločna pošast stala na svoji eni nogi, z berglo pod pazduho in s klobukom ! na glavi. Na trati je ležal Tom. Sil-' ver si je s šopom trave brisal krvavi nož in se ni prav nič zmenil za mrtvo truplo. Vse drugo je bilo neizpre-menjeno, solnce je brezsrčno sijal0 na kadeče se močvirje in na skalnat* vrhove in težko som verjel, da se je zgodil umor, da je bilo trenutek proi kruto končano ubogo človeško živtien-je pred mojimi očmi. John pa je segel v žep, poteguit piščalko in nekaterekrati zažvižga) v, •anjo, da je oglušujoče donelo sko?.1 vroči zrak. Nisem siaer vedel, kaj pomenijo ti njegovi žvižgi, pa nov strah se mi je zbudil —j Njegovi tovariši bodo prišli —. Našli bi me —. Dva poštena ka so že umorili, za Tomom in Alta-« nom bi utegnil priti tudi jaa — na vrsto. zoper papeža, duhovnike, cerkev., talco podlo hnjsknl zoper vise, kar je svelega. Se ni med n «Hi nihče, ko ■amo&tojni agitatorji! A g. Dobnik in drugi agitatorji pravijo: mi smo za vero, oelo za čfeto vero. a vera naj bo samo v tíerkvi, samo tam naj Cerkev in duhovnik góvori, a zunaj, cerkve ne, v favnusti, državi, v poli,tikil v Soli pa nikakor ne. A ravno fce vaše besede vas izdajo in dokazujejo, da ¿:te vi ju vaša stranka sovražnik vere in Cerkve. Vsak, kdor pravi, da vera in Cerkev nimata v politiki nič govoriti, j© izdajalec vere in Cerkve. Lahko bi videli g. D. oe ste tako dober ¡aistjan, in zagovornik vere, da ima Bog zapovedovati tudi v politiki, v javnem življenju, v državi; božje zapovedi in resnice .so inerodajne, obvezne kakor za posameznega človeka, teko tudi za politiko in pcfliitike, za državo in vlado, Bog pa osebno ne hodi več po zgmlji, ampak uči in vodi s pomočjo vere, verskih resnic, ki jih oznailjuje Cerkev. Ce ima torej Jo g pravico govoriti tudi v javnosti» v politiki, državi, ima to pravico tudi vera in Cerkev kot od Boga postavljena .učiteljica in voditeljica. Kdo je res kristjan, mora to edino pravo stališče zastopati. Ge sme vsak ju rast ali me' šetar govoriti v politiki, sme pač tudi ver». Cerkev, duhovnik, škof. papež. Sícér pa, če imate kaj' zdrave pa-meti, potem vendar morate pripoznati, da ima politika z vero opraviti. Ce pa ima politika z vero opraviti, potem ima tudi vera s politiko; če se politika vtika v verskie zadeve, potem se sme vera tudi v politiko. Ali ni tako gospod Dobnik, saj s!» študirali oelo visoko šalo. Ce ima kdo z vami opraviti, potem imate tudi vi ž njim. Ce se k 'o vtika v vaše zadeve,, v vaš mir, v vaše pravice, potem ne boste rekli, da vas to nič ne briga ali da se ne smete nič za t« zmeniti. Kdor se dotakne vas in vaših pravic, s tistim imate potem opraviti, imate pravico, da se branite, da svoje zahtevate. Ce' drŽava, vlada, politika Cerkev, ki je božja ustanova, na miru pusti, če ji da svobodo in pravice, ki ji grejo, da more izvrševati svojo nalogo, če se ne vtika v cerkvene zadeve" če čuva država svetost zakona in versko vzgojo mladine, potem se tudi Cerkev dalje ne bo vtikala v politiko in javnost, po #em si bota obe dobri. Ce pa država drugače dela, če jemlje Cerkvi svobodo In njene pravice, če podpira brez-vterstvo, če hoče mladino- brezversko vzgajali, potem mora nastopiti Cerkev zoper tako brezbožno početje, države, mora braniti pravice božje in vere, naj je g. Dobniku in tovarišem ljubo ali ne. Ce torej vi pravite, da vera nima s politiko nič opraviti, je to ravno tako, kakor če bi n. pr. poslanec Kirbiš.. ki je bolj močan in je tekom lega leta, odkar uživa prigoljufano poslansko čast, še precej pridobil na moči in teži ter obsegu, zgrabil gosp. ¡Dobi ika za vrat ter ga davil in obdelav ai, pa mu vedno pravil na uho: tovariš Dobnik, !e tiho in na miru bodi, ti nimaš z menoj nič opravitil tebe nič ne briga, kaj iaz delam. Ali bi bili vi zadovoljni g. D., ali se ne bi nič j vtikali v Kirbiša, ali ai ne bi nič daii j ž njim opraviti? A1S pa bi mu gotovo v obraz zabrusili: tovariš, toliko kakor ti z menoj, imam tudi jaz s teboj opraviti Sedanja vlada preganja Cerkev, krati pravice ljudstvu in Cerkvi; če pa Cerkev sebe in ljudstvo brani, pa J ji pravijo samostojni, ki to krivico pod pirajo: ti Cerkev, vera, duhovnik tiho bodi, ti nimaš z državo, politiko, strankami nič opraviti. Kakor se bo Dobnik branil, če ga napade Kirbiš, se brani tudi Cerkev in vera, če jo napade kaka vlada ali stranka. Ali ni tako g. Dobnik;- Ce- hočete, da se vera in Cerkev ne bo vtikala v politiko, vara ni treba drugega kot to-Ie: ravnajte se v življenju m politiki po zapovedih t »ožjih in resnicah sv. vere, pustite Cerkvi svobodo, da izvršuje svojo nalogo, podpirajte jo in branite njene pravice. Za resničnega kristj.^-na je to sioer samoobsebi umevno, je sveta dolžnost njegova. Ako vlada, ali kaka stranka ali kak posameznik drugače ravna, mora Cerkev nastopiti ter zahtevati pravico, mora nastopiti zoper take nakane kakor je Janez Krstnik nastopil zoper Heroda in reči: vlada, stranka, politik (jtudi če bi bil g. Dobnik), to ni dovoljeno! Zakaj n. pr. vlada prepoveduje Marijine družbe dijakom v Bosni, zakaj vsiljuje brezverskega Sokola v šolo, zakaj nastavlja na katoliške šole pravoslavne učitelje, zakaj noče podpirati kat. bogoslovnic, ko v pravoslavne uradno vabi dijake in jim obljuhuje so oskrbo. Zakaj niso samostojni zoper take reči nikdar nastopili, zakaj so glasovali za brezversko vzgojo v šoli. zakaj' podpirajo tako vlado? Zato ker je laž, kar vi, g. Dobnik pravite, da Samostojna ni proti veri. Resnica je, kakor vse njeno dosedanjo delo spri-čuje, da je izrecno protiverska. Se nikdar ni nastopila za obrambokvere in Cerkve in njenih pravte, ampak .ie najbol' strastno zahtevala proticerkve ne določbe v ustavi, njeni govorniki so tako ostudno govorili v Beogradu in doma na shodili, da se je oelo Srbom studilo. Zato g. Dobnik, zagovor^ nik protikrščanskega liberalnega u-čiteljstva, prijatelj brezverskega so-kolstva. zagovornik kaneeiparagrala itd., bodite raje tiho s tem, ne smešite se, če pravite, da Samostojna ni proti veri. Mogoče, da vam kak kratko' pameten duševni revček to verjame — a so že redki postali — za vas, aka-demično izobraženega človeka je tako govorjenje žalostno znamenje, da ste ali sami tako kratkovidni, česar pa, odkrito rečeno, ne verjamemo, ali pa nalašč farbate ljudi, kar pa ni pošteno in tudi dolgo ne drži. G. Dobnik, razjasnite še nam sledeče: Dr. Žerjav je pisal svojemu zaupniku da jo on, oz. njegova liberalna stranka ustanovila Samostojno stranko, jo podpirala z agijtacdjo in denarjem. Ali si morete misliti g. Dobnik, da je dr. Žerjav tako bertast, da bo on podpiral stranko, ki je za vero. on, ki se je zaklel,da bo katoliško vero iztrebiti iz slovenske zemlje? Dr. Žerjav .je malo bolj brihten ko vi, pa, dobro ve, kaj dela. Vašo stranko je podpiral, ker mu pomaga pri n^ego vam protiverskem delu. Dr. Vodnjak, ki je izobčen iz katoliške Cerkve in od vseh profesorjev ljubljanskega vseučilišča proglašen za človeka, ki govori vedoma neresnico. je govoril v državnem zboru, da je katoliška Cerkev največja sovražnica našega naroda, resnica pa je, da brez Cerkve Slovencev ne bi bilo več. Človek, ki tako govori o Cerkvi, ne bo šel v strankjo, ki je za vero in Cerkev šel pa j"e v Samostojno, ker je dobro vedel, da je zbirališče kmetskih liberalcev, da je proti) veri in Cerkvi« Kušar prvi načelnik Samostojne, ki je javno rekel, da je popoln brezverec, ne bi šel k stranki, ki je za vero, šei pa je k Samostojni, ker je dobro vedel* da je protiverska, proti-krščanska. Liberalni učitelji podpirajo Samostofno, ker dobro vedo, da je njihovega liberalnega brezverskega mišljenja, Samostojna! blati in preganja. krščanske učitelje in učiteljice, od učiteljstva zahtevajo,, da z duhovnikom niti govoriti ne sme. G. Dobnik kako se vse to strinja z vašim samostojnim krščanstvom? To ste.kristjani popolnoma nove vrste, vaš tovariš lažnjivi kljukec Schnuderl bi menda tako krščansko stališče opravičeval s stališča svoje pasje vere. K sklepu še par pripomb. Vsi, ki so od začetka vstopili.v Samostojno, niso bili tako protiverskega mišljenja, kakor njeni voditelji. Verjeli so hinavskim zapeljivcem, češ, da ni stran ka zoper vero in se sklicevali na pra vila, program. Toda vse dosedanje ete-10 je bilo izrazito proti versko. Kdor torej hoče biti resen katoličan, ne sme več take stranke podpirati, odgovoren je za vse, kar bo škode prinesla veri in ljudstvu! Proč od hinavskih izda-jic! V družbi bogoiajcev in sovražnikov Cerkve poštenemu kristjanu ni prostora! Da ne zaslužijo nekateri vodilni samostojmeži nobene vere in zaupanja. jo tudi jasno, ker so po celi Jugoslaviji zasloveli kot največji talenti v lažnjivosti. Da se upa predrzno pred vsemi poslanci lagati, to spričevalo so dali in s svojim podpisom potrdili vsi profesorji slov. vseučilišča — — samostojnemu vodijteiju Vošnjaku. Pa ga niti sram ni bilo, 6e tožil jih je! Lep samostojni mojster v lažeh je Schnuderl, ki je dobil zasluženi priimek lažnivi kljukec, prekosil ga je nadmojster Urek ter se ponaša s pregovorom, ki se lepo vjema s podpredsedniško častjo, namreč: „Lažeš, kakor Urek*. V zadnjem času mu dela hudo konkurenco kranjski samostojni poslanec Majcen, ki bo dobil od sodnije za samostojne častni pridevek obrekovalr ca zavoljo laži, s katerimi je počastil svojega g. župnika Gospod Dobnik, vi govorite radi o zlorabi vere v politiki. Ge mislite s tem sebe, imate prav. Vi zlorabljate vero, krščanstvo v politične, sebične, strankarske namene. Vi imate vero in krščanstvo tako radi, kakor trn v peti, ne bodite šalobrada} ne smešite se kot zagovornik vere, ker se vam to čisto nič m* sika in vam uibj» %*t *•»>• jama! Samostojneži in naši vojaki v Srbiji. Samostojneži in demokrati «)**-nekaj slovenskih kmetov in peljali so jih v Srbijo, da. jih navdušijo m srbsko bratstvo. Med temi izleintkije bito gotovo dovolj poštenih mož, rim bi izlet po Srbiji, če bi si ga priredili na lastno roko in če bi gledali 7 lastnimi očmi okrog sebe, dosti koristil. Mnogo bi videli, mnogo bi spoznali in imeli bi tudi dovolj pogwaa i t poštenja, da svoje utise o srb»u/i razmerah prostodušno in poštene oči tajo in opišejo. Pri tem izletu to seveda ni bilo mogoče. Videli so saim. to, kar se jim je pokazalo in kar. je bilo za razgled že umetno priprav no in urejeno, vse drugo jim je pao-stalo prikrito. Ta izlet se da primerjati s sprehodom kakega dobrodelnega društva po vojaških barakah r zad -ijih letih vojne. Da prikrije neznosne razmere in "da si vzgoji; dovolj patriotov, je avstrijska vojaška uprava večkrat povabila uplivnejše civilne osebs v svojo tabore. Najprej se je določim, kaj naj se pokaže in kaj naj se pokrije, potem so začeli lepo čistit» n» pometati, vojake so preoblekli v novo obleko, zamazane kotle so oprali upr za dan poseta pripravili mesto vsakdanjo repe in „Dorrgemuse" kako človeško jed, bolniki so dobili čisto, perilo in povelje, da na! vsako vprašanj odgovarjajo: „Dobro, izvrstno!" m tako je bilo vse pripravljeno na. «a obisk. Obiskovalci, ki so bili od 7.91<> prijaznih oficirjev vodeni od mesta de mesta, ki so videli čiste bolniške ao-be, okusili okusno in krepko juho, slišali toliko zadovoljnih odgovorov, se vrnili, kot največji patrijoti in go?