M. ILJIN
DESETTISOČLETNA VOJNA
TRETJA POVEST.
V šoli so nam pri pouku zgodovine mnogo pripovedovali o sedemletni, tri-desetletni in stoJetai vojni. Skoraj nič pa nismo  slišali o  desettisočletni  vojni.
Nič manj kot desettisoč let se vojsku-jejo Ijudje s pustinjo.
Leta 1904. je neka ameriška arheolo-ška ekspedicija kopala v Srednji Aziji Wi-zu Ašhabada.
Pod plastmi peska in rečnih naplavin je nešla ostanke starodavnili namakalnih naprav.
Učenjaki so dognaH, da so te naprave stare okrog sto stoletij.
Ljudje so 6e torej že davno zaieli bo-riti s pustinjo, da bi ji iztrgali košček za koščkom zemlje.
Ti6ti ljudje niso imeli niti dobrih lo-pat, a so vendar spreminjali prirodo svo-je dežele  in   ustvarjali oaze  v  pustinji.
Boj s pustinjo ni nikdar prenehal. Bil S8 je tudi v Egiptu, v Indiji, aa Kitaj-skem in v Mezopotamiji.
Ponekod so zgradili ljudje veliianske paeti iz nasipov in ob povodnjih lovilj vanje rečno vodo. Drugje so zgradili recno strugo in odvajali vodo oa polja po neštetih široMh in ozkih rokavib — kanalih.
Kjer to ni bilo roogoče, kjer voda na tekla po zemlji, ampak pod njo, tam so ljudje prodirali v globino. KopaK 6o v predgorjiih vrste vodnjakov — jaškov, dolbli podzemeljske kanale, »kjaxize«,po katerih je tekla voda s predgorij v do-Iine na polja.
Na ravnini so morali dvigati vodo iz vodnjakov z glinastimi vrči. Velblod ali osel j© vrtel kolo pri'vodnjaku in vrč
za vrčem je zlival vodo v žleb, po kate-rem je tekla voda v »arike« — namakal-ne  jarke  med polji.
In vfi.s te naprave «o ustvarili ljudje skoraj z golimi rokami. V podzemeljskih hodnikih se je zemlja rušila in zasipala kopa^e; nainakalni jarkj na poljih so se zasipali in poljiili z blatom-, vsaka povo-denj je odnašala nasipe In jezove — a vselej 6o se ljudje znova lotilj dela ka-kor mravlje.
Dvajset hrbtov, štiTideset rok in štiri-deset nog je bilo treba, da eo prenesli težko bruno, deblo visokega drevesa. Roke, noge in hrbti so bilj poceni. Na ukaz faraonov, kalifov, šahov in emir-jev so zganjali vkup Ijudi z vseh strani. Vojna '6 pustinjo je bila za vladarje prav tako osvajalna vojna kakor rojna s sosedi Smoter je bil isti: razširiti si po-sest.
Ix krajev, ki so brli na novo pridob-ljeni z namakanjem, so odhajale čez pu-stinjo karavane in prinašale vladarski-m dvorom dajatve In davke *- žito. tkani-ne in redke sadeže.
Zgodovinarji poročajo, da so noflile karavane od bregov Amu-Darje, iz Hive v Bagdad, t prestolnico kallfov, melone. V&ako melono so hranili v svinčeni po-sodi, obloženi z ledora. Pot je vodila čez pu*tinjo Kara-Kuin in je trajala tri mesece.
D&lo suživjev je ustvarllo na vzfaodu velika namakalna omrežja. Mnog« omrež-ja so se ohranila pTav do današnjih dni
V Zgornjem Egiptu še zdaj ponekod namakajo polja po kanalih in bazenih, ki so jih bili izkopali sužnjd za časa fa-
raonov. V Indiji, na Kitajeikem pa tudi pri nas v Srednji Aziji dobivajo številne oaze vodo po starodavnih kanalih. Vse to se je ohranilo samo zato, ker *o lju-dje svoje umetne reke in jezerca s*o-letja v 6.toletje, iz leta v leto popravljali, čistili, utrj€vali  in obnavljali.
Menda ni na «vefu bolj znamenitega spoTnenika trdovratnemu, vsakdanjemu in težavnernu delu neštetih. človešk'h rodov, kakor so etarodavaa namakalna omreija.
A Ijudje niso samo ustvarjali oaz v pustinji.  Tudi uničevali so  jih.
Spomenikov uničevauija je bilo na sve-lu mnogo več kakor &pomenikov ustvar-janja, če bi jih prav tako skrbno čuvali. A kakor hitro je Xakš°3 6tvar razvalina, se zanjo ne briga nihče več razen arheo-logov.
V Srednji Aziji se vleče od ustja Amu-Darje v pustinjo celih poldrug 6to kilo-metrov dolga vrsta razrušenih jezov in opuščenih  kanalov..
Pogosto najdejo popotnikl v pustinji, daleč od rek na 6uhiih krajih ostanke na-makalnih naprav. Ti ostanki pričajo, da so bila tu nekoč polja in vrtovl, da ©o tudi tu živeli ljudje.
