24. štev. V Kranju, dne 16. junija 1906. VII. leto*
GORENJE
== Političen 1n gospodarski list. ==
Izhaja vsako soboto zvečpr. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt ,. Uredništvo in upravnistvo se nuhaja v hiši št. 105 nasproti župne
leta 1 K. Za druge države stane K 6'GO. Ponamezne Mevilkn po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice, — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., le se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirali. — Hokopisi se ne vračajo.
Ljudstvo se je že jelo puntati!
Pod vzglednim pastirovanjem Škofa Antona Jegliča, ki uporablja svoje podrejene duhovnike bolj za politične agitatorje, nego za oznanjevalce božje besede, smo srečno dospeli tako daleč, da so se cerkve, kjer naj bi se propovedovalo blagoveslje miru in ljubezni, izpremenile v navadne beznice, kjer je mesto san. o za surovo razgrajanje, za podlo psovanje in za strastno ščuvanje proti onim, ki se nočejo slepo in brez ugovora pokoriti podivjani duhovščini. Posledic« teli sknndeloznih razmer se že kažejo na vseh koncili in krajih v naši deželi. Po zaslugi naših fanatiziranih duhovnikov, ki so cerkev pretvorili iz hiši: molitve v razbojniško jamo in lorišče naj-ostudnejšega zdražbarstva, je naše, sicer dobro in pošteno ljudstvo v zadnjem čusu tako podivjalo in. posurovelo, da bodo ljudje skoro že jeli nanj kazali s prstom, kot na narod, ki je ostal še nedotaknjen od kulture in ki ttči še globoko v srednjeveškem barbarstvu, Ljudstvo je doslej apatično trpelo to počutje časti tih božjih namestnikov, a sedaj se zdi, kakor da bi prenapeta struna počila in da se pojavlja proti škandaloznemu postopanju duhovščine reakcija iz ljudstva samega.
Pri Sv. Križu nad Jesenicami pase ovce in kozle župnik Jakel. Kakor je pri naših duhovnikih splošna navada, tako tudi župnik
PODLISTEK.
Obračun.
Tiho kot miške so sedeli četrtošolci. Dr. Frec je razdeljeval domače naloge. Bilo je vedno tiho, kadar je on učil. Kot bi mignil, je ugnal najnemirnejši razred.
Malomarno, z nogami navzkriž, je sedel za katedrom. Bil je drobne, a visoke postave. Svetlorumeni lasje so bili skrbno počesani, bradica, redka, a dolga, ravnotaka. Pazil je sploh na svojo vnanjost. Obleka se je morala prijeti života, kravata je bila okusno zavezana; nohti osnaženi in opiljeni.
fiil je med najmlajšimi učitelji na gimnaziji. Pri tovarših ni bil posebno priljubljen, a občudovali so ga, ker je tudi tako hitro ukrotil uporne četrtošolce. Učenci so se ga
Jakel ne smatra več lece za tisti sveti kraj, kjer bi se izključno smela oznanjevati /bolj božja beseda. Predzadnjo nedeljo je bila — kakor poročn »Slov. Narod* od minule sobote — cerkev natlačeno polna pobožnih vernikov, ki so pričakovali, da bodo po dolgem Času vendarle slišali na binkoštno nedeljo propoved o — duhu božjem. Zatopljeni v molitev so čakali, da zaslišijo s priž-niče božjo besedo. Toda zaman so hrepeneli po Bvetem blagovestju, zakaj kakor vselej, tako so jim tudi to pot donele nasproti z lcce samo psovke in gido zabavljanje. Sredi cerkve je sedel najstarejši mož v župniji. Poslušal je župnikovo zabavljanje in psovanje in majal z glavo. Ko mu je pa bilo preveč, je mirno vstal, se ozrl po vernikih, tlesknil z rokama in za-klical: <Možje, ki ste z mano, iz cerkve venl» In pri tej priči se je izpraznila cerkev skoro do polovice. Župnik je osupel zrl ta nenavadni prizor ter mahoma prenehal z zabavljanjem. To se je zgodilo v gorski vasi pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer je še redko sejano seme liberalizma! 2e se svila v glavah našega
I. avstrijski zadružni shod na Dunaju.
28., 29. in 30. maja se je vršil ta shod na Dunaju. 28. maja predpoldne se je vršila
bali. Bil je hude jeze; hipoma ga je lahko prijela. In gorje mu, kdor jo je provzročill Izumil je celo vrsto lastnih, neusmiljenih kazni. Zato so se tudi najnemarnejši mladeniči radi učili za njegovo uro.
Sedaj, za katedrom, je jemal zvezek za zvezkom. Dobre naloge je hitro obdelal. Po« hvale ni poznal. Pa učenci so bili že veseli, če se ni smehljal in prijel za <muho».
«Muho», par kocin pod spodnjo ustnico, je cukal vselej, kadar se je hotel norčevati. In norčeval se je rad. Samo takrat se je razred smel smejati. Ćim glasnejši je bil smeh, tembolje, in krivec se je moral zvijati pod tem smehom. Naloge so še nekam dobro izpadle. Tudi predzadnji zvezek je bil oddan. Tu se skloni dr. Frec pokoncu.
«Dosedaj,» reče in pritrdi cvikar, «je bilo vse še človeško. Tu imam pa nalogo, ta je od goveda.»
konferenca revizorjev, pri kateri so se reša-vale razne upravne in uradne zadeve; te konference je udeležilo približno 60 revizorjev, uradnikov in voditeljev zadrug. Popoldan je bila odborova seja • Splošne zveze kmetijskih zadrug v Avstriji*, katera je priredila zadružni shod, na to glavna skupščina «Splošne zveze* in zvečer pozdrav došlih zadružnikov in gostov. Pozdravil je zbrane predsednik «Splošne zveze* dr. Storck. V imenu Slovanov je govoril g. Sedlak. 29. maja ob določeni uri otvori načelnik «Splošne zveze kmetijskih zadrug v 'Avstriji* dr. P. baron StOrck zborovanje, pozdravi vse navzoče in izvaja, da v zgodovini avstrijskega zadružništva razločujemo tri dobe. Prva se je začela z ustanavljanjem posojilnic po /.istemu Raj-I a j/.m. v drugi dobi bo se snovale kmetijske zadruge za skupen nakup kmetijskih potrebščin in skupno prodajo kmetijskih pridelkov, v tretji dobi pa so so združile kmetijske zadruge v zvezo po deželah ali po narodnostih in je nastala «Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji*, katera ima sedaj 18 zvez smet. zadrug kot članic. Častni predsednik prelat Schmolk je prevzel na to predsedstvo, pozdravil kot hišni gospodar deželnega dvorca zborovalce ter izraža veselje nad tem, da zboruje I. zadružni shod na Nižje Avstrijskem, kjer sloji vsled obilne državne in deželne podpore zadružništvo na vrhuncu v naši državi. Vse udeležence vzpodbuja k zadružnemu delu na podlagi glavnega načela Rajfajznovega: ljubezni do bližnjega. Zastopnik poljedelskega ministrstva dr. Erll kaže na nravni pomen kmet. zadrug in na živo zanimanje poljedelskega ministrstva za zadružno vprašanje s tem, da ima stalnega referenta pri »Splošni zvezi kmetijskih zadrug*. Želi najboljši uspeh sbc lu v prospeh krnel, zadrug,
Pogleda po šoli.
•Fersterl* Ta je bil prvi, hitro vstane.
»Kako se imenuje to govedo?*
Dijak postane rdeč, poškili vstran. Vedel je, koga misli učitelj. Pa sramožljivost in plahost sla mu branila govoriti.
Ali hilro in ostro se ponovi vprašanje. To je pomenilo: odgovori, sicer se ti bo slabo godilo.
«Zmurko,* reče prvi.
«Res, kaj je govedo?*
«2ival.»
Tele! Koristna žival je. In kam spada? «V hlev.*
»Izvrstno. V hlev in ne v---.»