->e siromaku, ki bi si pozneje enkrat drznil v njih navzočnosti govoriti, da je baš v tistih barakah stradal in pel neznosne muke vsled krutosti ;n nesnage. Skočili bi mu v lice, ume« -iali bi ga z lažnjivcem, češ, saj no vendar vse videli na lastne oči» Tako je tudi srbijanski izlet., Vsa lepo po programu in obiskovalec U. btt danes rekel, da je bilo vse jak® aepo. Ni čuda! Nagovori, napitnice, sprejemi, vino, rakija, črna kava in cigarete so tvorile nepredirno mejo med umetnim in pravim razgledom. V kra-i?h, ki so bili določenii za sprejem slovenskih kmetov, so tudi kasarne, pi»-ve balkanske in še oelo stane turSke kasarne in v njih živijo naši slovj»-venski fantje-vojaki. Niso mebkuž.ii, niso izbirčni, mnogo hudega so ¿i v Avsfriji prestali, pa vendar se ae in*-rejo navaditi na življenje in razma»«, ki vladajo na Balkanu. Tudi oni sj čuli, da je vse na delu za sprejem — rojakov Slovencev in trdno so i.-.fc prepričani, da se bo ta ali oni tntts njih spomnil in da bodo tako dobiU priliko, pokazati svojim rojakom, «ar se ne da opisati in kar tako nujno «ii-če po odpomoči. Hrana je slaba, ui sioer pičla, pa pripravila naj bi se tako, da jo tudi človek iz „preka1 laJb-ko uživa, raztrgani so, nimajo peri**, Koj sem začel lezti iz goščave, ti-lio in naglo, kolikor se je dalo, ven v odprti gozd. Cul sem, kako so se bičali Silver in njegovi tovariši, in ti ulasovi so še pospešili mojo naglico* Komaj sem bil iz grmičja, sem že ,ačel teči in tekel sem, kakor še niVi^ dar v življenju, ne meneč se za amer, le naprej in naprej, samo da sem prišel iz bližine strašnih morilcev, in strah je rastel v moji duši in ra^iel, - do blaznosti! In zares — ali je še bil kdo na svetu bolj zapuščen kot jaz? Ko kapitan dal ustreliti iz topa, kako Bi naj upam doli k čolnom med te strašne ljudi, ki se jim še roke kadijo od t,veže prelite krvi? Ali me ne bo zar grabil prvi, ki me bo videl, in mi zavil vrat kakor piščetu? In če me ne bo na ladjo, ali jim ne bo ravno to dokaz, da sem vso videl in da vem vse? Vsega je bilo konec! — Z Bogom, „Hispaniola"! Z Bogom, dobri graš -fiak in zdravnik in kapitan! — Poginil bom od gladu, ali pa me bodo u-bili uporniki —. Tako sem premišljeval in tekel — kar so me noge nesle. Prišel sem na či3to drugi kraj 0-tofca. Bned meno] se je 'dvigal nisek , dvokoničast" grič, v redko zaraščenem %ozdu sem bil, hrastovju podobno drevje je rastlo tudi tukaj, pa višje jc bilo in bolj vsasebi so stala drevesa. Vmes so se dvigali poredki borovci . 50—70 čevljev visoki. Zrak je bil čist in svež in ne več zatohel, kot spodaj v močvirni nižini. Pa hipoma sem se ustavil kakor uicopan in v novem strahu mi je planilo srce. XV. Nekje se je odluščil kamen in i« ropotajoč pritrkljal po strmem skan.a-tem griču navzdol med drevje. Nehote so se mi obrnile oči v grič. Nekaj je z veliko naglico in gibčnostjo skočilo za deblo debelega bo rovca. Kaj je bilo, ali medved, au 0-pica, ali človek, tega nisem mogel še j presoditi Črnikasto je bilo in kosma-i to, toliko sem videl, več pa ne. Strah mi je šinil v vse ude in nepremično sem obstal na mestu. Torej sem bil od dveh strani ogr rožen —! Za menoj morilci in uporniki, pred menoj ta-le prežeča pošast! Koj sem začel pretehtavati obe na-: varnosti. Manjša S3 mi je zdela o»a | nevarnost, ki sem jo že poznal. Silver in njegovi tovariši niso bili tako grozni, kakor neznani gozdni strah , zasukal sem se na peti in se začel u-mikati v smeri proti čolnom, gledajoč; pri tem oprezno in ostro preko ramen nazaj v grič. Pa neznana postava se je žepe pokazala, naredila v gozdu velik ¿rog in bila kmalu pr.ed menoj —. Nov strah! — Utrujen sem bil — noge me niso več nesle, ne bom mo -gel uiti —! Toda če bi bil tudi po*>ol noma spočit, zastonj bi bil napenjal vse moči in se kosal v naglici z na3-rotnikom. Od debla do debla ie hitv j la čudna postava, na dveh zadujin nogah jo tekla kakor človek, pa dvakrat tako daleč je stopila —. Nikoli nu^m Se videl človeka tako naglo teči. Človek pa je bil, o tem kmalu nisem mo-ge» več dvomiti. Spomnil sem se na zgodbe o Iju-dožreih —. Ze sem hotel poklicat' Sil-verja na pomoč —. Pa neznana postava se C kakoc človek, četudi divji, pomiril se sem l.ekoliko in moj sfrah preu Sil -verjem je nanovo oživel Obstal sem, in pogledal krog sebe, kako bi ne a ialotje tako govoriti, ko smo vendar mi pri vsem, kar smo videli ir. u/,i!>, tako navdušeni in očarani. Vlak je oddrdral, srbsko sprem -stvo ¿e klicalo: „Živijo, živijo 1", naši Jantje so pa stali nemi, srepih pogledov, stisnjenih pesti, s tugo in raz -očaranjem v srcu. Eni so preklinjali vse mogoče na svetu, drugi so se pa v miru vdali prepričanju, da leži hujše zlo od celega balkanizma v zaslepljenih in vinjenih možganih naših sa-tnostojneževf in demokratov — pozabili vsega tega pa ne bodo ne eni in ne drugi._ _ Županska zveza za Slovenijo. Naloge, ' ki jih je poverilo naše ljudstvo pri zadnjih občinskih volitvah novim občinskim odborom, so zlasti sedaj po vojski izredno težke. Razdejanje vojske ni prizanašalo tudi ob-iinam in občinskim napravam. Vse fo bi morali novi občinski odbori sedaj jiopravifi in urediti. Posameznim ob-Šinskim odborom in županom bo to zelo težko a združeni bodo tudi to izvr-tili. Sedanja vlada hoče okrniti in polagoma popolnoma odpraviti avtonomijo občin in pravice županov. In tudi proti temu posamezni župan in občinski odbor ne bi mogel nič. A nobena vlada nam ne bo mogla vzeti samo -uprave občin, ako bodo vsi župani in občinski odbori združeno, ramo ob rami nastopili v obrambo avtonomije občin in jiravic od ljudstva izvoljenih županov in občinskih odbonov. Zavest, da se morajo župani in občinski odborniki zvezafi in združiti, ako hočejo občanom kar največ koristiti in uspe-gno braniti avtonomijo občin, je rodila Cupansko zvezo za Slovenijo. C emu Županska zveza? Zupan bi moral biti danes cel — dohtar. Vse postave in unedbe bi moral znati; če ne, je siromak on in njegovi občinski odborniki in njegova občina. Kje pa naj vse to zve, kar kot inpan mora vedeti? Županska zveza mu pomaga! Županska zveza daje svo Jim članom, županom, občinskim od -bornikom in namestnikom strokovni po uk o zakonih in predpisih občinsko u-prave. Pred nekaj tedni je v Ljubljani ustanovila posebno i a j n i 5 t v o Župansko zveze, ki članom Župansko zveze na ustmo-na in pismena vprašanja daje strokovna pojasnila v vseh panogah občiu- ke uprave. Pozivamo naše župane in občinske odbornike, da se že zdaj prt- uno obračajo na to tajništvo Županske zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, II. nadsiropje, ali sami naravnost, ali pa potom tajništev Slov . ljudske stranko v Mariboru in Celju, ki bosta radi posredovali. Seveda pa imajo pravico do odgovora samo župani in občinski odborniki, ki so organizirani v Županski zvezi. Za odgo-\or ne pozabite priložiti znamke! Županska zveza bo dajala svojim članom strokovni pouk tudi s tem, da oo prirejala poučne tečaje za župane in občinske odbornike. Ze na ustanovnem občnem zboru, dne 14. avgusta t. 1. so sklenili, da prire.ii Županska zveza letošnjo zimo tri tečaje za župane: v Ljubljani, Mariboru in Celju. Ze danes opozarjamo naše župane, da se mnogoštevilno udeležijo 'tečaja! Obveščeni bodo pravočasno. Županska zveza pa bo začela izdajati tudi lasten 1 i s t „O b č i n s k a u p r a v a." Ker pa zaradi finančnih težkoč z izdajanjem „Občinske uprave" še ni mogoče začeti, bo Županska zveza za sedaj vse društvene vesti priobčevala v „Domoljubu" in „Slov. Gospodarju." Oba lista bosta tudi prinašala odgovore tajništva Županske zveze na razna vprašanja županov, ki so splošne važnosti. Toda dolgo lastnega glasila Županska zveza ne bo mogla pogre-šaii. Ker članarina (.letno 2 dinarja za vsakega člana) niti za tajništvo nebo zadostovala, bodo morale občine tudi nekaj žrtvovati. Na seji Zujianske zveze dne 19. septembna je bilo sklenjeno, da se pozovejo vse občine, naj v prihodnjem občinskem proračunu v-stavijo v obliki podpore določeno svo-lo za nameravano glasilo „Občinska uprava." To občine lahko storijo. Saj zadnji cilj glasila Županske zveze bo,, da poučuje župane, kako najbolje u~ pravljati in voditi' občine in koristiti občanom. Kakor si morejo župani potrebni strokovni pouk omogočiti le, čo so združeni v Županski zvezi, tako bodo mogli avtonomijo občin braniti tudi le, e nastopijo skupno in organizirani v Županski zvezi. Kako mislilo grabiti denar davkoplačevalcev I, j Državni proračun za leto 1022 ' nam kaže natančno v številkah, kako hočejo sedanji Vladinovci uporabiti de nar davkoplačevalcev. Predvsem moramo povdariti, da se jo sedanja vlada v proračunu naj-: boli spomnila na vojsko in žandar-merijo. Sklenili so, da bodo zgradili leta 1922 39 novih vojaških kasarn. Največ seve po Srbiji, Crnigori in Vojvodini, v Sloveniji samo 1. Za zidavo teh 110. i vih kasarn je predvidenih v proračunu 518,349.212 K. Proračun vojnega 1 ministra znaša za 1922 za 321 milijo-: nov kron več, nego leta 1921. Za žandarmergo bodo porabili iz državne blagajne 75Q milijonov kron. 1 Poleg stroškov za žandarmerijo zahteva vojni minister za vzdrževanje po-; graničnih čet (ruskih VVranglovcev) 000 milijonov kron. Za leto 1922 zahteva samo vojno ministrstvo za nove : kasarne, žandarmerijo in pogranične trupe 1 milijardo kron več, kot lai-i. Ko je bila naša vlada, nismo rabili novih kasarn, ne toliko žandar-jev In ruskih pandurjev, to potrebo milijonskih in milijonskih