Ilustrirani Slovenec
Leto V       Tedenska priloga »Slovenca« (št. 102) z dne 5. V. 1929       Štev. 18
Foto Kunaver.
Lepote naše slovenske zemlje: Pogled na grad Turjak spomladi
13S
Na levi:
K volitvam na Angleškejm
Nil Aiifricški-iii st> l)c)(l() \ kratkem vršile \()lil\e \ piilliiment. Vse jiiMiii /ivljeiijc stoji /e neposredno pod lem Misom. \ se preroku ji- dehixski sli'iiiiki no\ \elik napredek, sedaj vladajoči konserv ati\ni stranki pa na/.arl(i\aii.je. vendar je komaj \er-jetno. da l)i se opoziciji že lopot posrečilo dohiti večino. .Nikakoi- namreč ne smemo po/ai)iti. da pred-sta\lja konservativna stranka vendarle še vedno o>rronine mase an-^deškcfra naroda in nekateri njeni prvaki n/ivajo i/redno popularnost. .Naša slika luim ka/e n. pr. linanč-nepi ministra \\ instona Cliureliilla. spremijaneffa od mno/iee njepovili navdušenih pristašev, na poti \ parlament  k  proračunski  ra/piavi.
.Na desni;
Režim Prima đe Rive-re na Španskem
ma kljuh \sem zarotam in nerni-•oni ninojio navdušenih prista.šeV, ^red kratkim je de Rivera (hil judstvn priliko, da se izreče za ali jroti njegovemu režimu. Slika nam važe ljudske mase, ki pcnlpisujejo 3o madridskih ulicah zaupnice zanj.
Spodaj na desni:
Z Itallfanl Imajo neprijetnosti povsođi
Dne T. t. m. so laški nosometaši bili sprejeti na Dnuuju brez njihovih «astav in njih himne. Užaljeiii so nato izzvali več incidentov. Ves italijanski tisk se je vznemiril. Slika nam kaže Italijane na bojišču.
.Spodaj :
Nova aeroplansKa konstrukcija
ki jo preizkušajo sedaj iia letališču v Los .\nfrelesu (Amerika). Letalo tvori v (rlavnem eno veliko krilo, v njeni odprtini je pa prostor za motor in propeler. Kabina je brez zvcjte s pilotom, (davna predmist tega modela je baje izredno velika nosilnost letala.
Spodaj na desni v kropn:
General Nicola Gualtieri
dosedanji  šef  italij4"skega  {lener. štaba, ki je pred kratkim cnlstopil i/ političnih razlogov.
139
General ¦Danilo Kalatatović
hivši |)i)\olJMIk našo (liiivskc (li\izijc. ki ima svoj scilcž \  l,jiil)l,jaiii. Sedaj je l)ii inieno\an za vršilca dol/iiosti povcljiiikii II. iiiiiiadiic »hlasti.
Izvršilni odbor mednarodne zveze pri Masaryku
v zacclkii meseca aprila se je vršila v Prajfi seja metliiar. časiiiJiarske /veze. katere izvršilni odbor se je poklonil ob tej priliki preds. Masu-rvkii. Zastopani so bili tu najodličnejši evropski časnikarja. Jugoslovane je zast(ipal na tej seji bivši posi a n e c F r. S m o d e j . ki ga je videti na sliki na skrajnem levem krilu.
Nemški avtomobilisti v Jugoslaviji
v nedeljo, dne 14. aprila t. 1., se je pripeljalo v .Marihor U5 avtomobilov nemškega avtodruštva A. D. A. (. Bili so prisrčno in navdušeno sprejeti od pre<lstaviteljev oblasti in od nepreglednih množic ljudstva. Iz .Maribora so nadaljevali svojo pot preko Rogaške Slatine in Zagreba v Bosno, (kUckI pa skozi Dalmacijo nazaj v Nemčijo. Olicielni obisk tega uglednega nem.škega avtomobilskega društva v Jugoslaviji bo gotovo jako ugodno vplival na medsebojno razmerje obeli narodov, nedogletlnega pomena je pa za naš tujski promet, saj so Nemci že vsa zadnja leta radi prihajali v naša alpska letovišča in obmorska kopališča, kjer so bili povsod spre-jemani kot prav dobrodošli gostje. Slika na levi nam kaže start nemških avtoinobilistov v Monakovem.
