Maierjevci. Resnico samo piši vestni zgodovinar! A. A š k e r c. III. Preden si ogledamo Maierjevo pravo inšpekeijsko delovanje, naj priobčimo članek, ki gorori o učuihslikahiu formalD i h stopnjahinki smo ga, kakor smo povedali že zadnjič, prejeli od dobro poučene strani. Clanek govori: Prav z zanimanjem smo čitali uvodnik v 31. številki nUčiteljskega Tovariša", ki je — da govorimo v sraislu formalnih stopeiij — iiekaka priprava k nadaljevanju razprav o Ijubljanskem šolstvu. Bridke spomine vam zbujajo leta 1902—1904, ko so vas Bnajboljši iiadzoriiik na Kranjskem" — kakor je baje bivši deželni predsednik baron Hein imenoval Maierja — in tedanji jahači ia ubijalci zloglasnih formalnih stopeoj po tež.em, utrudljivem pouku, kv mu je nasledoval m trši na obrtoi-nadaljeTalni šoli na realki. več dni po več ur Tprezali v jarem tlake z osnovanjem podrobnih učnih načrtov in formuliranih stavkov, ki so pozneje prišle za njimi učue slike. Marsikateri ljubljanski učitelj in učiteljiea sta napisala tedaj celo vrsto učnih slik, ki so romale potem v kovačnico formalnih stopenj Da Bregu št. 16, odtod pa na Graben k vestDemu pomagaču in opravitelju korektur. Za ves ta trud pa ljubljanskoučiteljstvo — izvzemši s u hoparne zahvale — ni prejelo n i t i v i n a r j a. Pač pa je nadzornik M a i e r začel — ni tega tri leta — nekatere ueitelje, menda v zahvalo za sodelovanje pri teh učnih slikah, krivično preganjati in v svojih 8ubjektiynih, tajaih kvalifikacijah. v ni6 devati, ieš, da so postali zaradi lora za postranskirai aaslniki lenuhi in da ne delajo več s tako vnemo kot nekdaj. Ko bi Maier sarn kaj delal, bi nič ne rekli; ampak on je večinoma na dopustu, da ne opravlja niti nadzorovanja. In tak človek, ki sam nič ne deia, zmerja z lenubi tiste, ki od dela konec jemljejo! Ali meri Tse čevlje po svojem kopitu ? Nam, ki niraamo vpogleda v te famozne oeene učiteljstva, je stvar. dokler dotičnim u6iteljera ne škodi. brezpomembna. Toda v i š j a š o I s k a oblast bi se morala, čitavši taka nadzorniška poročila, vendar za stvar zanimati in nekoliko pozornosti obraeati tudi Bpedagoškeniu" plonkanju — pardon: delovanju podrejenega mu nadzornika ter se vprašati: Ali so se res u&itelji, ki so se p r e d n e d a v n i m časom dob i vali od istega nadzornika pohvalnice, kar naenkrat toliko polenili, da ne dosezajo povoljnih učnih uspehov ? Višja šolska oblast dopušča, da Maier šušmari, kolikor se mu ljubi. Tako ne sme več biti! Odkar namreč piha tudi iz palače ob Bleiweisovi cesti klerikalea veter, se število ljubljanskih učiteljev Slomškarjev — izborno delujočih v šoli in — na cesti — nekara suraIjivo množi, a število naprednih, prav dobrih in dobrih učiteljev pa istotako sumljivo krči. To trditt-v nam je potrdil lansko leto celo Javen razglas c. kr. m. š. sveta ljubljanskega o vseh pohvaljenih učnik osebah y ljubljanskih časnikih. Le v onem II. razredu vseh ljubljanskih Ijudakih šol izvzete so nemške, kjer delujejo voditelji in prideljene jira radovoljke, so uspehi doslednje Bizvrstni, da, nararnost odlični" — to pa, da se varuje dekorum napram podrejenemu učiteljstvu. Toda vrnirao se k učnim slikam! Teh jespisalo ljubljansko učiteljstvo 5 knjig ali 482 t i s k a n i h strani velikeS, urejeval in popravljal jih je, kar prav dobro vemo, bivši nadučitelj II. mestne šole in sedanji nadzoroik G a b r š e k , tiskane pa so bile vse pod firmo BPriredil Anton Maier". Leta 1903. so izšle pri Kleinmayerju & Bambergu BU č n e slike iz nazornega nauka za I. in II. razred v prvi in, če se ne motimo, 1. 1906. pri Schwentnerju v d r u g i izdaji. Leta 1904. so izšle pri Dragotinu Hribarju BU č n e slike iz domoznans t v a z a III. šolsko leto" in istega leta pri Kleinmaverju ,U6ne slike iz prirodoslovja" in BAvstrijau, leta 1906. pa pri Schwentnerju zaradi slavnih Bvipavskih fig", ki jih je pa Orožnova kritika mahoma vse snedla in so se morale pri ueki hospitaciji zagovarjati, znana zbirka nVojvodina K r a n j s k a". Bes, prav radovedui smo, p o d k a kimi pogoji sta Kleiuma jer in Schwentner učne slike založila?  t*a menda ne samo zaradi lepšega ? Navadco založniki plačujejo pisateljem ali ^prirediteljem** dogovorjene nagrade in ne o b r a t n o. Kdo istmed ljubljanskih učiteljev je za sodelovanje dobil kaj nagrade; nam ni znaoo.' Morda nara pa uadzornik M a i e r , ki je te zbirke priredil in z g. Gabržkom tudi glede založništva vse uredil, da v tem n a tančnejih pojasnil, pa magari kot vladni mož v rLjubljančankiu ali pa v BSlovencu", ki se tiska v Kat. tiskarni, kamor se je nadzornik M a i e r zadnji čas 8 svojimi učili zatekel. Veliko nekdanjih spisovalcev teh učnih slikbitozadevo radi i m e 1 i na čistem baš sedaj, kose nekaterim učiteljem pošiljajo tako laskave z a h v a 1 e ! 1 Nam je en slučaj znsn. Op. ured. Neka oseba si je 1. 1904. za prodajo pri Blasniku litografiranib. D8Črtov skic BNačrt Ljubljane" in BLjubljanska okolica", ki so priložeui drugi zgoraj imenovaui zbirki učnih slik, izgovorila gotoveodstotke. Gospod nadzornik M a i e r , morda je vam dotična oseba kaj znaaa? Na vsak način je nujuo želeti, da se ta zadeva, ki ima z ozirom na splošne govoriee umazano-kupčijski značaj, čimprej temeljito pojasni. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi si kdorkoli z delom pomanjkanja trpečega učitelj&tva in ua njegovo graotno škodo izboljšaval svoj gmotni položaj, saj mu mora biti že to dovolj, da igra isto vlogo, kakor jo ozoačuje zoana basen o sraki in pavjem perju. Tudi s Pilatom bi lahko primerjali Maierja. Pilat ne ve, kako je prišel v ^Oredo", Maier pa ue, kako je prišel med pedagoške pisatelje. No, danes srao o tem na jasnem. Pa bomo še o drugih rečeh!