Jutri i. maja ob 8.30 vsi na trg Sv. Jakoba, kjer se bo sestavita govorka - Ob 10 na trgu Garibaldi zborovanje Enotnih sindikatov. Govorijo tov. Gombač, Radich in dr. Laura Weiss Uiiuašnja štiii/ilka ji; na H slrauoli. Stane 15 lir. Ufa V. strani i/olii/ni programi in seznani i kandidatov za občine Nabrežina, Zgonik, Dolina in Milje. Obnovljena izdaja leto i. štev. 17. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST SOBOTA, 30. APRILA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din Živel Prvi maj 1949 Ban borbe za mir Im bratstvo Pri nas in v svetu tnafaS ave letošnjega Prvega Do , 5° po vsem svetu dobile nC)l. ?adniih dogodkih in prav skev 0 Pa po podpisu Atlant-biii?a vojnega pakta značaj mo-: PrntfC je vseh miroljubnih sil ohn, StozeCi nevarnosti novega Rženega spopada, lesa 111 Prvi maj ni zgubil svo-(j6]a Pomena kot pregled vseh vseh11? sll> kot pregled borbe htrn ?atlran'h proti napitalistic-kat‘ imperialističnim pijav-svA’ kot borbena manifestacija *hok?V?®ga Proletariata in de-levani Uneea Pokreta za izvo-drujh novoga pravičnejšega SDrnt°enega reda- marveč je, na-Da ti ?’ Postal še važnejša eta-cij. lsteKa za mir in demokra-silamZmag°vitega pohoda proti stVa 1 mračnjaštva in suženj- tev Zdarpenju borbe za ohranl-Drliai1 ,u v svetu, za bratsko in dov :eJjsko sožitje vseh naro-DosnfVeta' za boljše življenjske tadi i del°vnemu ljudstvu, bo Večii etos Proslavljala svoj naj-Dtgli Praznik velika in ne-. ‘agljlva vojska napredka, trojic nti Prvi maj bo našel kbatvP demokracije in miru PostaT utrleno' I2 leta v leto bi nču ta fronta mog-očnejša stafn dobiva novih in novih prl-n°vih in novih mladih, Uu aUsenih moči. Iz že v spomi-u^dogih omedlelih dni prvih boj? kih i n skoro obupanih deh,, piladega porajajočega se b0dn/Ltva' se je vojska boljše žitia dosti in boljšega življenja tisi/T?ito okrepila in postala 8lia mogočna in nepremagljiva tl, mKì 3e ne more nihče uniči-stanji he more nihče zeper-bltj Ti’, ki je^ne more nihe utes-bo «to.odiejiti njeno nedogled-iavcevV , • Iz Prvih skupin derivili?;. ki so zastavljali svoja sebe j ’ da bi izvoj evali za bon» di svoje poznejše rodove dovtip i ,°yne pogoje in naj osso -ejhe človečanske pravice-Porodil mogočen pokret, je že tr zajema ne samo delavski tevnnQ’, marveč tudi vse tiste iliorpi,, °je in tiste ljudi, ki ne Dtitjjv vzdržati nečloveškega {ej0 „ a vladajočih klik in ki no-ste dr, »Jiifi pohlevni hlapci titilli rirt ,de, ki ne more več nu-V(>jbn UKega nego bedo. lakoto. Ig smrt in uničenje. Din iJfiiif Prvih pionirskih sku-lizm zrasIa velika dežela soda« ki so jo skušali in Jo a v?68, skušajo uničiti sovraž-, , Jhdstva in napredka. Zra boijjp v vseh narodih želja po Ve T zivlienju. Zrastle so dr-«ragfpfVbzdlce Sovjetske zveze. Diir i», j® mogočen pokret za 0rgàn{~. kajema 660 milijonov ?°va il anih ljudi. Poraja se ^5 miiHdska država, ki šteje ,lobokpr nov do nedavnega v ?6njct,, n in nečloveškem su-vsen ,Va ječečih Kitajcev. Po Detjgij ibdialnih deželah se im-iS lih t?Jd majejo pozicije, k| 1 in Lr,dno držali v več stolet-!,°iašk-i,v, !lh skušajo obdržati z -V n ni terorjem in z zverin-Vi k?, °Panjem z «manjvredna^ r'uLodi Indonezija, Viol-Ve’,.» .“irmanija, Maiajska, hdj, 'a m v Dtoi)a. so žit j a med socialističnim in kapitalističnim svetom, sledeč toliko krat izrečenim besedam ve-1‘kega voditelja demokracije in miru v svetu, tovariša Stalina. In prav te dni Sovjetska zveza dokazuje svojo dobro voljo za izbrisan j e vseh tistih kočljivih točk, ki so izvor negotovosti ln stalne vojne nevarnosti. To je dokaz ne samo dobre volje, marveč moči demokratičnih in miroljubnih sil, je najboljši dokaz, da je mir med obema svetovnima nazorima v vsakem slučaju mogoč, če se imperialisti odrečejo svojim napadalnim načrtom. In v tem duhu, nerazdružljlv del svetovne fronte za mir in demokracije, bomo tudi v Trstu proslavili letošnji Prvi maj. Proslavili ga bomo s prepričanjem. da sledijo našo borbo z zaupanjem in solidarnostjo vsi drugi demokratični pokreti. Dokaz te solidarnosti in zaupanja Je sprejem,/ki so ga doživeli naši delegati na Svetovnem kongres pristašev miru v Parizu, dokaz te solidarnosti so pisma, brzojavke, pozdravi, ki jih dobivamo iz vseh kotičkov zemeljske oble. Nismo osamljeni in v tem prepričanju bomo Prvega maja nastopili na svojih manifestacijah, kjer bomo manifestirali prav tako, kakor vsi drugi narodi sveta, svojo odločno voljo po ohranitvi miru, po spoštovanju demokratičnih svoboščin, po imenovanju guvernerja, po resnično svobodnih volitvah. S svojimi manifestacijami bomo dokazali svojo bratsko solidarnost z zdravimi silami jugoslovanskih narodov, ki se zbirajo v vedno mogočnejši proti titovski podret, ki nočejo, da bi Jugoslavija postala privesek an-glo-ameriškega imperializma ter oporišče za napade na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije; ter prav tako solidar nost s silami demokracije ln napredka v Italiji, ki se bore preti ameriškemu imperializmu vdinjeni Degaspe-rijevi vladi Istočasno pa bomo manifest.ra-11 svojo odločno voljo proti načrtom imperialistov, ki hočejo napraviti iz Trsta stratešku oporišče, ki bi grozilo italijanskemu in jugoslovanskim narodom. Naše manifestacije Prvega maja bodo tudi dokaz, da se bo tržaško, slovansko in italijansko prebivalstvo z vsemi svojimi -nečmi borilo na bližnjih upravnih volitvah za zmago programa in kandidatov Komunistične partije in SIAU. Bo taico prvi velisi predvolivni pregled naših sil, ki bodo izvojevale resnično demokratično, ljudsko in avtonomno občino. Naprej, torej za veliko in mogočno manifestacijo praznika dela, miru in bratstva med tu-žlvečiml narodi! Naprej za iz-vojevanje demokratične ob'ine! Naprej za boljšo bodočnost našega ljudstva! Poziv Komunistične partije DELAVCI IN DELAVKE! SLOVENSKI, HRVATSKI IN ITALIJANSKI DEMOKRATI STO! Prvega maja kompaktno manifestirajo delavski razredi in sile demokracije proti stvarni nevarnosti nove vojne, ki jo mrzlično pripravlja peščica monopolistov za vzpostavitev svoje svetovne nadvlade. V vojni, ki jo hočejo anglo-ameriški imperialisti, bi naše ozemlje moralo postati «opustošena zemija, prednja frontna črta, z vsemi neizbežnimi smrtnimi in uničujočimi posledicami. Zaradi tega tuji imperialisti in njihovi hlapci nočejo prihoda guvernerja in da bi bila s tem omogočena združitev obeh con, umaknitev okupacijskih edinic ter začetek vsaj delnega pomirjenja in blagostanja za naše prebivalstvo. MEŠČANI! Imperialiste ln njihove hlače zanima naše ozemlje samo kot področje mrzle vojne in oporišče, kot središče izzivanj in intrig. Zato jim je deveta briga brezposelnost in beda, razširjenje prostitucije in mladeniškega kriminala, gospodarsko hiranje naše pokrajine. Rajši se brigajo, da bi omejili najosnovnejše svoboščine, da dokažejo z aretacijami bivših partizanov in z insceniranjem procesov, medtem ko se fašisti svobodno kretajo in javno proslavljajo svojega bivšega dučeja, svoje sovražno razpoloženje napram demokratičnemu pokretu. Tako pripravljajo upravne volitve, ki bi morale biti po njihovem mnenju protidemokratična manifestacija, zmaga tistih skupin, ki so v tolikih letih pokazale svojo sposobnost kot hlapci tujca in ne pa upraviteljske sposobnosti. Imperialisti, sporazumno z Degasperijevo vlado, hočejo ostati v našem mestu kot stalna grožnja proti italijanskemu delavskemu razredu in demokraciji, ki se junaško borita proti vladi, ki služi interesom razredov, ki so privedli Italijo do katastrofe in jo hočejo ponovno pahniti v novo protinarodno in protlljudsko vojno. Imperialisti hočejo ostati v Trstu, da bi predstavljali grožnjo proti narodom Jugoslavije, ki se vedno bolj prepričuje jo o izdajstvu lopovske Titove klike in hočejo ponovno korakati po poti socializma in zavzeti svoje mesto v vrstah Enotne socialistične fronte, ki ji na-čeljuje slavna Sovjetska zveza. DELAVCI! DELAVKE! Udeležite se vsi velike manifestecije Prvega maja, ki jo organizira Zveza enotnih sindikatov, ter veselic v znamenju šlovensko-ita-lijanskega bratstva. Slovenski in italijanski demokrati! ZA MIR V tem dnevu borbe vas Komunistična partija STO poziva, da manifestirate: zahtevajte prihod guvernerja, združitev obeh con in umaknitev vseh okupacijskih edinic! Manifestirajte proti Marshallovemu načrtu, načrtu bede, lakote in zasužnjenja! Protestirajte proti vključitvi Trsta v Atlantski pakt, ki je napadalno usmerjen proti Sovjetski zvezi in vsem demokratičnim silam! Manifestirajte na ta dan svojo solidarnost z junaško borbo, ki jo vodijo narodi Jugoslavije proti Titovi kliki, ter z borbo italijanskega ljudstva proti Degasperijevi borbonski vladi! ZA OBRAMBO DEMOKRATIČNIH SVOBOŠČIN zahtevanjte amnestijo za antifašistične pripornike, konec preganjanj proti demokratom bodisi v coni A bodisi v coni B! ZA DEMOKRATIČNO OBČINO zahtevajte spodobne, demokratične in popolnoma svobodne volitve ŽIVEL PRVI MAJ, DAN BORBE ZA MIR IN DEMOKRACIJO! ŽIVELA ENOTNA SOCIALISTIČNA FRONTA POD VODSTVOM SOVJETSKE ZVEZE IN NJENEGA VELIKEGA VODITELJA, JOSIPA STALINA! ŽIVEL DELAVSKI INTERNA CIONALIZEM IN SLOVANSKO ITALIJANSKO BRATSTVO! Praznik dela Program manifestacij Sobota, 30. aprila: veselice predstave in prosta zabava po krožkih: Perossa in Kosovel, Kralič In Jenko, Pečar, Pisoni, Magajna in Vojka Smuč, Rocol, Tomažič, Redivo, gostilna sociale, Rmaldi in Cankar, Cebulec, Dugolin, Kolonkovec, Skedenj, Sv. Ana, Škamperle, Pod-lonjer, Čermelj, Barkovlje, Greta, Sv. Križ, Salež In Samotorca, Opčine, Prosek, Trebče, Padriče. Policija ni Izdala dovoljenja za veselico v Lonjerju. Ob 10. uri bo na trgu Sv. Jakoba godbeni nastop godbe «Rinaldi». Ob 20.30: ognji In kresovi na gričih. V Sport-klubu Iz Barkovelj, v p. D. Tomažič in L.K.K. Col-Ilva bodo polfinalne tekme v košarki za «Pokal miru». V DSZ pa tekme v rokoborbi. V L.K.K. Tomažič finale turnirja odbojke za «Pokal 1. maja». V Miljah: ob 19 godbeni nastop na trgu Marconi. Igra godba L.K.K. A. Vivoda. Organiziran je od ES. Po nastopu povorka skozi mesto. 1. maja: ob 6. budnica Ob 0.30 zbirališče na trgu Sv. Jakoba, od koder bo pozneje krenita povorka preko ul. S. Giacomo in Monte, trga G. Vico, ul. Bosco na trg Garibaldi. j Ob 10: Zborovanje, ki ga organizirajo Enotni sindikati na trgu Garibaldi. Govorila bosta predsednik ZES RADICH ter član Izvršilnega odbora ES GOMBAČ. Predseduje tov. JURAGA. Govorila bo tudi tov. dr. LAURA WEISS v Imenu delegacije, ki se Je vrnila s Svetovnega kongresa miru v Parizu. Ob 13. odhod planinskega marša v ekipah za Boljunec. Ob 14. odhod iz Barkovelj-Ced asa kolesarske dirke pokala «Il Lavoratore», ki bo imela svoj cilj na Opčinah (Stari cesti). Ob 10. v Miljah: zborovanje Enotnih sindikatov. Govornika Radich in Slavec. V imenu delegacije, ki je bila v Parizu, govori tov. Marij Pahor. Ljudske veselice bratstva in miru Ob 14.30: na Opčinah poleg športnega Igrišča s sledečim programom: Nastop godbe Rinaldi, telovadni nastop in pevski nastop zborov tz Opčin, Trebč, Sv. Ivana, Rocola in «Velesila» Iz Skednja. Govornika: MARIJA BEHNETU in GIUSEPPE POGASSI. Od 20 do 24 se bo veselica nadaljevala s plesom na odprtem v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob 14 v Bol juncu na športnem Igrišču, športne tekme, nastop godbe iz Rlcmanj, prihod marša, pevski nastop zborov iz Boljunca, Doline, Mačkovelj, Ricmanj, Kolon kovca in Rota. Govorita JUSTO KOŠUTA In LEOPOLDO GASPARINI. Za delegacijo na Kongresu miru tov. WEISS. Ob 14 v Nabrežini na športnem igrišču: športne tekme, nastop godb iz Nabrežine in Sv. Križa, pevski zbori s Saleža, Zgonika, Gabrovca in Sempolaja, ples na odprtem. Govornika STANE BIDOVEC in OSCAR FERLAN. V imenu delegacije v Parizu tov. WE1SSOVA. V Miljah od 14 do 18: V Ljudskem domu koncert pevskega in godbenega zbora iz Milj. Od 20 do I ples v Ljudskem domu, Igra orkester L.K.K. Frausin. Prevozna sredstva Za Opčine: iz začetka ul. F. Severo se bodo vrstili kamioni od 14 dalje; iz trga Garibaldi ln iz trga Sv. Jakoba ob isti uri. Iz trga Rotonda bodo odšli ob 14 nekateri kamioni. Od 14.30 naprej bodo avtobusi nepretrgoma vozili iz trga Barriera Vecchia (Impero), ' Za Boljunec: od Sv. Ane ob 14. naprej vsake pol ure. Vlaki za Nabrežino: ob 12.25; 13.50; 17.15; 20. Parniki za Milje: iz Glavnega trga ob 12.45 in 14.10. Volitve v ozračju vojaške "demokracije,. zadnjem času tudi PoTh-o v plamenih vstaje v s »Jv Vulturi», ki se vzdržu-^DadnJ11^0 tankov, letalskih r,Mah t topov in pušk. fr-ija , unaška in legendama »advse Z fPosočno roko svojega rrt>da °bl;udovanja vrednega Astieni ,Sa stolčke monarho-Nftj ]< ® vlade, ki strelja in dstvo z «nepristransko» i^Derinii am®ri*kih ln angleških 'tet . alMov. Rprmhli ?Mti FrPaniji’ ki v- Republikanski po- -i m« -1, ki ga nl m,lgel ln ivr, c° s Pomočjo Hitler-v? tncto? ,Uasollnija In ki ga ne Klltham» ?niLitl nitl s Pomočjo v« DiagmJ11, Churchllla. je ne-ve$a lì I* , n uživa simpatijo !vHa Udstva in vseh narodov 5š8&t VSZ Z‘,S te. Za Perialističnih napa-V za br !0bodo vseh narodov ijtva. ratsko sožitje vsega Cio- h > n”., “hranitve miru. pod k6' Prav t ^a’ pod parolo svo-Dote nr,^tako se napredne st- °o Parolo mirnega su- OMEJITVE V. U. in Babičeva “manifestacija,, Polen proploso Komunistične partije vsein svojim članon, simpatizerjem ter vsem demokratom, beležimo tudi proglas Enotnih sindikatov- Proglas Enotnih sindikatov poziva delavce in kmete, da se udeleže velikega zborovanja na trgu Garibaldi ter vseh drugih manifestacij. Srednji odstavek, ki govori o razme. rah v našem mestu pa je bil črtan od cenzure Vojaške uprave, ko so ji nesli kopijo, da bi dobili dovoljenje za tiskanje lepakov. Tako je Vojaška uprava ponovno dokazala svojo «dobro voljo», Ostavek proglasa Enotnih sindikatov je bil črtan samo zaradi tega, ker je ugotavljal, da je naša cona v kolonialnem sistemu ter da Marshallov načrt predstavlja pogin naše industrije. Zadnji ostavek pa pravi, da je Atlantski pakt grozeča nevarnost za mir. Nekateri se torej boje resnice. Po drugi strani je Zveza enotnih sindikatov izdala obvestilo, v katerem razkrinkuje, kot razbijaško protidelavsko in protiljudsko, manifestacijo, ki jo organizira ob priliki 1. maja Babičeva skupina na trgu Rotonda del Boschetto. Tržaški župan je izdal razglas o volitvah v Trstu. Tržaški župan razglaša, da je Vojaška uprava s svojim ukazom št. 81 z dne 18. aprila 1949 razpisala volitve za nedeljo 12. junija 1849 za izvolitev 60 občinskih svetnikov. Volitve se bodo vršile v smislu določil ukaza št. 33 Vojaške uprave z dne 21. februarja t. 1. o upravnih volitvah za izpopolnitev občinskih uprav v anglo-ameriški coni STO Volitve se bodo začele ob 6 ter se bodo zaljučile ob 21. Pregled voliv-nih izidov se bo pričel v ponde-ljek 13. junija t. 1. ob 8. Opozarjamo vse volivne upravičence, ki niso vpisani v votivnih seznamih, a jim je apelacijsko sodišče priznalo z razsodbo volivno pravico, da gredo volit na volišče st. 1 občinska palača v ul. Procureria št. 1. Prav tako je tudi Vojaška uprava izdala navodila Zavezniška uprava namerava za dobo volivne borbe dovoliti političnim strankam čim večjo svobo-bo govora in čim več o-lajšav, da bodo lahko širile svoje poglede na politična vprašanja. Da se bo lahko to doseglo, bodo v splošnem veljala naslednja določila: 1. V vsakem delu mesta se lahko vršijo politična zborovanja, kolikor to dopuščajo javni red in prometni predpisi. - 2. Shodi na prostem se morajo končati ob 21. - 3. Na dovoljenih shodih bodo lahko govorili govorniki iz neposredno sosednih o-zemlj področja, toda v primernih mejah. - 4. Prošnje zg javne shode na prostem bo treba vlagati na običajni načim in sicer najmanj 5 dni poprej; podobne za javne shode v zaprtih prostorih, za uporabo zvočnikov in drugih priznanih propagandnih sredstev bo treba vlagati na obličajni način najmanj 3 dni pred shodi. - 5. Prosilcem pa se vendar svetuje naj po možnosti vlagajo prošnje za shode itd. čim več dni pred dnevom, ko bodo imeli shod. - 6. Doba volivne borbe se začenja v tržaški občini 13. maja 1949, v drugih občinah pa 20. maja 1949. Do teh veljajo obstoječe določbe za shode itd. Obstoječe določbe bodo veljale med dobo vn-livne borbe za zborovanja In druge prireditve, ki ni?o v zvezi z vo. litvaml. Za lepake ln letake. - Od dneva ko bo župan vsake občine uradno objavil dan volitev, bodo v splošnem veljale naslednje določbe glede lepakov, letakov itd. a) Poleg dovoljenih mest se bodo lahko letaki, napisi itd. nalepljali ali obešali na drugih javnih mestih, kakor nad ulicami in trgi ali na privatnih zgradbah, v kolikor to dovoljujejo obstoječi predpisi. Naglasiti je treba, da lepaki niso dovoljeni na javnih zgradbah. - b) V času volivne borbe bodo ukinjeni obstoječi predpisi ZVU glede prošenj za lepake, ki se nanašajo sa- mo na volitve/ Izvode Včeh letakov bo treba poslati na gavhi stan policije in sicer v justčno palačo sobo 105 v 24 urah ko so bili nalepljeni, da jih bo policija registrirala. 