-Spodaj :
Pogled na prisrčni sprejem nemških avto-mobilistov    v    obmejnem   Št.   Iljii    nad Mariborom.
Nemški avtomobilisti v Jugoslaviji
Paik. razvrščenih   nemških  avtomol)ilov na Trgu svobode v Mariboru, oblegan od nepreglednih množic ljudstva.
140
141
Ob desetletnici bojev za Koroško
I
C t'pruN miričNii /c «k'M't let. vciiilar šf danes ni mogoče formulirati končne objektivne sodbe kako in zakaj smo izgubili naš slovenski Korotan. Zgwlovinar Imi skoro gotovo porazdelil krivdo na jako številne činitelje, ki nosijo krivdo \zajenino. luien prevažnih činiteljev je pa nedvomno ta. da naša prva NarcKlna \ la<la ni razpolagala ne s potrebno energijo ill ne s potrebnimi sredstvi, ako bi bila okupirala slovenski del Koroške že ob prevratu samem, kakor so storili to .Štajerci na lastno pest, kajti težko, da bi jim pozneje kdo trgal zasedeno ozemlje iz rok. Ko so pa minili prvi meseci iii so se Nemci z italijanskim pwlpiho-vanjem otresli prvega strahu ter organizirali močno obrambo, je bila stvar oči-vidno že zamujena in vsi vojaški napoli si)oinladi 1. 1919, katerih desetletnico pravkar obhajamo, zaman.
Kakor znano, so šibke naše čete pozimi 1. 1918-19. pač zasedle mikaj stra-tegičnih točk. sicer je pa vse naivno pričakovalo, da nam Ik> padla na m i lovni konferenci Koroška kot zrelo jabolko v naročje, šele ko so se začeli pojavljati prav resni glasovi, prihajajoči > pariške mirovne konference, da na Koroškem najbrž ne bo šlo vse tako gladko, smo skušali naknadno pojiraviii zamujeno. S skrajno šibkimi in premalo discipliniranimi silami smo začeli zadnje dni aprila I. 1919. z vojaško ofenzivo, ki naj bi privedla do okupacije onegii ozemlja, ki smo ga zahtevali na mirovni konferenci. Precenjevali smo sebe in podcenjevali Nemce, posle<lica tega jc pa bila. da je doživela ta ofenziva žalosten  konec. Že  v par dnevih  jc bilo
prvotno napredovn/uje naših čet ustavljeno, Nemci so napravili protisunek in pognali naše čete daleč nazaj.
Ta poraz je globoko pretresel vso .Slovenijo, koroškim Slovencem pa še |X)slabšal položaj. Pričela so se pogajanja za premirje, ki pa niso privedla do nobenega uspeha, vmes so se pa vršile ponovne praske med nemškimi in slovenskimi četami. Ker je stopilo medtem vprašanje Koro.š.ke na mirovni konferenci v odločilni stadij, se je končno odločilo vodstvo redne jugoslovanske vojske, da zasede Koroško z redno armado. Dne 29. maja je objavil »Slovenec* veselo vest: »Osvoboditev Koroške se je pričela«, v kateri je dejal: »Našim hrabrim vojakom je bilo zaukazano danes /arano, da napadejo sovražnika«. To pot je bila ofenziva naše vojske, sestoječe iz slovenskih in srbskih čet, pripravljena / vso potrebno skrbnostjo, zato je tudi privedla hitro <lo popolnega uspeha. Že dne 6. junija so vkorakale naše čete v Celovec, /avzele Cosposvetsko polje in postale tako gospodar vsega vzliotinega dela slovenske Koroške: Nemci so l)ili pa prisiljeni podpisati premirje.
Žal. da so bili vsi ti n»))ehi prepozni in zato zaman. Na povelje pari.ške mirovne konference smo morali C'elovec in Gosposvetko polje zopet zapustiti in določen je bil plebiscit, ki nam je prinesel nov  us(Mlni poraz.