svot iz že skoro praznih žepov davkoplačevalcev nam je prinesel minister Pucelj in njegova radikalno-demokratska ministrska žlahta. iz proračuna je razvidno, da so samostojni in demokratje veliki prijatelj vojaštva, žandarjev iu ruskih pandurjev- Ne smemo pa pozabiti, da državni proračun 110 skrbi samo za pokritje izdatkov vojnega ministra, ampak tudi za izdatke vodnega ministra Puclja. Koliko velja Pucelj pri ministrih in kako so mu prt mesarskem srcu tovariši kmetje, najbolj kažejo proračun ske svote, ki so določene za regulacijo rok in potokov v letu 1922. Za re-| guliranje slovenskih rek in potokov je | postavljenih v proračun 5,400.000 K* Presneto malo! Regulirati hočejo: Sa-! vo, Dravo, Pesnico, Ljubljanico in Kamniško Bistrico za 3 milijone kron. Smešno! Gorske potoke bodo uravnali za en milijon kron. Za olajšavo liosar-j ske vožnje po Savi in Savinji se bo izdalo samo 400.000 K» Za vse vodne regulacije v celi kraljevini je odločenih 128 milijonov kroi, za zgradba kasarn pa 516 milijonov. Tako se skrbi za našega kmeta, kateremu delajo poplave tolikanj Škode. In vendar ima mo sedaj za poljedelskega ministra mesarja, ki govori po shodih, da ie pod njegovim ministrovanjem vstal naš kmet in se povspel do pravic — (pravilno davkov) kakor jih ni užival do sedaj! Poglejmo Še, koliko je odločila naša v lada za šole in ljudsko izobrazbo. Prosvetni minister, zahteva letos .1.300 milijonov kron več nego lani. Med prosvetne izdatke so uraču-nili tudi milijone, ki so jih izdali za sokolske izlete. V Srbiji odpade na Sokola 020.000 K, na Hrvatskem en milijon 430.000 K - skupaj 2,750.000 kron. Za dijaške štipendije cele kraljevine se bo izdalo 73,380,000 K. Versko ministrstvo je postavilo v proračun za pravoslavne verske šole 20,354.590 K. Katoliške verske šole pa bodo dobile 2,951.275 K, Razlika med izdatki za pravoslavne in katoliške znaša 17,403.315 K. Pravoslavna verska uprava s Šolami vred bo stala davkoplačevalce 161,601.026 K, katoliška s šolami pa 13,805.268 K. Razlika med izdatki za pravoslavje in ka-toUčanstvo znaša 147,735.758 K in ven dar bi se morali po ustavnem členu, ki govori o verski enakopravnosti v naši kraljevini, izdatki ministrstva ver porazdeliti enakomerno med pravoslavne in katolike po njih številu. Iz ravnokar navedenega izvlečka iz državnega proračunaj je razvidno, kako misli gospodariti sedanja vlada v letu 1922. Ze sedaj javljajo iz Beograda, da bodo zopet dvignili davke, da bodo izvlekli iz žepov davkoplačevalcev milijarde za kritje tolikanj nepotrebnih državnih stroškov. Vse to se dogaja pod žegnom samostojno-de-mokra.tske vlade. O ravnokar naštetih državnih izdatkih pa skrbno molči časopis za zmago kmetskih krivic — „Krtfet. lis-.". „Blagoslov41 novih davkov nam obetalo. Državni proračun za leto 1922 sega v tako visoke milijonske svote, da ga po izjavi finančnega ministra demokrata dr. Kumanudija ne bo mogoče kriti z dosedanjimi že itak nedo-plačljlvimi davki. Gospod fina čni minister je razodel pred svojim odhodom v Londonu, kjer bo prosil angleške milijarderje za naše zunanje državno posojilo, da bo povišal davke na sledeči način: Povišani bodo posredni in neposredni davki. Od posrednih davkov bo predvsem povišan davek na vino, ki bo najbolj zadel slovenskega vinogradnika. \ si neposredni davki bodo povišani na ta način, da bo plačal oni, ki plačuje davka nad 400 K 20%—40% več od celokupne davčne svote kot do-sedaj. Tako bo plačal v prihodnje n. pr. oni, ki je plačeval dosedaj 10.000 kron, 14.000 kron. Poleg znatno povišanih davkov nas bo blagoslovila sedanja vlada še z znatnim povišanjem cen tobačnih izdelkov. Podražili bodo železniške potno karte, tovorne liste itd. Vse to bodo učinili vladinovci, da ne bo zeval iz državnega proračuna primanjkljaj več mil'jard, ampak profit na grozni način vseh davkoplačevalcev. Tudi o novem povišanju davkov bo skrbno molčal „Kmetijski list", ali pa lagal, da proračuna za leto 1922 ni podpisal slabostojni minister Pucelj ampak dr. Korošec! Samostojna krivita slov. vinogradniku. Od 1, septembra t. 1. Jo upeljana državna užitnina (trošarina) na vino in sit?«- :-ra navadna vina 140 K od M za lira vina nad 15% alkohola na 2.400 K za hI. Po tej novi užitninski naredbi mora vsak vinogradnik naznaniti svej vinski pridelek pristojnemu oddelku finančne straže najpozneje 24 ur potem, ko je spravil vino v klet. Ako vinogradniki ne naznanijo svojega pridelka, jih čakajo po novi naredbi nečuveno visoke kazni, ki se ne bodo nikakor odpustile, niti znižam le. , Kdor ne naznani pravočasno pre- leraa (vkletenja) svojega ali tujega vina, ta zagreši po novi naredbi tihotapstvo in se kaznuje z najmanj petkratnim zneskom na vse nenaznan-jeno vino odpadajoče takozvane državne trošarine; blago s posodo vred pa zapade državi. Kdor bi opustil naznanilo pridelanega vina, moral bo plačati za vsak hI 140 K red ie trošarine, najmanj 700 K kazni2 zgubi pa še posodo in vino. .Te, novi naredbi o dr?'i '..i \ 'luski trošarini pa še moramo dostaviti, da se dovoli vinogradnikovi družini nad 4 nad 15 let stare člane 400 l t. trošarine prosta uporaba pridelanega v-ina, nad 4, a ne nad 8 družinskih članov 600 lit.,- nad 8, a ne nad 12 članov 800 lit., nad 12 članov pa 1000 litrov» Kdor pa. svojega pridelka ne bo prijavil, zgubi pravico na trošarine prosto vino za domačo potrebo, ra-zun tega pa se mu Še vse vino zapleni. Vino za domačo potrte bo so mora hraniti ločeno od onih, kjer je za vino že, ali še neplačana trošarina. Ta novi trošarinsld; pravilnik je bil izdan letos 1. septembra v „Službenih Novinah" št. 199, Podpisan je sevo tudi od samostojnega ministra Puclja. Tudi o tej grozni trošarini, katere upeljava je zasluga samostojnih, molči „Kmetijski list", molčijo pa tudi vsi samostojni poslanci s svojim ministrom vred. Proti tej naravnost turški trošarini in kaznim se je priložil v imenu Jugoslovanskega kluba v Beograd poslanec Sušnik. Ne zadostuje pa -samo protest Jugoslovanskega klu ba, ampak naši vinogradniki morajo na vseh zborovanjih protestirati proti temu novemu žegnu samostojno-demo-kratske vlade in poslati proteste Tajništvu SLS v Maribor Cirilova tiskarna. 1 Politični ogled. Kraljevina S II S. Kralj in PaŠič sta še vedno v Parizu. Kedaj se vrneta v Beograd, še ni gotovo, sicer vedno pijejo, da prideta vsak čas, a dosedaj jih še ni. V Londonu se pa mudi finančni minisfer Kumanudi, koder bo najel pri nekih angleških lin. krogih zunanje državno posojilo. Naš zdravstveni minister Turek dr. Kara-mehmedovič pa leži bolan na legarju. Kralj 111 Pašič v Parizu, finančni minister v Londonu, minister musliman na bolniški postelji — ni čudno, da so naši mili zavezniki nam odzveli še naš zadnji up uspeha v zunanji politiki — Skader in ga izročili Alban -cem. Ti ministri, ki so šo v Beogradu, so sklicali za 20. t. ml parlament, ki pa gotovo ne bo dolgo zboroval. V italijanskih Benetkah so odločili sporno vprašanje Za- ! padnfe Ogrske. Madžari bodo izpraznili Burgenland, ki ga dobi Avstrija, za Sopronj pa so pristali na l«mlsko glasovanje. Gornjo Šlezijo so razdelili med Nemce in Poljake, a so dobili Po-, "aki boljši in večji del. Te dni bodi prevzelo nemške in poljske oblasti n-pravo gornje-šlezijskih okrajev. tfaši shodi. Sijajni shod KZ pri Sv. Frančišku. V nedeljo, 16. t. in. se je vr. il prt Sv. Frančišku shod, kakor £a Še ni bilo v gornjesaviujski dolini. Nad 1500 najuglednejših mož in žen iz celega okraja je prihitelo fla shod, navzoči pa so bili skoraj vsi župani in občinski odborniki z gornjegrajskega ol roja. Shodu je predsedoval vrli re-čički župan M. Blekač. Navdušeno pozdravljen jo govoril načelnik -Ligo. ! slovanskega kluba dr. Korošec o po- litiCtfem položaju in delu stran!«, poslanec Vlad. Pušenjak pa o gospodarskem položaju države, državnem proračunu in o naših zahtevali. Navdu-8ef>o odobravanje zborovalcev je večkrat prekinilo izvajanja govornikov., katera sta obravnavala najbolj pereča flnevna vprašanja. Soglasno in z velikim navdušenjem so se sprejele resolucije, s katerimi se 1» izraža Jugoslovanskemu klubu zaupnica za njegov možat nastop za pravice ljudstva, 2. se protestira proti vsakemu zvišanju davkov, 3. se zahteva odprava izvozne carine za les in znržanje tarifov za prevoz lesa, 4. se zahteva izpeljava oeste in železn ice v Mežiško dol no, 5. se merodajne kroge opozarja, da pravočasno preskrbe za okraj potrebna živila (žito ia koruza). Shoda se je udeležilo tud: nekaj nasprotnikov, ki so pazljivo poslušali in vidno odobravali izvajanja govornikov. Par nadebudnih rdečkarjev je v onemogli jezi v par minut oddaljeni hosti vpilo „Živijo Kristan", kar je vzbudilo veliko veselost med zboroval. C", a na shod niso prišli. Rdeči cementar Peter Tlaker je po končanem shodi: z medklicem obsodil delo soc.--doinokraških voditeljev, več pa ni znat povedati. Po shodu se je vršilo posvetovanje županov, obč, odbornikov in zaupnikov stranke, na katerem je poročal strankin tajnik o ustanovitvi Župansko zveze, podrobni organizaciji stran ke, važnih tečajev itd. V Hajdinu pri Ptuju je Kmetska zveza v nedeljo, 16. oktobra priredila politično zborovanje. Obisk je bil prav dober. Poslanec dr. Hohnjec ie poročal o političnem položaju v Evropi in v naši državi. Naša država ne pride do notranjega miru in reda, dokler se ne izvrši revizija ustave v smislu zahtev Hrvatov in Slovencev. Nujni predpogoj, da se med državljani vseh treh plemen udomači kolikor tolika zadovoljnost, je izenačenje davčnih zakonov in davčnih bremen v celi državi. Gospodarska politika demokratov in samostojnežev je privedla našo denarno vrednost tako daleč, da bo na svetovnem trgu kmalu brez vrednosti. Izvajanja poslančeva so napravila na poslušalce dober utis, kateremu se niso mogli odtegniti tudi navzoči politični nasprotniki. Naši shodi. V nedeljo dne 16.'t. m. se je vršil v Ločah dobro uspeli shod SLS. O sedanjih gospodarskih in davčnih težavah je podrobneje poročal narodni poslanec Fr. Pišek. O notranjepolitičnem položaju je govoril urednik Golob. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se izreka poslancem Jugoslovanskega kluba popolno zaupanje, istega dne popoldan se je vršil manjši shod tudi pri Sv. Jerneju. Ljudstvo že povsod spregleduje, da so ga samo-stojneži, socijalisti in liberalci dne 28. novembra 1920 speljali s hinavskim far-banjeia na krivo pot. Naša krščanska stranka pridobiva povsod na ugledu. Tedenske novice. Izobraževalni tečaji za naše društvene in politične ter gospodarske organizatorje se bodo vršili tudi letošnjo zimo. V župnijah ozir, okrajih, kjer želijo takih tečajev, naj takoj sporočijo Tajništvu SLS v Mariboru. Posvetimo zimski čas izobrazbi naših ljudskih voditeljev in organizaciji! Za kmeta se bodo pulili in kosali med seboj demokrati in samostojneži. Tabo je sklenil zbor zaupnikov demokratske stranke v Ljubljani 16. oktobra. Sprejela se je namreč ta resolucija: »Zbor zaupnikov naroča načelstvu, da se tudi demokratska stranka bavi z organiziranjem kmetskega stanu. Mnenja je, da vsled cepljenja moči rastejo izgledi klerikalizna na deželi.« V smislu te resolucije se je sklenilo, da se naj poživi strankina organizacija na deželi s tem, da se osnuje v vsaki občini krajevna organizacija ali vsaj poverjeništvo. Tako bo torej živinozdravnik Dolfe Ri-bnikar na deželi delal konkurenco mesarju Puclju. Ker pa je zbor zaupnikov obsodil cepljenje liberalnih moči na deželi, bo vse delovanje demokratov uravnano na to, da se ¡Pucelj zopet tudi na zunaj pritegne k demokratski stranki, koje predsednik je bil. Liberalna gliha vkup štriha! Delavstvo, čuj in strmi! Liberalni listi vedo poročati da je naše ministrstvo za socijalno politiko postavilo v letošnji državni proračun svoto 1 tnilij. kron za delavsko zavarovanje. Z zavarovanjem se bo baje pričelo s 1. novembrom t. J. Dobro! Za kupovanje muslimanskih glasov je imela vlada 1 milijardo dvesto milijonov kron denarja, za kupovanje glasov samostojnežev 200 milijonov kron, a za zavarovanje delavstva pa da na razpolago samo 1 milijon kron. Delavstvo, zapomni si tol Kdor hoče pljuvati v lastno skledo, naj Še naprej* caplja za Samo stojno kmetijsko stranko. Vi, ki sto zapeljani, pomislile: _ Samostojni poslanci so v vladni večini v Beogradu, samostojnež Pucelj je minister. In ta vlada jo s prUrdilom Samostojne u-peljala sedanjo nesrečno kontrolo vinskega pridelka. Samostojna jo kriva, da tinanoarji šikanirajo naše vinograd nike. Niti ust ni odprl Pucelj, ne besede niso zinili Mermolja, Urek ali Drolenik za obrambo slovenskega vinogradnika prati tej' krivični naredbi. Vinogradniki, ki sto še vedno tako.za-slepljeni, da iz slepe strasti drvite čez drn in strn za temi hinaver, sto si sami krivi, če bo linanoar imet več pravice do vaše kleti, kot vi sami. Vi plujete v lastno skiedo. Huda obsodba. Od kmeta z Dravskega. polja, ki je bil dosedaj odločen pristaS Samostojne kmetijske stranke, je dobilo Tajništvo SLS v Mariboru j zanimiv dopis, iz katerega priobčuje-rno te-le sfavke: „S to stranko (samostojno! ne maram imeti več nobenega i stika. Bil sem hudo zapeljan. Na Dro-fenikovem shodu v Cirkovcah sem slišal, kako bo ta strankaj delala za na-i še kmetsko ljudstvo, kako bodo ooslan-ci Samostojne znižali davke, odpravili ! vojaštvo, kako bodo 'dvignili cene ži-j vini in kmetskim pridelkom ter odpro-| vili draginjo predmetom, ki jih kupu-; iemo. Postal sem naravnost zagrizen i agitator za Samostojno. Ob volitvah ! dne 28 novembra sem skoro pol naše i občine pridobil za samostojno listo . Za „Kmetijski list" sem nabral 32 m> ! vili naročnikov. A danes sem prišel : do prepričanja, da nas samostojni vo-: ditelji samo za nos vodijo. Na mesto , da bi znižali davke, so pripomogli, da bomo kmetje poginili pod težo novih j davkov. Celo na koleslje so nam na -pilili davek 800 K. Kam bomo prišli? Na 1000 milijonov K so vrgli Tur -kom, da so glasovali za prodajo Slo -venije beograjskemu centralizmu. Samostojni sami so dobili tudi nad 200 milijonov za to, da so nas Slovence izdali in prodali našo avtonomijo. Le poglejte, kaki hodijo okoli Mermolja , Kirbiš in Urek! O Mermolji pišejo listi, da si je kupil za pol milijona K gospodsko posestvo. Kje si je pridobil ta pol milijona? Urek je živel, prodno ni bil poslanec Samostojno, v siromašnih r zmerah. Imel je polpodrena | poslopja in še dolgove na posestvu . j Poznam ga. Bil sem delj časa v Brežicah. In danes hodi Urek prešerno in prevzetno okoli kot bankir in se de la, kakor da bi se cel svet sukal samo okoli njega. Zidal si jo novo hišo in to v času največje draginje. Odkod je vzel stotisočake? In prepoljski Kirbiš? Reven mešetar je bil. Svojo me-štrijo, ki so je je v mladosti naučil, je pustil v nemar. Pred volitvami je posedoval malo njivico. Redila ga je njegova tašča. In poglejte ga danes! Tisočake meče okoli kakor se igra veter z jesenskim listjem. /To vse sem o-pazoval trezno, mirno. In vse skupaj sem spoznal za veliko farbarijo. Povem vam: Kar počenja Samostojna, je vse velika in sedaj očita goljufija. Radi tega se' skesano vračam h Slov. kmetski zvezi, ki je ostala, kakor sem hvala Bogu sjpre^idel, stara krščan-: ska, slovenska in prava ljudska stran ta. Dovolim vam, da to moje pismo u-! porabite v „Slov. Gospodarju." M , ! B." — Priobčujemo brez dostavka, Financarji imajo povelje od sedanje vlade, da morajo po kmetskih kleteh j poizvedovati o količini vina. Naredba j zahteva, da more imeti vsak kmetski vinogradnik vino za prodaj v iosebni kleti in zopet v drugi kleti vino, ki ga potrebuje za dom. Take nasilne naredbe izdaja vlada v času, ko so »samostojni« poslanci v vladi. Kje pa more vsak vinogradnik kar na enkrat napraviti dve kleti ? Otrobe izvažajo iz naše države židovski mlinarji in verižniki in sicer gre kar cele vlake otrobov v Švico. Naša živina gladuje, samostojno-lberalna vlada pa prepreči izvoz živine. Kako so govorili samostojni kandidati prel 28. novembrom ? Na živinske sejma hodijo Mermolja, Kirbiš, Drofeni«, Urek, Dobnik, Lipov Tuna in enaki slabostojni generali farbat naše živinorejce. Če se zopet kateri teh ljudi pojavi, naženite ga z bičem. Mermoljevci si sami pri vladnem koritu polnijo lastne žepe, kmetom pa prinašajo nepopisno gospodarsko nesrečo. Obupni klic Prekmurcev. Iz Prek-murja se nam poroča: Položaj našega ljudstva je obupen. Vsled silne suše, ki je povzročila pomanjkanje krme, je naš kmet prisiljen prodati vsaj polovico svoje živine. Žalibog, da nima živina pri nas takorekoč nobene cene, ker oblasti zabranjujejo izvoz živine, Te okoliščine izrabljajo brezvestni mešetarji na ta način, da pokupijo živino prvovrstne kakovosti za slepo ceno, jo potem prodajo kakemu mesarju, ki prav-dobro zna najti pota, da živino drago proda. Na sejmu v Turnišču je nek Benko kupoval vole prvovrstne kakovosti po 14 kron kilogram žive teže, doma je isto meso prodajal po 27 K, kolikor pa ni mogel doma prodati, je izginilo žez mejo. Pri tem si razni pre-kupci in mešetarji polnijo žepe, kmet pa trpi škodo, Oblasti zganite se! Lepo polomijo je doživel samostojni Drotenik na svoji politični rajži po Prekmurju. Samostojni so poslali zadnje dni v Prekmurje svojega poslanskega kričača Drofenika, ki je pa imel na svojih zborovanjih v Beltincih in Bistrici na obeh skupaj 40 poslušalcev. Tudi Prekmurci čutijo na svojih žepih, kako je sedaj za kmeta, ko imamo kupljeno centralistično ustavo in samostojno demokratsko vlado v Beogradu, ki ima za kmeta samo bič davkov in draginjo — drugega pa nič. G. žganjar-skemu mešetarju Drofeniku pa častita-mo, ker ne doživlja samo zborovalnih polomij po svoji rojstni okolici, ampak tudi v Prekmurju. Ljudstvu se pojmi bistrijo, g. Drofenik! Okrajna glavaistva še vedno niso izplačala obmejnim občinam denarnih glob, ki jim pripadajo od tistih, ki so se pregrešili glede predpisov prekoračenja meje. Politična oblastva so obljubljala, da bodo izplačala te globe takoj, ko se izvolijo župani. To se je zgodilo, a glavarstva še vedno niso izplačal teh svot. Kaj to pomeni? Iz ormoškega okraja nam pišejo: Okrajna liberalna posojilnica, ki je na zadnjem občnem zboru izrinila kmete naše pristaše iz načelstva in nadzorstva, pošilja kmetom v ormoškem okraju, od katerih upa na vloge, agitacijske pole z vabilom, da naj pri niej naložijo svoj denar. Nasproti pa pošilja kmetom, ki imajo v Okrajni svoj dolg, dopise sledeče vsebine: »Pozivamo Vas, da nemudoma plačate svoj dolg v ostanku z obrestmi vred sigurno do 10. oktobra 1921. V slučaju, da bi se tega roka ne držali, bodemo zadevo izročili našemu prgvnemu zastopniku v izterjanje ter Vas opozarjamo, da bodete v tem slučaju imeli precejšnje stroške. Stroški današnjega opomina znašajo 5 K. Z odličnim spoštovanjem. Sledijo podpisi. S tem je rečeno, da liberalci nočejo od kmeta denar. Ce je dolžan mora vrniti, če ni dolžan ter ima denar, mora ga nesti demokratom. Kratko rečeno: Demokrati hočejo od kmeta blago, denar in dušo, ker so prijatelji ljudstva. Predsedstvo županske zveze za ormoški okraj poroča, da pride zadeva ustanovitve Hranilnice s popilarno varnostjo za ormoški okraj pri prvi seji na dnevni red. Seja se skliče v najkrajšem času, ko mine trgatev. Tudi druge važne stvari, ki se tičejo našega okraja, se bodo odslej redno obravnavale ra županskih sestankih. Za župana pri Sv. Lovrencu v SI. goricah je izvoljen vrl naš pristaš gosp. Fr. Horvat Slabostojni kandidat je srečno propal. Novemu županu in našim zavednim možem iskreno čestitamo! Zopet en naš župan več. V občini Gradiška pri Mariboru (župnija Sp. Sv. Kungota) je bil izvoljen ¿nica. Ostala dva namestnika pripadata nasprotni stranki, ker naša dva kandidata gg. Obrul in Kas-ter nista bila vpisana med volilce. Znamenje, da davčne oblasti znajo predpisovati visoke davke, a v volilni imenik naših mož nimajo časa vpisati, — Samostojni in liberalci so v konjiškem okraju dobili 40 glasov. Zavednim možem čestitamo k lepi zmagi! 