■Ni K spopada med Kitajci in Japonci pred vrati Pejpinga Poštnina plačana \ gotovini Cena 2 din DRUŽINSKI TE KIHI K Nikdar ni noč tako dolga, da bi ne prišel dan za njo. Slovenski -pregovor. Leto IX. Ljubljana, 22. julija 1937 Šlev. 29. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. št 33-32. PoStnl predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: V* leta 20 din, ‘/s leta 40 din, leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2‘/j dolarja. Naročnino |e treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notica: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasit vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod Še posebej. Pri večkratnem naročilu primoren popust. Danes: Čebele so ga spravile v blaznico... (Gl. str. S) V Ljubljani, 20. julija Zadnjič smo zapisali, da bodo naj novejši boji pred Pejpingom ostali le eden izmed vsakdanjih intermezzov na Daljnjem Vzhodu. To upanje imamo tudi še danes, čeprav se je položaj medtem nevarno poostril in listi vsi vprek — menda že kar iz navade — straše z novo vojno na Daljnjem vzhodu. Kitajsko-japonske vojne so sploh čudna reč, vsaj za evropske pojme. Japonci še nikoli niso Kitajcem nobene vojne napovedali, temveč so meni nič tebi nič začeli sovražnosti in zraven vsemu svetu oznanjali, da delajo samo red na Kitajskem; z njihovega stališča so bile torej te vojaške ekspedicije na kitajski celini samo nekake sto-tisočglave redarske patrulje s topovi, strojnicami in bombniki. S takšno redarsko ekspedicijo so si Japonci pred nekaj leti prisvojili Mandžurijo, danes bi pa radi natanko po istem receptu odtrgali od Kitajske nov masten založaj s kitajsko prestolnico Pejpingom vred. Japonski načrti so jasni, uresničujejo jih pa premišljeno v etapah. In ker jih izvajajo v strogo omejenem področju, t. j. vselej le v določenem delu neizmerne kitajske države, »delaje red« in ne meneč se tisti trenutek za ostalo kitajsko ozemlje, utegnejo v Evropi in Ameriki res zbuditi videz, da se njihovo maskirano osvajanje tuje zemlje ne more imenovati vojna, temveč zgolj... redarska ekspedicija. Da je tako, dokazuje iztrganje Mandžurije iz kitajskega telesa leta 1932.: ves svet se je sicer zgražal nad takšno politiko japonskega imperializma in pomiloval nesrečno Kitajsko, toda diplomati niso nikjer mogli jeguljastim Japoncem priti do živega in tako so hočeš nočeš potrdili japonsko tezo, da ti boji niso prava vojna in da jim za-to ni treba poseči vmes. Evropska In ameriška diplomacija sta se skrili za ščit formalnosti, toda v svoji sebičnosti jima smemo biti hvaležni za to; kajti drugače bi bili morda že leta 1932. doživeli novo svetovno vojno. Menimo, da se bodo v skrajnem primeru tudi letos samo ponovili dogodki leta 1932.; zato mislimo, da smemo po gornjih izvajanjih vztrajati pri naši tezi, da so boji okoli Pejpinga zgolj nov intermez-zo v razvoju japonske vojaško-imperialistične politike na Kitajskem. Da bomo razumeli vsaj zunanje Vzroke večnih bojev med Kitajci in Japonci, .moramo pobrskati v polpretekli kitajski zgodovini. Hazgled po svefa Za Mandžurijo - severni Kitaj Japonci sl po načrtu osvajajo Kitajsko .Redarska" ekspedicija dela pred Pejpingom red Vojna slika Španije po enem letu državljanske vojne Dr. Hodža, predsednik češkoslovaške vlade, je odstopil, ker finančni minister spričo prevelikih državnih izdatkov ni hotel pristati na državno subvencijo za žitni monopol. Prezident dr. Beneš je ostavko vlade sprejel in poveril spet dr. Hodži nalogo za sestavo novega ministrstva. Okoli leta 1900. je prišlo na Kitajskem do boksarske vstaje — tako imenovane po kitajski tajni zvezi »Ta-huanu« (boksarjih) — proti vsemu, kar je le dišalo po Evropcih in kristjanih; žrtev pokolja je bil med drugimi tudi nemški poslanik v Pejpin-gu. Velesile so seveda koj nastopile in takrat so si od kitajske vlade izsilile pravico, da smejo imeti za varstvo svojih državljanov in svoje trgovine lastno vojaštvo vse od Pejpinga do morja. Njihovi oddelki so dobili celo pravico, da smejo prirejati vsako leto vojaške manevre. Take manevre so imele letos 7. julija tudi japonske čete pri Lu-Kej-Kiauu, južnozahodno od Pejpinga; pozornost je pa zbudilo, da se je letos udeležilo teh manevrov izredno mnogo japonskega vojaštva. Zgodilo se je — premišljeno ali po naključju? — da so nekateri japonski oddelki pri teh manevrih začeli streljati na kitajske čete, taboreče v bližini prestolnice. Ki- tajci so seveda