Danes fipominja na življenje tistih lju-^i \e še kakšen s peskom zasut mozaik, ki je služi] džamiji za pod, ali kakšna kamnita ograja karavan-saraja — po6ta-jališie za karavane.
Kdo ]e razruiil, kar je bilo zgrajeno 6   tolikim trodom?
Ru5ila  je  prlroda, največkrat pa  lju-dje. Tnune osvajalcev, kl so se večkrat , veule   čez   vzhodne   dežele,   so   najprej uničevale kanale fen  jezove.  Če vzameš sovražnik-u vodo   ga  premagaš.
Tako je ravnalTamerlan, ki je predpe-timi stoletji in pol razrušil eno največ-jih namakalnih omrežij v Srednji Aziji — omrežje horezmske oaze.
Pogosto go uničevali komplicirane na-prave v pustinji tudi greditelji «ami.
Niso znali gledati dale^ naprej. Pogo-sto eo zemljo čezmerno namakali, da bi jira v bližnjih letth ve^ dajalaj a po de-selih letih se je zemlja spremesnila v močvirje ali v slano mlakužo in so jo morali  ljudje zapufttiti.
To «e dogaja h*dl se v naših dneh. In ne &amo na zaostalem vzhodu, am-pak tudi v najnaprednejših zahodnih d«-želah.
Seveda je teiavno sporejati veličaatne in smele naprave r Združenih državah ameriških z mravljinjimi zgradbami sia rodavne Azije. Američani so v kakem letu dni ali v dveh preloiili toke rek^, zgradili betoneke jezove, izkopali za vodo podzemeljske poti — predore — in nadzemeljske poti — akvedukte Ame-riški inženirji in delavci «o v desetib. le-tih prepregli z namakalnimi omrežji to-likšne prostore, kolikršnih sužnji emirov in šahov ne bi bili mogli v tri sto letih.
V minogih delih svoje dežele so «pre-menili Američani neplodna tla t cveto-fe vinograde jn bombaževe nasade.
Kjer &e je nekoč razraščalo bodičerje, so se lepo zvrstili špalirji trt. Iz zaje-zitvenih jezer je stekla po betonskih strugah čista voda v vinograde.
Tako so se naučili 6odobni zahodni ljudje graditi. A prav tako dobro in hitro znajo tudi rušiti.
Prav t Zdniženih drzarah so mnogi kulturni gospodarji vzoraih kmetij po-dobno kakor azijski poljedelci uničili svoja   polja   s  preobilnim   namakanjem.
Da bi se jisa hitreje izplačali njihovi 6popolnjeni stroji, da bi odplačali zeinljo in vodo, 6o morali zahtevati od polj več, kakor so lahko dala. In spet so se malo prej oživljena zemljišča spremenila v pustinjo.
A ko je nastopila kriza, so začele pu-
stinje nasfajati in rasti celo tam. kjei jih nikoli ni bilo
Zmagov.ti pohod proti pustinii se 1© ustavil in začel se je uraik — tako v ZdTuženih državsh kakor v Indiji in v afriških  kolonijah.
Malo prej zamišljeni velikanski pro-jekti za o«va*«nie afriških pustinj so oetali na papirju.
V južni Afriki je na prjmeT predloži) profe«or Schwarz, nai bi zajeli tok rek Kipepe in Čobe ter usmerili nhino vodo v  pustinjo Kalahari.
Potem bj bilo podnebje v juini Afnki bolj vlažno. Pustinja Kalahari bi se spre-raenila v rodovitno deželo. Toda projekt profesorja Schwarza leži kakor še mnogo drugih načrtov v predalu. Koliko denarja bi bilo treba zanj in kdaj sele bi ta de-nar  dajal  dobiček'
Druga stvar pa je zgraditi čez puetinio ceeto. ki Todi k bolj§im, š« nedotaknje-nira zemljiičem ˇ kolonijab To ie za podjetnike dobičkanoeneje.
In tako na*tane nekje v Saharl ali ob mejah Abesinije cesta — gola cesta sr»di gole pu^tinje
Po cesti topotajo voj«ki s škornji. Pred osvajalci pa bežijo njeni prebivalci v puetinjo.
Tako je bilo pred revolucijo tudi pri nas.
Cez puctinjo Kara-Kum so zgradilt železnico še pod Alelcsandrom II A fe-mu 90 jo zgradili? Ne zato, di bi preobra-zili pustkiio, morvef zato, da bi po niej prevažali rojftke, proviant in orožje, da bi  pokorili narode, ki  živijo  v pustinjv
Puatinje sama po sebi osvajaicem ni bila po-trebnaj zanje je bila 1« neDrijet-na ovira na poti k oazam. na pot1 k bombažu, k cvetočim vrtovotn k brego-vom velikih rek Srednje Azije. In na-rodi, ki so živeli v pustinji, so bili tudi ovira, ki ]o je bilo treb^ odstraniti, pre-grada, ki jo je bilo treba podreti.