0rgan;3i3, glasbeniki pozor! Dosedanje »Fodporno društvo organistov" s sedežem v Celju, sklicuje za dne 25. oktobra t. 1. ob pol 9 uri dopoldne v dvorani hotela »Beli vol" v Celju iz-vanredni občni zbor. Vabljeni so na istega vsi organisti in glasbeniki po peklicu, ako tudi niso bdi do sedaj člani omenjenega društva, da se v istega včlanijo. Na tem občnem zboru se bo društvo popolnoma preustrojilo v organizacijsko društvo vseh glasbenikov cerkvene in posvetne glasbe, kateri bodemo pri vladi skupno nastopili za zbjljšanje našega gmotnega položaja, ter ob enem prosili, da se nas nastavi kot izkušene glasbenike za strokovne- učitelje petja in glasbena teorije na ljudskih in srednjih šolah. TOOIetnl jubilej iranči^kt^kega lil. reda smo v Marija Nazaretu obhajali na zelo slovesen način. K slovesnosti, ki se je začela že na predvečer praznika sv. Frančiška asiške-ga s pridigo o zgodovini tretjega reda sv. Frančiška in petimi litanijami Matere Božjo se je v prijazni samostanski župni cerkvi nazareški zbralo iz Savinjske doline nad 2000 vernikov, med njimi mnogo mož in mladeuičfev in več sto oseb broječa procesija vernikov iz Šaleške doline pod vodstvom gg. dekana Janeza Rotner-ja iu župnika Jožeia Ateneder-ja. Na praznik sv, Frančiška, dne 4. oktobra ja bila ob 7. uri zjutraj pridiga o namenu in cilju tretjega reda, po pridigi pa je Imel veleč, g. dekan škatski slovesno sv. mašo. Ob 9. uri so prišla na dnev nI red razna predavanja. Po končanih jjredavanjih so imeli voditelji tret-jerednih Skupin nazaroškega okolifea, sejo, na kateri so je ustanovila zvoza duhovnikov-tretjjerednikov in se sklenilo, da se bodo odslej voditelji se šli dvakrat na leto v svrho enotnega in skupnega delovanja. Slavnosti se j« udeležilo 18 gg. duhovnikov. Prenos podobo svetogorsko Matere Božje. Kakor znano, so svojčas pre nesli čudadelno podobo Matere Božje od Sv. Gore na Goriškem v Ljubljano, da jo rešijo pred granatami lafc-kih topov, ki so porušili samostan in cerkev na Sv. Gori pri Gorici. Verno katoliško slovensko ljudstvo v zasedenem Primorju je cerkev in samostan svetogorski toliko popravilo, in pozidalo, da se jo mo^la „podoba sveto-gorske Matere Božje zopet prenesti nazaj v domovino. V nedeljo, dne 9. t. ra. sta se pripeljala po omenjeno čudadelno podobo v Ljubljano , dva avtomobila. \ prvem avtomobilu je sedel prevzvišeni nadškof goriški dr. Sedoj s spremstvom, v drugem sta pa sedela dva frančiškana od Sv. Gore, ki sta spremljala čudadelno podobo.. Ko sta oba avtomobila v nedeljo ob 3. uri popoldne dospela v Gorico, ju j'a tamkaj čakalo čez 15.000 Marijinih častilcev v nepopisnem hrepenenju, da po tolikem času zopet vidijo tnilost no podobo, katero sta držala oba ka-pucina v rokah. ,Vj kapucinskem samostanu v Gorici so okrasili! Mater. Božjo iD Božjega Deteta z zlatima kronama, nakar sta so oba avtomobila peljala počasi skozi mesto. Nepopisno ganljiv je bil prizor, ko ¿e j« bližala nebeška Gospa med velikana' kim špalirjem gledalcev, prostoru, kjer jo bila zbrana mnogoštevilna duhovščina. V trenutku, ko je ljudstvo zagledalo milostno podobo, je veselo, vzklikalo, poklekovalo in pozdravljalo to najdražjo svetinjo — begunko, ki se po dolgem času vrača zopet nazaj v domovino. Milostno podobo so položili na drug, krasno venčan avtomobil, na katerem je bil postavljen poseben tron za podobo. Zraven nebeško Gospe so se vsedli na avtomobil štirje otročički, lilijsko belo oblečeni, kot živi angelji .— spremljevalci n&* ^aSfae kraljice. Kmezonadškota, je obdajala sijajna as steuca duhovščne, oblečena v najlepše duhovniške oblc-jco. Igrale so tri godbe, duhrivšdina je pela v latinščini lit. < ni je. Vsfe palafio, ii¡še, vilic in sploh vsa poslojpja v Gorici Si) bila okrašena in v /.astavah* n i vseli oknih so gorele sveč«. \ goriški stolni cerkvi je bila, ua to pridiga, pri kateri ni ostalo nobeno* oko suho. Starčki, ženice, mladina, vso Je navdušena do Matenu Božjo ihlelo. F j končani pridi gi jo bil „Te, I >uum" jn blagoslov z najsvetejšim. Ti: verske slovesnost so se tudi udeležili: vso goriške, politične oblasti in vojaštvo. Iz Uorioe bodo v kratkem prepeljali avetogajrsko čudadohio podobo i velikimi skUviesnosImi, kakršnih še Gorica ni videla, v cerkev Sv. Gore nad Gorico. Umrl je dne 14. ukt. v bolnišnici v Slovenjgradcu č. g. Anton Čečko, kaplan v Šoštanju v 36. svoje starosti —- in je bil z veliko udeležbo vernega ljudstva pokopan v Šoštanju v nedeljo 16. okt. Mir njegovi blagi duši! Umrl je na Tolstem vrhu pri Guš-tanju zvest naročnik ,SIov. Gospodarja' Franc Lačen pd. Pečovnik Umrli, ki zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok, je bil vselej versko in narodno zaveden koroški Slovenec. Svetila mu vt£na luč, žalujoči rodbini pa naše so-žanjel Anglija nam ponuja posojilo. V Beograd je dne 12. t, m, prišel poverjenik angleških kapitalistov, ki je ponudil naši državi .posojilo v znesku treh milijard dinarjev po 8 odstotkov. Naš finančni minister se je v nedeljo, dne 16. t. m. podal v London, da se pogaja z angleškimi finančnimi krogi glede najetja državnega posojila. V Londonu ostane naš finančni minister dr. Koma-nudi baje 14 dni. Našega fiinančnega ministra bo spremljalo v London več naiih visokih finančnih uradnikov, O srečna naša država Jugoslavija, ker smeš za razna potovanja naših državnikov in ministrov v inozemstvo izdati na milijone denarja davkoplačevalcev! Ne v Ameriko! Ameriška vlada je določila, koliko ljudi se sme vsako leto priseliti iz Evrope v Ameriko. Tako n. pr. je določeno, da se iz Jugoslavije smerna leto priseliti v Ameriko samo 6405 oseb. V lanskem letu se je dogodilo, da je bilo to število že mesca maja dopolnjeno, vsled česar so ameriške oblasti poslale nazaj v Evropo 2000 oseb, ki so se nameravale v Ameriki naseliti Dalje razglašajo ameriški konzulati, da je dopustno število 6405 oseb iz naše države za tekoče leto že doseženo. Torej ne v Ameriko! Upravičen dvom. Mariborski »občinski sude za pobijanje draginje je dne 12. t. m. pod predsedstvom sodnega svetnika Vidoviča obsodil mariborskega mesarja Franca Vlahoviča na en mesec zapora in 100.000 K denarne globe, ker je prodajal meso preko uradno določene najvišje cene, mesarja Filipiča je pa obsodil zaradi istega prestopka na 1 mesec zapora in 200.000 K. denarne globe. Med ljudstvom, ki je bilo priča tej obsodbi, je nastal upravičen dvom, ali je mariborski »občinski sud«, v trenutku, ko je izrekel to ne-čuveno obsodbo, sploh premislil, kaj se pravi dandanes obsoditi kakega o-brtnika na 100.000 oz. 200.000 K globe. Tolpa vlomilcev pod ključem. Vi rasnih mestih, kot v Mariboru, Lju' bljani, v Zagrebu itd. jebil o v zadnjih mescih izvršenih mnogo drznih tatvin, ne da bi se jim bilo moglo priti na sled. Tako n. pr. so vlomilci odnesli mariborskemu trgovcu^ SoStariču blaga in denarja za več stotisoč K. V preteklem tednu so je pa mariborski policiji vendarle posrečilo izslediti ti i osebe, o katerih se jo takoj dozna-lo, da so že dolgo zaželjeno iskani na, važni vlomiloi. Med zaprtimi se nahaja brezposelni Rajko Zolger, doma iz -Maribora in istotako brezposelni avstrijski državljan Franc Kater ter podanik naše države Franc. Pačnik. Pri zaslišanju so zločinciV- priznali vse "vlome in tatvine v Mariboru, Ljubljani jn Zagrebu, zaradi katerih se bodo pri bodočem porotnem zasedanju morali zagovarjati, kajti škoda, kato-•o so povzročili, znaša več stotisoč kron. TrJje dečki žrtevi brezbrižnosti. \ torek dne 8. oktobra I. 1. jo imelo \o-ju5tvo is Slovenske" Bi strict* strelne *aje s topovi na obširnih pašnikih v Clrkovoah pri Pragarskem. Po končanih strelskih vajah vojaštvo žalibog m pogledalo, čeli so se vse topovske krogle razstrelile ali ne. Dva dni pozneje in in sieer v četrtek, dne 10. oktobra so na istem prostoru pasli živino trije dečki — šolarji in ; P.er A. Unuk, Janez Celan in F. Belca. Dečki so našli na pašniku kroglo, ki se m pri streljanju razletela. Ne vedoč za strašno nevarnost &o začeli dečki s kamni tolči po kapslju neeksplodira ne topovske krogle, kar Jo napravilo dečkom veliko veselje. Vj hipu grozovit pOk-c zemlja se strese — grozen prizor! Ljudje, ki so prihiteli na lice mesta, so kar okamenieli. Razstreljje-na krogla je dečka Balca popolnoma razinesarila, dečka Gelana tako zdelala, da je kmalu nato izdihnil, dečku Unuku je pa razparala trebuh, do so mu izstopila čreva, na nogah je pa imel odtrgane oele kose mesa, kosti zlomljene na več mestih in eno oko izbilo. Dečka, grozovijto razmesarjenega. so nameravali spraviti v bolnišnico, toda umrl je že med vožnjo. Ne le, da je naše kmetsko ljudstvo v krajih, kjer se vrše strelsko vaje, žo itak gmotno silno prizadeto, je pač najinanjjša In n;yskromn'e}ša zahfjva nagega ljudstva, da vojaštvo pod nadzorstvom častnikov pregleda po končanih strelskih vajah vse torišče, kjor se je streljalo, da odstrani neeksplodirane topovskie, krogle in grar nato in tako prepreči nesreče^ ki bi se pripetile vsled take zanikarnosti. Krivce na zatožno klop! Nesrečno pretepanje! Dne 15. t. in. so je vršila v Podvinciii pri Ptuju pravcata „fantovska bitka". Fantje iz občino Zabovci niso mogli preboleti, da so jih nekoč- podvhiski iantje hudo naklestili. Da bi se, nekako osvetili, so se oborožili z vojaškimi puškami, ba]one;i, koli itd. ter odšli v Podvin-ce. Razbijali so po vsej vasi v taki meri, da so okna, vrata, plotove in druge stvari razmetali po dvoriščih. To razbijanje so spremljali s streljanjem. Na drugi strani pa so se pod-vinski iantje zbirali za „protiofe-nzivo" Pokalo jo, kakor pri kakšni pocestni bitki, Po bitki sta obležala na bojnem polju dva mvtva. Enegv so lastni to-vartši po nesreči ustrelili od zadaj v srco, tako da je bil pri priči mrtev. Orožniki so drugi dan aretirali več teh fantov ter jih oddali v zapore ptuj skega okrajnega sodišča. Nesrečno pretepanje! Ko bt se kmetski fantje raje gibali v izobraževalnih društvih, Orlu itd., bi ne bilo takih divjaških pohodov, ki odvzemajo nekaterm vasem poštenje in dober glas. Požar povzročil milijonsko škodo. Preteklo nedeljo zvečer je izbruhnil požar v velikem rudniškem skladišču, kjer je bilo shranjenega raznovrstnega blaga v vrednosti več milijonov kron. Komaj, ko je zapustila požarna bramba mesto, kjer je poprej imela vaje, je začelo v skladišču goreti. Čeprav se je domača požarna bramba takoj vrnila na kraj nesreče, in so še prihitele na pomoč požarni brambi iz Dola in Trbovelj, je skoro vse pogorelo, rešili so z velikim naporom tik stoječo pralnho za premog. Govori se, da je zanetila požar zlobna roka, kajti komaj pred 14 dnevi je v bližini zgorelo neko drugo industrijsko skladišče v Hrastniku. Požari. V Dolgošah pri Mariboru je pretekli četrtek požar uničil gospodarsko poslopje Marije Perko, posestniku Fabijančiču v Anžah pri Rajhen-burgu je zgorelo gospodai.ko poslopje in hiša Savičeva na Likovem vrhu. V vseh slučajih se navaja kot vzrok zlobna roka, ki je zanetila požare. Iz Laporja. Pri nas grozno razsaja griža; misli se, da je poledica pomanjkanja zdrave pitne vode; malOki.tera hiša je brez bolnika, v nekat- rih jih je kar po več. Najhuje menda pa je zadelo hišo Ašičevih: štiri osebe je griža vrgla v posteljo. Trem se že godi bolje, stara mati pa je bolezni podlegla. 