odgovorili z ognjem. Na srečo ni bilo žrtev na nobeni strani. Toda Japonci so kmalu nato začeli trditi, da pogrešajo nekega vojaka; njihov poveljnik je zahteval, da Kitajci dovolijo japonskim vojakom pregled njihovih šotorov, obenem je pa dal nameriti topove na kitajsko taborišče. Kitajci so to zahtevo odklonili — in »vojna« se je začela. Drugi dan, 8. julija, sta se večna sovražnika sicer pobotala in dogovorila, da se bodo oboje čete umaknile. Kitajci so tako storili, Japonci so pa ostali in začeli celo kopati strelske jarke. Proti večeru so dobili ojačenja in takrat so sprožili okoli Pejpinga pravcato bitko velikega sloga. Tudi ta incident so pozneje nekako uredili. Toda prišlo je do novih, japonska vlada je zahtevala zadoščenje — kitajske čete bi morale po teh ultimativnih zahtevah sploh zapustiti vse (lastno!) ozemlje okoli Pejpinga — nankinška vlada se ji je postavila po robu, mikado je proglasil mobilizacijo, in že vro desettisoči in deset-tisoči japonskih vojakov pred Pejping »delat red« s topovi in bombniki. po—V1 *8oraJ: Japonska mornarica bi igrala v vojni na kitajskih tleh oroi™n° vlogo. — Spodaj; Japonski cesar Je vpoklical rezerviste pod Uar£!i sUkft lca*e vladarja pri nadziranju 6et. — Na desni zgoraj: Cangkajsek, vrhovni poveljnik severne kitajske armade, — Spodaj: Kitajske tete na pohodu. Po najnovejših poročilih so Kitajci ugodili japonskemu ultimatu. Po evropskem pojmovanju bi bili torej pejpinški incidenti likvidirani. Toda praksa Dalj njega Vzhoda uči drugače: doživeli bomo nove incidente, nove boje, nove ultimate... in nove kitajske umike — vse dotlej, dokler ne bo sedanja etapa japonskega imperialističnega prodiranja na Kitajsko končana, t. j. dokler ne bo »red« na Severnem Kitajskem; z drugimi besedami, dokler ne bo Severna Kitajska s Pejpingom vred odtrgana od ostalega Kltaja in spremenjena v novo »samostojno« državo pod japonskim pokroviteljstvom... 1 milijon mrtvih: takšna je bilanca leta dni španske državljanske vojne Na španskih bojiščih se ni pretekli teden pripetilo nič omembe vrednega. Ker je tudi londonski nevmeševalni odbor počival zaradi preobloženoetl diplomatov s homai-tijami na Kitajskem, si utegnemo medtem nekoliko osvežiti spomin na dogodke, ki so sprožili špansko državljansko vojno. Leta 1923. je postal general Primo de Rivera absolutni gospodar Španije. Toda njegova diktatura je doživela popoln politični, gospodarski in socialni polom in leta 1930. je moral Rivera odstopiti. Njegov naslednik je postal general Berenguer; da potolaži tako dolgo ob stran potisnjene stranke, je razpisal parlamentarne volitve, a še preden je do njih prišlo, je moral tudi on oditi. Za njim Je prišla koncentracijska vlada admirala Azuara; da vidi, kakšno je razpoloženje prebivalstva, je razpisala 12. aprila 1931 občinske volitve. Rezultat teh »termometrskih« volitev je pomenil konec monarhije: republikanci so dobili tako mogočno večino, da se je že dva dni nato kralj Alfonz XIII. odpovedal prestolu. Španija je postala republik a. Prvo vlado nove Španije je sestavil Alcala Zamora; vanjo so stopili zastopniki vseh protimonarhističnih strank. Junija je vlada razpisala volitve v ustavotvorno skupščino; seveda so republikanci zmagali na vsej črti. A že pri parlamentarnih volitvah v decembru 1931 nastane občuten obrat na desno. Posledica so bili neprestani upori anarhistov in sindikalistov, to je pa le še bolj okrepilo desničarske stranke. Oktobra 1934 je prvič od ustanovitve republike prišla na krmilo najmočnejša desničarska stranka. Nemiri in upori levičarjev so postajali čedalje hujši, zato je vlada razpisala za 14. februar 1936 nove volitve. Ta dan se je na španskem rodila ljudska fronta. Proti vsemu pričakovanju Je desničarska vlada doživela pri teh volitvah Polkovnik Koc, voditelj poljske državne stranke, je te dni srečno ušel bombnemu atentatu: bomba je prezgodaj eksplodirala in raznesla atentatorja. katastrofalen poraz. Dobila je samo 147 poslancev, centrum 67, ljudska fronta, sestavljena iz socialistov, komunistov, republikanske levice, republikanske unije, katalonske levice in anarhistov, pa 259. Tudi s podporo centruma si desničarji niso dosti pomagali, saj so bili v parlamentu za celih 45 glasov na slabšem od ljudske fronte. Aprila je moral odstopiti predsednik republike, zmerni Alcala Zamora. Levica postaja vse radikalnejša. Politični poboji in umori so na dnevnem redu. Nova levičarska vlada začne čistitd nezanesljivi