(Danes priobčene slike so edine, ki s(i bile doslej objavljene iz teh operacij, zahvaliti se imamo pa zanje g. i>olkov-nikii Ljub. \. Nedeljkoviču. ki se je sam udeležil teh bojev in jih tudi sam posnel.
Glavni Erg v Šošianfu; m jc <
bil prvi sedež štaba »koroškega odreda«. — Na desni: ObčlnsKl dom v Šošianfu kjer je bil nastanjen štab koroškega odreda. — Spodaj: Saše etapne čeic pri
št. Vidu ob Dravi po /a vzet j n ('rnc.
Pogled is VeliRovca na dolino Drave po zavzetju od naših čet. \a levi: Naši CastnlM slov. planin, polka (povelj. I. Rakteij) med ofenzivo. — Spodaj; Slov.lnsrb' Skf vofalsiz zaplenjenimi avstrijskimi topovi in mitraljezami v črni.
Pogled na Spodnti Hravograd, kjer so Nemci porušili most, naše čete so ga pa takoj popravile in prešle na severni breg Drave.
PolRovntka D. Popovič In M. Bleltvels pregledujeta čete pred ofenzivo. — Na desni: Spo-menllc, ki so ga postavili koroški Nemci med Celovcem in Velikovcem.
Polkovnik Cfubomir Maric
poveljnik koroškega odreda z ameriškim vojnim atašejem  pregledujeta naše čete med ofenzivo.
Skupina slovenaklfi tantov l/ubl/anakeqa pešpolka ujetih v bojih meseca maja 1. 1919. pri Sv. Jakobu v Rožu. .Slika je bila posneta v ujetniškcin taboru Marclitrenk pri Lincii.
RUDNIKI V SLOVENIJI
143
Zanimiv slučaj
1 tgovec l-'r. liiikvif i/, križevcev (Prekimirje), ki je bil rojen istepa leta kot naš kralj (1888). s soprogo Nfarijo. rojeno istega leta kot naša kraljica (IS99) in obeiiia sinovoma, rojenima \ istih letih kot naš prestolonaslednik (lyj'i) in princ Tomislav in tndi poročila sta se istega leta in meseca kot naša vladarska dvojica (junija 1. 1922.).
Novi rotacijski stroj Cirilove tiskarne v Mariboru tisRarne v MarU>oru
največje tiskarne na naši severni meji. .Na tem strojn se tiska ^Slovenski CJospodarc, najstarejši še izhajajoči slovenski politični list (ust. 1. 1867.) v ¦^O.IK«) izvikHIi kot sobojevnik ljubljanskega »Domoljuba«.
Na levi;
"Pouka našemu kmetu
.Slovensko kmetijstvo je v jako žalostnem gi>spo(larskem položaju, toda ugotovljeno je, da bi lahko z nmnejSini kmetovanjem pridelali vsaj i)ol()vico več nego ()ridelami) danes, s čimer bi bil naš kmet na mah rešen. V to svrho je pa jiotre-ben predvsem dober in smotren kmetijski pouk. To so uvideli možje in fantje iz kamniške okolice iu si osnovali P(k1 vodstvom g. učitelja Primožiča kmetijsko imdaljevalno šolo v Kamniku, ki je pred kratkim zaključila svoj drugi letnik. V 258 predavalnih urah so dobili osnovni kmetijski pouk, ki so ga jim razširili še številni poučni izleti. Slika nam kaže udeležence te šole s predavatelji spre<laj v sredini (od leve na desno; okr. gozdar Prezl, okr. živinozdravnik Kavtar. zdravnik dr. Polec. okr. glavar dr. Ogrin, šol, ujravitelj Primožič in okr. ekonom -Varinček. Naj bi posnemali Kani-ničane tudi drugi kraji.
K današnji uganki: Slika ima mnogo napak in ne/.mislov. Kdor jih najde vsaj deset in sporoči uredništvu do petka opoldne, lahko tekmuje za  nagradi, ki sta:  I. Sienkievvicz: Na polju slave in II. Sarabon: Zgodovinske anekdote 1. in H. del.