73 let je učakala o skrbi in ljubezni do bližnjega, v delu in požrtvovalnosti. Menda najboljše srce v župniji je nehalo biti, ko je mati Ašičeva za vedno zatisnila svoje trudne oči; bila ji mati vsem ubogim vse župnije in vsak čas, med vojsko mati stradajočim vojakom, svoj čas pa tudi mati pridnim dijakom. Bog ji njeno dobrotljivost obilno povrni! Naj v miru počiva! Roparski umor. Iz Laporja nam pišejo: V nedeljo 16. t. in. sta se pe- ljala posestnik Rak iz Križnega vrha in njegov 251etni sin v gorico v Jastrniku makolske župnije. Rak je imel pri sebi 40.000 K. Ko se vračata, ju pri Sv. Treh kraljih napade pet jastrniških fantov, ki so očeta z bajonetom umorili, sina pa z ročicami in koli tako tolkli, da je, ko te vrstice izidejo, skoraj gotovo že umrl. Denarja, ki ga je imel oče pri sebi, se ni več našlo pri njem. i_,ato se ta slučaj smatra za roparski umor. Zverinski umor. Grozen roparski umor se je izvršil v Zičah pri Konjicah. Kneza Windisch£ratza lovec g. Sever se je vračal 12. t. m. od trgatve iz Bizeljskega domov v Sp talič. V Zičah pa ga je napadel dosedaj neznan morilec, ga udaril 3 težkim kladi vem trikrat po glavi, mu Še prerezal vrat in ga vlekel s ceste v jarek k Žičnici, kjer gaje uropal denarja, ure in prstana. Nato ga je lepo položil na Ua, mu dal nahrbtnik poln grozdja, ki ga je nesrečnež nosil iz Bizeljskega pod glavo — noš pa je zasadil malo proč v zemljo. Tu so ga našli ljudje prihodnji dan. Nekater trdijo, da se je izvršil umor med 7. in 8. uro, ko je šel Sever od vlaka; drugi pravijo, da so je mudil mimogrede do 11. ure v gostilni Zupa. ca v Zičah. Da se je zgodilo io na cesti, komaj streljaj daleč od hiš in m i ¡a, je še bolj zagonetno. Ne ve se, ali je maščevanje, ali roparski napad. Na>brž bo roparski napad. Ljudstvo j'e vse razburje-! no in zabavlja na vse mogoče, naj-: bolj na orožnike. Gospod dr. Korošec ! je dejal v Celju na shodu, da imamo j še enkrat toliko orožnikov kot prej, a | petkrat toliko tatov in roparjev. I11 ,to je res! V Ločah sta bila prej dva, i včasih trije orožniki, pa so bili vedno j na straži, vedno se jih. je srečavalo po dne kakor ponoči. Zdaj jih je Še enkrat toliko, pa se ne vidi nikdar nobenega. Opozarjamo merodajne 0-blasti na to in upamo, da napravijo rod in izslede predrznega morilca, da se ljudstvo pomiri. Nesrečna žrtev-zapušča ženo in štiri otroke. V vlaku okraden. Pred dnevi je I bil v vlaku pri Zidanem mostu okraden beograjski trgovec Ilija Spasojevič. Tat mu je odnesel denarnico, v kateri je imel 2450 dinarjev in 2 čeka po 50.000 kron. Čeprav je okradeni hitro opazil. tatvino, vendar ni bilo o tatu ne duha ne sluha. Žrtev zanikrnosti. Blizu postaje Golubinci na Hrvatskem se je dne 12. t. m. peljala kmetska družina in sicer oče, mati in hčerka na kmetskem vozu, v katerega sta bila vprežena dva konja, čez železniški tir. Nesreča je hotela, da je na vozu vsled utrujenosti dremala vsa družina, sta bila konja prepuščena samima sebi. V hipu, ko je voz z družino bil na železniškem tiru, je pridrvel brzovlak, ki je pod sebo zdrobil voz, mater, hči in oba ko nja tako razmesaril, da so kosi mesa ležali ob progi v dolžini 100 metrov. Na čuden način je družinski oče sicer ostal še živ, toda bil je tako razmesarjen, da je kmalu nato izdihnil. Nesrečo je zakrivil železniški čuvaj, ki ni zaprl prelaza. Dijaška kuhinja v Mariboru. Na-mestu venca na grob materi Ašičevi v Laporju Dijaški kuhinji v Mariboru 50 kron. Gospodarstvo. Zavaro.anjo zoper ogenj je danes, ko so stavbe tako grozno drage in so požari da z - dnevom Širijo, velike važnosti. Ljudje imajo svoje hiše in premičnino zavarovano za skrajno nizke -svoto. Pozivamo, vse našinoe, da takoj povišajo zavarovano svolo. Pd-višek zavarovanja je zakonito dovoljen tudi pri drugi zavarovalnici. Kdor je torej zavarovan Še pri kakih tujih zavarovalnih družbah, naj se takoj zavaruje pri edini slovenski in najmočnejši z a v arov ajl niči na našem jugu, 1. . pri „Vzajemni zavarovalnici zoper ogenj v Ljubljani , Ta edina domača zavarovalnica ima svoje zaslepi) ike že skoro po vseli' župnijah. ' Za tvke, 1 i <*» vedo, kje je zastopnik „Vzajemno1, pa oskrbi iz prijaznosti vse potrebno glede zvišanja zavarovalne svoto ali novega zavarovanja: „/Tajništvo Slovo;,ske lji !sko stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna, 1, nad stropje". VpoŠIjite staro zavarovalno polico ali knjigo, mero poslopja (dolžino in širino) ter navedite, za katero svoto zavarujete. Povejte to tudi sv«~ jim prijateljem. Kmetijska predavanja. Deželna vlada za Slovenijo je odredila, da se bo vršilo kmetijsko poučno predavanje dne 23. oktobra t. 1. v Črešnjevcu pri Slovenski,Bistrici o »zboljšanju trav-ništva«, v Tinjah na Pohorju istega dne o „odvračanju kužnih bolezni in o svinjereji«, pri Sv. Lenartu pri Veliki nedelji istega dne o „govedoreji", pri Sv. Benediktu v Slov. goricah istega dne o »sadjarstvu" in v Globokem pri Brežicah istega dne o „kmetijstvut. Predavatelje je kot strokovnjake določila deželna vlada v Ljubljani. Vinski mošt letos jako naglo ovre. Naglo vrenje povzroča velika gorkota. K.er je bilo le malo gnilega grozdja, bo letos tudi malo drožja. Rožje kot krma za živino. Vsled letošnje suše so zelo trpeli: i travniki in pašniki, ter detelj'šča. Sa-na je bilo malo, otava je pa popolnoma izostala, a tudi paše ni. Pomanjkanje krme je iorej sploS-| no. Da se pomanjkanju krme nekolika odpomore, opozarjajo se !1 mil !■!—«a—nmmmmmv-mmi Razgled po svetu. Lakota, v Rusiji. Naravnosi strašna in mozek pretresuioča so poročila, ki prihajajo iz Rusije o lakoti in kugi, ki tare bratski nam ruski narod. V7 cariemski pokrajini si išče slrada-'oee ljudstvo koreninice in iz zmlete drevesne skorje si peče kruh. Po hrastovih gozdovih si ljudje iščejo želod, i,a zdrobijo v moko in si iz nje, pečejo kruh. En pud želoda stane 70.000 rubljev, en pud koreninic stane 75.000 rubljev, V tatarski pokrajini gladuje nad 1 milijon otrok.) 200.000 otrok pre-nranju e Ajnerika, ruska vlada pa o-skrbuje 70.000 otrok. V druge okraje bodo odpeljali 30.000 otrok, dozdaj so ■ih odpeljali samo 3700. V samarski pokrajini gladuje 1,100.000 otrok. tisoč otrok so nastanili v lastnih domovih, 100,000 otrok so pa spravili drugam, a več kakor l mili;oji otrok pa čaka na rešitev. Število stradajo -čih odraslih oseb v Rusiji, za kater» (akorekoč ni pomoči, se oeni na 21 ! milijonov. Izvzemši kitajskega narod* I ne pozna zgodovina nobenega drugega naroda na svetu, i ki bi bil tako strahovito udarjen, kakor je ravno ruski narod, kajti vsa trgovina in industrija počiva, državna uprava je popolnoma nezmožna, vse je zavoženo , narod pa umira vsled lakote in kuge. Na pozabljenem otoka. Tam daleč v Tihem morju se naha.a otoif, ki ga domačini imenujejo Pitsam in ki js last Anglije. Angleži so se polasdli tega otoka pred nekako 40 leti. Na teru otoku živi okrog 150 ljudi, sami doma-lini, na njem ni niti enega Evropejca. Prebivalstvo je miroljubno, prepirov, ali celo pretepov ne pozna. Le o prav redkih sporih odločuje poglavar-doma* čin. Površina otoka znaša 7'A kvadr. kilometrov,. Na. ta otok je Anglija popolnoma pozabila. Pced mesci so se pa vendar spomnili, da je ta otok nji. hova last in so poslali* tjekaj — prvift v zgodovini, nekega posebnega komisarja, ki bi naj v London poročal, b.. ke so razmere na tem otoku. Ladja , na kateri se je nahajal angleški ko misar, je dolgo časa obkroževala ta otok, da bi našli primerni prostor za izkrcevanie komisarja in njegovega oboroženega spremstva, kajti ooresi-* otoka je obrobljeno z vispkimi, strmimi in golimi hribi. Le po daljšem iskanju so našli kolikor toliko primern» j mesto, kjer se je lad.a ustavila Ni čolnih je komisar in njegovo, spremstvo priplulo do obrežja« Po težavnem plezanju čez 300 metrov visoko, skalnato gorovje iz bazalta so prišli na planoto. Domačini-divjaki so Evropet-ce, katerih že 40 let ni nihče videl' žegi pozdravil poglavar otoka, nam« reč na ta način," da se je z obema rokama prijel za brado in se poklanjal na desno stran. Umevno, da se Evropejci z divjaki, ki govore neko posebno narečj, ki je bolj podobno mrmra- , nju, nego človeški govorici, niso mogli razumeti. Rastlinstvo na otoku je buj-no-krasno, zemlja zelo rodovitna, podnebje milo, ne prevroče, pitne vodo je dovolj, krasni gozdovi samih pome -ranč in drugega tropičnega drevja. Na oioku raste neka posebna vrsta ko ruze, neka vrsta podobna našemu krompirju ter zelo veliko raznovrstnega izbornega sadja. Našli so na otoku samo nekaj divjih koz, psov, mačk in neko vrsto majhnih kokoši. Ljudstvo na otoku je< v uživanju jedi zelo skromno, tobaka in opojnih pijač ne poznajo ti divjaki, tudi ne obleke, le kadar brije ostrejši veter, se zavije j v kože divjih koz. Ko si je angleški komisar ogledal in flotograiLral otok, ie pred odhodom slovesno vnovič p roglasil ta pozabljeni otok za angleško last in se podal nazaj na krov'ladje, odkoder je brezžično brzojavil angleški vladi o proglasitvi otoka kot angleško last. MJMSV.ClUtMWi © o KOROŠKA CESTA 5 o-o IZVRŠUJE VSA V SVOJO STROKO SPADAJOČA TISKARSKA IN KNJIGOVESKA BED Približno 300* komadov novih sodov iz trdega lesa z železnimi obreči lepo opremljenih od 60 do 330 1 prostornine . ipa za ceno K 8'— nemško avstrijske veljave oddati: V. ROTTNER, St. Johann in Tauern, Deutsch Oesterreich. 789 Šm zvonovi v Notah. Dne^S?.,ojitobra dobi n&ša ¿taroslavna nadzupnijski cerkev tri nove; ;zvork>*e. — '' . Pr.vi t«hta okjog- 3Q00 kg drugi 1400 kg . in tretji 840 kg. Cerkvena slovesnost, kot blagoslovljenje novih zvonov i. t. d. se začne ob 8. uri zjutraj. 547 Zadružna gospodarska bankad.d. ==ee Podružnica v Mariboru. Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzoiavi: Gospobanka. Centrala : Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d, d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000,000' . Daje trgovske kredite, eskemptira menice, lombardira vrednostne papifje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, spiejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod; najiigddnejšJntii pogoji- " " Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ; , '! LJUDSKA IZOBRAZBA Naši mladini. t>7 tako 1» srečna naša domovi-a*< kadar bodo ena! i naži ljudje porabiti vse svoje sil»! Pnedšola za to, so ti naša društva, mladina! tfe, kar vas je starejiih, vi •te okusili na sebi grozote vojne. Cisto drugače si vi ogledujete svet ko prej, dokler ste bili Le doma. Postali st« v kratkem času resni, možati iu «amoslojni. Ne mislim pa, da je samostojen tisti, ki misli, da je sam naj-vflfc trpet in da ne sme uikogar več poslušati ampak tista je samostojen kakor treba, ki se ne da premotiti prašnemu govoričenju,] pa tudi ne hudemu naguenju. Vi torei si« s» vrniti domov. Domača liiža vajn je pretesna. Želite si tOvarišije, Ne iščite je med lenuhi in jNjauoi, odložite, kar ste sa slabega aaufiili na vojski! Pridite v naša dru itva! Pomislite, od zaotetka vojske do •edai je minulo ¡sedem let. da sami •usti! viideJi kdaj. Treba ste, da si pre-skrbite miren kotiček, tesno delo in ti poštena zabava je za vas. Mlajši tantie nai izrabijo v društvo dobro zlati čas mladih let, da ne jredi» nepripravljeni v življenj». Dekleta so že po naravi nagnjena ¡a posebno navdušena za vsako dobro stvar. O tem priča živahno delovanje Dekliških zvez. Oekleta so ostala, med vojsko do-w.a Lahko so si ohranile čiste vzore, distf, misli, ker so lahko vedno hodile v -cerkev in ostale med domačimi. Moža» in fantom je trdo vojno življenje vzelo marsikaj, kakor rja se |e prijelo ■¡jiho\£n duš ter razjedlo marsikatero dragocteno svetinjo. Dekleta naj pokažejo, da niso nič manj pošten» in delavne ko pred vojsko, ostanejo naj zvest« svojim vzorom tudi v teh ue-«rtiMii časih ! , Mladina, ki ima veselje do društ' veoega življenja, ima poroštvo, da Je dobra, da je kaa vredna. Res je precej truda z rasnimi prireditvami. A fce#a vam ne smo biti žal tega 3e ne usitrašite! S trudom bomo vise dosegli. Pregovor pravi: Za delo je pri Bogu vse na prodaj. Trud ohra ni človeka čilega, ga napravi žilavega. Delo pa tudi mladino drži skupaj. Kadar, kaj dosežemo, zahvalimo Boga, iu ne mislimo nikdar: Zdaj je dovolj! To 1» bilo nevarno in bilo bi ne^uneruo. Sami pač čutimo, kako maJo in slabo je še vate to, kar smo storili, nase želje gredo višje, da več, .to jiopolnosti, vzdigujemo sie k Bogu, to io neskončno popolen. Tak mladenič, tako dekle, ki ne pozna maloduš-aobii ki z veseljem kaj žrtvuje za sva to stvar, in hrepeni vedno le po tem, kar je lepšega, je vzoren, po vzorih »reponeč, ali idealen mladenič, de-Me. Z domačimi, zlasti s stariši, b*Kli vedno dober. In ko ti moraš kdaj pre-»retl gospodarstvo ali gospodinjstvo n^i jtožabi na društvo! To se žalibog ¡velikokrat pripeti. Ne skrbi le za svoje vsakdanje (telo, čitaj tuih kaj, uči otroke, uaročuj dobre časopise, pošiljaj domače v društvo! Tudi to je potrebno ! Bog blagoslovi naše delo! Zdaj, ko se naša društva povsod poživljajo iu prenavljajo, naj jih On vodi, da bo «io sam« sveta zveze za dobro stvari M. A. Zakaj v društva? Fanti© in dekleta! Edina prava pot, da pridemo vsak do svojih prar tjc, je ta, da smo delavni, in trezni «la se izobražujemo. Tako bomo znali prav soditi vse, kar s» godi krog nas, ter, si na pošten način pomagali. „Ne toftiti, ampak delati", je rekel papež P«/t X. Ce hočemo, da bomo kaj imeli od svojega dela, moramo delati tako, ka-kor jo primemo našemu času. In rav no tega a as hočejo učiti naša dr uštva. Zalo Jo pa volikai škoda, ako se lant in dekle liaji iruštva., namesto, da bi sin Ca« so vodno spre- minjajo. Nekdaj ni bilo šol; zdaj pa drugi marsikaj znajo; in če ti sam zaostaneš, boš slabo izhajal. Nekdaj ni bilo treba hoditi od urada do urada., dandanes se pa temu ni mogoče izogniti. Nekdaj ni bilo volitev; če se pa dandanes ti nočeš brigati za nje, delaš sam sebi veliko škodo, kjer prepustiš drugim, da delajo postave po svoji volji. Nekdaj niso poznali smodnika, železnic, elektrike; kdor pa dandanes takih reči ne bi hotel uporabljati, skoro ne bi mogel živeti. Ce torej hočeš, da ne boš siromak, glej, da ae boš kaj naučil! Ni dosti dandanes, če znaš rabiti samo svoje orodje, znati moraš rabiti tudi knjige, in moraš biti v stiku z drugimi. Kdor se zanima za, izobrazbo, zve vedno zopet kaj novega, kako drugi delajo, in kako bi lahko kaj sam bolje napravil. Vse to zveš najlažje vi dobrem društvu. Zato pa, lantje in dekleta, vsi ste prav lepo povabljeni v naša društva: v Marijino družbo, Izobraževalno društvo, Orla! Vi, mladi prijatelji» ali ne boste želeli pomagati sehi in drugim, ko bodo zatisnili oči vaši očetje in matere in drugi, ki vas zdaj vodjijo? Glejte, zavednih, izobraženih mož in žen potrebuje narod, potrebuje jih vsaka naša vas. Gotovo ste spoznali v hudih voj_ ni h letih sami, kolibo je vredno za celo občino, če je v njej kdo, ki je pošten in ob enem kaj zna, ki ie cel mož. V društvih se boste učili spoznavati, da Človek brez vere ni nič. Učili se boste, braniti svoje pravice, pomagati kmetskemu in delavskemu stanu. Zvedeli boste kaj o postavah in volitvah, o shodih, časopisih-, V saših društvih najdete pošteno 'družbo, si blažite srce in uživate nedolžno veselje. Fantje in dekleta, vsi v dobra društva! M» A. Nekaj naukov za organizirano mladino. Red za čitalnico. Vsako društvo naj bi si sestavilo za čitalnico tak-le ali podoben red: t. Vstop v čitalnico je načeloma dovoljen samo udom. 2. V čitalnici se mora vsak spodobno vesti. 3. Časopise z držal jemati je prepovedano. 4. Stare časopise prinašajte nazaj. 5. Knjige se izposujejo ob nedeljah in praznikih po vsaki službi božji. 6. V j omaro ne sme segati drug ko knjižničar. 7. Ne raztrgaj knjige, ne umaži je in ne posodi je nikomur! Če mogoče, jo ovij. 8. Ako najdeš v knjigi ali časopisu kaj posebno važnega, prepiši si v zvezek ali na listek. 9. Sposojeno knjigo vrni najpozneje v enem mesecu, in sicer knjižničarju. 10. Poravnaj kar najhitreje udnino. • Zlato pravilo za naša društva mora biti: vsak ud naj pripelje vsakd leto, ali vsaj vsake dve leti po enega novega člana v društvo. Poglejmo v naravo! Če se trava le kosi, nova pa ne bi rastla, bo kmalu pust kraj tam, kjer je bil preje ze:en travnik. Če bi listje z drevesa le odpadalo, novo pa ne bi rastio, bi se drevo hitro posušilo. Če bi v gozdu le sekali, mlado drevje pa ne bi rastio, bi bil gozd malo vreden. Isto je z društvi. Udje vedno odpadajo: eni se selijo, drugi se postarajo, po-oženijo, in se ne zanimajo več zanj, zopet drugi umrjejo, ali pa jih je treba izključiti. Brez močnega naraščaja nobeno društvo ne more obstojati trajno, kaj Se le napredovati. Poznal sem mladenko, ki je pripeljala po zimi skoro vsako nedeljo po eno ali dve dekleti v »Izobraževalno društvo«, in je povedala: »Ta bi se rada dala vpisati«. Takih ljudij nam je treba! Požrtvovalnost je ena dolga beseda, tudi ena težka stvar, ai je med nami še vse premalo v navadi. Društvo ne more obstojati, če se vsak ne odpove nekaterim svojim pravicam, denarju, času, ter vse to pokloni skupnosti. Le tako je društvo zdravo in močno, in ob priliki lahko pomaga svojim udom. Seveda, dostikrat se zgodi, da eden več let nima nobene take koristi od društva, da bi jo lahko kar z rokami prijel. A nekaj ima gotovo: pravo j prijateljstvo, lepe knjige, pošteno zabavo. Bolj pa, ko bo vsak rad kaj daroval ali žrtvoval za društvo, več bo tudi vsak imel od njega. Zato pa nikar ne spraševati vsak trenotek: Kaj pa imam od tega? Počakaj, prijatelj! Poglej pravila, bodi vstrajen, pa ti ne bo zastonj! Vsi za enega, eden za vse, Bog pa za vsakega in za vse! Varuj se sebičnosti! Dandanes ui večje slabosli med ljudmi, kakor je sebičnost. Sebičen ni samo trgovec, ve-rižnik, kakšen star kmetski skopuh, sebična je celo že naša „idealna" mladina. Ker sebičnost tako zelo škoduje človeški družbi, hočem našim fantom pod vaško lipo o njej spregovoriti, i Zalo vas prosim, mladi fantje tovariši, ne bodite sebičneži. Kateri lant je pa sebičnež? Sebičnež, egoist, je tisti fant, ki misli le, n,'ma pa nobenega | srca za bližnjega. Fant, ki gleda le na ro, da se njemu dobro godi, da sam dobro je in pije, pohajkuje, lepe obleke najmodernejšega kroja tipsi, dekleta zapeljuje in jim poštenje krade, je največji sebičnež in pijavka na našem narodnem telesu. Žalibog, da je dandanes mod fanti toliko takšnih ničvrednežev. Nimajo smisla ne za izobraževalno društvo, ne knjige, ne sestanke, vse jim je dolgočajsno, kar jim ne nudi nič jtesti in piti. Seveda tudi nimajo nobenega smisla za to, da bi piačevali udnilno za društvo ali orlovski odsek, prispevali za knjižnico Ce ga spomniš na kaj takega, reče: ,.Rajši zapijem, dam za liter vina kakor za društvo"* V^, ste mladi in i* doalni fantje, zadnji čas je, da se o-tresemo te najhujše bolezni, ki se ime nuje sebičnost. Ne vprašajmo: Kaj bomo dobili, temveč vprašajmo, kje moremo kaj dati, se požrtvovati! Potem bo naše društveno življenje vse bolj napredovalo in mi sami bomo nesebični, kar je najlepša lastnost mladega fanta. — Bog živi! Vaš Ivan Požrtvovalni. Polovičarstvo naj se nikar ne naseli v članih naših katoliških organizacij! So ljudje, ki mislijo, da so že zajeli modrost z največjo žlico, če so bili pri štirih, petih predavanjih, če so napol prebrali par knjig, ali celo napisali kakšno poročilo v naš list, in je bilo tisto njihovo pisanje natisnjeno. Kako mučno je poslušati človeka, ki govori o st\areh, katerih prav nič ne razume, ali pa rabi veliko tujih besed, katerih niti ne zna prav izgovarjati. Kar tak človek spravi skupaj, je grozno poslušati. In gorje, da bi mu kdo hotel dati dober svet, ali mu celo ugovarjati ! Strašno je razžaljen in surov, ne more več odpustiti, ali pa grozi, »da bo vse pustil«. Tak polovičar je prava nadloga za celo društvo. Zraven tega pa še osmeši dostikrat sebe in društvo pred nasprotniki s svojo nevednostjo. Torej fantje in dekleta, ie temeljito se učiti, in mirno povedati svoje mnenje! Govori samo o rečeh, katere razumeš! Bodi ponižen, ker s tem boš najlepše pokazal, da si resnično izobraženi Naše prireditve se morajo v vsem blagodejno razločevati od prireditev nasprotnikov. Le tedaj je bila igra, veselica, izlet kaj vreden, če so se vsi člani tako obnaSali, da bi šli drugi dan lahko k sv. obhajilu. Vsake prevzeto-vanje, zbadanje, neslano petje in govorjenje, vsako pijančevanje ali nespodobno obnašanje le škoduje posameznikom in