8. Radio — Ko bo mogoče točneje ugotoviti število predloženih list, bo sporočeno, kakšne ugodnosti bodo imele razne liste na tržaškem radiu. — 9. Ker je vsaka posamezna politična stranka neposredno odgovorna za reden potek volivne borbe, se svetuje, naj politične stranke v svojo korist ustanovijo odbor za razpravljanje o svojih programih in si pred vložitvijo prošenj zagotovijo, da ne bodo imele sestankov na istih krajih ob n tem času in da bo čas za sestanke pravično razdeljen. — 10. Svetuje se tudi, naj se politične stranke sporazumejo, da bodo končale volivno borbo v petek 10. junija opolnoči odnosno 17. junija opolnoči in da obe soboti pred volitvami ne bo več volivne borbe. Vsekakor so to določbe ZVU, ki nasprotujejo obljubam, ki Jih Je dala delegaciji SIAU, ki je šia pretekli petek na razgovor na Votivni urad ZVU. Predvse jc nepojmljivo, da sc mora vlagati prošnje za shode 5 oz. 3 dni pred shodom, kar bo zelo otežilo delovanje vseh političnih skupin in strank. Toda tudi ta določila so vsekakor v duhu ukazov st. 345 in 33 ki bosta prešla v zgodovino zaradi svojih določb, ki niso gotovo v prid KP, SIAU. Zaključil se je v Parizu Svetovni kongres miru Borili se v imenu in moramo v • i • • življenja zmagali in miru Govor dr. Laure Weiss in izročitev tržaške zastave - Izvoljen je bil inž. Atto Braun v stalen odbor za mir - Zaključna manifestacija Zaradi obilice posla je Mednarodni kongres miru zasedal 22. t.m. — tretji dan zasedanja — trikrat in sicer dopoldne, popoldne in zvečer. Za Kutty Hookamom, zastopnikom Svetovne mladinske zveze in Nikolajem Krutiskim, moskovskim metropolitom, je govoril zastopnik ZDA in znani sindikalni delavec Donald Henderson; važna in značilna je njegova izjava: «Potegniti Ameriko v novo vojno, ne bo tako lahko, kakor se to običajno misli. Jz dneva v dan, vedno bolj razširja ameriški sindikalizem svoje delovanje v prid miru.» Prof. Dubois, črnopolti pisatelj, je povedal, da živi danes najmanj 15 milijonov Američanov v kolonialnem polsuženjstvu v samih ZDA. Gospa Taj Ti Yon, delegatka Viet Nama, je poudarila, da vietnamsko ljudstvo noče vojne, ki mu je bila vsiljena od Francije: borilo se bo pa do končne zmage, ker hoče mir in mednarodno že priznano neodvisnost. Tekom sobotnega zasedanja (23. t. m.) je katoliški duhovniku Bou- Jier, profesor katoliške univerze v Parizu, poudaril v svojem govoru: «Božje kraljestvo je kraljestvo miru; danes, v 1. 1949 pa zahtevajo od kristjana, da prepoveduje v imenu miru križarsko vojno proti ZSSR. Ta dan so spregovorili še: kitajski delegat, dalje Mannello iz Kube, Spanec Galazza, Anglež Roy Bich in švicarska zastopnica Svord-ruh Lundon. Z velikim navdušenjem je sprejel kongres obvestilo canerburyskega nadškofa, da je bil osvobojen Nanking kitajske nacionalistične reakcije. Nastopili so še argentinski zastopnik Marinetti, nemški Nuschke, libandonski Tabet, madagaskarski Rajearivoni in dr. Veliko pozornost je vzbudila brzojavka, ki so jo predsedstvu kongresa poslali nameščenci javnih ustanov v Trstu (Acegat, tržaška občina, ljudskih stanovanjskih hiš) včlanjenih v ES. Mednarodni kongres miru je 24. t.m. zaključila manifestacija partizanov miru doslej nevidenega obsega. Sedem ur in pol (od 9-16.30) MIROLJUBNA POLITIKA ZSRR je ponovno prišla do izraza Sovjetska agencija Tass je v ponedeljek preko moskovskega radia dala svojo izjavo z orizom na ve. sti o pogajanjih med ZS in ZDA o nemškem vprašanju. V izjavi označuje kot neutemeljene vesti zapad-nega, zlasti ameriškega tiska o sko. rajšnji ukinitvi blokade Berlina in prometa med zapadnimi in sovjetsko cono Nemčije. Ob koncu zgodovinskega prikaza pogajanj med SZ in zapadnimi silami o nemškem vprašanju, k; sta jih vodila ameri-ški delegat Jessup in sovjetski tov. Malik, potrjuje ZSSR svojo dobro voljo za sporazumno razširitev zadevnih spornih vprašanj. Ukinitev ovir prometa med conami bi se mogla izvesti še pred začetkom u-radnih pogajan, če zapadne velesile pristanejo na sestanek štirih zunanjih ministrov ter na prekinitev vseh priprav za ustanovitev zapadne nemške države. Sestanek štirih ministrov bi na podlagi sklepov v Jalti in Potsda. mu razpravljal o vseh perečih v-prašanjih Nemčije, zlasti o posta- vitvi skupne vlade, o ukinitvi blo. kov ter o valutnem vprašanju. Na podlagi te sovjetske pobude sta se Jessup jn Malik ponovno sestala ter sj izmenjala misli. V vseli uradnih krogih in tisku vlada velik optimizem da bodo ti razgovori dovedli do stvarnih zaključkov, kar b; bilo v največjem interesu miru in izboljšanja mednarodnih odnosov. Sovjetske oblasti so že vse ukrenile za ukinitev ovir prometu, ki se bo izvršila, čim bodo tudi zapadne oblasti pripravljene storiti isto. ODLOČILNE ZMAGE kitajske ljudske armade Silovita ofenziva Kitajske ljudske armade, ki se je začela 20. aprila, gre svojo zmagovito pot. Na 1.500 km široki fronti prodira proti jugu poldrugi milijon vojakov..Nacionalistične čete se umikajo in prepuščajo najvažnejše postojanke osvobodilni vojski. Tako je v nekaj dneh padla prestoiica Nanking, ki šteje skoro 2 milijona prebivalcev. Nekatere edinice so v dobrem tednu prodrle že nad 400 km od izhodišča ofenzive. Celi polki prehajajo na stran osvoboditeljev z vso opremo in orožjem, ki so ga ZDA poslale Cangkajšku. Nacionalistična edinica z 2500 padalci se je skupno z oficirji priključila vojski Ma»cetunga. Sangaj, največje mesto Kitajske s 4 milijoni prebivalcev in najvažnejša azijska luka, je že skoro popolnoma obkoljen. Ljudska vojska je zasedla vse železniške proge, ki vo dijo iz «bisera Vzhoda», kot nazi-vajo to važno in bogato velemesto. Nacionalistom ostaja edino le obalna cesta, ki vodi proti jugu, toda v kratkem je pričakovati, da bo odrezana tudi ta. S tem bo Sangaj po suhem popolnoma odrezan od ostale nacionalistične Kitajske in s tem bo obkoljenih 300.000 Cangkajško-vih vojakov. Med tem grade v premeru 40 km okrog mesta utrdbe; kajti na povelje Kuomintanga je treba braniti Sangaj do poslednjega moža. se je premikala povorka tujih in domačih delegacij po pariškem stadionu «Buffalo» pred slavnostno tribuno, kjer so stali Joliot-Curie (predsednik mednarodnega kongresa miru), Ehrenburg, Picasso. Bou-lier, moskovski metropolit in nešteti drugi. Tudi zastopnica STO dr. Weissova je bila med njimi. Veličasten je bil pogled na premikajoče se vrste tisočev francoskih rudarjev v njihovih rudarskih oblekah, na nepregledne vrste pisanih narodnih noš najrazličnejših na kongresu zastopanih narodnosti. Vsak posameznik ter mnogih tisočev je nosil značko miru z belim golobom na modrem polju. Na zaključnem zasedanju prvega Mednarodnega kongresa iniru v ponedeljek, 25. t.m. je na govorniški oder stopila naša odposlanka dr. Laura Weiss. Podrobno je kongresu obrazložila položaj v Trstu, kjer se borba za mir in proti imperializmu razvija na dveh domačih frontah: proti italijanskemu in proti Titovemu nacionalizmu in zagotovila, da bo tržaško delovno ljudstvo častno in dostojno vztrajalo v svoji borbi. Obenem je dr. Weissova izročila v imenu ASfZZ Trsta predsedstvu kongresa zastavo, ki so jo z burnim odbravanjem sprejeli vsi prisotni. Končno je bil izvoljen stalen odbor z nalogo, da vztrajno ln nenehno nadaljuje borbo za mir. Kot član tega odbora je bil izvoljen tudi naš someščan inž. Atto Braun, kar nam priča, kako veliko važnost polagajo svetovne mirovne sile, zastopane na kongresu v Parizu, na naše sicer majhno ozemlje. Se posebno je to dejstvo prišlo do izraza v izjavah solidarnosti, ki so jih vse delegacije podajale našim zastopnikom, predvsem pa v priznanje lista «Il Lavoratore» kot edinega demokratskega dnevnika v Trstu od strani vseh prisotnih časnikarjev vsega sveta. V Parizu so se v soboto sešli tudi francoski intelektualci na svojem sestanku za obrambo svetovnega miru. Sestanek jc vodil Joliot-Curie, ki je ugotovil važno dejstvo: «Ce bi nam jutri naročila francoska vlada, naj usmerimo svoja raziskovanja v atomski fiziki v uničevalne s vrh e, bomo soglasno odgovorili: NE»! Istočasno s Kongresom za svetovni mir v Parizu je v Pragi zboroval «Mali kongres», katerega se je udeležilo 252 zastopnikov štirinajst dežel. J V Tokiu pa so — zopet ločeno — zborovali zastopniki japonskega naroda, ki jim «demokratični» poveljnik na Japonskem. Američan Mac Arthur nt dovolil udeležbe na Mednarodnem kongresu miru V Parizu. —O— Titova skupina bi veličastno akcijo za mir seveda rada prikazala po svoje. Zato pravi beograjska «Borba» v nekem svojem članku, da so Cehoslovaški vodje hoteli napraviti v Pragi «kaminformistično pogodbo» in torej niso dovolili vizumov zastopnikom Jugoslavije. Ne omenja pa «Borba» da so jugoslovanske narode zastopali v Pragi Jugoslovani, ki so morali iz domovine zaradi policijskega terorja, ki danes vlada pod Titovo in Ranko-vičevo strahovlado. Kongres miru je na svojem posled njem zasedanju sprejel resolucijo, ki je naslovljena vsem narodom sveta in v duhu katere bodo morali razvijati svojo nadaljnjo borbo proti vojnijn hujskečem, za ohranitev miru v svetu. Zaradi pomanjkanja prostora jo bomo objavili o prihodnji številki. Vesoljni potop... Krajgher in Babič, veličini Titovega protisovjetskega gnoja, sta se sprla z Rudijem Uršičem, t.j. z eno izmed «brihtnih» glavic svoje skupine. Jima ne služi več, ker je preveč kompromitiran in ker bi mogoče kot ne preveč zdrava oseba škodil ugledu že itak podlim predstavnikom in voditeljem jugoslovanske protisovjetske in protiljudske klike. V ljubljanskih krogih pravijo, da je Uršič ušel iz Jugoslavije. Vemo pa da je v Trstu in da mu slaba prede. Odnosi med Babičem in Uršičem niso zgolj prijateljski. Prvi je tako nestrpen, da bi se rad čim prej od-križal svojega bivšega «deus ex-ma-china». Zato se ne zmeni več za Uršiče ve denarne potrebe Z druge strani Pa si Uršič, da bi zagodel svojim bivšim predstojnikom, marljivo prizadeva, da bj zbiral elemente za snovanje neke nove skupine, ki naj bi «obsojala» sedanjo politiko jugoslovanskih voditeljev a bi bila še vedno, kar se tiče tržaških razmer, na liniji Babiča.... brez Babiča. Kljub vsemu temu pa oba «neprijatelja» živita pod eno in isto streho v vili Alessi. No se ladja potaplja, jo celo pod-gane zapuščajo.... **tri prvega maja popoldne vsi na ljudske veselice bratstva in miru na Opčinah, v Nabrežini, Boljuncu in Miljah Stran 2 l/cliki pomen pogodbe med O. in C.G.LL Ko se politični sovražniki in nasprotniki l/esno zasanjajo v akcije demokracije in ljudskega gibanja ter v tem slučaju v akcije razrednih. sindikalnih organizacij, pomeni, da so demokratične sile na pravi poti, pomeni, da se sile ku pitalizma in imperializma boje teh akcij in jih skušajo razvrednotiti pred ljudstvom in predvsem pred delavstvom. DELO V MESTU UT M VASI NEDELJSKA PROSLAVA NA OPČINAH To se dogaja tudi v slučaju pogodbe o prijateljstvu in vzajemnem sodelovanju med Zvezo enotnih sindikatov in italijansko zvezo dela (CG1L). Najprej je naša dolžnost ugotoviti pomen te pogodbe. Znano je, da se v vojnah sklepajo vojaška zavezništva med armadami dveh ali treh dežel. To zaradi boljšega uspeha enega ali drugega vojaškega bloka. Delavski razredi so prav tako armade, ki se morajo stalno boriti proti kapitalističnemu družbenemu ustroju in so povezane v duhu mednarodne solidarnosti. Predpogoj za njihove zmage proti izkušenemu in zavratnemu sovražniku je medsebojno prijateljstvo. To se doseže preko Svetovne sindikalne zveze, toda istočasno se dogaja, da se morata dva delavska razreda izrecno pogoditi za vzajemno sodelovanje v borbi proti delodajalcu, ki ima svoja podjetja v dveh različnih državah. Tedaj je nujno, da se oba delavska razreda sporazumeta, ker bi drugače izpadlo, da bi eden ali drugi igral vlogo najhujšega stavkokaza ne le sotovarišu v k var, marveč tudi sebi. Dogaja se, da so imperialisti, ne po krivdi tržaškega delavskega razreda niti ne po krivdi tržaških demokratičnih množic, samoval ino in z določenim ciljem priključili najvažnejša tržaška podjetja istim podjetjem v Italiji. Tako je bilo potrebno koordinirati razredno borbo tržaškega delavskega razreda z borbo italijanskega delavskega razreda, da bi ne prišlo do slučaja, kakor je že prišlo, da se italijanski delavski razred bori v podjetjih, medtem ko se ne bi boril delavski razred našega mesta t> istih podjetjih. Jasno je, da se je moglo za čim uspešnejšo akcijo delavskih sil napraviti konec vsaki obliki stavkokaštva, ki bi bilo v korist imperialistom in kapitalistom. Zato je prišlo tudi do pogodbe o prijateljstvu in vzajemnem sodelovanju med Enotnimi sindikati in C G/L. Je torej v praksi vseh delavskih razredov sveta laka oblika sodelovanja, koordiniranja borbe, prijateljstva. To je tudi najboljši način borbe proti delodajalcem in imperialistom, ker se ustvari v dotič-nih slučajih enotna fronta,, ki je z lahkoto ne morejo streti ali uničiti. Mogočna manifestacija bratstva in povezave med delavci in brneti Velika množica demokratov se je zbrala v nedeljo 24. t.m. v Ljudskem domu na, Opčinah, da predavi dva, za Slovence in Italijane zgodovinska dneva: 8. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in 4. obletnico vstaje v severni Italiji. Tov. Gombač je otvoril proslavo in v uvodnih besedah povdaril pomen in važnost tega dneva. Združeni pevski zbori iz Opčin, Trebč in Skednja so nato zapeli nekaj partizanskih pesmi. Sledil je govor tov. Rika Malalana, kateri je poljudno in preprosto orisal zgodovino slavne borbe jugoslovanskih narodov. V svojem govoru je tov. Malalan ožigosal beograjske izdajalce in njih tržaške hlapce, ki so s svojim izdajstvom oropali junaške jugoslovanske narode njihovih krvavih pridobitev iz narodno osvobodilne borbe. Tov. Malalan je nadalje ožigosal protiljudsko delovanje Slovenske demokratske zveze in se pri tem dotaknil konkretnih primerov lokalnega značaja. V nadaljnjem je govornik povdaril važnost bodočih upravnih volitev in veliko vlogo, ki jo imajo v v olivni kampanji naše žene. Ob zaključku je tov. Riko začrtal našo skupno pot borbe proti vsakemu šovinizmu in svetovnemu imperializmu. Prisotni so govor tov. Alala,lana sprejeli s navdušenim ploskanjem. Tovarišica Zora Kcšuta-Jugova je nato recitirala Puškinovo poezijo «Sovražnikom Rusije». Recitacijo so vsi navzoči nagradili z burnim ploskanjem. Sledil je govor generalnega sekretarja Komunistične partije STO tov. Viktorija Vidali. Tov. Vidali je v uvodnih besedah povdaril važnost Kongresa partizanov miru, ki je ta dan zaključil svoje zasedanje. Med navdušenim ploskanjem je podčrtal veliki pomen odločilnih zmag kitajske osvobodilne armade in osvoboditev Nankinga. Povdaril je nadalje junaško borbo narodov Jugoslavije, zvestobo in neizmerno zaupanje do bratskega ruskega naroda. ki so jo vedno, ter jo danes jugoslovanski narodi izkazujejo svojim slovanskim bratom. Tov. Vidali je tudi ostro ožigosal izdajstvo Titove klike in tržaških privržencev. Podčrtal pa je, da so junaški jugoslovanski narodi kljub vsemu ostali zvesti ZSSR in to nam dokazuje naraščajoči Rankovičev teror in množične aretacije inter-nacionalistov. Govornik je povdaril pomen v-staje italijanskega proletariata, ki je z junaško borbo proti okupatorju dal svoj dragocen doprinos za uničenje nacifašizma. V govoru je nadalje orisal težak položaj italijanskega delovnega ljudstva pod POSLEDICE MARSHALLOVEGA NAČRTA Odpusti i dela se množijo V sedanjih pogojih pa je ta pogodba med Enotnimi sindikati in CGIL zelo važna, ker se italijanski delavski razred mora protraiti in zoperstavljati protidelavskim in protiljudskim poskusom Degaspe-rijeve klerikalno-ameriške vlade, pritisku delodajalcev, manevrom imperialističnih agentov; po drugI strani pa se mora tržaški delavski razred bo riti proti kolonizatorskim poskusom imperializma, proti naraščanju protidelavskih ukrejiov itd. Sklenila sta torej sporazum dva delavska razreda, ki se borita proti imperializmu. Slučajno pa sta ta dva delavska razreda s STO in i,ulije. Toda ca bi bila poleg Trstu Francija ali pa kaka druga država, bi bilo vseeno. Ce bi slučajno ime! hord svojo tovarniško podružnico v Trstu in bi rad uporabljat io podružnico proti kakemu mezdnemu gibanju svojih delavcev v Ameriki, bi bila prav tako potrebni pogodba o prijateljstvu m vzajemnem sodelovanju s temi delavci. In kdo se besno zaganja prav v to pogodbo, ki bo koordinirala akcije delavskega razreda STO in Italije? Prav tisti, ki vsakodnevno dokazujejo svojo vdinjenost imperializmu in ki so zakrinkani agenti delodajalcev. Kdo je zagnal največji hrup proti pogodbi? Italijanski šovinistični krogi in slovenski nacionalisti Babičevega kova. Ponovno so se torej našli na isti liniji ljudje, ki dokazujejo svoj proti! judski in protidelavski bes. Italijanski bes. Italijanski nacionalisti pravijo, da je to volivni manever in da je to izvedljivo, ker sta obe organizacij vdinjeni Moskvi; Babičevi nacionalisti, oz. sindikalni izvedenec v izdajstvu delavskih interesov Petronio Bortolo, pa kričijo, da je to korak k priključitvi Trsta k Italiji, da je to «oportunizem» «likvidiranje» razredne borbe Ud. Eni in drugi dokazujejo s tem svoj nacionalizem. Biti proti koordiniranju borbe dveh ali več delavskih razredov, ki so na bojni črti proti imperializmu, pomeni pomagati imperializmu, dokazati svoj nacionalizem, svojo protidelavsko Obvestilo kmetom Priporočamo vsem kmetom, ki imajo te stara koruzna stebla na njivah, di Jih takoj požgejo, ker se razširja bolezen na koruzi in bi bil ves prihodnji pridelek koruze uničen. Kdor Jih ne bo uničil bo kaznovan od kmetijskega oddelka pri VU. Izključitev razbijačev ljudske prosvete Posledice Marshallovega plana postajajo iz dneva v dan otipljivejše v Trstu. 90 delavcev podjetja OMMSA je prejelo obvestilo o odpustitvi z dela. Omenjeno podjetje je sklenilo, da stopi v likvidacijo, ker ni nobenega izgieda da bi se položaj, v katerem se nahaja že nekaj časa, niti malo zboljšal. Polovico delavcev je podjetje odpustilo že preteklega decembra, sedaj pa je na vrsti druga polovica delavcev. Tako so ti delavci, ki imajo voljo do dela in ki si želijo sami služiti svoj vsakdanji kruh, prisiljeni stopiti v armado brezposelnih, ki je že itak prevelika tu v Trstu. Predstavniki obeh sindikalnih organizacij so se zaradi tega žalostnega dejstva obrnili na urad za delo in gospoda evitusa. Njih želja je, da bi rešili delavce iz kritičnega položaja' In obenem'tudi industrijsko pod- jetje, v katerem si je vrsta delavcev služil svoj vsakdanji kruh že skoraj eno stoletje. * * * Preteklo soboto je ravnateljstvo SALTO sporočilo, da namerava odpustiti z dela 16 delavcev, ker smatra, da Ima zaposlenega preveč persona-la v primeri z delom. Cim Je to izvedel enotni sindikalni tovarniški odbor, je sklical zborovanje, ki so se ga udeležili vsi delavci. Na zborovanju so delavci pooblastili sindikalne organizacije, da napravijo vse potrebne korake, da se prepreči odpustitev z dela 16 delavcem. Obenem so tudi sklenili delavci, da se bodo borili ni vse načine, da obvarujejo svoje delovne tovariše v tem tako kritičnem gospodarskem trenutku. Delavci se dobro zavedajo, da pada za taka težka in nestrpna vprašanja vsa odgovornost izključno le na VU, in njeno politiko, ki je podrejena marshallizacljl STOja, ki je privedla naš delavski razred v tako kritične momente. Prav gotovo bi se lahko proizvajalo cele vrste cigaret tu v Trstu in ne bi bilo treba uvažati vseh od zunaj. Na ta način bi bilo preskrbljeno delo številnim delavcem. Na to ne mislijo niti vojaška uprava niti druge merodajne oblasti, marveč dopuščajo, da se uvažajo cigarete od vseh strani v Trst. Tako povzročajo s svojo politiko vedno večjo brezposelnost, ki vodi naše mesto In naše delovne ljudi v vedno večjo bedo. Kdaj bo tega konec? Kdaj bodo naši očetje In naše matere brez skrbi za preživljanje svojih otrok? Ma v javnih ustanovah Med nameščenci javnih ustanov je že dalj časa bilo živahno sindikalno gibanje. Zahtevali so namreč zboljšanje plač. Ker pa oblasti in predvsem tudi VU niso storile nič, da bi vsaj delno ugodile njihovim zahtevam so grozili s stavko. Toda same grožnje niso nič pomagale. Tako je prišlo do popolne stavke vseh občinskih nameščencev, in obenem tudi nameščencev volivnih uradov ter drugih pomožnih ustanov. Isto-tako je stavka zajela vse nameščence šolskih kuhinj, otroških vrtcev, menz, pomožno osebje v bolnišnicah ter v drugih ustanovah. Od stavke je izvzet le najpotrebnejši personal v bolnišnicah in zdravniki. Stavke so se kompaktno udeležili vsi nameščenci in delavci, ki so Včlanjeni v obeh sindikalnih organizacijah. Vsi stavkujoči so trdno odločni, da bodo nadaljevali s stavko toliko časa, dokler ne bodo oblasti ugodile njihovim zahtevam. Delavci in nameščenci, ki so vj^liuqyu.i,. v Enotnih sindikatih,. sv., imeli v četrtek svoje izredno sindikalno zborovanje y ulici Conti. Na vanju so ponovno zatohli, da ne bodo odstopili od stavke, dokler jim oblasti ne zboljšajo plače. klerikalno Degasperijevo vlado, ki nima pravice, da si lasti, proslavo 25. aprila, kot nima pravice beograjska vlada proslavljati ustanovitev QF. Obodve vladi sja kruto izdali pridobitve bodisi italianske-ga kot jugoslovanskih narodov, V jedrnatih besedah je govornik poudaril pomen upravnih volitev in borbo, ki čaka demokratične množice. Konec govora so poslušalci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem m z navdušenjem zapeli Internacionalo. Nedeljska proslava je bila istočasno mogočna manifestacija nezlomljivega slovapsko-italijanskcga bratstva. Bila je ponoven dokaz in resen epemin vsem šovinistom in izdajalcem, tla bo tržaško delovno ljudstvo, bratsko povezano s kmeti, nadaljevalo svojo pol, ki si jo je začrtalo v težkih dneh osvobodilne borbe. To je pot proletarskega Volivna komisija SIAU okraja Nabrežina nam Je poslala v objavo sledeče: OpozDrilo Opozarjamo vse prebivalce občine Nabrežina-Devln, da nima naša organizacija SIAU nič skupnega z g. Ka-keš Francom, bivšim županom nabre-žlnske občine ter nima omenjeni m-kake pravice govoriti, da so v njegovi listi «Zveze delavcev In poljedelcev», zastopani tudi komunisti naše občine. Priporočamo slovenskim in Italijanskim volivcem iz vasi naše občine, naj ne nasedajo propagandi tega gospoda, od katerega naj zahtevajo imena kandidatov na njegovi takozvani listi. S tem bodo uvideli, da Je propaganda za listo «Zveze delavcev in poljedelcev», le navaden volivni manever peščice ljudi, ki bi se hoteli potem volitev zopet ookopati do položajev. Edino naša kandidatna lista SIAU, katera vključuje poštene in zavedne demokrate, lahko Jamči vsem volivcem naše občine, da bodo v bodoči občinski upravi sedeli možje, ki bodo za svoje delovanje odgovarjali ljudskim množicam, katere so jim dale zaupanje. mHMH Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Okrajna volivna komisija SIAU Nabreežina Kmetje ne bede plačevali fašističnih pesejil Leta 1936. je fašistični režim prisilil vse naše kmete, da so morali obvezno podpisati fašistično poso, jilo (prestito littorio). Ob tej priliki jim je državni zavarovalni za. voci (INA) izdal zavarovalne police za dobo 20 let. Kljub temu, da je prosluli režim propadel, pa morajo naši kmetje še danes plačevali obroke tega prisilnega posojila, od katerega niso nikdar imeli nikakih koristi. Te. koče obroke posojila izterjuje občinska davkarija skupno z drugi, m; davki. Kmetje sc povsem upravičeno branijo še nadalje plačevati to posojilo, ki jim ga je fašizem vsilil. Zavarovalni zavod INA je sicer izjavil, da se ta zavarovalna polica lahko prekine in kmetje bi v tem slučaju sprejeli vrnjeno 60 odst. plačane vsote. Vsekakor bodo imeli kmetje na ta način 40 odstot. kov izgube. Vojaška uprava mora takoj poskrbeti, da se ukine izterjevanje obrokov posojila, ki ga ni nikdo prostovoljno podpisal. Kmetje so že itak obremenjeni z visokimi davki ter je povsem krivično, da se po štirih letih uničenja proslulega režima še vedno zahteva plačevanje njegove žalostne zapuščine. Teror nad Gropajci V ponedeljek 25. t.m. je jugoslovanska obmejna straža pri Gropadl odvzela tov. Milkovič Andreju iz Gro-pade št. 76 In tovarišici Pečar Antoniji s štev. 72 dvolastniško Izkaznico. Prvemu in drugemu, ker sc nista preveč strinjala z oholi mobnaša- njem obmejne straže. Jugoslovanski stražar je Pečar Antoniji povedal, da ji odvzamejo dvolastniško izkaznico, ker je protestirala proti carinarju, ki se obnaša, kot gospod; prihaja na blok, kadar se mu zljubi; dela kolikor hoče in po cele ure pusti čakati kmete na meji. Zaradi teh slučajev so vsi kmetje v Gropadi v veliki skrbi ter sc boje izreči najmanjšo besedo kritike celo v svoji hiši, ker se boje, da bi to prišlo na uho obmejni straži. Dejstvo je, da jugoslovanske obmejne oblasti Izvajajo teror nad vsemi tistimi, ki se ne strinjajo z njihovim obnašanjem, kar je proti vsakemu določilu vzajemnega dogovora med jugoslovansko vlado in ZVU. fi tem terorjem bi menda dari pridobivali pristaše za Babiča in za njegovo potapljajočo se ladjo. A mislimo, da tako ne bo šlo. Poleg tega Gropajci so zelo nezadovoljni zaradi nemarnosti jugoslovanskih stražarjev, prav posebno pa zaradi malomarnosti carinarja. Do 7,30 ali 8. ure ni niti govora, da bi ta gospod pišel na blok, kar je za kmete velikanska zamuda časa. Opoldne gre na kosilo In kmetje morajo ponovno čakati njegovo milost'ilvo o-sebo. Popoldne pa morajo tolti na bloku že ob 17.30, ker je gospod cannar «nestrpen» in noče delati preko 8 ur. Zakaj pa ne postavijo drugega carinarja? Anarhija pač ni najlepša izkaznica za tiste, ki pravijo, da gredo v socializem kljub «Inform-biroievsklm klevetam». Primorski pa, ki se tako rad zabava z objavljanjem lažnih resolucij, naj se raje pobriga — ker Ima veliko besedo v ljubljanskih krogih — da se bo ta teror nad gropajsklmt kmeti končal. Člani prosvetnega društva «Prešeren» iz Kolonkovca, zbrani na občnem zborugne 29.4.49., obsojajo Pregarca Silvestra, Pregare Melito In Sancin Save, dosedanje člane odbora prosvetnega društva za njihovo dazbijaško In protlljudski delovenje, ki so ga izvajali v društvu. Ker omenjenih odbora prosvetnega društva danes sploh ni na 'občnem zbor, če prav so bilt povabljeni, članstvo tu zbrano Jih več n* priznava, kot člane prosvetnega društva «Prešeren». Radio Trst II. (318.8 m - 941 Kc/sek.) Izvleček Iz tedenskega sporeda: Poročila od delavnikih: 7.15, 12.45, 14, 19.45, 23.15. Poročila ob nedeljah: 7.45, 12.45, 19.45, 23.15. SOBOTA: 13 Pestra popoldanska glasba; 18 Skladbe Edvarda Griega; 18.30 Oddaja /a nujnilajše, 20 Športna kronika; 20.10 Samospevi za glasbo In orkester; 22.15 Glasba iz filmov. NEDELJA: 9.30 Kmetijska ura, 11.45 Nedeljska glasba, 13 Glasba po željah, 15 CajkovskiJ: Koncert za violino v G-Duru, 16 Sprehodi po našem podeželju, 17 To kar vsakdo rad posluša. 19 Človek in šport, 21 Radijski oder . Morski konjiček, trodejanka - ponovitev, PONEDELJEK: 18.15 Komorni triji, 18.45 Nrodni plesi, 20.36; Filmski trak, 20.45 Preljubljene melodije, at.15 Puccini: Madame Butterfly - II. dejanje, 22.03 Iz ameriških revij. TOREK: 13 Češka narodna glasba, 19 Angleščina po radiu, 20 Ravel: (<,« a n I »<)) Španska rapsodija, 20.30 Z domače knjižne police, 21.30 Cajkovsklj: Patetična simfonija, 22.15 Pester večerni koncert. SREDA: 13 Glasba po željah, 18 Mamica pripoveduje, 18.15 Beethoven: koncert za klavir kt 4, 19.15 Plesi raznih narodov, 20 Pevski koncert Marjana Kosa, 20.30 Zdravniški ve-dež, 21 Razgovori pred mikrofonom, 22.15 Operetne melodije. ČETRTEK: 13 Slavenske narodne pesmi, 18 Glasbeno predavanje, 19 Slovenščina za Slovence, K20 Brahms: Simfonija št. 3 v F-Duru, 21 Radijski oder - Timmermans: Župnik Iz cvetočega vinograda - drama v 4 dejanjih, 22.15 Večerni koncert. PETEK: 13 Glasba po željah, 18 Kvintet Schramel, 19 Angleščina po radiu, 20.30 Tržaški kulturni razgledi, 21 Mojstri besede, 21.30 Schubert: SimfonijaK št. 9, RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 6,00 val. dol. 25,08 16.00 val. dol. 25,08 30,8; val. dol 25,08 30,8; čas dol- 30,8; čas 21,30 val. 377,4. v slovenščini čas 18,45 val. dol. 25,08 21.0 val. dol. 30.8 377.4. PRAGA Čas 16,00 val. dol. 31,41; val. dol. 31,41 19,35; čas dol! 39,92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol. 50. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549; val dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dol. 31,92. val. dol. 391. LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki: MATI drama v petih dejanjih predstava V SKEDNJU v prosvetnem domu sobota, 30. aprila ob 20 uri NA OPČINAH v prosvetnem domu sobota, 7. maja ob 20. uri o NA PROSEKU v prosvetnem domu nedelja, 15. maja ob 18. uri Povsod veljajo ljudske cene : Sedež , . . . 100 lir Stojišče ... 50 „ Za dijake in člane prusv. društev stojišče 40 lir ŠE O ODREDBI "SOCIALISTIČNEGA,, ŽUPANA Med miljskimi prebivalci vlada upravičeno ogorčenje ZGODOVINSKI DNEVI Odredba miljskega občinskega odbora, kateremu načeljuje «socialist» Robba, da bodo morali vsi volivci iz vasi in selišč miljskega okraja na volišča v Milje, je močno odjeknila med prizadetim prebivalstvom. Zato je Okrajni odbor KP v Miljah vložil 22. t.m. potom mlljske občine protest na votivno komisijo z zahtevo, da se protizakonita lri protiljudska odrebna ukine, volišča se naj pa določajo v smislu členov 18 in 19 odloka VU št. 345. Obsežnost miljskega okraja, predvsem pa dejstvo, da so mnoge oddaljene vasi z ozirom na število njihovih volivcev polno upravičene do lastnih volišč, dalje dejstvo, da je določitev volišč v Miljah za ves okraj v ostrem nasprotju z odredbo VU št. 345. nam Jasno dokazujejo, da se za vsem tem skriva premišljena, zelo groba volivna mahinacija, naperjena proti volivni pravici miljskega ljudstva. Mlljski ob.