Močno udari z zvezkom po katedru: <ln ne v prusko gimnazijo. Zmurkol* V klopi, durim najbližji se vzdigne dijak. Oudno se je razločeval od drugih. Neroden in širokopleč je bil, obilen in kmečki. Imel
katerim pripada naša skrb, naše delo in naše srce. Zupan dunajski dr. Lueger pozdravlja zadružnike v imenu stolnega mesta Dunaja in povdarja, da vodi le složno skupno delo k uresničenju vseh zahtev raznih stanov. Načelnik »Zadružne zveze* v Nemčiji tajni svetnik Haas se spominja starih vezi, katere spajajo avstrijske in nemške zadružnike, posebno dejstvu, da je delovanje in uredbo nemškim kmetijskih zadrug spisal Avstrijec dr. Ertel ter pojasnjuje temeljne točke kmetijskega zadružništva: krščanska ljubezen do bližnjega, samopomoč, samouprava, lastna odgovornost — kot najlepše uspehe zadružne misli omenja lansko leto dovršeno združenje vseh zadrug v Nemčiji v eno državno zvezo z nad 17.000 zadrugami in letos ustanovljeno internacijonalno zvezo kmetijskih, zadrug v Nemčiji, Švici, Italiji in Avstriji v svrho medsebojnega podpiranja v vseh zadružnih vprašanjih. Končno apelira na vse zadružnike, da tudi v bodočo vršijo skupno zadružno delo v korist domovine in poljedelstva v Avstriji in Nemčiji.
Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju?
(hiobčujn Ueielna zveza za povzdigo tujskega
prometa«.) Konec.
II. Glede reklame smo že omenili, da se ista pri nas le premalo vpošteva. Tu pa ne mislimo navadne reklame. Najboljša reklama so kratki, jedrnati opisi in črtice, ki naj se priobčujejo v tu- in inozemskih listih v raznih jezikih. Dobra reklama so tudi razglednice, ki so tako zolo razširjene. Pameten gostilničar ali trgovec si bode dal napraviti lepe razglednice, katere bo dajal tujcem in svojim gostom brezplačno na razpolago, saj ima vendar dovolj dobička, ako gostje plačujejo namesto njega poštnino ter s tem delajo zanj reklamo. Kako bi taka malenkost ugodno vplivala na tujca, da ne bi nikoli mogel pre-hvaliti doličnega kraja in njegovih prebivalcev.
Društva naj bi dala napraviti primerne orijentacijske table pri vhodih v kraj, pa naj bi bilo deske s firmo društva, spredaj pa: Vsakoršna pojasnila v hiši xy.
Dala naj bi napraviti slike in fotografije najlepših krajev svojega okolišča, katere bi lahko prodala, ako bi bile umetniško izvršene. Iz dobička pa naj bi take slike pošiljala raznim knjigotržcem, gostilnam, hotelom, želez-
je obnošeno, premajhno obleko. Iz prekratkih rokavov so molele velike, močne roke. Obraz je bil rdeč, mozoljast. Pod nizkim, poljskim Čelom kuštravi, rdeči lasje.
«Si razumel, mojster neroda?* vpraša dr. Frec. «Ćul si tudi od svojih součencev, da si govedo in da spadaš v hlev. Tvoja naloga je sramota za ves razred! Bog in Zveličar, ali ne uvidiš, da ne spadaš sem?*
Bledo, sicer brezkrvno njegovo obličje, je postalo rdeče. Jeza je zgrabila učitelja. Ta tepec mu skazi vse.
»Kaj je tvoj oče?*
Valentin Zmurko privzdigne ravnodušno glavo.
♦ Kmetovalec*
»Tora j kidaj gnoj kot ga on,» zakriči učitelj. «Vse hoče študirati. Vsak konjski hlapec in vsak čevljar hoče v gimnazijo. Povem ti, rdečelasec, ti si me boš zapomnil! Vse leto se že mučim s teboj, kak drug bi sc sramoval do smrti, li pa, glavina —*
«Tu imaš zvezek! In veseli se na izpričevalo, sinko moj!*
niškim upravam i. t. d., da jih razstavijo v svojih izložnih oknih i. dr. Ljudje, ki bi videli take slike, bi si zaželeli videti na lastne oči take kraje in bi pohiteli o prvi priložnosti tja, da si ogledajo ta naravna čudesa.
Končno moramo omeniti še nekaterih nedostatkov, kar storimo le dobri stvari na korist.
Kakor smo že v prejšnjih poglavjih večkrat omenjali, tujec ničesar bolj ne zameri, kakor to, če vidi, da se ga hoče nesramno izkoriščati. Žalibog, da se to le prepogosto dogaja. Naloga društev za povzdigo tujskega prometa je, delovati na to, da bode ljudstvo premislilo, da s primernimi cenami pridobimo tujce zase, s pretiranimi cenami pa jih podimo iz dežele. Mal, a pogost dobiček je vedno bolj izdaten, kakor pa večji, a redkejši. Društva za povzdigo tujskega prometa bi po tehtnem prevdarku na pameten način regulirala cene stanovanjem i. dr. tako, da ne bi bile previsoke, sčemur bi se tujci le odvračali, a da bi tudi ne nastala umazana konkurenca, vsled česar bi padle cene prenizko. Navesti hočemo samo en izgled. Imetnika stanovanja se primerno vpraša, koliko hoče imeti na dan za sobo. Ta ponudi tujcu podstrešno sobo in zahteva zanjo dve kroni na dan, ali pa v malem mestu za navadno opremljeno sobo mesečno brez vsake postrebe 120 kron. Dobro si bode tujec premislil, prodno bode šel v tak kraj na letovišče.
Napram tujcem moramo biti kolikor mogoče vljudni, saj prineso v deželo denarja. Na tujca jako ugodno vpliva, ako vidi, da ga povsod vljudno in prijazno sprejmo, nasprotno pa se skrbno ogiblje krajev, kjer je naletel na neotesane, sirove ljudi.
Skrb staršev, učiteljev in duhovnikov bodi: v tem smislu delovati; s tem bi si pridobili veliko zasluge za svoj kraj.
Ena najvažnejših točk pa je snažnost in dobra postrežba. Nesnaga po gostilnah in slaba postrežba sta velika škodljivca tujskega prometa. Tujec zahteva točno in dobro postrežbo, saj plača, kolikor je primerno, prav rad.
Velik nedoslatek je tudi, da tujci prav težko dobe po naših krajih voz in dobrih prenočišč. V drugih krajih, kjer znajo bolje ceniti korist tujskega prometa, se dobi povsod nekaka udobnost in to v vseh ozirih; dobe se dobra in ugodna prenočišča, kopelji, tujcem se dovoli lov, nudijo se jim razne zabave i. t. d., seveda vse proti primernemu plačilu.
Znanje tujiff jezikov je tudi precej važen moment za povzdigo tujskega prometa. Seveda naj ima materinščina povsod prednost.
Vrže mu zvezek k nogam, pivnik zleti ven in listi se zasučejo.
Valentin Zmurko pobere zvezek in ga mirno spravi pod klop.
Med odmorom mu reče prvi: »Ti, Zmurko, nisem mogol drugače . . Saj veš, ono od goveda.*
«2e dobro, že dobro,* odgovori rdeče-lasi s svojim poljskim naglasom. »Ni tako zelo hudo, ker je bilo izsiljeno.*
Tudi za součence je bil Zmurko nekaka uganka. Vedeli so, da je sin ubogega poljskega kmeta. Ni imel glave za učenje. Komaj je govoril pravilno nemško. Nikakor ni mogel napredovati. Cemu neki še hodi v šolo?
Pri vsem tem so ga radi imeli, četudi ni z nikomur občeval. Bil je krotak, nikoli ni zlorabil svoje moči, in rad postregel s peresi. Tudi njegovo mirno vedenje se je vsakemu priljubilo. Vedeli so tudi, da se doma pridno uči. Konec prih.
Konočno treba tudi odpraviti ono pomanjkanje podjetnosti, ki nam je že toliko škodilo. VaJtoa naloga druitev za promet tujcev bode zbujati med nami podjetniškega duha.