celemu društvu. Tudi moramo gledati, da ne bo teh zborovanj, manifestacij in izletov preveč. Fant in dekle naj nikar ne mislita, da morata povsod biti zraven. Nihče ne sme zanemaijati svojegB domačega dela, nihče izdajati več denaija, kakor je primerno njegovemu stanu, nihče tudi ne sme biti v kregu in prepiru z domačimi. Ne bodimo preveč podobni nasprotnikom, ne glejmo preveč na zunanjosti, da dobrega duha ne izženemo iz naših organizacij ! Razvada. Ponekod se je v naših izobr. društvih udomačila grda razvada. Po vsaki prireditvi igrale; del čistega dobička porabijo za pijačo, ki naj bo nekaka nagrada za trud in delo pri igri. V na*ih krščanskih društvih naj se to nič več ne dogaja. Mi ne delamo za to v društvih, da bi se nam delo plačevalo, najmanj pa z alkoholom. — Ves čisti dobiček se mora vporabiti za društvene in dobrodelne namene. Vsa ka druga razvada je obsodbe vredna. Ne pozabi mladina, da je bolj pametno, nositi denar v tisto hišo, na kateri je napisano : »Posojilnica«, ko pa v tisto, na kateri se jališcijo sladke be sede: „Pri dobri kapljici«. Enkrat ima s dobro službo, drugič slabo. Enkrat ljudje dobro prodajajo les, vino, hmelj, živino, drugič pridejo slabi časi. Kako krvavo bi včasih potreboval mlad človek denaija, če bi ga mogel kje dobiti! Hrani, ko je čas, in imel bcš, ko je sila ! Vsak član naših organizacij naj bi imel hranilno knjižico. Tako bi naše posojilnice uživale velik ugled, in ves na: rod bi se privadil počasi varčnosti. Te čednosti nam na vsak način še hudo primanjkuje. Kamen do kamena — palača. Plemenit pogum prelepo pristoja vsakemu članu naših organizacij, zlasti Marijinim družbenikom m Orlom. Če te kdo napada in zmerja, da si Man jina devica, napol svetnik itd. itd., reci mirno: „Saj sem! Jaz že vem, kaj sem jaz, pa tudi vem, kaj si ti, ki me zani čuješ, ko ne veš, zakaj!« Bodimo mirni, krotki, a tudi veseli in odločni, saj je Bog z nami! Nekaj prekrasnega je mlad, zdrav človek odkritega, vedrega obraza, ne napuhnjen in prepirljiv, a tudi ne mevžast in bojazljiv. Ako bo v vsakem srcu vesela zavest, da gremo s čisto vestjo v boj za sveto stvar, potem je zmaga že naša. „Vi ste nazadnjjaki". Skoro vsa-v dan slišimo fantje, posebno Orli, ta! -šne in enalae očitke. Nazadnjajfci, ne-akcijonarci, črni, so še najnežnie|i-8 besede, s katerimi nas znajo tako lepo obkiadati veleučeni gg Sokoli. Z a-kaj nas tako psu jejo? Ker držimo s katoliško Cerkvijo, Ko bi z njimi i -žali, z njimi božje in cerkvene zapovedi kršili* pijančevaii in zmerjali duhovnike, bi ba bili seveda naenkrat naprednjaki, prosvitljeni in oii-kanci, Dični Sokoliči, mi nismo n i-zatlnjakJ temveč naprednjaki v pravem pomenu besede. Kdo pa |e pr i učil pisati in brati Slovence? Sv*'¡t Ciril in Metod sta spisala prve slo . knjige in učila oliko in .širila prosvi-to med našimi pradedi, ko še ni bilo nobenega „prosvitljenega" Sokoliča na svetu. Prižgala sta luč sv. vere, da po njej živimo. Vi nočete iti v to luč, da bi vam raz sveti la vaše plesni\ « možgane, zato pa tudi živite v temi zmot in ste v resnici črnuhi iu na-zadnjaki, ker v lepem obnašanju ne na predujete, temveč nazadujete- Mi kr.-č fantje pa se ne bomo odslej nič Krneči' za vaše psovke. JMi gremo napr« mi strelci", ker se trudimo za plemeniti ideala, bi nas kvišku dvigujejo. Zato fantje, ne glejmo ne na levo, no na desno, temveč samo na naša vzvišena načela. — Slavko Napoléon. Društveno poročilo. Mozirje. Tukajšnje »Izobr. društvo« je bilo ustanovljeno 22. septembra 1907 in je štelo pred vojsko 182 članov. Po živili smo ga z občnim zborom 12. septembra 1920, na katerem je bil izvoljen za predsednica vlč. g. župnik Franc Krošelj. Društvo ima iep oder, precej igralske obleke, 14 tamburic in knjižnico z 360 knjigami, 90 jih je pa še izgubljenih. Nastanjeno je v dokaj lepi sobi v cerkveni hiši; le prostora ra igre ali telovadbo ni. Po zimi je priredilo dvakrat igro »Krivoprisežnik« s petjem in nagovorom, na binkoštno nedeljo pa »Sv. Neža« in »V ječi«. Pri tej prireditvi je sodeloval tudi tambu-raški zbor, ki je nastopil že prej enkrat v Nazarju, a zdaj žalibog počiva Plačujočih udov je sedaj 132 in sicer : 15 mož, 7 žen, 39 fantov in 71 deklet, med njimi tudi več Šmiheljčanov. Na> bi se zbudila krpalu tudi Dekliška zve za ! V slogi je moč ! I ....... .uLiiJMUM-iniiiMiw—mu II------ „Jtz ne poznam nobeno razlik» mrd državljani lugoslavlje, ntjsl bodo te f(i en« stranke" (Besede pokrajinskega ministra Ivan Hribarja od dne 27. jul.t l 1 • HI ■ M ■SB SR m- si dibrc z&pearci; ta-le v Maribor Glasni tri, kalil pri tvrtfki FRANC MASTEK kupiš res najceneje, najboljše, sukno, platno, hia-čevino, svilene robce, baržun, pliš, plete, odeje, koče, perilo, pletenine, i. t. d. 1—700 K k 1 'UGODNO KUPITE: ' Žičnate žimnics (Drahteinsatz) K 3^5, j delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregmrane I20 do 16o cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg-hlače K 120 do K 2&0, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do 14 iet stare od K 54 do L 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno blago V6ake vrste pri ALOJZIJ GNIUŠEK/ Maribor, Glavni trg. xxxxxxxxxx ■ IK mu MZIUIÜL Vinograd. aadceos&ik, ia cjita, zidana hif i in gaapodariko poslopja ae proda. 60.000 K. Naaiov se iz?e v npraraišcva list». 1—4 734 Močen učenec *e sprejme pri g. Kotnik, pekarna AleitaiidiOT» cesta «i, Maribor. 783 Ročni mlin «JE}- t porabe i tadi tu v urin o silo, e Uo žele «n a dvema j.kleaima šipama ia oljnat« ježke, kakor: bcčto '«m«, Kak, lsneap gem, orehova jedra ¿.t.d ia malo railjan ae pr* •Is. SstanSuajJ« se ia>e jui ) v stoika Antoa Zatrl t StaraiadrorE ,>qita K* d t i« grl Zidate» mosta. ?»0 Žagmojster ;«i t žaganja sa «laktriini žagi, se ifrejira. Nadal]« ae s^rajnia •ižs»jea delaves t «dan ali ssč delavskimi eočni, ki bi ojrailjall de!o T iag!. Posndbt na Matija Obran, Maribor, Lmiki csita 15. 1—a 781 Pošteni in delavni m ©I nrski ljudje se sprejmejo. Vpraša se pri gosp. ROZA ELANKE v Ptuju. 1—2 735 Prvovrsten les za podat: «š> in vtijo mntž;no »od¿kov po 60 1 grada T. Gaiiiak v ICaiibcro, Keljcka ceata 2®.7S6 Električno M a 10—10 ieratcami dobi taftkfc tiia, tigotica fn gostilna a p?e-naaljivii» ilrojtm, ki ga Jene Dea-cia. Teža 80 kg. Caua 6500 d n. Vel pov» Niefergal, Maribar, Ko-ttii a c. 1. 8—661 Prvovrstni trapis*ovski B'PAYüAJT* * st® sti 16 ll° wtCliBl 18 1*4, se takoj iprtjms pri Antonu liariMfa, na- sjar » Slov. Bistrici, aa hrano in obleko Be bo skrbilo. 1- 3 7i7 Gospodinja Be iž5°sa Ponudb« ped prarniitvo. na deželo. Takoj 7?4" aa n-1—S 724 ZELJA v glavah kupi vsako množino SIRK, Maribor, Glavni 8-6 t*-g. 704 xxxxxxxxxx Vsakovrstno špecerijs. blago kot kavo, sladkor, milo, karbid, petrolej prodaja zelo po ceni J. Sirk, Maribor, 8—8 Glavni trg. 705 se dobiva pri HaiijaLahu, Maribor, Maribor, Glavni trg. MEDIC, RAKOVC & ZANKI i. z 0. z. LJubljana. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi. Sad. Telefo* 64- PODRUŽNICA MARIBOR. Gosptski al. Ssfska alles Euuijlai laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. MERAKL Ceniki se začasno ne razpošiljajo. ii Lak aa pode. — Em^jtai >ak Linolem lak za pode. — Br® noline. 6-661 OBLEKO. Priprcatc in finejie. Točno in as-ileuo dftlo. Debro blago. Ceaaj» siior kjerkoli, sama pr;: Alojzij« Arbeiter t Marbwra Dravska" nKes H. 1B (pri «tem» 0.0*10), . 10 591 Hovo došio za jesen in zimo ! Obleke za gospode in dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavski plašči ter perilo v veliki izbiri ia po nizkih cenah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno. JAKOB 7EZJAJS krojaštvolin koafekcija, Maribor, Vetriniska ulica 17. 5—526te Suhe gobe inržene rožičke kupuje trgovina s semeni SEVER & KOMP.. Ljubljana, 7-10 579 Zatos® pcfeiltva Karol Priti Maribor» Gosposka ulica 20 (prej trg. hlia Pirchan.) Spalnic«, jedilnici, gospvdsk« mIm, k!uk|arnl1br«, pahiitve Iz Mihk«§a lasa, kubirjaku pohištvo, žtiezna pohiatvo, vložki, madrica, ala let, pcataljna perja, prapraga, padaka, zrcala, gtad! za mtdraca, platna, kiaga za jioh>ilvo, linaiaum I. t. i., : pa izvanredr.a znižanih ceneh. : Svtbctien cgled, vf a I da rja vsnjska rsipožiljattv. Ceniki brezplačno. m Pare mlin v Kaniži Pesnica prevzaino za mletje in izmenjavo t s&k čvrst nega zrnja. Kupi se zrnje po dreini ceni. Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-varen kot Umrath & drug, Bubna, Maytarih & drug, Dunaj, Wichterle & Kowarik, Proste-jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdlh iivan:hajny, maribor .Aleksandrova [cesta 45, nasproti glavnemu] kolodvoru ter priporoča: Title s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijeije, ali odbiralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, manjše vrste komad po K 360-—, sesalke jn pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, bollše pocinkane brzoparilnike v velikostih 50 do 200 % brzoparilne lonce, močno pocinkane kotle za rzidat, pocinkane lonce, mlečne posnemalnike in stroje za meso režat. Oskrbim tudi prvovrstne slan.orezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev s« izvrši dobro ia zanesljiv». Postrežba točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo. —K «69 HXXXXXXXXXIXXXXXXXX*! X Ji!£(sloT»iika hiiKlDica in posojilnica y Celja - - r. z o. z. Gosposka ulica, Hotel «BALKAN», I I. nadstropje sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 1-3 659' Ljudska posojilnica v Celjul pri „Balam volu1 Spraj««a t$fCI)lff!& l(Ofi€ in jih ekmttijapo 4 "¡%oz\tA »/, •/« «d dnwa vloge io diifevaiviga POSOlila ¿»je ea vknjižbo, pcioitro io aastavo, Otvsrls inctiski kredit« ped žela ugodnimi p »sa!!. Bestai in isTalidni davtk plačuje pcsojilai« is arojaga. Imlstranaa uftaia z UiRijut zania Stolna uiica itiv. 6. 1/2 7o K Daje posojila na iknjižbo, menice in na poroštvo pod najugodnejšimi pogoji. ®XXXXXXXXXIXXXXXXXXX m ss * X X _ s-—- X X Obrestuje viege 4 % la 4 V4Ä/o. D8Ja pesspla Ea Vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, k«r oskrbi zavod ^ vknjižbo brezplačno. H JRanM in invtirdni devek $l8?vlttrp«8iiiiinicai samsi kx^^xxxxxxxx stavbiMih na najlepčem prostoru a v Mariboru. fll IM % C M Sj X % % % -4 tlP.fi na- % tu % % v % 169 X % % ' tOu. &.jM n«»*. Arn i 0dtiovirKi sii»9o :Ttsk i 'tritov« öjifcara» s .¿d »vritxr.«^