člnski odbor skuša čimbolj oteževati votivnim upravičencem izvrševanje njihove volivne pravice in to s pristankom višjih uradnih forumov, ki bi morali po svoji uradni dolžnosti zavrniti protipostav-no počenjanje Robbe in njegovih pajdašev. Mi vemo prav dobro, da tro- bijo vsi tn višji in nižji uradni ljudje v Isti rog; vemo da prejemalo eni kakor drugi navodila od onih krogov, ki jim gre glas demokratičnega ljudstva močno na živce. Skratka: zavedajo se, da jim od naših vasi in naselij ni pričakovati njim potrebnih volivnih glasov, zato se na vse mogoče načine, pa tudi še tako protizakonite, trudijo, da onemogočijo oddajo volivnih glasov v prid edini ljudski stranki. IZVOLJEN JE začasni odbor PD "Haas,, Skupina članov prosvetnega društva «Haas» jz Vrdele-Skoljet, zbrana na društvenem sestanku, 22. 4. 1949, je izvolila iz svoje srede za. časni odbor prosvetnega društva «Haas», ki bo imel nalogo dvigniti prosvetno delovanje v tem kraju, ker je dosedanje vodstvo popolnoma zanemarilo vsako prosvetno de. lo. Izvoljeni tovariši so sledeči: Predsednik: Crnjava Ivan; odborniki: Godnik Vidko, Ivančič Ivan, Rebula Ivan, Haas Josip, Ferluga Jurij, Stok Josipina, Spazzapan Ana. ENOTNI SINDIKATI ZA ZAŠČITO DELA Brezposelni se organizirajo 25.23; čas čas 18,30 20,00 val. dol. 30,08 30,8; čas čas 17,30 20,30 val. čas 20,35 čas 22,20 Brezposelnost se v STO z vsakim dnem stopnjuje in vedno občutneje ograža gospodarsko stanje tržaških delovnih množic. Zveza ES je podvela že razne rorake da se težavno stanje reši ali vsaj do akranje možnosti omili; ugotovljena dejstva so pokazala nujnost postavitve posebnega odbora pri zvezi Es, ki naj bi se ukvarjal izključno s temi vprašanji. S tem namenom je Zveza sklicala 26. t.m. ožji sestaneè brezposelnih- Sestanek je vodil tov, dr. Žbogar Brocchi, k; je .kratko, a jedrnato orisal današnje stanje vprašanja in korake, že doslej podvzete od Zve. ze, končno pa tudi stališče odgovornih krogov do vprašanja brezposelnih. Po enomesečnem čakanju na rcŠBev zadevne vloge od merodajne strani VU, so bili za-stoniki Zveze ES pozvani na zagovor z ravnateljem Urada za delo od v. Levitusom iti polk, Humpre-yem in sicer dne 21. t.m. Razgovor sc je razpletal v glavnem v točkah, postavljenih od Zveze ES Zastopnika VU sta bila mnenja, da trditev, da je v Trstu 20 -23.000 brezposelnih, ni točna, ker je gotov odst. ljudi, ki prejemajo pomoč za breposelne, so pa v resnici zaposleni. Cisto upravičeno so zastopniki ES povdarili, da je za slične zlorabe odgovorna v prvi vrsti VU, saj edino ta ima nadzor nad Uradom za delo; krivi so pa tud j delodajalci, ki ne prijavljajo svojih uslužbencev, da se na ta način izognejo plačevanju zakonitih pristojbin. Polk. Humprey je omenil, da je današnje stanje brezposelnih ena-ko onemu Iz leta 1938, kar pa ni točno. Primer upokojencev nam nudi najjasnejši dokaz: 1. 1938 je upokojenec prejemal toliko, da je nekako le izhajal: danes prejema 2.500 do 4.000 lir mesečno. Ali more s tem denarjem živeti človek mesec dni? Posledica tega je, da mora iskati upokojenec še drugih zaslužkov, iz česar sledi, da mora. mo med prave brezposelne všteti še 27,000 upokojencev, ki jim odločno prenizka pokojnina ne zadošča za najskromnejše življenje. Stališče VU, da so politične raz-hnere v STO izza leta 1945 zakrivile gospodarski zastoj, y tržaški industriji in podjetjih, so zastopniki ES potrdili: zavrnili pa so krivdo tega stanja na VU samo. Delavec si želi življenja, zaslužka, torej dela, In Je samo po sebi razumljivo, da h‘U je mnogo na tem. da se doma. ča industrija in druga podjetja okrepijo, nikakor pa ne za to, da se domača industrija in druga podjetja okrepijo, nikakor pa ne za to, da se ukinjanjo in izseljujejo iz STO. Dalje: premnoga dela se brez vsake potrebe oddajajo tu-jezemskim družbam in tvrdkam in se s tem seveda zapostavljajo domače. VARŠAVA čas 19.00 val. dol. 48,25. TIRANA čas 21,00 val. dol. 38,22. Nujnost vprašanja brezposelnosti Je jasna. VU prejema nešteto predlogov od raznih strani, ki naj bi na različne načine ubložili težavno stanje, ki pa povzročajo zaradi svoje različnosti in mnogovrstnosti le zavlačevanje in celo zmedo v vprašanju. Zato je Zveza ES postavila predlog, ki bo edini v stanju rešiti zadevo v najkrajšem času neposredno, dokončno in v splošnem soglasju. Naš predlog, ki ga De. lavska zbornica doslej še ni osvojila, je: VU naj poskrbi za takojšen sestanek merodajnih krogov VU, odgovornih upravnih uradov, udru-ženj delodajalcev in sindikalnih organizacij. Na tem sestanku naj zastopniki omenjenih organizacij neposredno ugotove dejansko stanje in podvzamejo potrebne, skupno določene korake. Nujno je potrebno, da se postavi iz zastopnikov po. sameznih udeleženih uradov in organizacij odbor, ki bo Imel nadzor nad delovanjem Urada za zaposlitev. Naravno Je, da so vsi prisotni s priznanjem sprejeli dosedanje delo, predvsem zadnji predlog Zveze ES. Navajanje neštetih, često neverjetnih, konkretnih primerov od strani prisotnih je v polni meri opravičilo res skrajno nujnost dokončne najtemeljitejSe rešitve vprašanja brezposelnih, Le naravna posledica vsega tega je bila izvolitev petčlanskega pripravljalnega odbora, ki naj pripravi vse po. trebno za sklicanje zborovanja vseh vrst brezposelnih v najširšem obsegu. Na tem zborovanju bo postavljen stalni odbor pri Zvezi ES za viprašenja brezposelnih. Takoj bo pa začel zbirati razne podatke in konkretne primere Izigravanja brezposelnih podpor poseben urad, ki bo posloval v ulici Imbrlani 5/1. soba it. 4. Prisilne mobilizacije v Dijaškem dame «Deset tisoč glavi množici» Babičeve proslave OF na Opičinah so se pridružili tudi nekateri dijaki in dijakinje iz dijaškega doma. Nekateri so celo nastopili na proslavi z nekim baletom. Dobro smo informirani, da so dijake k temu prisilili nekateri vrgojitrlji, To nam ponovno potrjuje «apolitičnost» vodstva dijaškega doma. Vodstvo dijaškega doma ni vprašalo privoljenja staršev, niti onih, ki so «vidalljevci». Vprašali bi te gospode, kje je apolitičnost doma? Zakaj ni ostal dom to, za kar je namenjen, to je vzgajališče dijakov in ne babičev ska kadetnica? Mar niso naši delavci in kmetje tisti, ki podpirajo s svojimi bornimi od ust pritrganimi prihranki to potrebno ustanovo? Danes so poglavitna skrb vodstva dijaškega doma izleti, družabni večeri, plesi, koncerti, mitingi iti telovadni nastopi pod okriljem Babičeve propagande. Za vse to je dovolj časa. ne pa za učenje, kar bi upravičeno pričakovali starši od vodstva. Matere so nekoč na sestanku vprašale, da bi se nudilo njihovim hčerkam tudi učenje ročnih del; a za to ni bilo časa. Sobdo o tem prepuščamo našim čitatcljem in predvsem pa staršem. Prefekt Furlan Branko se je pred časom zelo zanimal, da ci dobil podrobne podatke o vseh dijakih se * toplo zahvaljuje ASIZZ za njeno veliko zanimanj6 .^i podporo v raznih oblikah in naginJ| ne samo političnim prlpo marveč tudi njihovim dru:inani. om> tov. .dijaškega doma, ali m •»maHififfi' ali pa «Vidalljevci». Obrnil se je na Pahorja, ki mu je dostavil potrebne podatke. Jasno je, da se Po teh podatkih tudi ravna z dijaki samimi. Dijak, ki izhaja iz «vidalijevske» družine, nima nobenih privilegijev. Zanj je le kazen vedno pripravljena. Da so pa «njihovi» dijaki privilegirani, nam je jasen primer dijaka Kozem Julka, ki je doma iz Jugoslavije in je bil sprejet v dom kljub temu, da je bilo rečeno, da je dijaški dom namenjen samo dijakom STO. Za dijake sirote padlih partizanov iz Trsta ni bilo mesta v domu, za tega pa so bila vrata odprta in to samo zato. ker ga uporabljajo za propagando in ovajanje dijakov. PO TRAVITI JK TREBA CENTO Sesljan - Cerovlje V pretekli številki našega lista smo obravnavali problem ceste Nabrežina postaja-Sempolaj. Kakor izgieda je imel naš članek uspeh, Te dni so začeli popravljati cesto. Želeti je, da bodo popravila dobro izvedena in cesta v resnici odgovarjala potrebam prebivalcev. Danes pa moramo obravnavali skoro enak problem. Tokrat se gre za cesto, ki pelje iz Sesljana v Cerovlje. Te ceste se poslužujejo predvsem prebivalci vasi Cerovlje in Mavhinj. Ta je za te vasi edina prometna zveza z državno cesto in vsled tega važnega pomena. Dnevno se je poslužujejo delavci in kmetje, z vozovi, kolesi in peš. Cesta, ki jo danes obravnavamo, pa se dejansko nahaja v zelo zanemarjenem stanju. Po vojni se sploh niso izvršila nobena popravila. Lahko si predstavljamo stanje v katerem se cesta, ki ni bila najmanj 5 let popravljena, danes nahaja. Iz teh razlogov je nujno potrebno, da se odgovorne oblasti zanimajo, da se tudi cesta Sesljan-Cerov-lje čimpreje popravi. Nečloveške razmere v jezuitskih zaporih V zaporih pri jezuitih vladajo zadnje čase zelo slabe higijenske razmere, ki jih posebno politični priporniki občutijo. Zjutraj dobijo priporniki nezadostno količino vode za umivanje, opoldan pa sploh ni vode za umivanje jedilne posode in isto se dogaja zvečer. Na splošno pa primanjkuje celo pitna voda. Vsled teh ln ostalih nehigijenskih razmer imajo v nekaterih celicah tudi uši. Ravnateljstvo zapora pa se ne briga, da bi izboljšalo tako nečloveško stanje. Po številnih protestih so prejeli politični priporniki vodo v obrokih. Sploh pa je odnos nekaterih paz-n:kov do političnih pripornikov tak. da imajo isti občutek postopanja kot v dobi proslulega režima. Ti ljudje, ki so postavljeni, da vruj.i svu,o službo povsem nepristransk >, daj'i,o pogostoma duška svojemu reakcionarnemu mišljenju (n se znašajo nad antifašisti. 1 Tako ravnanje s politižnimi priporniki že presega meje spošti Vanja do človeka. Vojaška uprava je dolžna, da izvede natančno preiskavo v jezuitskih zaporih in naj a.’i konec temu stanju. Paznike, ki se noše jo z-vedati svoje dolžnftsti n»; se odpusti iz službe. Obenem pa mora VU poskrbeti za človeka vzdržne razmere, posebno še z ozi- i rom na osebno higijeno in zdravje. ! 30. 4. 1671 sta bila usmrčena v Dunajskem Novem Mestu hrvats® plemenitaša Peter Zrinjski In Krst« Frankopan. Avstrijski cesarji so ve* no bolj prevzemali oblast v svoj* roke in uvedli dvorski absolutizem S tem so zelo omejili fevdalne P1* vice vclllcašev. Zaradi tega sta Zrinjski in Frankopan napravila nati1 za odcepitev Hrvatske- od Avstrije-Toda nista mogla pridobiti zai* hrvatskib kmetov in drugih fevdalcev, kateri so bili prav tako izrabil*" ni in tlačeni. Ko Je bila zarota odKfi' ta sta Zrinjski In Frankopan ostal* brez podpore naroda Odšla sta Dunaj, da zaprosita za milost, a bU* sta obsojena in usmrčena. 1. S. praznik dela. 1. 5. 1945 so edinlce jugoslovansfc* armade skupno z ljudstvom osvobodile Trst. 2. 5. 1943 ie Rdeča armada zavzela Berlin. 3. 5. 1881 je v Ljubljani umrl pl5’’ tedj Josip Jurčič, ki je od svoji11 prvih povesti pa do konca ostal ^ najprlljubljenejšl ljudski pisatelj. 5. 5 1818 se je rodil genialni voditelj in učitelj svetovnega proletari*' ta ustanovitelj znanstvenega Ko"111' j nlzma Karl Marx, ki je bil rojen * Nemčiji v mestu Trier, kot sin | vokala. Marx je poleg drugih «d | napisal tudi genialno delo« Kapital1, j Leta 1864 je ustanovil v London« j mednarodno Zvezo delavcev — ^ Internacionalo, — ki jo je tudi ] vodil. Umrl je 14. marca 1883. 3. 5. 1846 se je rodu Henryk Si*«' kiewicz poljski romanopisec, avto* *1 I mi ir, mi 8f( Vil vo m< ■neštetih zgodovinskih romanov, so prevedeni na vse evropske J*,i' ke. Njegova najbolj poznana dela 5«: «Quo vadiš» «Potop», «Skozi pustili* ln puščave», «Mali vitez» itd. ( OBJAVE ) P.D. «Marij MatJašič-MIlan» v B«(' kovljah vabi na kulturno priredi***! j ki bo danes ob 20.30 uri v društv*«1 dvorani (Sport 'klub). Na spored11' ! dramski nastopi, recitacije in zbor0*1 petje. Sledi prosta zabava. —O— ! Vsi vaditellj prvomajskega tel«' | vadnega nastopa so vabljeni, dan**1 30. aprila ob na Opčine. 17. uri v Ljudski doC —O— z vsemi telovau _ dhid'11 se zberejo jutri Vsi telovadci potrebščinami naj ___________ maja ob 6. zjutraj pred Ljudskim d mom v ulici Montecchi, 6, zaradi ie neralne vaje. Priporoča se točnosti —O— V četrtek 5.5. ob 20. url se bo gril- lo javno zborovanje na trgu v Kol0^ kovcu. Govorila bosta tov. Radlch 1 Slavec o upravnih volitvah v T*5 I Vabljeni so vsi prebivalci. iiU’ V sredo 27 t.m. Je uiffla rija Koclančlč roj. Furlanlč |z Barbare pri Miljah. Prebivalci 01 ja Izrekajo težko prizadeti globoko sožalje, kateremu se žuje tudi uredništvo «DELA» Furlanlč druži«111 > OBVESTILO mn Obvešča se člane Nabavne In P*0 ne zadruge Opčin, da bo njen Ulični zbor dne 6. maja 1949 ob 20, ur! v dvt’l‘‘'a, !S t' V N, hije; Ss Si rf1 t' It., naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo Upravnega odbora; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Odobritev proračuna za P°s leto 1948; 4. Izvolitev namestnikov IzstoP članov Upravnega odbora; 5. Slučajnosti. rf > tf Si ho S, »red S, »i niti «»j °b , Iz pravil čl. 24 se obvešča, da s* - zbor vršil v prisotnosti nad Pol°„, »im, vpisanih članov pol ure kasneje- ^ raj določene ure. V nasprotne1*1 y «ta čaju se bo vrSij dan kasneje, V'X kakršnega koli števila | Istim dnevnim redom- Odf°f adiuiem u bolidiTitit a,- ubami potjbhimi, dubbi iibhmii in umiliti1*1 delauci uMihajo t && ju duauu SoìSa za ufi) pìadak Ut miì _________ ULANK K TOVARIŠA VITTO RIJ A V 11> A L I J A Pregled naprednih sil v svetu V.*.%V.-.V.V.\%VW/AV.-.VA\V.VASV.V.SW.\V.S Poslednji boj (FBTOlAJIKi) jc dejal Spies, eden ih za ’ je dejal S n nedolžno obtožen eaka Haymarketa, pred s°dniki. ;J*esede’ ki so bile izrečene pred V° "Pravico» yankijev, ki danes v U5a Poslati u temnico dvanajst J^nnističnih voditeljev, ki so kri-'?’*<* javno izrekajo svojo mark-nostC7!° mise^nos^> 30 P°stale stvar- J^ovntga kongresa miru so se beležili predstavniki 650 milijonov 0čeških bitij, združeni v borbi -, i 1 "Oui vojni, za trajen, člove-in Pravičen mir. tem j. rnaju bodo milijoni in yiTTORIQ VIDALI delavcev stopili na ulice in mir dn Manifestirajo isto voljo po 5f u in svojo ogorčenje proti si-vi»1U’ da je že obsodila zgodo-uoi* m ^ nezmožen, da reši brez vsako vprašanje na, polju de-l°«ra cije, Dm° leto bilo Zeto mrzle vojne jjj u°kacij, mrzličnih priprav, da . 