Seveda ne smemo misliti, da tiči podjetnost v tem, da se vsaka svar zaračuna prav visoko. Nasprotno, cene morajo bili primerne. Švicarji so v tem oziru kaj praktični a tudi reelni, zato pa Angleži radi zahajajo k njim.
Novice iz Cerkljan.
— »Smrdoljub* s c zvija ter pači resnico v 23. številki v dopisu »Izpod Grintovca». Njegov dopisnik pravi, da ni prijatelj polemike; mi pa vemo, da on ni takrat prijatelj polemike, kadar ne ve nič odgovoriti, ali če mu stopi kdo bolj trdo na turje oko. Preklicano pravi hinavec si, Janezek! Si že pozabil, kako si napadal ljudi po časopisih, ki li niso bili po volji? Ti že mogoče spomin peša? Ali hočeš, da ti navedemo ta in ta dan si pisal to! S tem ti lahko vedno postrežemo.
— <Občes p ošt o v ana» gospoda sta župnik in kaplan!? Le počasi, zeleni Janezek. Dokler bode plesal župnik tako, kakor bode godel kaplan Beštja, ne bo de užival »občespoštovanja*. Cemu naj ga pa uživa? Mar zato, da bode delal zdražbo med ljudmi; mar zato, ker premišljuje, kako bi sprešal več denarja iz ljudstva; mar zato, cer prepoveduje ljudem, v katere gostilne in prodajalne naj hodijo kupovat; mar zato, ker prepoveduje in ukazuje delavcem, kam ne smejo hoditi delat; mar zato, ker blati poštene hiše z liberalnimi, brezverskimi hišami in poštenjake z liberalci; mar naj uživa spoštovanje vsled njegove prevzetnosti in napuha, češ: »jaz tako hočem, jaz tako rečem in tako mora biti*.
— Kaplan Bešter ali. kakor ga imenujejo, Janez Ev. Zdražba ni toliko vreden, da bi izgubljali o njem le ene besedi.
— Zeleni Janezek sklepa. Če kdo bere svobodomiseln list, da je liberalec. Janezek, gotovo bereš »Gorenjca*, bereš »Narod* če na njih dopise odgovarjaš. Ako obvelja tvoja logika, si ti liberalec, ker bereš te liste. Poglej, kakšen butelj si! Precej pri prvih vr.sl.ih ti navijamo tvoja dolga in koščena ušesa.
— Kako namigujeJanezek, češ, danes Še ne imenujem, pridem lahko z imenom na dan. Ta pesem je ze stara, tako stara, kolikor časa Janezek dopisuje v farške cunje. On še ni nikdar nič dokazal, ker ima to smolo, da nič ne more.. On je lahkoveren Tomaž, vsakemu pobu, ki ga posluša v poneumljevalnem društvu, slepo verjame. Ne veš, da te vlečejo pobi, katerim visijo še sveče od nosa, čeprav jih je rodila Krškova Lucija? Toliko smo ti danes postregli, da se ne bodeš mučil pri prihodnjem dopisu.
— Kje so hinavci? Gotovo v klerikalnih vrstah. Največji hinavec je predsednik izobr. društva. Ali ni to hinavščina, po preteku dveh let očitati kakemu »fantku* — kakor Smrdoljub imenuje — hinavščino, kateri ni ob nikaki priliki zatajil, svobodoljubna, katero svobodoljublje je zagovarjal ob navzočnosti in na jezo predsednika izobr. društva? Predsednik, kakor člani izob. društva, ki so bili ob takih prilikah navzoči, vedo, da Bešter večkrat ni vedel ne naprej ne nazaj. Zakaj ni predsednik izbacnil takega Člana? Gotovo ne zato, ker je hinavec. Dotični »fantek* je sam izstopil iz izobr. dr., čeravno je bil večkrat vabljen, naj pristopi.
— Alijemogočebitivdru-š t v u , kjer katoliški duhovnik zmerja svobodomiselne ljudi; stanove, ki se ne pokore brezpogojno duhovski komandi s svinjami, prašiči, kar je kaplan Bešter večkrat izustil!? Zato je pa imel svinje v svojem društvu. Janezek, ti je podpredsednik že padel iz glave?
priloga „Gorenjcu" It. 24 \i 1.1906.
Revež, preveč si porabljiv I T a k e I j u d e naj bi člani i z o b. dr. pometali ven, če so poštenjaki, a na njih sramoto so morali pobegniti čez veliko lužo. Ali ni predsednik izobraževalnega društva največji hinavec, če trpi take ljudi? Predsednik, voli sam hinavščino svojo!
— »Smrdoljub* — lažni k. Stroški za nadstrešje pri župnijskih hlevih so se obravnavali v občinskih zastopih v Cerkljah, Lahovčah in Zalogu. Te tri občine so skupno poplačale stroške. Glede stroškov za kuhinjo in kozolcev se pa klerikalci sami med seboj zgovore, rni vemo, da bi radi videli črnosuknjarji, da bi te stroške zopet občina poplačala, toda zapihala je zopema sapa — cd kod že veste. — Tudi mi imamo vire. iz katerih zvemo marsikaj, kar ni povšeč •gospodom*.
— L a ž n i k e Vam vrnemo, naj si jih le vtakneta župnik in kaplan za klobuk ali pa pripneta na prsi, kakor jima ljubo.
— Velespoštovani gospod župnik naj ne bode vznemirjen, če se ga tudi včasih dotaknemo. Prav je, da izkazuje občini dobrote, samo to naj nam dovoli, da smemo imeti o teh dobrotah mi svoje mišljenje. Saj razumete! In če hoče. da ga pustimo v miru in spoštujemo, naj sfl nikar ne pusti zagovarjati po listih zelenemu Janezku. Če je dušni pastir, je za vse, ne pa le za hinavce in prilizovalce.
— Šole. Ali je zeleni Janezek tako grozno zateleban butelj? Člane krajnega šolskega sveta so v kapetaniji zbirali in ukazali, kateri naj bodo. Večina je klerikalna. Saj ravno ta veČina sestavlja račune in proračune. Će so šolske potrebščine velike, kdo je kriv? Klerikalni šolski svet, ki je gospodar v tej zadevi.
— Pri volitvah pa pravite, klerikalce volite, ti bodo za vas delali. Tukaj se vidi, občinski zastop je čisto klerikalen, krajni šolski svet kl<rikalen. Sami klerikalci, a.ti napravijo tako grozno velike doklade. To je samo zato, ker so buteljni — po »Domoljubu* — zraven.
— Smrdoljub, Če je pošten, naj razpiše svoto, mi mu boclemo takoj dokazali po deset laži v enem dopisu. A tega si on ne upa, ker nima poguma.
— J a n e z e k naj pa laže, pači resnico po »Smrdoljubu* toliko časa, da postane kranjski Janez. Sedaj je še otročaj. Skrit za oglom kriči: laž, laž, na plan si ne upa. lit s, junak si pa, junak, toda kakšen!
— Ko postane enkrat kranjski Janez pogumen, odkrit in pošten, bomo zopet govorili in mogoče v boljšem tonu. Dotlej pa naj prouči »Olikanega Slovenca*.
Novice iz poljanske doline.
Tratartke novioe.
Pri nas imamo zadnji čas shod na shod. Ni dolgo temu, ko je barantal pri Kumru znani barantač z lurdsko vodo Luka Smolnikar. Poleg svoje vode je priporočal ustanovitev katoliškega izobraževalnega društva, V pripravljalnem odboru so menda sami znani razgrajači in pretepači po gostilnah. Obeta se veliko in kar čez noč se potem vse preobrne, Vse bo pohlevno, nobenega prepira in te pohlevne, slepo udane brumne očice bo potem pascl in strigel en pastir po svoji volji brez ugovora. Zdaj ra\no se še to ne zgodi. To bo potrdil tudi naš župnik Ceba-šek. O Binkoštih popoldne po božji službi so postali v gostilni nasproti župnišča malo bolj glasni, ne da bi nameravali kaj slabega ali bi jim bilo na mislih. To je pa našega gospoda Janeza tako razkačilo, da je naprej poslal kuharico v gostilno z naročilom, da naj bo takoj vse tiho in ne motijo miru okrog cerkve. Ker ta opomin ni nič izdal, napravil se je sam v sveti jezi ko kuhan rak v gostilno. Zahteval, da se imajo takoj pokoriti njegovemu ukazu. A tu se je opekel.