ReSitev križaljke >Vprašnj«:
V o d o r a v n o ; 1. Kruševuc, 8. ,\res, 9. Olga, 10. Ig, 11. kanja, IV Klara, 15. krila, 18. ogor, 19. opal, 21. so. 22. .\ca, 25. uko, 27. tenis, 28. dan. 29. dr. 5t). /a, 52. rt. 55. kopno, 55. .\polon, 5fa. dr. 57. hi. 5S. Hoineo, 41). en, 41. mane. 45. ko. 45. Kijev, 47. aj, 48. .Mah. 49. os, 51. ne.
Navpično; 2. Keka, 5. rs.\, 4. Koj. 5. vlak, 6. Ag, 7. Carigrad, 8. agava. K), il. 12. ilo, 15. kacxs, 14. Roland, 16. ro, 17. ar-hont, 20. pot, 25. Cir. 24. as, 26. ka io, 50. Zola, 51. .\po. 55. kolo. 54. N. N., 55. .\rnienija, 56. do. 58. Rim, 59. Knej, 42. ako, 44. or, 46. ena, 49. on. 50. se.
Vseli rešitev je prispelo 211. Za 1. nagrado je bil izžreban: Černelič S. l.juli-Ijana, za II. pa J. Novak. št. Vid — Viž-marje.
144
Moderna oprema stanovanja
v sedanjih gospodarsko težkili časih in stanovanjski stiski se mora tudi srednji stan mnogokrat zadovoljiti z majhnim stanovanjem dveh sol). V tem slučaju je treba kiir naj bolj izkoristiti vsak Uoiiček, a vendar tako, da je stanovanje lepo in domače, a obenem elegantno. Dober okus in praktičen zmisel je tu prvi pogoj. — V majhnem stanovanju nam mora predvsem kuhinja žaleči tudi kot jedilnica odnosno kot soba, v kateri se družina običajno mudi. Najnaravnejše in naj-praktičnejše je, ako tako kuhinjo opremimo v narodnem slogu, kot kmet-sko izbo z ognjiščem (štedilnikom) kot redi.ščem: ob stenah široke klopi, v kotu velika miza in nekaj priprostih stolov. V okras moremo nad štedilnikom postaviti navidezno odprtino v dimnik iz deščic z veternico na vrhu, s čimer dobimo obenem slikovit senčnik za luč. Na oknih svetli zastori in lončki s cveticami. Ce hočemo imeti pod mizo preprogo, mora biti na vsak način enobarvna, k večjemu z drugobarv-ninii robovi ob straneii. Tudi stene naj bodo le enostavno pobeljene s primesjo okra ali kake druge žive barve (zgornja slika levo). — V spalnici pridobimo prostora in ji damo večjo členovitost, ako namesto postelj
Naš modni kotiček
uporabimo divan odnosno zložljivo posteljo v obliki fotelja ter dodamo še globok klubski naslanjač (spodnja slika levo). Tu treba pripomniti, k da današnja moda zahteva čim Ij^ večjo raznolikost in vzorci na ' " blagu oblazinjenega pohištva ne smejo biti enaki. Vzorci na stenah morajo vedno nositi značaj umetnoobrtnega dela in ne šablone. — Zgornja slika na desni nam kaže prijetensalonski kotiček: Ob stenah divan, spredaj nizka okrogla miza in nekaj oblazinjenih pručic: na steni priprosto zrcalo v kovina-stem okviru. Nad vsemi luč z modern. senčnikom. Prostor ob oknu uredimo kot enoto zase (spodnja slika desno). Prvo pravilo je, da oken ne zastiramo, marveč pustimo solncu iu svetlobi prosto pot. Če hočemo imeti zastore, jih obesimo le visoko zgoraj nad oknom odnosno ob straneh kot okvir: material naj bo vselej tak, da se da brez težave in škode oprati. Za opravo naj se npošte-jo pletarski izdelki, bodisi iz vrbja ali slame. Zelo priljubljeni so elegantni gu-galni stoli. Sliko izpopolnijo lepi lončki s cveticami, — Glede sten bi bilo še pripomniti, da so moderne stene nekako do srede popleskane s temno oljnato barvo z ozko borduro, nad tem pa enostavno pobeljene.
|i Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.) XV. poglavje. Pri ko.silu so se pomenili o tem. kar so doživeli, se spomnili Mikite. pa obmolknili: prevzele so jih težke misli,
— Da ni bilo vas, Vedenej Savie, bi spala zdaj tudi midva v mrzlem grobu kakor Mikita! — je dejal Nilka: — do groba vam bova hvaležna!