'f Prepričali narodi o neizogib- «o,tt Vojne. Silo je marshallsko le- to z n ‘ Vsemi svojimi posledicami za ia^n°st njemu podrejenih dr-in prav posebno njihovih de-razredov. To Zeto je videlo bistvo Zapadne zveze in njenih Podrv^ 3tab°V- Prišlo je tudi do «U» tt Atlantskega pakta, svete jjj, nse. ki ji načeljujo washinton-St m°n°polisti, ki ji poje «nebe-nov' S,lavo PapeZ, kakor da h< M,n Iji " križarska vojna, in kc lav i?n n.aPad na Sovjetsko zvezo, iau ;■ e POfloda Zč socializmu dr-7!ar.yudske demokracije, uničenje Ion' j 0 osvobodilnih pokretov ko-Vteh^ narodov in zasužnjevanje spod na^ov, da bi omogočila Go-tentony Street« svetovno he- Ca^J ^espcri, Schuman, Franco ir gj J*ris> najbolj reakciornarni kro-rnzr en}čije ter Japonske, prav isti Unii’ ^ so hlapčevsko poljubo-Sa ,n°0e nacifašizmu potem ko so navile na oblast, so se opugu-tokrn\n xtnjajo o 'novi vojni, kt bi ob|p6t m°rali zbrisati z zemeljske ,oCak° sled napredka in de. i0> je poskusno leto, ki je videno e,s,le sociQli»te, ki so si dokončne Za fašistov in izdajalcev n^njevalcem in kvizlingop. «polti ZeUe Churchillovih krogov ' Zadušitev boljševizma»? »C? tudi sanje reakcionar. prjjk‘ifc in vlad preteklega stoletja. Prcivi?en kroži po Evropi — sta jnu . a sestavljanca Manifesta ko-ln i5toV — prikazen Komunizma. C0T mesile stare Evrope, Papež in »ki ’ Metternìch in Guizot, franco-io .’odikalci ter nemški policisti, to , ‘enili zavezništvo, da ga s sve-J Zo brez milosti lovi jo». "lai at j® bilo malo komunistov, ti2“‘ le0ija, in kljub temu je bil r°ps,n Priznan kot «sila od vseh ev-dgn člfl velesil». Kaj moramo reči Iti . s 5 komunističnim pokrctom, dj 0 24 milijonov, včlanjenih lju-So«! partijami, ki so na oblasti v pred usta vri tvijo vojaških blokov, stvarne nevarnosti novega konflikta, so te sile na čelu delavskega razreda in njegova marksistična predstraža, utrdile so svojo enotnost, povečale so svojo moč, postale so borbenejše in zagrabile so ter stiskajo kot v. kleščah, vedno boli, zapestje tistih ki hočejo zažgati stenj vojne. Sovjetska zveza jc dovršila socialistično izgradnjo, končuje suo» pefletko, je že skoraj zacelila zgrozljiv.e rane pretekle vojne, zmagoslavno nadaljuje svojo pot h komunistični družbi. Države ljudske demokracije, o-svobojene po svojih narodih z odločilno pomočjo Rdeče armade, z gospodarsko pomočjo Sovjetske zveze, utrjujejo svoje pridobitve, uresničujejo gospodarske načrte, nadaljujejo svoj pohod k socializmu. V Vietnamu in Indoneziji, v Bir-maniji in Maleziji, v Indiji in na Bližnjem vzhodu, v. Afriki in latinski Ameriki, se zasužnjeni borijo 2 orožjem, s stavkami in s protesti, proti imperialistom, ki vidijo, da se jim pred očmi podira kolonialno cesarstvo. Zmagovita vojska Mao Ce Tunga «čisti» poslednja velika mesta in nacionalistične edrnice v popolnem razsulu in begu ter ne bo končala svojo bitko dokler ne bo popolnoma osvobojena in neodvisna vsa Kitajska. Tudi tl mali i-n junaški Grčiji je partizanska vojska — in to priznavajo celo glasniki imperializma močnejša od monarhične vojske, Franco pa prosi, da ga vključijo v Atlantski pakt, da bi dobil popolnejšo pomoč v svoji neuspešni borbi proti neuničljivemu republikanskemu pokretu. Res je: imperialistom je uspelo, da so nekoliko napredovali iz svojem prizadevanju za sprožitev vojne: njihovim narednikom, desnim socia-listom, je uspela trenutna odcepi, tev nekaterih delavskih organizacij od Svetovne sindikalne zveze; Titovi kliki je uspelo otvariti vrzel V Enotni socialistični fronti in ji uspe držati se z demagogijo in terorjem na oblasti. Toda te «zmage» niso dokončne in svet nadaljuje svoj preokret na tevo, k socializmu. Trst, področje mrzle vojne in strateško oporišče imperializma, vključen v Marshallov načrt in A-tlatski pakt, predstraža na bojni črti na fronti vojne, ki jo skušajo sprožiti, bo tudi ob tem. Prvem maju, na predvečer volitev, na katerih se bomo borili za izvojevanje demokratične občine, manifestiralo ob strani sil dela, miru in napredka, tesno združeno X italijansko demokracijo in z zdravimi sdomi jugoslovanskih narodov, pod zastavami delavskega intemacicmali-zma in slovansko-italijanskega bratstva. Rdeče zastave so že preko 50 let na čelu manifestacij delavskih povork Močnd zagnal sovrag se je v naval, pregazil svet in ljudstvo poteptal, v prah zdrobil mesta — velika in mala, te Krim, Ukrajina sta v boli strašni zaječala..-Odesa, Zitomlr, Vitébsk. Mogilev, Sevastopol in Kursk, pa Harkov, Kijev: se Leningrad in Moskvo nacistov divjih val in Stalingrad na Vo'w rad bi pokončal. Od zahoda tja do vzhoda le nebo čari, od zahoda tja do vzhoda, kri, kri, kri... Noe. — Pozna noč... V Kremlju $e Maršal bedi-. Nad mapami in zemljevidi Veliki Maršal sloni-In zarja nova, novi dan, končan mogočni, silni plan... In vstali so heroji Sovjetije. planili v boj v obrambo domačije in za pravico, ki fašist jo kleti svetu jemlje in za svobodo slovanske rodne zemlje. In za Maršalom šli so vsi, zad nihče ni ostal, pred njimi prapor rdeči je vihral... Zaman, zaman besniš tevtonska zver. pretrda za tvoj zob je stalingrajska čer! če tisoče in tisoče nacistov v zemlji gnije, tu grob vam berhtesgadenske je strategije!... Svobodna spet je vsa Rusija, svobodni Beograd, Sofija, Varšava, Krakov osvojen poslednji boj, tovariši, dobljen! Ze Kilstrin padel, padel je Stettin, krasnoarmejec naskočil je Berlin..-Takò hotel je Veliki Maršal, šah-mat Germancem, Fiihrerju zadal! = V svobodi spet se prvi maj budi, slovensko ljudstvo sovjetske borce, Stalina slavi-., Malgaj Dušan ■.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.,AW.V.VAV.V.V.V.V.*.VA> ZGODOVINA 1. MAJA V SVETU Od kongresa II Internacionale 1889. pa do danes - Delavski pokret in manifestacije ter žrtve v Chicagu so temelj 1. maju ZGODOVINA BORB OD 1. MAJA 1905. DO 1. MAJA 1949. POT TRŽAŠKEGA DELAVSTVA « tntl Čelu zvezi in V državah demokracije, ki so narodno osvobodilnih gi- idVr ef kolonialnih narodov in ki so tl. "'ClŽ.ff r\\-n n v» ! li.v/i rs nurt fi ol tl tim 'kfgg" 'aZa organiziranega delav-■otičneg« gibanja? th„®a, raZreda in vsakega resnično 'aolcr, «f - svetu dovolj močnih rok (enjne dov.olj mogočnih sil za uni ob ® t(,0a pok reta. Ce danes — kot »h**«1 prvem maju — napra-8te()i Pregled vseh dogodkov in 6rttik dam° Vse si*e miru in na' c tu ka Po ga tre 4e tei als go «e frr Zir iti ka Si) Se hii bli bil fri '»»lil'...........................im».......i...................................i....n...................iiiiiiiiiiiiiimiiiii......................................milil ..................................................................i.............................................................umni..................................................................... Nedelja, 29. april 1945. Po cesti iz Repentabra brzi brhka Jožico. Tudi njej zaustavi daljni grom hitri korak, a takoj se še z večjo naglico zapodi dalje. Kratek, rezek, «Stoj!» ji ohromi korak. Dvoje divjih mož — raz-nirienih, dolgih brad in čudne zunanjosti — pristopi. Ce bi imela Jožica čas, bi se ju prestatila: tako pa naglo odgovori na vprašanja, postavljena v sorodnem, a vendar neznanem jeziku, kje so «saveznici» in kje je najkrajša pot v «Venečiju». Ze brzi Jožica dalje! Iz obcestnega grmovja čuje monogo glasov, iste govorice, pomozga malo po spominu, se spomni: «Četniki so!», a že pozabi na vse in steče 'kar po gmajni, da čirnprej odda vodji domačih aktivistov listek z navodili za prihodnje dni... Napeto poslušata stari Dreja in hči Pepfca besede, ki uro iz radijskega zvočnika: «Težke ure se nam bližajo! Bodite pa mirni! Nikomur se ne bo zgodilo nič zlega!» Na zofi je zleknjena Jožica; besede iz zvočnika je ne brigajo — saj ve ona še vse več... S Pepko sta si stari prijateljici, obe sta tudi preizkušeni aktivistki, zato ji je namignila na previdnost, več pa ne. Komaj je izzvenel pomirjujoč glas iz zvočnika, kar dvigne vse tri močan grom in tresk v neposredni bli- žini. Slede drugi, tretji, več, še več! «Nima smisla se izpostavljati! Jutri nas čaka trdo delo! pojdimo v zaklonišče «in mirno se Jožica odpravi proti zaklonišču, za njo Pepfca, a stari Dreja zaklene skrbno hišna vrata. Pondeljek. Ob štirih zjutraj! Po gmajni od Repentabra se previdno premika od grma do grma, od drevesa do drevesa dolga vrsta senc Proti Opčinam, Partizani XIX, brigade prodirajo! Smer: Trst! Demo in levo od njih druge brigade. Mnogi domačini vodijo, saj jim je gmajr\a domača. Izza zida nad M ličevo kavo napeto opazujejo komandir čete, mitraljezec in njegov pomočnik. Hkra. ti se vsi trije ozro in iztegnejo oborožene roke, a se takoi umirijo: neslišno se je priplazil do njih Lado, domačin, mladič u že izkušen partizan, sedaj kurir brigade. Kratke besede, iz Ladove roke zdrkne v komandirjevo list, iz katerega ta razbere povelja za nadaljnje ukrepe. PuŠkarenje in regljanje strojnic, žvižganje in udarjanje krogel ob kraški kamen.. Krepak «Naprej». Ze skoči komandir preko zida, a V n v • L L ^ L r\ v' Irtu ce iz bo rb za osvobot iitev Upan t Ob vhodu moli neugnana Marička velje in smo šli nazaj, jaz na u po tudi ni mirovala: skupaj z d>u- niča, danes naš «Prosvetni dom», svoj radovedni nosek v sveže jutro, zaklonišče. Kmalu so prišit še dru- gin ti je odnašala in oskrbovala ra- pozidan in obnovljen že prve ted- TresK in grom je ne plašita več! g i. Berlin Milan je pravil, da so Vrisk «Partizani!» in že je ni več. Angelo kmalu ustrelili, nosila je partizanom hrano, pa so hitlerjev ci streljali nanjo. Dva partizana njene partizane in bila kjer so jo postavili. koristna Za njo drve še drugi! Zvečer je Marička s trudno roko zapisala v svoj dnevnik: «Zagledala sem dva partizana; komaj sta vlekla težak nahrbtnik poln muni-cije„ zato sem jima tekla na pomoč. sta jo hitro vrgla čez zid, sama sta pa bila ubita. Ljudje so bili za Angelo v skrbeh posebno ker bo imela otroka. Jožica je pravila, da „ , , je nosila hrano in da je srečala Po klancu smo se <>o zidu zakrivali Dalmatinko_ ki je prišla , p„rti. 2 maj 1945. V noči je prispela IV. pred nemškimi svinčekami, ki so letele po zraku. Na obeh straneh je bilo še mnogo partizanov. Prišli smo ' blizu Prosiške ceste. Iz zvonika so Ustavljanje Nemcev je pojemalo od ure do ure. Brigade desno in levo niso zadele na tak odpor kakor tu in so bile že včeraj v mestu. Tu so se pa ugnezdili Nemci ob robu Zorenje vasi in po hribu za ne osvobojenja z delom in denarjem Opencev. Ljudstvo se je stiskalo niščih; le tu pa tam si je kdo upal armada na dom, da v naglici skuha kako mrz- zani in je borka, hotela ji je dati a Dalmatinka je samo stre- vasjo. Ijala in ji je Jožica hruh in meso s IV. armijo je prišel tudi odde- streliali hdlerjevci s strojnico. kar dev“fa,.v “sta- poldan niso lek sovjetskih borcev. Težka mi- ____u vet streljali, zato smo šli domov», na je udarila baš med nje. Danes 1 maj 1945. jih leži v kraški zemlji ob poti od Prvega maja zjutraj je aktivist- noue železniške postaje proti sta- odpremiti ranjence, spraviti v Cerka Marija oprezala... Cula je dva 'n °koli trideset.... /cev padle borce, prenašati muni- se po- Nekak o ob 2 zjutraj je močan cijo, hrano.... bežal ! grom pretresel vso vas Pred po- Marička in ostali drobiž je po- Tudi po hišah in za hišnimi vogli so bili vragi in streljali, a so jih partizani mnogo ubili, da so ležali po cesti. Videla sem RerAčevega Nihčka, ki je privlekel torbo hrane Nemca pod oknom, ki sta In razdajal lačnim partizanom, če- gorjala: proti severu bodo dejanje. Ze pred dnevi sešite za- tiimajo pravice.... stave so prišle na dan iz varnih Ženejo jih proti Obelisku in P1 skrivališč. rinejo v. hotelsko sobo. Žalostno, Zvečer je zaplapolala trobojka mimo zre Stanič skozi okno z zvezdo na vaškem stolpu, a iz dol na Trst: tam je mir! Tam njegovih lin je zvonenje oznanilo naši! Mar naj nas še v' tem tf1 daleč naokoli veliko vstajenje. notfcu uničijo hitlerjevski strdi 3 maj 1945. Ne! Ne bo se zgodilo! Tesneje Pfi Med vasjo in električno centra- tisne k sebi svojega 13 - letne}1 lo divjajo boji. Nemci se zagrize- sina. no bore, saj vedo, da sta jim na In ni se zgodilo! Streljanje razpolago le obupna smrt ali sra- ponehalo, umolknilo. Sobna ut'«' po zaklo- ln°tno ujetništvo. ... l" se odpro; brez običajne oftold V «Zavodu» je dvanajst družin, sti, vidno potrt jim Nemec praV Izstrelki Orne okoli hiš, a oni se ne naj gredo domov Ne čudi se Stic morejo umakniti v zaklonišča, nič, saj ne moreš vedeti da s° Šestdesetletna starka pogleda sfco- se ponosni Hitlerjevi vojaki mezi okno, a že jo zmrcvari ročna rali predati na milost in nemilosti granata, vržena vanjo od nemške- «rebelvm». Neučakanost v zakloniščih je vratom"'jih 'odpriT da^b^ 'skala Le p"w!e^ 7’am nrežinsho občino Program Slovunsko-italijanske antilašistične unije STO je rezultat zrelega preudarka In dolgih disku-*'*■ pri katerih so sodelovali kmetje in delavci lz vseh vasi, ki najbolje poznajo krajevne razmere In po-•rcbc prebivalstva. so Ta program odgovarja zato potrebam, zahtevam In težnjam najširših ljudskih množic v občini, ki 'Poklicane, da izvolijo lastne predstavnike v občinski svet, Z zmago tega programa se bo utrdila tudi V0Ua demokratičnega ljudstva po miru, proti vsem naporom Imperializma, da bi pahnil našo cono In ves svet v grozote še bolj krvave In strašne vojne kot Je bila minula. Utrdila se bo odločnost, da se borimo Proti netilcem narodnostne mržnje, ki hočejo še nadalje razdvajati In vladati slovenske in Italijanske ljud-ske množice. Slovenci In Italijani sc bodo bratsko združeni borili za prizna nje narodne enakopravnosti ob vzajemnem spoštovanju obeh narodnosti, ki živita v tej coni. Se bolj se bo utrdilo slovensko Italijansko bratstvo, ki Je temelj programa Slovansko-ltalljanske antifašistične unije. SIAU vodi to prvo vollvno bitko na podlagi političnega In upravnega programa, ki mora pritegniti -‘sti svojih kandidatov glasove vseh demokratov, kateri ne bodo mogli odreči svojega glasu tako Jasne-mu ljudskemu programu, katerega tako zgovorno predstavlja volivni znak liste: pelokraka zvezda — ®'mbol bratstva med narodi — obdana od klasja in zobčastega kolesa, ki predstavljata bratsko zvezo kmetov In delavcev. ravilna rešitev vseh perečih onomskih, socialnih in politati Problemov v občini Nabrežina zavisi v vzpostavitvi takšnega črnskega ustroja, ki bo znal v «nekrotičnem duhu najširših ljud. ču fPnožic, pravilno zastopali in n ^at* njihove interese in delati sk- *em’ cia b° Povečana življen-a 'averi občanov. . °vensko-italljanska antilešistič. ^ unija in ostale demokratične s no?"čne organizacije, zavedajoč v 'ninulega ljudskega, gospodar-L in naprednega zatiranja, se ,. 1IJ° za vzpostavitev takšne ob-ais.ke uprave, ki bo morala odgo-arjati na ljXidskih zborih za svo-,c delovanje in dajati redne obra-t ne svojega upravljanja, za uredi- i, 7. °bčinskega proračuna in za 1nh-0 'fUtiff0*0 nad istim. 'črnski dohodki predstavljajo 0 oin davkov in drugih virov ne-J^ilpo in nepravično odmero tl-anenih obveznosti občanov in po Uasnji ureditvi še zdaleka ne o^?0variarjo stanju in potrebam ; ,cine' Inozemska kamnoseška pod-S-Ja' katera so dosedaj plačevala .<. LSn° uizke davke ter črpajo svo-. gaatvo na naših tleh, treba ob. ‘vciti njihovim dohodkom pri-Vs rn°' Enako je treba primorati v °ne, ki imajo svoje dohodke naši občini a svoje davčne ob. -znosti plačujejo izven naše ob-ali celo izven STO. Osvobo-„ 1 Se moramo italijanskega davč-je,a sistema, ki je odmerjal svolte y?*1?c’lce po enakem ključu med ,^-ulisti in revnimi kmeti ter ma-it) 1 obrtniki. Radi tega so sj SIAU er ,.°S*ale demokratične masovne da ,*2acJÌe zadale nalogo in cilj, Vc-3e,občinski dohodki morajo po-0k^ati 3 pravilnim progresivnim avčenjem po' dejanskih dohodki ob^anov‘ V ta namen bo treba »doviti .iz posebnih ljudskih ki glavnikov cenitveno komisijo, j. ,°o Pravilno ocenjevala občinske j atke tn "dohodke v pihjl vrstf glc- Paših kamnolomov od katerih v Uahajajo .nekateri zaradi nepra-J^e8a in nestrokovnega" yi>gnja Obnova kamnoseške Industrije kamnolomi, ki so rujodaj sloveli po vsem svetu, mo. Po močeh občine postati vir a Za občane in za občino. In ostale demokratične ma- tevi 6 organizacUC vztrajajo na zah. Žan da se uPravne oblasti morajo sc ■in. rešiti brezposelnost, ki e občuti pri vsakem koraku. Ta tj/Podarska politika mora slone-Za , na uPorabi domačega kamna 2) 7jia^ni0 hiš in drugih objektov. Sodb en'l‘ ie ti'eba, trgovske po. ho drugimi državami, poseb-Voz-11a,S 'SVoi‘h'1 zaledjem' glede iz. P0sj‘ kamnoseških proizvodov. 3) tui HVl“ Primerno carino na uvoz kaimiy SUrpvc8a in obdelanega Vezava med Nabrežino In ostalimi vasmi S»n!^U in osialc demokratične or-trcbnaCi^e smatl'ajo za nujno po. |e ?’ da se ustanovi ali razširi tem “stoječa avtobusna mreža s slab’ C*3 ,e izh°ljžajo obstoječe gcj.