Gostilničarka-vdova mu jih je povedala, kar mu je šlo za njegovo sitnost. Pri njem, da nima nobeden drugi veljave ko take, katerim se je že po parkrat izpodtaknilo in da mu zdaj prenašajo čenče, Te so zdaj seveda najbolj poštene pri njem. Naleze) se jih je bil, da jo je odkuril brez glasu ko odpoden cucek. Ko imamo enkrat novo društvo, se kaj tacega več ne pripeli.
Bolj srečen je naš župnik pri računih. Naša občina je hotela napraviti'novo pokopališče, uknjiženo kot občmska last. To pa ni bilo všeč našemu župniku. Kupil je svet takoj /a nekaj stolakcv dražje od občine in napravil pokopališče kot cerkvenn last nn račun Župljanov. Sam je določil naklado nn posamezno osebo kakor na davčno moč. Pokopališče je napravljeno, izročeno svojemu namenu, a ne tako računi, ki presegajo, kakor se sliši, za par tisoč kron prvotni račun. Razume se, da trga računa ni nikjer In nikomur na vpegled. Nekateri sicer malo godrnjajo, pa se tolažijo, da že mora tako biti, saj imajo gotpcd v rokah. Srečni časi, nesrečni pač ljudje, ki ste izročeni takim voditeljem in še ne izprevidite.
Drugi shod je bil v Leskovci. Kakor prvi na Trati, ko še sosedje niso vedeli zanj, je bil tudi ta sijajno obiskan. Gor je vezal otrobe dr. Krek. »Slovenec* je poročal, kako je ljudstvo vse razumelo. Mi pa pravimo, da toliko kakor opice, katerim bi bil šel pravit v Afriko. Tisti, ki kaj mislijo in kaj razumejo, ti temu tako več ne verjamejo. Tudi v Leskovci je že nekaj takih, četudi še ne veliko. Počasi gre, gre pa le,
Zakaj neki ne pride dr. Krek enkrat na Dobravo, ondotnim ljudem razjasnit, zakaj, kam in kako se je porabil dobiček falirnne zadruge in koliko bodo plačali poroki. Pojasnil bi, zakaj se tako dolgo čaka z izlirja-njem. Pa vendar niso tu v napolju kake volitve, pred vsem občinske, da so tako kaj ne poderr.
Naš Lnžar, svak dr. Kreka, predsednik kmetijske podružnice* še vedno ne skliče občnega zbora, da bi podal račun. Je tudi ta v zvezi z drugo katoliško organizacijo v poljanski dolini.
Planinske vesti.
Radovljiške podružnice redni občni zbor. I Konec,] Nato je prišla na vrsto volitev treh odbornikov. Namesto prestavljenih dveh odbornikov gg. Hutha in Turka sta se izvolila za Radovljico vzklikoma gg. Rudolf Kunstelj in Jožef Pogačnik; ravno tako se je potrdil vzklikoma g. župnik Ivan B e r 1 i c za zastopnika zgornje Bohinjske doline. Potem se je prešlo na peto točko dnevnega reda, na sklepanje o zgradbi koče na Babjem zobu. V tem oziru se je vnela dokaj živahna debata, v katero so posegli gg. dr. pl. Andrejka, Huth, župan Burja z Boh. Bele in Miha Tavčar z Bleda. Sklenilo se je, da je pregledati dotični prostor, ki je odmerjen za zgradbo te koče, in da se konec majni k a v to srvho napravi skupen izlet na Babji zob. Prešlo se je nadalje k sklepanju o nameravani koči na Konjščici. G. župnik Berlic iz Srednje vasi je slikal z živahnimi barvami krasoto planine Konjščice, nje netežavno dostopnost in ugodno lego glede nadaljnih planinskih tur. Posebnu z Bleda vodi po Pokljuki Upa pot do te planine in gotovo bodo tujci in letoviščniki na Bledu kaj radi pohajali tja gor. Na pomisleke, ki jih je izrazil nato g. učitelj Avgust Jensko z ozirom na velike stroške, katere bi provzro-čila zgradba nove koče, je odgovarjal gosp. župnik Berlic s tem, da ni treba graditi nove koče, da bi se dala tudi opraviti in zalagati že obstoječa pastirska koča za poskušnjo. Ko je še g. Vinko Jan iz Sp. Gorjan opozoril na zares krasne izlete na Pokljuki, ki vodijo h Konjščici, in predlagal, da se tu pota čim-preje markirajo, je sklenil občni zbor, naj podružnica zalaga dosedanjo pastirsko kočo
s pijačo in konservami, je opremi z najpotrebnejšimi rečmi, si osigura prostor za kočo ter pota čimpreje zaznamuje. Potem je opozoril g. župnik Berlic na važnost in krasoto I .okani* t Občni zbor je v tem oziru sklenil, naj podružnični odbor deljuje na to, da pe sporazumno z osrednjim odborom in deželno zvezo za promet tujcev v Ljubljani ustanovi domača restavracija ali pa majhna gostilna. Na vrsto je prišla potem razprava o gradnji dveh razgledišč: na Rudnici in na Osojnici. V tem oziru je poročal dr. pl. Andrejka, da se je nameravana zgradba razgledišča na Rudnici zavlekla, ker ni bilo dobiti pravočasno načrtov. Sklenilo se je, da se ta stavba kar najbolj pospeši in da se zaznamuje pot, ki vodi na levo predgoro Ribnice in ne trpi toliko po plazovih. Glede razgledišča na Osojnici pa se je sklenilo, naj se napravi visoka zidana ograja. Nato se je oglasil k sesti točki dnevnega rr da organizaciji izletov in gorskih tur v večjem slogu, g. učitelj Avgust Jensko. Podružnica naj prireja izlete in jih naznanja po listih in plakatih. Teh izletov naj bi se udeleževali tudi t%jci, ki jih s tem morebiti pridobimo za naše društvo. V tem oziru se je vnela dokaj živahna debata, v katero so posegli gospodje Dragotin Repe, Vinko Jan, nadučitelj Josip Žirovnik, dr. pl. Andrejka in Huth. Sklenilo se je končno, naj se v to pomnoži odbor, oziroma naj se iz njega sestavi poseben pododsek, ki bi preštudiral vso zadevo. Da pa stvar ne zaspi, se je sklenilo nadalje na predlog dr. pl. Andrejke, da se konec majnika napravi velik izlet z Bleda na Babji zob, da si odbor in društveni člani ogledajo prostor, kjer bode koča stala. Pri slučajnostih se je oglasil tudi g. Ivan Markež z Boh. Bistrice, ki je priporočal markacijo iz Podkorita Črez Jelovico v Sorico in s Crne prsti po grebenih na Robico. G. Miha Tavčar z Bleda so je izrekel, da je pripravljeni zaznamovati pot s Pečane naprej, g. nadučitelj Martin Humek z Boh. Bistrice pa je svetoval odboru, naj vpliva na oskrbnike planinskih konč, da slednji solnčni dan temeljito pre-1 zračijo posteljnino. Slednjič je sprejel občni zbor z burnim odobravanjem predlog, naj se izreče predsedniku g. dr. J. Vilfanu za njegovo požrtvovalno delovanje v prid Radovljiške podružnice zahvala občnega zbora; ravnotako tudi predlog g. tajnika Repeta.naj se isto izreče g. dr. pl. Andrcjki. Nato jc zaključil načelnik podružnice, g. dr. Janko Vilfan, živahno aklamiran, to vseskozi krasno uspelo letošnje zborovanje radovljiške podružnice. P. V.
Tedenski politični pregled.