VstaP je, pa -se (lo tal priklonil pred poslovodjo: tudi Grigorij je storil isto,
— Bežita no. kaj pripovedujeta! — je odgovoril \ edenej Sitvič: — ne jaz. temveč Bog nas je rešil. -Njemu Ixnlita hvaležna!
Dvignil se je potem iz trave. — -\o, fanta, zdaj pa psa na vrvico, pa hajdimo naprej: lahko bi nas še zasledovali!
— Tisto pa menda ne ,.. — se je oglasil Nilka: — planili .so najbrž, da nas ujamejo, kar po stezi nazaj !
— Tudi meni se tako z<li ... — je rekel Vedenej Savič: — a brez strahu še volk v gozdu ne živi: ])aziti moramo med potjo!
Požvižgali .so psoiria. naj prideta bližje. Grigorij ju je zvezal .skupaj, pripel na jermen, odvzel Ve-deneju Saviču vrečo in odkorakal prvi; sledil mu je Nilka, ki je tudi nesel vrečo, zadaj pa je šel poslovodja, ki sta mu bingljali na hrbtu dve puški: Miki-lina in njegova.
Šli so zdaj skoro po ravnem, okoli so bili posejani samo neveliki klanci.
Dolga pot človeka utrudi, a dvakrat težje je l)restati noč brez spanja. Vedenej Savič je kmalu opazil, da težko prideta fanta naprej; Nilkti je celo na viidez shujšal. Treba je bilo privoščiti si pravi počitek.
Vedenej Savič se je ozrl naokrog in zavil o<l steze v -stran, da poišče studenec. Ni se maral ustaviti preblizu poti, prehodil je kako versto proč, našel kraj, kjer je stal otočič gostega leskovja
kakor -stena ob vodi. jia je rekel fantoma, naj počivata.
— kaj pa vi. Vedenej Savici* — je vprašal Grigorij.
— Jaz l>om pa na straži ostal, sedel bom — je odgovoril poslovodja.
— Bom jaz, če dovolite? — se je ponudil Nilka:
— prehudo vas je zdelalo!
— No, le spita! — je zapovedal Vedenej Savič. Vedel je, da spanec premaga vse na s\ etu in da mu ne bi bila mladeniča kos. Igrali pa so preveliko igro: glave so tvegali. Poslovodja je položil zraven puške in samokrese, privezal na leskovico psa in sedel na krtino. Ozrl se je na fanta, ki se niti ganila nista: čim sta se zleknila s culami poé glavo, sta takoj trdno zaspala.
Potekla je ena ura, )a še več. Vedenej -Savič je od kraja pazno posluša . ali ni kje zasledovalcev, potem pa ga je [Kunalem vedno bolj zazibavalo ptičje žvrgolenje. Postajal je truden in zaspan. Premagoval se je. -širje odpiral oči. a se nenadno zasačil pri tem, da se je prav nizko priklanjal brezam, malo da se ni dotikal z no-som tal.
Še zaspal bom! — je pomislil: — to pa ne gre!
— Dvignil se je in |)ričel drainiti fanta. Vsi so se zopet umili pri studenčkii. se osvežili in se spravili na pt)t.
— -Moramo zdaj na stezo nazaj! — je rekel \ e-denej Savič.
— Čemu pa? — je tnlgovoril .Nilka. — .Saj je vodila proti vzhodu. Lahko jo luahnemo kar naravnost jx>čez, dii nam ne bo treba narediti ovinka. \ ih hriba moremo zopet priti na pot!
Tako so tudi storili. Povzpeli so se ob studencu v klanec: onstran slemena se je pričel dokaj redek mecesnov gozdič. Steze pa niso našli. Sklenili so spustiti se po obronku naravnost navzdol: prišli so spodaj v neko dolinico: a tndi tam ni bilo videli steze. Tavali so na desno in na levo. a steza se ni hotela prikazati, kakor da bi bila čarovnija vmes!
(Dalje prihodnjič.)
Bakrolfsk Jugoslovanaiec /fskarne v Cfubltani