^Prometne zveze med vasmi Cen. « uocmsKega preacia in si-ltrno Sempolaj, Praprot, Prečnik, tini ’n Ca’ Samatorca. Posebno v «ti, ve,n času bi to ogromno kori. kavi Vsakovrstnim potnikom, mie-So nartl m drugim občanom, ki do sedaj hoditi peš v se _ Zln°- Bodoča občinska uprava ho(jn°£a Pobrigati za zgraditev pre-bliži ■ mnsi‘čka čez železnico v bilon-* dabrežinske postaje kot je t‘t||aKM,.Projektirano- al*ev šolskega, kulturnega In Sforlnega ustroja potrebam prebivalstva «cvri in ostale demokratične ma- nujnC Organizacije smatrajo za joj 0 Potrebno ustanovitev novih pO vaseh, kjer število šoloob. veznih otrok opravičuje ta ukrep ln zidanje novih šol po vaseh, kjer še ne obstojajo ter ureditev sedanjih, ki ne odgovarjajo higienskim in tehničnim potrebam. Sprožiti je treba akcijo, da se v Nabrežini ustanovi vserazredno slovensko nižjo gimnazijo, ker bi bilo šte. vilo otrok zadostno, ter so vsi pogoji dani za to. Razširitev sedanje, ga športnega igrišča z vsemi potrebnimi obnovami in z zgradnjo oblačilnice z vsemi pripomočki, kar bi doprineslo k uveljavitvi na. brežinskega športa. Gradnja delavskih stanovanj proti primerni najemnini SIAU in ostale demokratične organizacije zavedajoč se težkega po. ložaja družin, ki nimajo človeku primernega domovanja, vidijo nujno potrebo zidati stanovanjske hiše v Nabrežini in Devinu, da bi ta. ko odpravili sramotno stanovanjsko krizo in dali možnost druži-nam z velikim številom otrok, ki živijo v tesnih in nezdravih sta. novanjih kot tudi novoporočencem, ki si želijo ustvariti lastno družino, priti do lastnega stanovanja, čimprej je treba poskrbeti za gradnjo nove klavnice, seveda v pri. memi daljavi od stanovanjskih hiš, kot tudi preuriditev občinskega napajališča in potrebnega kopališča. Pri tem pa bo treba paziti, da se ta gradnja hiš in drugih objektov nc bo oddajala špe-kulanstkim podjetjem alla I.C.A.M. ki bi gledala le na svoje koristi in bi od odobrenega kredita 45 mi. lijonov v te namene spravila v svoj žep večino te vsote. Za pomoč in zaščito kmetov SIAU in ostale demokratične masovne organizacije dobro poznajo razmere, v katerih živi naš kraški in po večini revni kmet. Zato smatra za nujno, da mora občina zaščititi kmeta pred raznimi oderuškimi elementi in mu v prime, ru potrebe pomagati z olajšavami pri nabavi raznih kmečkih po-4r«b5|in kot tudi -v primeru. yre- jTUMoaJf ih-iliii.»»aIz« iLUf visoko davčno breme. Pole?? tega vidijo naše organizacije potrebo, da se zgrade po naših vaseh občinske vodne prhe (doče) zaradi večje higiene naših kmetov in delavcev v poletnem težkem jn večkrat umazanem delu. Enako je treba postaviti kjer manjkajo, po. sebno v sektorijh kamnolom in postaja, javne vodne pipe. Skrajno potrebno je. da sc po nekaterih vaseh kot Mcdjas, Ce-rovlje In Mavhinje poskrbi za čim-prejšno napeljavo električnega loka za hišno in javno razsvetljavo. Obenem je treba postavili v Scm-polaju; Praprotu, Prečniku, Trnovci jn Sil vnem javne svetilke, ker je posebno v zimskem čat,u v omenjenih krajih nevarna tema. Potrebna je izpopolnitev vodne napeljave po vaseh ter znižanje pristojbine za namakanje vrtvov' in polj. Kontrola nad cenami Današnje valutno stanje, nadvla. da gospodarskega razreda in gospodarska politika Z.V.U. so znat. no zmanjšale kupno moč našega prebivalstva. Zivljenskj pogoji so se v primeru z letom 1939 občutno poslabšali in s tem se je tudi zelo zmanjšala gospodarska možnost našega prebivalstva; za obram. bo kupne moči širokih ljudskih množic smatra SIAU in ostale demokratične masovne organizacije za nujno potrebno: Nadzorstvo nad eenamj na debelo in drobno, posebno po trgovinah in mesnicah. Ob. davčevanje uvoza inozemskih vin, da se zažčiti vinski pridelek našega kmeta. Podpreti na vse načine ustanovitev nabavljalnih in prodajnih zadrug, ki bi lahko zavrle pre. tiranje cen privatnih trgovin v škodo potrošnikov. Za pravilno socialno podporo brez političnih špekulacij V občini Nabrežina imamo mnogo potrebnih ljudi kot n,pr.: dela-nezmožne m uboge starčke, bolnike, partizanske invalide, zapuščene otroke, sirote itd., katerim je zadnja vojna prizadela težke udarce. Zaradi tega smatrajo naše or. ganizacije, da mora biti socialno skrbstvo izključno v rokah občine, ki mora pod nadzorstvom predstavnikov ljudstva in prizadetih razdeljevati podpore s pravičnim ču. "tom brez politične špekulacije in v duhu ljudske solidarnosti. Zdravstvena zaščita ljudstva SIAU in ostale demokratične organizacije vztrajajo na tem, da mora občina nuditi vso pomoč ljudstvu, predvsem za primer težkih bolezni, bodisi zdravniško podporo, zdravila, plačevanje bolnice revnim ljudem ter omogočiti pravilno zdravljenje vseh, ki trpijo na pljučnih boleznih. Posvečati bo treba več pažnje že obstoječi otroški posvetovalnici ter nuditi revnim materam večjo podporo v denarju ali materialu, lstotako je treba u. rediti zdravniško kontrolo šoloobveznih otrok, ki se je dosedaj pokazala za nezadostno. Otroci rev. nih staršev so izpostavljeni raznim boleznim radi pomanjkanja ter jim treba z zdravniško zaščito ohraniti njihovo bodočnost. Za zaščito splošnega ljudskega zdravja je v prvi vrsti potrebno, da se sedanje zdravilišče (Pineta de] Carso) premesti iz dosedanjega obljudenega okoliša drugam, za kar imamo v nabrežihski okolici mnogo primernega in zdravega terena. Volivni program KP za miljsko občino V izključnem interesu ljudstva, za razvoj krajevnega gospodarstva ln za bratsko sožitje obeh narodnosti Komunistična partija nametàva izvesti sledeči program 1. Ostvariti Je treba svobodno in demokratično občino s široko avtonomijo, da bi se moglo ljudstvo samo upravljati ter sodelovati v upravnem življenju potom ljudskih zborov, ki bi mogli z nasveti in predlogi zasledovati delovanje Izvoljenih svetovalcev. Poskrbeti Je treba, da bo pr) vsakršnem občevanju z občin sklml organi zagotovljena vsakemu občanu uporaba materinščine, v kateri mora biti tudi postrežen 2. Ozdraviti Je treba občinski proračun s tem, da se spremeni davčna politika tako, da se olajšajo davčna bremena manj premožnim* ter, da se primerno svojim dohodkom obremene premožnejši občani. 3. Socialno skrbstvo: a) Pregleda naj se seznam 'revnih s posebnim ozirom na družine padlih, na povratnike, partizane, invalide in upokojence. b) Ustanoviti po glavnih vaseh zavetišča z odgovarjajočimi prostori in opremo. c) Postaviti postajo za prvo pomoč v Škofijah ln Hrevatinih. d) Razširiti šolske obede na čim večje število otrok. e) Vzpostaviti avtobusno zvezo med glavnimi vasmi ter Miljami ln Trstom. f) Razširiti telefonsko mrežo tako, da se povežejo glavne vasi z Miljami ln Trstom. 4. V roke občine naj pride dobava električnega toka tako za zasebno kot za javno uporabo. Omogočiti je treba tudi uporabo toka za gospodinjstvo. Razširiti je treba dobavo električne struje krajem, ki so še do danes brez njé. 5 V kmetijstvu ln ribolovu naj se pospešuje ustanovitev nabavnih in prodajnih zadrug. Odpraviti ali znižati je treba one dajatve, ki obremenjujejo družinski proračun kmetov (pristojbine na zakol prašičev, trošarina na vino in dr.) Razširiti dobavo vode za namakanje polj ter znižati ceno vodi, ki je namenjena za to. 6. Skrbeti, da se za javna dela, s katerimi se bo odpomoglo zlasti brezposelnim, dobi potrebna denarna sredstva zlasti za: a) zgraditev javnega kopališča; b) dovršltev in izpopolnitev vodovoda: c) izpopolnitev kanalizacije; d) gradnja stanovanjskih hls proti najemninam, ki so dostopne delavcem; e) zgraditev šolskih poslopij v Miljah, Božičih, Sv. Barbari in Zavljah, Izboljšati higiensko ln tehnično stanje v ostalih že obstoječih šolskih zgradbah ter Izpopolniti opremo v vseh občinskih šolah; f) ureditev javne pralnice v Miljah ln zgraditev novih pralnic po večjih vaseh; g) popravilo cest. 7. Pospeševati ln podpirati vse one pobude, ki streme za razširitvijo ljudskega športa. 8. Naša občinska uprava bo ob enakih pogojih oddajala vsa naročila in zakupe del, v kolikor ne gre za nedonosna dela, domačim podjetjem, delavcem in obrtnikom. Za ohranitev miru, za demokratične svoboščine, za gospodarsko obnovo: to vsebujejo programi SIAU in KP Volivni program SIAU za dolinsko občino Program Slovaniko-ltalijaiUke antifašistična nnije STO je rezultat zrelega preudarka ia dolgih diskusij, pri katerih so sodelovali kmetje in delavci iz" vseh vaši, ki najbolje poznajo krajevne razmere In potrebe prebivalstva. Ta program odgovarja zato potrebam, zahtevam in težnjam naj Širših Ijudsklhmnožlc v občini, ki so poklicane, da izvvolljo lastne predstavnike v občinski svet. Z zmagoSIršib ljudskih množic v občini, ki volja demokratičnega ljudstva po miru, proti vsem naporom Imperializma, da bi pahnil našo cono ln ves svet v grozote Se bolj krvave In strašne vojne kot je bila minula. Utrdila se bo odločnost, da se berimo preti netilcem narodnostne mržnje, ki hočejo Se nadalje razdvajati in vladati slovenske in Italijanske ljudske množice. Slovenci In Italijani se bodo bratsko združeni borili za prizna nje narodne enakopravnosti ob vzajemnem spoštovanju obeh narodnosti, ki živita v tej coni. Se bolj se bo utrdilo slovensko Italijansko bratstvo, ki je temelj programa Slovansko-ltalljanske antifašistične unije. SIAU vodi to prvo vollvno bitko na podlagi pouličnega in upravnega programa, ki mora pritegniti listi svojih kandidatov glasove vseh demokratov, kateri ne bodo mogli odreči svojega glasu tako Jasnemu ljudskemu programu, katerega tako zgovorno predstavlja volivni znak liste: petokraka zvezda — simbol bratstva med narodi — obdana od klasja in zobčastega kolesa, ki predstavljata bratsko zvezo kmetov In delavcev. V tem duhu predstavlja SIAU svoj program. 1. Za demokratično in samostojno delovanje občine SIAU smatra nujno ln potrebno postavitev takšne občinske uprave, ki bo znala pravilno razumeti m rešiti probleme občanov ln občine kot celote v popolni neodvisnosti pri delu in sklepanju. Občinska uprava mora dajati ljudstvu redne in točne obračune svojega delovanja. predvsem glede občinske imovlne ln občinskega sklada, glede katerih so občani še posebno zainteresirani. 2. Za narodne pravice vsega prebivalstva SIAU se bo kot zagovornica In pokroviteljica slovansko - Italijanskega bratstva borila za uveljavitev ln spoštovanje vseh nacionalnih pravic slovenskega ljudstva, ki je bilo skozi 25 let ln je še danes zapostavljeno. Občinska uprava mora upoštevati dejstvo, da živi v občini skoro izključno slovenski živelj-Zato pa naj se vrši občinsko poslovanje v jeziku občana, ki se pismeno ali ustno obrne na občino. V njegovem materinem jeziku mu je treba tudi izdati zaprošene listine ali rešitve. Javne objave, važni dokumenti ln slično naj bodo Izdani dvojezično. 3. Za pravilno davtno politiko SIAU ugotavlja, da je v občini Se vedno v veljavi stari fa- Vesisvni program SIAU za zgoniško občino Prog/am Slovansko-ltalljanske antifašistične; unlj^ STO Je rezultat zrelegi preudarka In dolgih diskusij sij, pri Icalcrlh so sodelovali kmetje ln delavci Iz vseh vasi, ki najbolje poznajo krajevne razmere In potrebe prebivalstva, Ta program odgovarja zato potrebam, zahtevam In težnjam najširših Ijudsklhmnožlc v občini, ki so poklicane, da izvoljo lastne predstavnike v občinski svet. Z zmago tega programa se bo utrdila tudi volja demokratičnega ljudstva po miru, proti vsem naporom imperializma, da bi pahnil našo cono in ves svet v grozote še bolj krvave in strašne vojne kot Je bila minula. Utrdila se bo odločnost, da se borimo preti netilcem narodnostne mržnje, ki hočejo še nadalje razdvajati In vladati slovenske ln italijanske ljudske množice, Slovenci in Italijani se bodo bratsko združeni borili za priznanje narodne enakopravnosti ob vzajemnem spoštovanju obeh narodnosti, ki živita v tej coni. Se bolj se bo utrdilo sloven sko Italijansko bratstvo, ki Je temelj programa Slovansko-italljanske antifašistične unije. SIAU vodi to prvo volivno bitko na podlagi političnega In upravnega programa, ki mora pritegniti listi svojih kandidatov glasove vseh demokratov, kateri ne bodo mogli odreči svojega glasu tako Jasnemu ljudskemu programu, katerega tako zgovorno predstavila volivni znak liste: petokraka zvezda — simbol bratstva med narodi — obdana od klasja in zobčastega kolesa, ki predstavljata bratsko zvezo kmetov In delavcev. Osnovna zahteva demokratičnih organizacij glede bodoče občinske uprave je, da haj dobi erbčina široko avtonomijo. Zato naj se spremeni dosedanja zakonodaja v občinah tako, da bodo odpadli vsi predpisi, ki s škodljivim birokratizmom nadrejenih o' blasti omejujejo avtonomijo občine in onemogočajo njeno delo v korist prebivalstva. Uvedejo naj se ljudski zbori, na katerih bodo občani mogli s predlogi in kritiko izboljšati delo občinske uprave. II Občanom obeh narodnosti naj se prizna tako v pismenem kot v ustnem občevanju z občinskim uradom pravica uporabe materinščine, v kateri morajo dobiti tudi potrebne listine. Odločbe splošnega značaja in oblastno predpisani dokumenti naj bodo dvojezični. Pri podeljevanju služb, licenc In drugih pravic naj bodo enakopravni vsi občani ne glede na narodnost, vero in politično prepričanje. Vsaka kršitev nai sc kaznuje. Ogromno večino prebivalstva občine predstavljajo mali in srednji kmetje, ki se zaradi nezanimanja dosedanjih oblasti nahajajo v zelo slabem položaju. Zato bo morala nova občinska uprava posvetiti svojo glavno skrb izboljšanju kmetijstva. Posebno pa bo morala skrbeti za očuvanje in ponoven dvig naše živinoreje, vinogradništva, zelenjavarstva in sadjarstva. S podporo občine naj sc izboljšalo naši vinogradi, travniki, pašniki ter nasadi. Občina mora tudi izposlovati, da sc zaščitijo domači pridelki pred konkurenco iz inozemstva. Odpravi naj se trošarina na prašiče za domačo uporabo, dočim naj se trošarina na vino domačega pridelka zniža, IV V občini je osem kamnolomov, od katerih pa dela samo eden in še la le deloma, Z obnovo kamnoseške industrije bi mnogo občanov dobilo delo in kruh. Zato naj se občina zavzame, da bodo kamnolomi zopet začeli obratovati. Skupno z, ostalimi občinami v coni je treba izposlovati uredbo o obvezni uporabi domačega kamna ga gradnjo hiš. Prevzame naj v svojo upravo kraško jamo v Briščkih, ki jo jc pod fašizmom imela v rokah Società Alpina delle Giulie. S preureditvijo tq jame bt se povečal dotok turistov in z njimi tudi dohodki občine. V Občinske dajatve In doklade na davke naj bodo razdeljene pravično po dejanskih dohodnik občanov in po donosnosti zemljišč. Znižati ali popolnoma črtati pa je treba te dajatve za polja in vinograde, ki so bili prizadeti po teči ali drugih neprilikah. Uvede naj se posebna kontrolna komisija, sestavljena iz občanov, ki naj odmerja davke. VI V vse vasi občine je treba napeljati vodovod ter napraviti pipe za namakanje vrtov. S tem se bo omogočil razvoj vrtnarstva, ki bi bil znaten vir dohodkov za prebivalstvo. Veda za namakanje in za napajanje živine naj bo dobavljena po-najnižji ceni. Ker je vsa naša občina razen Gabrovca brez elektrike, inora biti skrb bodoče uprave, da dobe tudi ostale vasi čimprej električno napeljavo. Občina naj vzame v svojo upravo avtobusno zvezo s Trstom. VII Uvesti je treba kontrolo občine nad cenami življenskih potrebščin," kajti cene V naši revnUtibčini so celo višje kot v Trstu. Občina naj podpira zadružništvo, da bodo naši kmetje mogli prodajati svoje pridelke brez posrednikov, naravnost potrošnikom, VIII Vsa naša občina ima eno šolsko poslopje, od katerega so vasi oddaljene tudi celo uro huda. Zato bo inorala bodoča občinska uprava skrbeti za zgraditev novih šol, da bo zadoščeno potrebam naše mladine. Prav tako pa bo morala skrbeti, da sc zgrade prosvetni domovi za splošen kulturni razvoj našega prebivalstva. IX Za zboljšanje splošnih hiifnsklh razmer naj bodoča uprava postavi pralnice in kopalnice. S tem bo omogočeno zlasti delavceju in kmetom, ki so ves dan pri napornem in umazanem delu. da poskrbe za telesno snago, ki je prvi pogoj zdravja. X Za vse onemogle, Invalide, sirote in vedove, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za dostojno preživljanje, naj občina poskrbi za nepristransko in zadostno podporo. Sistlčnl davčni sistem, kar pomeni nepravilno razdelitev davčnih obveznosti med občani. Zato je potrebno ~ za kar se bo SIAU tudi borila, — da se ustanovi v okviru občine posebna davčna komisija sestavljena lz občanov raznih slojev, ki mora imeti nalogo ugotoviti nepravilnosti v tem oziru ln določiti vsakemu posameznemu občanu davek na podlagi njegovih letnih dohodkov. Ista komisija mora Imeti skupaj s predsednikom in tajnikom kontrolo nad občinskim obračunom. 