Spopolnitev ministrstva. Cuje se iz poslanskih krogov, da se spopolni Beckovo ministrstvo. Vstopi baje princ Liechtenstein kot zastopnik krščansko-socialne stranke v ministrstvo. Vrhutega se priznava — za hip le v ožjih krogih — potrebo, da se kabinet popolni tudi v enim Hrvatom, da se tako dobi protitežo proti zahtevam Ogrske, zlasti glede Dalmacije in Bosne Hercfigovine, ko pride do pogajanj o gospodarskem vprašanju med obema polovicama monarhije. Morebitna kandidata bi bila predsednik deželnega zbora dalmatinskega dr. Ivčevič in dvorni svetnik Anton vitez Vukovič-Vučedolski.
Skupni proračun. Delegacijam predloženi skupni proračun izkazuje: Skupnih potrebščin kron 346,720.262 (4,651.471 kron več nego 1906). Od teh odpade na vnanje ministrstvo 12,151.536 (-f 500.000) na vojsko 299,046.261 (+ 2,149.866), od te svote je izredna potrebščina 13,265.261 (+ 1,374.991), na vojno mornarico 30,897.410 (+1,950.000), od črsar izredno 1,291.790. Skupna potrebščina za Bosno in Hercogovino je kakor lani,
namreč 7,583,000 kron. Pri carini ja prora-Punjenih preostankov 116,446.779 kron (-f-1,730,060). Vojno miniitntvo zahteva 40,000.000 kakor enkratni delni zneiek za topništvo in oboroževanje, za mornarico isto-Uko 26,300.000 kron. Od te svote pride na gradnjo ladij 0,970.000 kron, za torpedovke 8,820.000 kron, ta podmorske Čolne 1,000.000 kron, zn topove, za municijo 7,520.000 kron, za puljsko pristanišče 2,000.000 kron.
Ceiar ll volilno pravico. Pri vsprejemu članov avstrijske delegacijo se je cesar Fran Josip zopet /mcml o volilni pravici in sicer tako odločno, kakor lo nikoli doslej. V pogovoru i čelkim dolegatom drjem. Kramarom je dojal: -Volilno rolormo ae mora izvesti; sove volitve na podlagi starega volilnega reda 10 popolnoma izključeno.
Volilna reforma. V odsoku za državno-zbonko volilno reformo sedaj razpravljajo o razdelbi mandatov na posamezne dežele. Za Dalmacijo se jc končno sklenilo 11 madatov. Italijanska zahteva, da naj se 15.000 dalmatinskim Italijanom da 1 mandat se je odklonila. Solnogra&ka, Nižja in Gorenja Avstrija so tudi že obravnane. Včeraj je bila na rrttl Stojerskn.
Avstrijska delegacija. Minister vnanjih stvari grof Goluchowski je otvoril 9. t. m. sojo delegacije. Baron Spona - Boden jo kol starostni predsednik prevzel predsedništvo ter pozval zbornico, naj Izvoli predsednika. Predsednikom jo bil izvoljen princ Ferdinand Lobkovic Izrokel ju nado, da bo delegacija imela pred očmi dva zelo važna cilja: položaj monurhijo kakor velevlast in izrecno varstvo gospodarskih interesov tostranske državne polovice. Predsednik je omenil tudi atentat * v Madridu ter so je v toplih besedah spo-njal bivsegu predsednika delegacije vit. Ja-vorskega. Podprodscdnikom je bil izvoljen dr. Svlvcsler, Na lo jc minister grof fioluchoiv-iki predložil skupni proračun za 1905. in 190(1. Delegat Clumelzkv jc predlagal, naj se izvoli proračunski odsek, sestoječ iz 21 članov. Predlog je bil sprejet in odsek izvoljen. Tekom soje avstrijske delegacije je bila pročitana interpolacija poslanca Dobernigga in tovarišev, v kateri zahtevajo interpelantje, naj se predloži zakonski načrt gledo odgovornosti skupnim ministrov.
Demonstracija proti ogrski delegaciji na Dunaju. 10. t. m. popoldne se je vršil v ljudski dvorani parlamenta javni shod krščansko-socialno stranko, Na dnovnem redu tega shoda jo bilo: ogrsko vprašanje. Shoda se je udeležilo do 10.000 oseb, Vspre-jota je bila resolucija, ki je naperjena proti Ogrski. Po shodu jo veliko število udeležencev šlo v Bankgasse. Pred ogrskim ministrstvom, kjer jo ravno zborovala ogrska delegacija, so demonstrantje začeli vpiti »pfujl* Metali so kamenjo ter so pobili 4 okna ogrskoga ministrstva. Nato sta prišla v ogrsko ministrstvo najprej minister za zunanje stvari Bienerth, a za njim ministrski predsednik Beck, ki sta ogrskemu ministrskemu predsedniku izrazila obžalovanje, da se je lo zgodilo,
Program francoske vlade. V parlamentu bo jc prebrala vladna izjava, ki zahteva v prvi vrsti nove vire dohodkov, da se napravi ravnotežje v proračunu. V ta namen se napove dohodninski davek, ki pa ne bo zadel toliko
delavskih dohodkov, temveč le dohodka kapitalistov. Nadalje napoveduje demokratične reforme, med temi zavarovanje delavcev za starost. Končno se obljubi načrt o splošnem pomiloščenju in reforma vojnih sodišč,
Danska socialna demokracija je dosegla pri volitvah dne 29. majnika velik uspeh. Pridobila je 8 novih mandatov, tako da ima sedaj 24 udov v zbornici. Finančni minister L a s s o n jc na neki slavnosli izjavil, da je to za vlado znamenje, da mora biti njena politika demokratična.
Srbski kralj Peter namerava sedaj, ko jc doseženo z Angleško sporazumljenje, obiskati razne evropske dvore. Ako se sklene srbsko-avstrijska trgovska pogodba, pride kralj najprvo na Dunaj.
Izpred deželnega sodišča.
Spolska poiilnoit Franc Dolenc 21 letni hlapec iz Stražišča je bil zaradi hudodelstva spolske posilnosti, učinjenega na neki 561etni ženski, jc bil obsojen na KI mesecev težke ječe. Tudi ta obravnava je bila tajna. S lo obravnavo jo bilo končano drugo porotno zabili'"]" tekočega lela.
Obsojena Marijina hči. Zadnji pondeljek so jo vršila obravnava pri deželni sodniji v Ljubljani proti Ivani Vehar, trgovki iz Poljan, ki je bila že prej obsojena na pet dni zapora pri okrajni sodnici v Škofji Loki in povrnitev troškov, ker je obrekovala nadučitelja Per-kota v Poljanah. Deželno sodišče ji je kazen znižalo za en dan zapora in vse stroške. Vzrok je ta, katerega ja deželno sodišče uva-čevalo, da je bila imenovana zapeljana po branju «Domoljuba«, ki je teden za tednom nadučitelju Perkolu kradel čast in ga ovajal ter izpostavljal javnemu zasmehovanju radi procesije šolskih otrok pri misijonski procesiji. Tu so je p' kazalo, kakšen umazan, lažniv — ciganski list je ta Carska cunja. Ivana Vehar, prvakinja med hčerama Marijinih otrok, po sodbi ljudeh v Poljanah znana radi strupenega jezika bo sedela in nič ji ne pomagajo tudi tisočaki, s katerimi bi se hotela odkupiti. <Domoljub* bo pa še naprej lagal in opravljal.
Novičar.
Prestavljen je k okrajnemu glavarstvu v Kranj deželnovladni konceptni praktikant Vinko Borštner, ki je bil prvotno dodeljen k okrajnemu glavarstvu v Radovljico.
Imenovan je cvid. geometer II. razreda, gosp. Henrik lir o vat in v Radovljici, evid. geometrom I. razreda.
Pred občinskimi volitvami t Lescah.
Piše se: Časi so spremenljivi kakor tuti značaji nekaterih ljudi. Samo da se doseže stavljeni namen, mislijo taki čudni značaji. V kratkem času jc nova volitev tukajšnjega občinskega odbora, za katero so volilni listi že razgrneni v pogled. In kaj se je s tem povzročilo? Kralj Matjaž se je pričel gibati s svojo podzemeljsko vojsko. To vest je prvi prinesel znani Brence iz Hraš. Nekdanji 22-letni župan Meršol sili zopet na dan ter se hoče polastiti županskega stola. Za glavnega agitatorja si je prevzel žlobudro Brenceta, ki nima nič ugleda pri ljudstvu, kot svoj čas Cibrov Jaka v Ljubljani. Čudno je pač to! Pred šestimi leti je ta 'mož* izrabil več parov črevljcv ter bil na nogah noč in dan z delovanjem proti Moršolu, a sedaj se peha
za Meršola. Ko so pred šestimi leti poki to-pičev naznanjali zmago nad Meršolom, je on izrazil: Tisti Kuharjev norec (Brence) uganja svoje norčije; on sam pa je bil v obrazu podoben puranu. Ze kandidatura sama na sebi je za Meršola več kot smešna, kajti on ne more izkazali nobene zasluge za občino, pridobljene za časa mnogoletnega županovanja, še manj pa zmožnosti za tak posel, zlasti v sedanjem napredujočem času. Nasprotno pa je, kar je vsem občanom znano, za Meršo-lovo kandidaturo jako neugodna okoliščina ta, da so za njegovega županovanja znašale občinske doklade 25 %» pod sedanjim Županom pa so se znižale v prvem letu na lo•/• i da, polagoma na 12%■ Vse to pri enakih potrebščinah; kajti dokazana stvar je, da je bilo v prvem letu vplačanih do 3000 gld. manj doklad in čez 300 gld. je bilo prebitka v občinski blagajni. Občina je bila torej za okroglih 600 gld. na boljšem. Res so so v tekočem letu občinske doklade povišale za celih 20°/0, in to za neko cerkveno popravo, drugo pa je ostalo pri starem. Ker pa ima Meršol s svojimi sorodniki in peščico naklonjencev malo upanja do zmage, najel si je po gotovi ceni za pomagača malopridnega Brenceta, ki je bil svoj čas ne le liberalec, marveč nebrzdan socialno-demokratični pristaš, a sedaj je postal pravi li-guorijanski borilec. Ko vstopi ta prikazen v hišo, sname pokrivalo se poškropi z blagoslovljeno vodo ter se prav pošteno pokriža. To ti je izvoljeni eksempelj! Potem prične s svojo agitacijsko misijo ter grozi: «Ta liberalna trdnjava se mora razrušiti.* To je dokaz, da jc vera sredstvo njih agitacije. Neulruiljivi Brence divja golorok okrog ter nagovarja volilce, in sicer tudi v sosednjih občinah, naj mu prihite na pomoč, obetajoč jim obilo pijače; pri ženskah pa moleduje za pooblastila s tako silo, da se kar trese. Z vso gotovostjo pa se sme trditi, da zunanji volilci niso tako nespametni, da bi si naložili blata v lastne žepe. Znano je, da Meršol ne misli postati župan z namenom, da bi občini koristil, marveč zato, da bi on sam od občine imel korist. Da bodo na dan volitve vsi zavedni volilci, katerih je velika večina, složno oddali svoje glasove naprednim kandidatom, o tem niti dvomiti ni. O, Meršol, Meršol! Farizejska tvoja in vera tebe vrednega oprode, ako je Bog pravičen, Ti ne bode pomagala in ne bo se lesketala krona županska na tvojem čelu.
Županom pri Sv. Ani nad Tržičem je izvoljen vrli narodnjak g. Ivan Ankete, svetovalcem pa posestnika Anton Kavar in Peter Klemens. — V Križih so izvolili županom Ivana Kerina, v Kovorju Ivana Golmajerja.
Odbor »Narodne čitalnice* t Kranja je v svoji seji dne 8. t. m. soglasno sklenil vse svoje društvene dopise kolekovati z narodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metoda.
Pešizlel t Podbrezje »Narodne Čitalnice* v Kranju se radi sokolske kresne veselice v Ljubljani preloži na dan 1. julija 1.1,, kar blagovolijo p. n. člani in gostje vzeti blagohotno na znanje. Odbor.
Promenedni koncert tukajšnje meščanske godbe bode danes zvečer ob poldevelih. Spored je naslednji: 1.) Junak iz Like, koračnica; 2.) Balfo: Odlomek iz opere »Ciganka*; 3.) Arnberger: Bonboni, valček. 4.) Verdi: Ka-valerija iz opere »Ernani*; 5.) VVlassak:
Ne pozabi me! mazurka; 6.) VVagner: Bošnjaki pridejo, koračnica.
Vrtno veselico priredi v nedeljo, 17. junija ob 4, popoldne zabavno in tamburaške društvo <Lipa> na vrtu g. L Šmida, gostilničarja na Gašteju pri Kranju. Spored: 1. H. Vogrič: <Na '/dar!., koračnica. 2. H. Vogrić: «Bogomilovo slovo» odlomek iz operete: <Jamska Ivanka*. 3, t * * »V veselem kmgu», venec slovenskih narodnih pesmij.
4. M. pl. Farkaš: <Zvončki>. salonska polka.
5. V. G. Brož: Pozdrav dragi*, sercnada.
6. V. G. Brož: »V sladkem sanju*, valček. Odmor. 7. M. pl. FarkaS: »Venec hrvaških narodnih pesmij«. 8. ^ * * »Ljubici* inter-mezzo, sekstet. (J. M. pl. Farkaš: »Srečen imendan*, mazurka. 10. V.G.Brož: «Napried», koračnica. Proizvaja tamburaški zbor. Med koncertom šaljiva pošta, po koncertu ko-riandoli in ples. Vstopnina: Za osebo 30 v., z družino 1 K. Prostovoljni darovi v pokritje stroškov za glasbeno orodje so hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo«. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Družbo sv. Cirila In Metoda velika skupščina bodo letos v Logatcu. Z navdušenjem so sprejeli to družbino ponudbo vrli LogBčanje.
Zanimiv prirođen dogodek. Poleg vasi Poljče pri Begunjah so predzadnjo sredo med 3. in 4. uro popoldne začuli ljudje na polju kako je v gori kraj sv. Petra jelo bučati in pokati, kakor bi se lomilo skalovje. Prišlo je od vrha gore in so bližalo podnožju, bučalo in treskalo je pod zemljo v enomer, pri tem se je drevje v gozdu lomilo kakor med najhujšim potresom. Hkralu pa šine iz zemlje ognjen steber, ki se ju špiralasto vil proti nebu, na svojem vrtincu pa nesel hosto, ki jo je vrtil v zraku. Zatem pa se v ognjenem stobru začuje grom, kakor bi gora razpočila in bel dim se je zvalil po vzduhu. Vsled hudega zračnega pritiska je nastal tak vihar, da je vrgel nokega starčka, gredočega po cesti, na tla. Namesto izbruha se je našlo težko, čudno po smoli smrdeče črno kamenje. Poskrbljeno je, da se stvar znanstveno preišče po strokovnjaku geologičnega zavoda na Dunaju. Pravijo, da je tod skrit gorak žveplen vrelec in da je vsled močnih žveplenih plinov počila zemlja.
Učiteljstvo tržiškega sodnega okraja priredi koncert danes v soboto, dne 16. ju nija v dvorani predilnice v Tržiču. Začetek ob 8. uri zvečer. Sedeži 2 kroni, stojišča 1 krono. Ker je čisti dobiček namenjen za » Učiteljski konvikt*, se preplačila hvaležno sprejemajo. Brez vabila ni dovoljen vstop. Spored: 1. F. Liszl: «Rhansodie hongroise,* igrata na klavirju gospodični Paternoster in S tebi. 2. E. Adamič: a) »Da sem jaz ptičica*, poje mešan zbor. b) <Lipa>, poje mešan zbor. c) »Fantu*, poje mešan zbor. 3. a) Curscbmann: «Roži>, poje K. Mahkota, na klavirju spremlja gdč. Paternoster. b) P. Tscheikovvski: Arija kneza iz opere «£vg. Onjegin», poje K. Mahkota, na klavirju spremlja gdč. Paternoster. 4. F. Krinninger: Lovska pesem za mešan zbor. 5. Mozart: Overtura Titus za gosli (g. Jezeršek) s spremljevanjem na klavirju (gdč. Paternoster). 6. Juvanec: •»Planinarka*, šesleroglasen mešan zbor. 7. Kreutzer: «Cerkvica», moški čveterospev. 8. Nedved: »Nazaj v planinski raji*, osmero-glasen mešan zbor.