4. Za prilagoditev šolske in kulturne pomoti potrebam Obtanom Več desetletno fašistično tlačenje je onemogočilo na*emu ljudstvu vsako pravilno, tudi le delno izobrazbo v materinem jeziku. SIAU bo vztrajala na tem. da se po vseh naših vaseh dà možnost vsemu prebivalstvu, posebno pa naši mladini dvigati in izpopolniti svoje znanje, ki je nujno potrebno vsakemu človeku današnje dobe. Organizirati je treba zato poleg osnovnih šol tudi nižje in srednje večerne tečaje, bodisi kmetijstva, gospodarstva, obrti ali splošne. Po vaseh, kjer ne obstaja šolsko poslopje, kjer ni primerno ali kjer ni primerne dvorane, naj se zgradi sola, odnosno prosvetni dom ali vsaj dvorana z odrom, da se tako dvigne ljudska kultura na vseh njenih poljih. Delovanje vseh teh organov mora biti pod kontrolo občine- 5. Za zaščito in pomot nagemu kmetu in ljudstvu na splošno SIAU sc dobro zaveda težkega položaja, v katerem živi naš — po večini — revni kmet. Zato smatra SIAU nujno ln potrebno, da občina priskoči našemu kmetu na pomoč s tem, da ščiti pred uvažanjem tujega blaga .njegp,ve,.,~p$deU£e kakor vino, zelenjavo»- itd. Ob'ina mora nudi,U kmetu pomoč pri nabavi raznega orodja, semen, .gnojil, krme ter mu olajšati davčno breme v primeru slabega pridelka zaradi vremenskih neprllllc. Poleg tega mora ob'ina zgraditi občinsko kopalnico ter po vaseh občinske prhe, kar bi bilo v ogromno korist našemu kmetu in ljudstvu sploh, zlasti pri težkem in prasnem poletnem delu. Dokončati in napeljati po vseh vaseh vodovod z javnimi občinskimi pipami, zgraditi ob'inske pralnice in napajališča, napeljati je treba, kjer še ne obstaja, električni tok ter skrbeti za redno In pravilno popravilo cest. Potrebno je. da se v okviru občine usuhnovi občinska drevesnica in trsnica ter tako nudi po nizki cehi našemu kmetu potrebne sadike. Za zaščito živinoreje potrebuje občina svojega, stalnega živinozdravnika. Zato naj se ustanovi v Dolini ali .v Boljuncu občinska živinozdrav- niška postaja za bolezni in storitve živine. Občina ima dolžnost, da pomaga našemu kmetu pri nakupu živine za rejo, pri zidanju hlevov, kmečkih hiš, gnojnikov, pri Izboljšanju pašnikov, njiv itd. 6. Za omejitev in rešitev stanovanjske krize SIAU smatra za nujno, da se v okviru občine zgradijo potre-baii} primerne stanovanjske hiše, s primerno najemnino, da se tako resi stanje brezdomcev in da se nudi možnost novoporočencem, da sl ustvarijo lastno družino brez strahu pred bodočnostjo. Vsa ta javna dela se morajo vršiti pod direktno .kontrolo občine in treba jih je dati v izvršitev domačim tvrdkam, da se tako prepreči finančna spekulacija nad občinskim fondom 7. Za pravilno socialno pomot brez političnih špekulacij Velike socialne potrebe našega ljudstva zahtevajo dobro preučitev ljudskega spclalnega stanja ter za pomoč velikemu .številu starih Invalidov, onemoglih ,sirot in revnih otrok Je potrebno. da se za to vprašanje ustanovi posebna komisija sestavljena iz odgovornega v občini in zainteresiranih. Ustanoviti je treba otroške vrtce, ki naj bodo v svojem delovanju pod kontrolo občine. S. Za pravilno občinsko zdravniško pomot SIAU smatra, da je važna dolžnost občine, skrbeti za Izboljšati je treba zdravniško pomoč prebivalstvu z rednijni pregledi občinskega zdravnika. Za zdravljenje revnih občanov naj nudi občina svojo podporo pri nabavi zdravil in za stroške bolnišnice. Posebno skrb je treba posvetiti o-trokom in mladini, katere naj večkrat pregleda zdravnik bodiši v šoli. bodisi ozven nje. iH ili" ;,|t '»i" / H* ofi, v : f > t Seznam kandidatov SIAU za občino Nabrežina J E \ / B— /k A n I z™\ sr , I ni n I" KLAVEC Ado MARIZZA Josip ' RUKIN Ferdinand 5' ^RATTON Ferruccio ' Radovič Danilo 7 DE LORENZI Ignazio 8 Sardoč Emil o' JJirASON Mario Iti ,ERCIC (Pieri) Ljubo u "USLEJ Slava 12' , °RBES Oskar ^ElBAN Stelan lij ^Ronzin 15 ^"fONIC ^ENCE Ernesto Anton Boris 16 «oris 17 ^Eg«SA Oskar b'AHARUA Stanislav 19" r^GlSA Marijan 2o; GRUDEN ‘ 18'. Decisa Ivo Ivan Seznam kandidatov SIAU za občino Dolina slov. delavec 1. LOVRIHA Dušan Dolina 44 delavec slov. trgovec 2. IVANČIČ Josip Donijo 60 delavec slov. mizar 3 VALENTINČIČ Josip Log 47 gostiln. it. tehnik 4. PURGER Aleksander Mackovlje delavec slov. kmet 5. MIHALIČ Viktor Dolina 103 delavec it. gostilničar 6. KOSMAČ Rudi Boršt 94 delavec slov. kamnosek 7. STARC Josip Bolj un ec 10 delavec it. kamnosek 8. MAVER Emilija Domjo 213 gosp. slov. mehanik 9. OTA Josip Bolj unec 52 kmet slov. gospodinja 10. KOCJANCIC Josip Prebeneg 43 delavec slov. tehnik 11. ZULJAN Justo Ricmarije 125 delavec slov. kamnosek 12. KURET Ivan Ricmanje 53 kmet it. delavec 13. KURET Josip Ricmanje 16 kmet slov. delavec 14. PRASELJ Gilda Dolina 195 šivilja slov. kamnosek 15. PURGER Albin Mackovlje 16 delavec slov. kamnosek 16. ŽERJAL Benedikt Boršt delavec slov. ornatist 17. KLUN Justo Domjo 175 delavec slov. delavec 18. ZOBEC Viktor Bolj unec 224 kmet slov. kamnosek 19. ZOBEC Izidor Bolj unec 235 zid. m. slov. delavec 20. MAVER Vincenc Bolj unec 71 delavec Seznam kandidatov SIAU za občino Zgonik 1. KANTE Ivan, Sam otorea 9. 2. GRILANC Jože, Salez 20. 3. MILIC Stanko, Zgonik 34. 4. BLAZINA Angel, Grabrovec $>8. 5. TERCI C Jeze, Briseiki 13. 6. GOMIZELJ Cveto, Mali Repen 27. 7. MILIC Anton, Salez 27. 8. FURLAN Ivan, Gabrovec 3. 9. MILIC Herman, Zgonik 14. 10 PERIC-SARDOC Celestina, Salez 29. 11. GRUDEN Jože, Samotorca 6. 12. PEGAN Just, Salez 6. 13. MILIC Danilo, Mali Repen 21. 14. CERN J AVA Franc, Gabrovec 52. ___15. JERIC Alojz, Briseiki 22. OPOZORILO Zaradi pomanjkanja slovenskih črk so vsa imena kandidatov brez kljukic; prosimo čitalelje, da nam tea zgolj tehnični nedostatek oproste. UREDNIŠTVO 17 svojih rokah imaš veliko orožje: glas ! Oddaj ga volivnemu programu in kandidatom, ki bodo zastopali tvoje interese I — zdravje občanov. Zato mora nuditi zdravniško pomoč vsem tistim revnim bolnikom, vsem onim, ki trpijo na pljučni bolezni. Organizirati je treba občinsko otroško posvetovalnico ln nuditi revnim materam in novorojenčkom pomoč v denarju in naravi. Večjo pažnjo je treba posvetiti šoloobveznim otrokom ter jih pogostoma poslati na zdravniški pregled in jim v primeru bolezni nuditi potrebno pomoč. 9. Za boljšo pobezavo med vasmi, občino in mestom Razširiti oziroma napraviti je treba telefonsko napeljavo po glavnih vaseh občine, da bo tako olajšano občanom pri raznih poslih v mesto, ki zahtevajo danes za vsako malenkost cele dneve potov. Občina mora skrbeti, da se prevozna sredstva in prevozne mreže postavijo tako, da bode v korist in v olajšavo prebivalstvu. Seznam kandidatov za občino Milje KP 1. PACCO Giordano 2 PRODAN Carlo 3. MICQR Pietro 4. MILLO Gastone 5. STRADI Egidio 6. SANTALESA Picciotti 7. POSTOGNA Giovanni 8. BERTOCCHI Rainero 9. RUMEN Giuseppe 10. ARGENTI Ottavio 11. VIOLA Peter 12. POSTOGNA por. ZILLI Natalia 13 PRIMOŽIČ (Pri-mosi) Ivan 14. BRAINI Renato 15. GUGLIELMI Albin 16. ZOCCHI Teodor 17. KOLARIČ Ivan 18. FRAUS5N Luciano 19. FONTANOT por. VASCON Maria 20. CRISMAN Bernardo 21. NARDIN Barbano 22. FONTANOT por. ROBBA Nerina 23. VECCHIETTI Marij 24. DEMARCHI Giuseppe 25. FONTANOT Guido 26. BUSSI Giampaolo 27. SURIAN Antonio 28. BALBI William 29. ROBBA Dario 30. FURLAN Ana it. ■uradnik it. uradnik it. učitelj it. delavec it. delavec it. delavcu it. delavec it. ind. izved. it. strok. vod. it. delavec slov. delavec it. gospodinja slov. delavec it. uradnik slov. obrtnik slov. kmet slov. delavec it. delavec it. gospodinja it. upokojenec it. krojač it. gospodinja slov. delavec it. delavec it. strok. vod. it. delavec it. ribic it. strok. vod. it. delavec slov. gospodinja Iz sodne razprave proti komunistu Iz zapisnika na procesu proli tovarišu Filipčevu v Beogradu Oktobra lani se je moral žago- Var j ati pred beograjskim okrožnim sodiščem tov. Filipčev Milojko-Fiči zaradi odobravanja resolucije Ko-mintorma o stanju v Jugoslaviji. Mòrda se bo pisanje o tem procesu šele danes zdelo komu zakasne lo; temu pa ni tako, ker je potek procesa v svojem bistvu ie vedno aktualen, saj se slični izpadi Titove strahovlade ponavljajo dan za dnem v vedno večjem številu. Iz dneva v dan narašča iz Jugoslaviji število onih, ki spoznavajo upravičenost nastopa Kominforma proti beograjski janičarski tolpi; jz dneva v dan se množijo vrste članov KPJ. ki uvidevajo, da pot, po kateri vodi io Jugoslavijo današnji njeni nacionalistični gospodarji v Beogradu ni ona, za katero so se za ča sa nacistične okupacije in že davno prej nesebično in z vso odločnostjo borili, krvaveli in žrtvovali svoja življenja sto in stotisoči ju goslovanskih domoljubov. Ta proces je zelo važen tudi zato. ker si je ljudstvo vstop v sodno dvorano priborilo v pravem pome- nu besede s silo. Iz razumljivih vzrokov organizirajo Rankovičevi biriči slične «sodne razprave» seve da za zaprtimi vrati, česar jim pa to pot ni uspelo. Ze to dejstvo, še bolj pa obnašanje ljudstva tekom procesa, nam jasno kažeta, koliko zaupanja goji jugoslovansko ljudstvo do Titovega režima in kako ze'lo ga je — veselo. Verna slika poteka razprave je posneta po točnem stenografskem zapislču, ki ga je sestavil na razpravi sami nek tovariš. Oglejmo si predvsem obtoženega tov. Filipčeva in njegovo življenje! Rojen kot sin starega revolucionarja in tekstilne delavke, je mladi Milojko že kot mlad dijaček druge gimnazije začrtal pot svojega bodočega življenja: zaradi ruskega propagandnega materiala, najdenega pri njem, je bil otrok izključen iz vseh šol in za vedno. Izučil se je ključavničarstva in odšel v Beograd. Tu je na lastni koži občutil krivičnost tedanjega družabnega življenja, se predal delavskemu gibanju, sodeloval y stavkah in se seveda kaj kmalu seznanil tudi z življenjem v zaporih. Leta 3934 ie bil sprejet v Partijo, ki je njegovo delovanje usmerila in utrdila. Pozneje je bil določen za v tečaj v SZ, kamor je moral seveda ilegalno. Po dolgem in mučnem potovanju po Madžarskem, CSR in Avstriji, je bil aretiran in predan jugoslovanski policiji v Mariboru. Odgnan je bil najprej v Aleksandrovo (v Vojvodini), nato pa v ivojno taborišče v Valjevu. Leta 3941 je kot sekretar okrajnega komiteta vstopil v partizanske odrede, kjer so mu bile poverjene odgovorne naloge. Po osvobo- rmmi tov. Filipčev Milojko-Fiči jenju je nekaj časa deloval v Novem Sadu, od koder je bil premeščen v ministrstvo za težko industrijo v Beogradu, kjer je zadnje čase obiskoval višji ekonomski tečaj. Pravi proletarski borec izza najzgodnejše mladosti, naravno inteligenten in v svojem političnem prepričanju do skrajnosti dosleden, je tov. Filipčev moral priti v navzkrižje z lažnjivim terorjem Titove samopašnosti. Bil je obtožen kle vetanja državne oblasti, češ, da ta laže in zapeljuje ljudstvo, da se vodje vozijo v avtomobilih, medtem ko delovno ljudstvo strada in trpi. O kulaštvu je izjavil: «V razgovoru z Bojaničem sem trdil, da je vedno več kulakov v Partiji in postavil kot primer njega samega, ki je kmečki sin, a partijec ip celo tajnik krajevne partijske organizacije... lani so bili prešiči po 8,000 din., letos so po 20,000... To je posledica dviganja kapitalističnih elementov na vasi in proti temu ne ukrene naše vodstvo prav ničesar, Dejstvo je, da se pri nas pretvarja, česar se ne poskrbi siromaku; kulak je leglo špekulacije in kapitalizma naše vasi... tako kritično stanje ne more več dolgo trajati... kmečko-delovnih zadrug je premalo, čeprav so bas one, ki tvorijo temelj socializma v naši vasi. Opozoril sem na zadrugo našega okraja, ki ima 2000 juter zemlje, raztresenih na vse strani, da ie za druga brez orodja, da se pa ne sku. ša odpraviti tega težavnega stanja. Ponavljam: razpravljal sem princi-pielno in ostro napadel partijsko vodstvo, v kar sem kot član Partije upravičen in ker ločim partijsko vodstvo od državnega.» Se je hotel Filipčev prikazati priče, ki naj govore proti njemu, a drž. tožilec ga je zopet prekinil. PHIHOHSKI DMEVHIK •Lelo^V GLA8ILO OSVOBODILNE FRONTE 8LOVEN8KEGA NAROPA ZA TRfrA*KO 1* • >0 jugplir - 2.50 dm , ' T*$T „ ' ~ ......... Kakor Olirò itn* »ko 00-iVdi ifi!» JtlOjn)» prvomajska proslava f? eoernaio)» irTllkuv-dtfOvnjn m«ov Ocflepori)*nr|J tiVtloa-in-proli1 •iioptniUtW'i* Vleličaslno zborovanje ob ostani Qtotetrtici QsvobodHne fr.ontg Shoro 10.000 ljudi na proslavi OF na Opčinah Obtoženec postane tožitelj Med govorom o stanju v Jugoslaviji je tov. Filipčev vprašal: «Kdo je po vašem mnenju kriv takega stanja? Mar ne nosi krivde ne-pravilna politika CK KPJ?» S tem vprašanjem je obtoženec spravil v veliko zadrego ves sodni aparat, saj je to vprašanje hipoma in vpričo vsega ljudstva postavilo na zatožno klop Titovo, napram delovnim množicam izdajalsko in sovražno politiko, kar so sprejeli poslušalci z vzkliki zadoščenja, zahtevajoč Filipčevljevo oprostitev. Zanimivi sta izjavi obeh prič. Prvi je pričal že omenjeni Bojanič, ki je bil sprejet v Partijo šele pred enim letom in se za NOB ni brigal, še manj pa kaj pomagal. Med drugim je trdil: «Razpravljali smo v pisarni, kjer se je zbralo kakih 5 do ti oseb. Filipčev je trdil, da Tito ne sprejema zastopnikov ZSSR, češ, da je zaposlen; ni pa zaposlen, ko mu je sprejemati razne umetnike iz kapitalstičnih držav;... da ženemo delavski razred v glad, medtem ko živi vodstvo udobno, da se delavci pritožujejo zaradi pomanjkanja hrane, a da oni, ki sede foteljih in se vozijo v avtomobilih samo obljubljajo izboljšanje, sami pa imajo natrpane shrambe.... Trdil je, da delajo traktorji za kulake, ne pa za kmečke zadruge, da sta ljudska oblast in partija prešli v roke kulakov itd.» , ,t Na branilčevo vprašanje ali je stavil Filipčevu tudi sam kaka v-prašanja, je Bojanič odgovorih «V-praševal sem ga., .a .to so bila samo nujna vprašanja, da sem mogel bolje spoznati njegovo stališče.» Ta Bojaničeva izjava je močno razgiba la pričujoče občinstvo in izzvala o-gorčene vzklike: «Provokater! Ali nimaš boljšega posla?» Mita Trifunagič je kot druga priča še bolj razburil ljudstvo, ko ie izrazil željo, da se mesto njegovega pričanja — prečita zapisnik njegove izjave, podane tekom preiskave. Ljudstvo je grdo spletko takoj opazilo in tega vprašalo, če je morda Že pozabil laži, ki jih je tedaj iznesel. Sodnik je pa povedal, da so zapisnik njegove tedanje izjave — izgubili. ■|llllllllHIWIIlWtllimmilllHHIHHf Gradbena Zadruga Opčine ji ....umi OPùfiME Narodna 109 Tèi. 24-097 Na sliki vidimo kako je izgledala «silna desettisočglava» manifestacija v trenutku, ko Je govoril Stoka Veliki, ki se ga razločno vidi, stoječe na vzvišen mestu. Prešteli smo skrbno vsako glavo, ki je na sliki in priporočamo to tudi našim čitalcem, posebno pa urednikom Primorskega Dnevnika; a pri najboljši volji nismo mogli našteti niti 800 (osem st)o glav. Pri časopisu «Delo» smo pa velikodušni, zato dopuščamo, da se skriva za grmovjem in po ostalih pustih in praznih predelih, katerih ni mogla zajeti naša, že itak preveč nesramežljiva slika, morda še enkrat toliko glav. Nekaj poslušalcev je brez dvema šlo v grmovje, posebno otročad se je tam skrivala in lovila. Tako pride, vsak človek zdrave pameti da zaključka, da je bilo na «uspeli» manifestacij-i