Cepljenje koz v Kranja je bilo zadnjikrat zelo slabo obiskano; od 106 novorojencev je bilo prinesenih le 4. Prihodnja dva torka bode cepil g. dr. Edv. Globočnik v Pungratu ter uljudno prosi za obilnejšo udeležbo.
Slovensko bralno društvo v Tržiču ima
svoj izredni občni zbor v torek 19. L m. ob osmih ozir, poldevetih zvečer. Dnevni red: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti.
Elektrarna v Šiški. Gospod Peler Keršič v Spodnji Šiški si je sezidal elektrano za razsvetljavo in gonitev tovarne voz. Elek-i.irna bo v par dneh končana.
Keglanje na dobitke priredi na korist zagrabškem skladu telovadno društvo »Gorenjski Sokol* v Kranju na kegljišču brata Petra Mayr-ia. Dobitki: I. 50 K (5 zlatov po 10 K); II. 25 K (2 zlate po 10 K, 1 srebrnjak za 5 K); lil. 10 K (1 zlat za 10 K); IV. 5 K (1 srebrnjak za 5 K); V. 5 K (1 srebrnjak za 2 K); VI. Šaljiv dobitek. Kegljanje se prične v soboto dne 16. junija ob 8. uri zvečer. Kegljalo se bode vsak ponedeljek, četrtek in soboto, Serija 3 slučajev stane 20 vin. K mnogoštevilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Veliko JermanoTo posestvo t Begunjah sta kupila domačina g. Franc Dolenc, trgovec v Stari Loki in g. Anton Pogačnik, župan v Podnartu za znesek 350.000 kron. Gozdi so pač najlepši na Gorenjskem.
Važno za konjerejoe. Ker se letos mnogo težkih konj izloči iz vrste plemenskih žrebcev ter se bo vsled tega moralo nakupili več novih težkih, pinegavskih žrebcev, se vabijo vsi oni konjereje!, ki imajo v posesti dobre in za pleme sposobne žrebce mrzle krvi, pinegav-skega ali belgijskega plemena, da jih v nakup ponudijo konjerejskemu odseku v Ljubljani. Dotični žrebci se ogledajo ob priliki letošnjih premovanj.
401etnica bitke pri KastocL V Ljubljani se je ustanovil poseben odbor nekdanjih vojakov kranjskega polka imenovanega takrat princ Hohenlohe. ki so se udeležili bitke pri Kustoci. Odbor hoče prirediti v proslavo 40-letnice bitke pri Kustoci spominsko slovesnost dne 24. junija. Ta dan bo maša v cerkvi pri sv. Jakoba in slavnosl. katere se naj udeleže vsi, ki so bili 1. 1866. v vojni. Še živeči udeležniki bitk pri Kustoci in pri Visu naj se v svrho posvetovanja o tej slnvnosti oglase 17. t. m. dopoldne med l/»10. jn 12. uro v »Mestnem domu* v Ljubljani.
Letoviško društvo se je ustanovilo v Kranjski gori. Predsednik je gosp. dr. Tičar. Namen društva je, podajati pojasnila letovi-čarjem glede stanovanj, gojiti in skrbeti za udobna šetališča. Ker je poleg tega svež gorski zrak, krasni izleti, divna lega čez 800 metrov nad morjem, ob 5 minut oddaljeni železnici, je to letovišče priporočila vredno.
Kako dolgo bo še mogoče stanovati na zemlji? Na to vprašanje je odgovoril chi-caški visokošolski profesor dr. Chamberlain. Profesor pravi, da bo vztrajala zemlja tako kakor je de 100 milijonov let docela golovo. Kar sp tiče človeštva, se nahaja zdaj zemlja šele v početku svojega razvoja.
Proti jetiki. Pasterjevemu zavodu v Parizu se je posrečilo iznajti sredstvo za imuniciranje telet proti jetiki. Zavod upa, da bo v kratkem mogel poročati, da je mogoče tudi otroke imunicirati proti jetiki.
Radi umora strica in tete. Iz Newyorka se javlja: Porotniki so oprostili Sicilijanko Josipino Teranovo, rojeno Reggio, ki je umorila svojega strica in njegovo Ženo, ker jo je je stric z ženinim privoljenjem onečastil. Ko je predsednik naznanil oproščenje, so navzoči ploskali.
Velik požar. V Milanu je zgorela dne 2. L m. tvornica dopisnic. Pri gašenju so pomagali tudi tisti gasilci, ki se mude na kongresu požarnih bramb v Milanu. Škoda znaša do 300.000 lir. Požar je trajal do jutra.
Gora se je pogreznila. Na Manilih se je na otoku Luzon nakrat pogreznila gora Denla. Namesto gore je sedaj ondi jezero. Ne ve se še, koliko prebivalcev je mrtvih.
Liatnioa upravuištva.
Gosp. J. M., Oberhausen, Kheinland: Naročnino prejeli, in je taista plaćana do konca letošnjega leta.
Omenjena železnica na Gornjem Avstrijskem po naših informacijah še ni odprta prometu. Pozdrav it demovine!
Loterijska srećka dne 9. junja t, L
Trst:    89     17     53     62 7
IrarjeB, samostojen
stavbeni
ki znu tudi kovati vse potrebno, se takoj sprejme.
Plačilni pogoji naj se naslovijo na O. Bathelta v Tržiču. lil—t
Izurjene, inteligentne okrajne zastopnike, ki bi razpečavali oziroma inkasirali, sprejme takoj svetovna tvrdka stalno in z visoka provizijo. — Prednost imajo gospodje z malo
kavcijo.
Naslovi: »Svetovna tvrdka*, pošta Kranj. lit-i
Lekarna
pri .Mariji Pomagaj'
• v litiji •
priporoča sledeča izvrstna in že mnogo let preizkušena zdravila:
Protinski ali udov cvet ftg
čine v križu, rokah in nogah ter krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. — Sinki. BO v., turat 8 K.
Želodečne kapljice J£y?7!ft
do jedi, rartvarjajo slii in krepe želodec. — Steklenica 40 vin, tucat 4 K, 3 tucati le 10 kron, 5 tucatov 16 kron poštnin« in zavojnlne prosto.
Litijski prsni sok &tfy±
s podfosforno-kislim apnenim železom. — Steklenica 1 K, tucat 10 K, 2 tucala 19 K pofttttu in zavojniuo prosto.
Odvajalne kroglice "*SS
henem gospodinjstvu; osvedočile so se pri zaprtju človeškega telesa in težki prebavi. — V škaluljak po 40 Tin., en zavoj a 6 škatuljami 2 K.
Kapljice zoper krč
in pomirjajo želodec. — Steklenica 60 vin., tucat K 4-60.
Tinktura zoper kurja učesa
odstrani kaj hitro mučna kurja očesa, bradavica, žulje in ozeblino. — Steklenica 70 vin, tucat 7 K.
Gfl. kmetovaolem priporočam posebno dobro znano živinsko in prašičevo stopo, ki sluzi obenem kot zdravilo in je poleg tega tudi dobro znan redilai pri pomoček. Ako hočete imeti lepo, pitano in zdravo živino, poslužujte se edino priporočljivega mojega praška cSvilin«. — 1 zavoj 60 vin,, 5 zavojev K 240, 10 zavojev K 4'60 in zavojnine prosto. — Trgovcem se dovoljuje zdaten popust.
Dalje so ▼ zalogi vedno sveža homeopatična ia tudi vfla ta- in Inozemska adravila.
Zdravila se razpošiljajo takoj vsak dan sveža po pošti na vse kraje. Zahvalna In pripoznalna pisma dohajajo vsak dan In to drage volje nt razpolago. Pismena naročila z dežele prosim naslovljati
Wm Mr. ?h. Jiiulso grilii v* Eiliji
založnik c. kr. državnih uradnikov.
E.6
Strokovne vesti.
L iploini avstrijska zveza delovodij la Dnnijn. Koncem meseca sušca dopolnila je ta zveza enajsto leto svojega obstanka in Šteje 123 okrajnih društev s 5200 člani, ki bivajo po vsej avstro-ogrski državi. Vsled sklepa zadnjega zborovanja delegatov, po katerem smejo pristopili k zvezi tudi industrijski uradniki z davku podvrženimi dohodki, pridobiva zveza tudi med temi vedno nečlanov, in to tembolj, ker nudi zveza svojim članom pri nizki mesečnini 5 K toliko ugodnosti, kakor jih ne more dovolili pač nobena druga korporacija.
Razen zastopanja stanovskih interesov, ki je v sedanjih razmerah neobhodno potrebno, dobivajo člani v slučaju brezposelnosti in dolgotrajne bolezni podpore, v slučaju moževe ali ženine smrti pogrebni denar, dalje podpore zapuščenim vdovam in sirotam, podporo v nezmožnosti za delo. brezplačno pravno zastopstvo, brezp'ačno posredovanje delavskih mest in strokovno izobrazbo potom strokovnega lista.
Iz računskega poročila za I. četrtletje z dne 31. sušca 1906, ki je bilo pravkar izdano, posnamemo, da ima zveza K 1,054.434*92 premoženja in je izplačala zn časa svojega obstoja na pogrebnih podporah K 288,145, na podporah brezposelnim in za delo nezmožnim Članom, vdovam in sirotam K 71.24404 in za pravdna zastopništva K 16.194*41.
Navedeno premoženjsko stanje in dosedaj dovoljena izplačila je pač dokaza dovolj, da se je tej korporaciji docela posrečilo iz svoje ' lastne moči, s pridnostjo, vstrajnosljo in šted-Ijivostjo toliko storiti v korist svojim članom in bi moralo ravno to spodbujati vse tovariše nečlane, da v njihovem hvtnem interesu pristopijo k zvezi. Informacije in navodila dnjeta druge volje osrednje vodstvo na Dunaju (Zentralkilung des I. allgemeinen osterr. VVerkmeistei verbandes in Wien III., Erdberg-straUu 48) in načelstvo okrajnepa drušlva zveze delovodij v roke gosp. Josipa Štera v Tižiču.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem t Kranja dne 11. t. m.
Prignalo se je 132 glave goveje živine, 5 telet, 243 prašičev, •- kozo, — ovco, — buš. 60 kg pšenice K 8—, prosa K 0*--, rž, K 7—, ovsa K 9'—, ajde K G--, fižol,rib-ničan K — •—, koks K — •—, krompir 21—.
posamezne frfllfr M"'
prodajajo po 10 vin. v
Škofjl Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hllliicl g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec;
Kaanlku g. Marija A ž man, trafika.
— Kmetovalci! =
za fra^i^t*. jnjske, krave, teleta, vole, ovce, kojne, perutn.no i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redilni praflek za pračifže. NatboljSi zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot (iieteUtno rodilno sredstvo. Dobil je na tisuće zahvalnih pisem u izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vlandonu, Parizu, Hiinu in na Dunaju. 148- 40
1 zavoj zi 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po posti K zavojev na ur. ilov: Lekarna Trnk6fzy, Ljubljana. llHZpei'evalri dob" pojni-t.
Večja tvornica išče spretnega
Zahteve: kristjan, 23—26 let star, samec, popolno znanje nemškega in irblkega jezika v besedi in v pismu, kakor tudi dobre splošne in trgovske vednosti. Veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo.
Natančne ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod 1\ 1^. 22-17 na naslov Jšviclolf IVIoNse, l-imn,i I*  no—1
]ff estna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
^^^^= po 4 odstotke -
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1 —12*
Stanje vlog K 3.996.842-18.   Stanje hipotečuih posojil K 2,287.12197.
Angleško skladišče oblek
0. BcmaMc H
,„   Z0]m, glavni trg št. 5.
—   Največja in najlepša —
<t zaloga konfekcij ¥
Pf za gospođe in dečke. ~W
novosti
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leto 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drutha proti ognju j« najbogatejša in najstarejša v Avstriji, ja najvišja konctei-! jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kota z vsako slično domačo zava rovalnieo. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povirooena po ognju, in streli
na poslopjih, premakljiv em blagu m vsakovrstni zalogi, zavarujejo s« lahki 'travniški in poijski pridelki, dalje celo ti v ina, ki je morda na pasi od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno le tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača.
Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklopa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjava ulica št. 6. atS-26
/Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na ne kraje ivetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeiki i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares Uno ln ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in alatarje glav-
SL 50'/. Nikelnasta ar,ker- flih DlOSt
remontoar-Roskopf, trpežno RjvnO JO Izšel DaJBOVejŠl VOllkl COnlk.
•zolesje, gld. 245, enaka iz ... 1        •„ 1     .* . ,       v. . '
pravega srebra gld. 8 95, kateri 80 pOŠlje ItStOnj tU pOStume
isU z dvojnalim trtim sre- DTOStO.
brnim moćnim pokrovom      ., * .       . ,., ,,
Ki. e 60 in naprej.    Moške ure, l tretjini naravne velikosti.
9
TapetttiK It preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska oesia 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarska zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim krilcem
v Parizu dne 28. februarja 1904. 72-M
1FEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomlkove ulloe fct. -4.
Starbeio-onetio li konstrukcijsko kiliCavalCarstvo.
žično omreije na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omreije, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 78-48
valj i5ni zastori (Rollbalkon).
.Št. 506. Prava srebrna silin dor-remontoar, trpeino kolesje in močni pokrovi, gld i'85, ista 1 dobrim anker kolesjem gtd. 595 in naprej.
114-49
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost voinje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta:
690 čovljev dolg, 74 širok, 53 glob., nosi 22.250 ton,
prvi:
g drugi:
11031
M 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie
Jr. Seunig, £jubljana, Kolodvor* ulice nt. 28.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje u kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln drage glinasto ii-delke v vseh barvah, trpežne In oeie
priporoča 9*-u
Avgust Drelse
prva in največja tovarne pe6i in glinastih izdelkov
- v Ljubljani.
•NIMIMM<JUnV MOM CONCOUM'
Zobo- Malhi atriji
Oton Jcydl
pri g. dr. E. Globočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kom-nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk«, kakor tudi alata, dalje vravnalnloe in obturatorji se izvršujejo po naJnoveJUk 100-8 metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgam« in oementn kakor tudi vse loboidrt,*-nlike operaoije izvršuje tu ipeoijaliat
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. m
ibljana (Holizej) K. LA\(> 19 Marij« Terezije «5«
Zalagate!! društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
flo^a/a zaloga pohištva vsako vrsto v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava la vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Uodrocl Iz lična-tega omrežja, afrl-čantke travo ali Ume, prve vrste vedno v zalogi.
184 60
Za spalno sobo.od 180 gld, naprej, Divan z okraski.
specijalitete v ne-vettfnlh balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju,
Oprave ta Jedilne sobe, salone, predsobe, oole garniture.
Pohlitvo Iz železa, otročke postelje In vozički po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, miza, stensko ogledalo.
s* .g. m
t** *~
■V SE*
m
11
II Imeti moram meso!! II Močnatih jedi ne maram!!
Tako pravi marsikdo; toda le toliko časa, dokler ne ve, kako lahko prebavljiva so ledila,
pripravljena 1
jedilr)© rr)đ$tjo
ln kako dobro teknejo.
!)a GG- 4
39