Babičeve OF v Mrčedoju prisotnih največ 1600 ljudi. Ostalih 8400, o katerih piše Primorki Dnevnik, je bilo očividno duhov. K tem številkam je še treba pripomniti, da je bilo na predstavi prisotnih vsaj 100 skomandiranih pevcev in 50 rav-notako na ukaz pripeljanih dijakov jz Dijaškega dema ter da so odbili vsi uslužbenci v Kopru, ki bivajo v Trstu direktivo, da morajo priti v Mrčedol. V Kopru in pri drugih Babičevih ustanovah v Trstu pa služi vsaj 500 ljudi, ki bodo s svojimi družinami šteli vsaj 1000 glav. Na «uspelem» taboru OF se je odlikoval a s številno prisotnostjo tudi openska Demokracija. Na «desettisočglavi» prireditvi so nastopili tudi pev- ski zbori in so se predvajale številne gramofonske plošče z napevi iz partizanskih časov. Na vse pesmi je «desettisočglava» množica odgovorila s strastno burnim ploskanjem.' Grobna tišina je zavladala le ko je zaigrala Internacionala. To je razumljivo že iz vljudnosti do prisotne demokracije, tembolj pa je razumljivo, ker so nad vsemi švigale oči Stoke Velikega in Babiča ter drugih poglavarjev, ki so prišli v Mrčedol in bi bilo proti vsem načelom protisovjetske propagande Titove klike, če bi kdo ploskal, ko se glasi Internacionala. Op.: Babičevce, ki so v dvomih in ki jim naša slika v časopisu ne zadošča ali pa bi želeli shraniti originalno fotografijo v spominski album, opozarjamo, da lahko dobijo p ri nas fotografijo v izvirniku (velikost 23x17). Babičeva generalna skušnja za 1. maj j,e bila generalna polomija, To priznavajo sedaj že tudi njihovi pristaši, medi drugimi tudi odgovorni urednik «Ljudskega tednika», Kavs Franc, ki se izgovarja, da «on ni odgovoren za to kar piše «Primorski Dnevnik» in da je po njegovi «objektivrfi sodbi bilo prisotnih 3000 ljudi». Čestitamo pa g. Magajni, fotografu Primorskega, ki je slper porabil tri filme, a vendar zgnal poslušno množico v tri take položaje, da je lahko naredil Kristusov čudež trije postoteril osamljene ribice. Uspelo mu je tudi, dia je skril na fotografijah preko 300 policajev. Najvažnejše bolezni gnvnje živine Pričevanje provokatorja Trifunagiča Zagovo tov. Filipčeva. Samovolja javnega tožilca Po prečitanju obtožnice, ie tov. Filipčev zavračal isto: «Gre za mo Je principielno stališče do resola cije Informbiroja, na katero sem v celoti pristal.» — Kmalu po objavi resolucije je razgovarjal o zadevi i Bojaničem, tajnikom LO in partijske organizacije v Zrenjaninu (Vojvodina). «Razgovarjali smo, da bi razčistili vprašanja v resoluciji ln obrazložil sem neke točke glede odnosa partije do OF ter se pri tem skliceval na Titov citat v «Komunistu». V razgovoru o kulakih *em omenil, da se mi «borimo» proti njim s tem, da jih sprejemamo v kmečko-delovne zadruge in državne službe, kar je tudi sam priznal.» — Tu ga je drž. tožilec prekinil. češ, da je zašel v principielno razpravljanje. — Na ponovne poskuse drž. tožilca, da bi prikazal tov. Filipčeva kot agitatorja proti ljudski oblasti, je Isti odločno Izjavil: «VI skušate partijska vprašanja Istovetiti z državnimi vprašanji, kar je docela pogrešeno. Ce spoznam. da partijsko vodstvo laže ljudstvu, imam polno pravico povedati svoje mnenje o tem.» Trifunagiču torej ni preostajalo drugo nego, da zopet nekaj «izpriča». Ta možak, nameščenec pri be-gejekem okrajnem LO, je bil do 1. 1945 v Nemčiji, kamor je prostovoljno šel na delo. Po povratku v domovino se mu je posrečilo dokopati se v LO, nedavno pa celo v Partijo. No, in ta .verodostojna pri qa» je izjavila, da je tov. Filipčev govoril o neki višji funkcionarki, ki se oblači v kožuh in obleke, izdelane v Parizu; dalje, da je Fi npčev skušal omajati pri ljudeh vc.ro v uspeh petletke, prepričanje o pravilnem stališču vodstva itd. Nato je zdrdral državni tožilec svoj govor, iz itaien ga posnemam i le nekaj mest: p-.vdaril je «sov- vino propagando raznih nezadovoljnežev proti novi Jugoslaviji! trdil, da je «Filipčev sovražen element», da je iz vsega razvidno «kako nevarno je zločinsko delovanje Filipčeva» itd. Seveda je «dokazal» krivdo Filipčeva v vseh tožbah obtožnice in zahteval primerno kazen. Branilec Miletič je nato orisal obtoženčevo življenje, njega samega pa prikazal kot «ustaljenega človeka lastnih nazorov, s katerim se more kaj doseči le s prosto diskusije, nikakor pa ne s strahovanjem in sodnimi postopki. Svobodno ln odkrito je branil svoje stališče... obsoditi takega človeka pomeni zanikati celo življenjsko pot iskrenega revolucionarja.» Ta poslednja opazka je izzvala živahno odobravanje in ploskanje ter živio-klice med poslušalci. Govoriti je želela tudi obtožen-čeva mati, kar je pa zabranil drž. tožilec. Kljub dobro priučenim vlogam prič in tožiteljevim «dokazom krivde», se sodišče ni moglo odločiti, da bi tov. Filipčeviča spoznalo krivim. Ponoven nalog UDB (tajna policija) pa je omahujoče sodnike poučil, da je obtoženec zaslužil 3 leta težkega prisilnega dela. Ko je sodnik vprašal obsojenca ali se želi pritožiti, je isti odrekel, češ: «Nimam se kam pritožiti! Od ljudskih izdajalcev nočem nikake milosti. Moja pot sledi tovarišu Stalinu!» Ogorčeno ljudstvo se je zgrnilo okrog sodnika z vprašanjem: «To naj bo ljudsko sodišče, ki obsoja prvoborce narodnoosvobodilnega pok reta in delavskega razreda?», na kar je sodnik samo zmignil z rameni in rekel: «Ne morem nič za to! Tako mora biti!» V zadnji številki smo na splošno obravnavali številne vzroke bolezni goveje živine ter način, kako jih lahko preprečimo ali odstranimo. To pot sc bomo dotknili samo nekaterih najvažnjših bolezni, ki so največ razširjene v. naših hlevih in ki najmočneje napadajo našo govejo živino. Precej razširjena goveja bolezen je nevaren katar želodca in dreves. Vzroki bolezni so številni. Med njimi sta najvažnejša: slabo urejen hlev in pokvarjena hrana. Alco je hlev majhen in nesnažen, hrana ako je težko prebavljiva ter nenavadno topla ali mrzla in živina stalno živi pod takimi pogoji, najlažje zboli. Vsemu temu pa pomore, se nadalje visoka nosečnost in preveliki napor. Obolelo živino zdravimo tako. da ji nudimo malo hrane in po možnosti zelene trave in svežega sena. Potrebno je, da živina liže sol, ker na ta način lahko vži-val večje količine vode. Živini moramo masirati trebuh in napraviti klistir iz milnice^ Ce pa pri vsemu temu živina ne bi imela redne prebave, ji moramo dati Glauberove soli in to 750 g v 3 l ogorka lanenega semena tri krat V roku treh ur. Druga, bolezen ki prav pogosto-ma napada naše domače živali, je napenjanje. V uživanje krme poti- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Obstoja cela vrsta bolezni, točneje povedano zastrupljeni, ki se pojavljajo samo pri 1 gotovih strokah dela, kjer prihaja delavec stalno v stik z nekaterimi človeku strupenimi snovmi; imenujejo jih strokovna zastrupljenja ali bolezni. Strokovnih zastrupljeni poznamo celo vrsto. Povzročijo jih lahko izžarevanja radija v rudnikih urana ali razni plini, kot na pr. vodikov žveplec, ogljikov monoksid itd. Vodikov žveplec (idrogeno solforato) povzroča zastrupljenja posebno pri delavcih v industriji gume. V tej industriji je tudi pogosto zastru-plenje z benzolom. Klesarji v kamnolomih obolijo radi vdihavanja kamenega prahu, kar je posebno škodljivo,j če gre za silikate, ki tvorijo granit. Delavci v tobačnih tovarnah obole za «tabakozo». Vsa ta obolenja nastopijo polagoma in se imenujejo zato kronične intoksikacije. Potrebno je, da človek dalj časa vdihava ali zau-živa škodljivo snov, da nastopi zastrupljenje. Med najpogostejšimi povzročitelji kroničnih zastrupljeni sp svinec in njegove spojine. Med ljudstvom živi vera, da sta baker in modra galica (ali zeleni volk, ki se naredi na bakrenih posodah) največja krivca vseh kroničnih zastrupljeni. Baker je med najnedolžnejšimi, da celo med najbolj koristnimi kovinami. Italijanski znanstvenik Gali-pe je nad leto dni jedel z vso družino iz bakrenih posod in shranjeval vse jedi v takih posodah, tako da so imele naravnost zeleno barvo. Nasprotno pa je znano, da delavci v tovarnah bakra zelo redko obole za slabokrvnostjo, ker baker deluje proti določenim oblikam anemije. Bakrene posode pa so takoj «strupene», čim so bile zavarjene z zlitinami, ki vsebujejo tudi svinec. Znan je slučaj, ko je obolelo več sto ljudi v nekem kraju, kamor so donašall vodo v cisterni, ki je bi- la obložena s svinčenimi ploščami. Stavci v tiskarnah dobro poznajo svinec in njegovo strupeno delovanje, ker je v stavnicah kronično zastrupljenje z svincem na dnevnem redu. Svinčena zastrupljenja pa so tudi zelo pogosta med rudarji "V svinčenih rudnikih in med pleskarji, ki uporabljajo barve vsebujoče svinčene spojine. Kronično zastrupljenje s - svincem se pojavlja na ta način, da ga je spočetka težko spoznati, če nas bolnik ne opozori na dejstvo, da dela v stroki, ki ima pošla s svinčenim prahom ali svinčenimi parami. Najprej izgubi bolnik tek in se počuti slabo. Med prvimi znaki pa je rjavo-rdeč rob na mestu, kjer prehaja dlesen na zobe. Svinec, ki je prišel v naše telo, se namreč izloča skozi žleze slinavke in pride s slino v usta, kjer se deloma odloži na dlesnih. Vendar je ta rob kaj lahko zamenjati z običajnimi vnetji zobnih dlesni iz drugih vzrokov, tako, da bolnik tega niti ne opazi. Za temi prvimi znaki pa sledi slabokrvnost, ker je svinec strup, ki deluje v prvi vrsti na kri. Razlog, ki navadno privede bolnika k zdravniku, je tretja stopnja svinčenega zastrupljénja, ko nastopijo stalne driske, ki se manjujejo z zapretj i, proti katerim ne pomagajo običajna odvajalna sredstva, ampak navadno, se poslabšajo stanje. Danes preneha nadaljnje zastrupljevanje na tej stopnji, ker odstranijo bolnika iz škodljivega prostora ali pa preprečijo nadaljnje zauživanje ali vdihavanje svinčenega prahu. Kronično zastrupljenje nastopi, Če bolnik dnevno zauživa ali vdihuje nekaj desetink grama svinca. Protistrupi proti svinču so po večini na osnovi žvepla ali njegovih spojin, ki se povežejo s svincem v netopljiv spoj ln ga bolnik lahko, izloči; * zroča V govedu, pogostoma vrenje tistih tvarin, ki so ostale v želodcu. Ker se vsled tega razvija mnogo plina, se razširi vamp in lahko dvigne trebušne stene nad ledvično vretence. Ko ima žival napet trebuh, pravimo da jo «napenja». Ce trkamo na zunanje stene napetega trebuha, je slišati nekako bobnenje. Ko je žival v takemu stanju, je nemirna in razburjena. C e se ži-ivini riga, ko stegne vrat 'in glavo, je znamenje, da se bo kmalu rešila iz tega stanja, drugače pa še utegne zgoditi, da se ji želodec tako razširi, da živel ne more več dihati in se zgrudi lahko na tla, kot da bi bila, zadušena. Včasih se celo zgodi, da vsled napenjanja počijo želodčne stene. V. prvo omenjenem slučaju, je žival v smrtni nevarnosti, V drugem ,pa gotovo pogine. Kako pa napenjanje uspešno Z-dravimo? Najprej, naj se žival dobre četrt ure giblje na prostem, potem jo oblivajmo večkrat z mrzlo vodo po lakotnicah. Ce pa to ne pomaga, u-porabljajmo takoj amonijakovo tekočino. Amonijak kupimo v lekarni Domešamo ga 4-5 navadnih žlic v liter vode in ga damo govedu da jo popije. Ce v pol uri ni videti u-godnega učinka, marveč če se o paia, da se stanje bolne živali hujša in če ni takoj živinozdravnika na razpolago, je treba živino zabosti v vamp in sicer tako-le: Blizu zadnjega rebra (3-4 prste višje) in na vodoravni črti, ki drži od njega do bedrenice, približno v sredi tri-koda, ki ga tvori normalna jama leve lakotnice obrijmo dlako in nato operimo obrito mesto z vodo in milom. Ce nimamo na razpolago posebnega noža za vbod (trokar), v-zemimo šiljast nož (najboljije tak, ki imatanko in približno 12 cm dolgo rezilo) Pred uporabo ga moramo dobro oprati. Na obriti točki naredimo najprej majhno zarezo v kožo, potempa zabodemo nož v le-volakotnico in sicer tam, kjer je najbolj napeta. Ost noža naj bo obrnjena tako, da bi podaljšana prodrla ravno na sredino p od vampom. C e nagnemo ob zarezi nož malo v stran, izpuhti plin iz želodca, tedaj moramo počakati, da p lih polagoma izhlapi. Ce se pa to zgodi prenaglo, je mogoče da žival tako oslabi da se zgrudi na tla in lahko tudi na mestu obleži. Ko se je na ta način odprla pot plinu, pripravi druga oseba tenko in čisto cev, ki se vtakne na mesto noža. Po njej prihaja novi plin, ki se naredi V želodcu. Tisti del cevi ki strči iz želodca, treba privezati živini okoli trebuha. Tako mora ostati nekoliko ur. Ko smo gotovi, da v želodcu ni več plinov, izvlečemo z eno roko previdno in počasi cev iz rane, z dvema prstoma druge roke pa stiskamo rano ob robovih, da se pre- peč ne prizdignejo, kar bi v spodnjih tkaninah povzročilo hude posledice. Na to sest je mo kozino rano skupaj, jo operemo in dobro je, ce jo tudi zamažemo s smolo pa z razmehčanim voskom. To operacijo lahko, opravimo s posebnim orodjem, ki se imenuje trokar. Z njim se dela tako, kot z navadnim nožem. Vendar pa ima trokar prednost zaradi tega, ker znjim potisnemo u, vamp z enim samim mahom bodalo in cev ali nožnico. Ko podreta oba dela v vamp izvlečemo počasi samo bodalo iz njega, dočim ostane cev, na svojem mestu. Ta operacija reši živino samo pred naglim poginom, nikakor pa ne smemo misliti, da je zdravljenje s tem. končano. Po operaciji moramo skrbno paziti na živino.En dan po vbodu ne sme žival ničesar zaužiti. Vsak živinorejec bi moral i-meti svoj trokar, ker pa je to zaradi malega števila živine skoraj nemogoče, je potrebno, da ga ima več živinorejcev skupaj. Goveja živina trpi pogostokrat tudi na driski. To se dogaja zlasti spomladi, ko živina menja hrano (prva paša-. Živini škodijo velike količine sočne krme, kot n.pr.: sveža detelja. Razen tega škodi živini tudi zmrznjena ali pokvarjena krma, slaba trava ali voda, prehlad ter kužne bolezni. Vtem slučanju je najbolje, da živini menjamo hrano ter da ji damo čistilo n.pr. grenko sol. Zelo ‘ pogostoma naletimo na živino, ki rada liže, gloda in celo žre nenavadne stvari. Temu je v-zok pomainkanje mineralnih snovi, posebno apna V telesu. To nastane pri živini, ki nima v hrani zadostne količine mineralnih soli. To bolezen preprečimo 5 dobro sočno in močno krmo. Zelo koristno je, da primešamo krmi nekaj fosfornega apna ali pa posebnega krmnega apna. Večkrat naletimo na uši pri živini. Temu je krivo edinole slabo čiščenje živine. Uši lahko odstranimo, če živino namažemo z mešanico petroleja in lanenega olja ali pa Z 2-3 p.c. Kreolinom. Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montecchi 6 Društvena gostilna OPČINE Izbrana vina iz Vipavske doline in Conegliana - Teran Deske - vezan les všeh debelin - lim nabavite pod najugodnejšimi po- syi Pfi Fletti, m GOSTILNA CARGNALI Odlična istrska vina - Velika izbira like-jjev - Mrzla jedila - Domača postrežba Strada del Friuli, 19 (Gornja Greta) MIZARSTVO VELIA« IVOVIH ‘Irst • Ul. Apollinare, U IZtOŽBA: TRGOVINA POHIŠTVA - Ul. dellTstria 13."tel. ?54I2 Uvoz in izvoz istrskih in vipavskih vin - Za-0J 0 loga likerjev in sirupov VARDABASSO HrfmffilJ TRST - Ul. Goccia, M) Telefon 90159 Železnina Domače potrebščine SIRK KAZIMIR Trst, ul. Sette Fontane 3 PAHOR A BEBLOJ Zavese - Saloni - Zastori TRST, Ul. Slataper 20 TOVARNA POHIŠTVA Perocci & Sossi Trst - Ul. della Tesa 37- Tel. 93294 tfpakleB, kuhinje, pohiStoo - (Plačil* m olajšave NABAVNO - PRODAJNA ZADRDCA-insi-OPČINE Sedež in trgovina: OPČINE ■ AÌpinsha 85 • Tel. 21054 ZADRUGA ZA GORIVA H. Z. o. z. Urad in skladišče: UL. DELLE MILIZIE 17-19 TELEFON 95-918 : 90-510 19 "J Ntfj boljš a vina Istre in Vipavske Doline - Pristni Kraški 'leran za sadrugarje X % %. v # # # # # # # # # # Z $ F URAD : Ul. Slataper 1 - Tel« 96116 - SKLADIŠČE: Ul. Madonna del Mare 18 - Tel. 5192 1