častniški štab. Politične strasti kipe čedalje huje. Nekega dne ubijejo desničarji nekega komunističnega mitičnega častnika. Komunisti se krvavo maščujejo: že nekaj dni nato pade pod njihovimi streli voditelj monarhistov, bivši finančni minister Sotel. Ta dva umora sta sprožila plaz: Pogreb umorjenega desničarskega prvaka je strankarske strasti še bolj podžgal, in v noči s 17. na 18. julij je počilo: vsa desničarska in monarhistična Španija z garnizijami na čelu se je kakor na dano znamenje vzdignila proti levičarski vladi. Guverner Kanarskih otokov, general Francisco Franco je bil skrivaj prišel v Maroko in prevzel poveljstvo nad uporniškimi četami. Dogodki od lanskega julija so nam vsaj v glavnih obrisih vsem še v živem spominu. General Franco je prišel na čelu svojih maroških čet v Burgos in nnev7.pl vr- hovno poveljstvo nad nacionalistično vojsko. Do malega ves častniški zbor je bil na njegovi strani in z njim seveda hote ali nehote tudi nižje vojaštvo. Zato je vse kazalo, da se, bo upor kaj kmalu končal s popolno zmago nacionalistov. Toda zgodilo se je drugače. Pokazalo se je, da je velika večina prebivalstva na strani zakonite vlade; drugače bi bilo tako počasno prodiranje nacionalistov nerazumljivo, posebno še, ker so bili vladni miličniki zelo slabo opremljeni in vse prej ko disciplinirani. Evropske države podpirajo obe vojujoči se stranki z vojnim materialom in s prostovoljci. Francija se prva prestraši, da se ne bi iz državljanske vojne izcimila nova evropska vojna; zato predlaga, naj bi vse velesile proglasile strogo nevtralnost. Tako pride do ustanovitve londonskega odbora 27 držav za nevmešavanje v španske notranje zadeve, čeprav je zasedanje tega odbora dokaj jalovo, mu vendar ne moremo odreči vsaj eno zaslugo: preprečil je razširitev španskega požara na ostalo Evropo. Medtem je general Franco počasi, a stalno prodiral in prišel meseca oktobra pred Madrid. Njegov radijski napovedovalec, general Queipo de Liano je razglasil bližnji padec prestolnice in ves svet je bil že pripravljen nanj — tedaj se je pa zgodil čudež: Madrid ni padel! Kaj je rešilo prestolnico? Mednarodna brigada, trde vladni. Vojaški strokovnjaki sodijo drugače. Po njihovem je rešilo Madrid Francovo obotavljanje: namesto da bi bil brez odloga naskočil mesto z vsemi razpoložljivimi četami z vseh strani hkratu. je čakal, da se mu bo s&mo vdalo, medtem se je pa madridska obramba utegnila organizirati. Na drugih frontah je imel Franco več uspeha. V baskovski p>okrajini je po trdih bojih osvojil Irun, pozneje znamenito morsko letovišče San Seba-stiano in pred nekaj tedni z železom bogati Bilbao. Na osrednjem bojišču je osvobodil toledske kadete, na jugu je pa zavzel važno luko Malago. Takšna je vojna slika Španije po letu dni državljanske vojne. Pravijo, da jo je s krvjo narisalo 1 milijon španskih življenj. (Za presojo: pred državljansko vojno je štela Španija 23,5 milijona ljudi-) Bonnet krpa francoske finance Novi francoski finančni minister Georges Bonnet se je temeljito lotil svoje herkulske naloge ozdravljenja zavoženih francoskih financ. Najprej je vnovič znižal vrednost denarja — danes stane francoski frank komaj 1-68 din, t. j. le malenkost več kakor češka krona (1-53) — zdaj pa napoveduje Bonnet tudi še nove milijardne davke in zvišanje carin, železniških voznin in poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Vse to naj bi vrglo državni blagajni kakih 6—8 milijard frankov. Vprašanje je le, kaj bodo rekli Blumovi socialisti kot zastopniki tistega dela volicev, ki jih bodo te finančne reforme najbolj v živo Kjirfp l« Observer Francozi in Nemci so pretekli teden podpisali v Parim novo trgovinsko pogodbo: Na sliki nemški poslanik v Parizu, grof Welceeo* in francoski trgovinski minister Chapsal po izvršenem podpisu, naiiA dni gradila Južno železnico z Dunaja na Trst — t. j. v času, ko je bilo že nezaslišan rekord, 6e je tedanji primitivni hlapon dosegel vratolomno hitrost 30—40 km na uro. Zato je razumljivo ko le kaj, da si Ljubljana že dolga desetletja želi večje in sodobnejše postaje. Moderna preurejena postaja ji pa ni potrebna samo zaradi modernega železniškega prometa samega; potrebna ji ni nič manj zaradi naglega razvoja našega mesta, ki se ob Masarykovi cesti kar duši. Ljubljanski občinski svet ima zadnjih 7 let preureditev železniške postaje že skorajda na dnevnem redu. Sezonski $Pred kratkim je izvolil iz svoje srede poseben odbor za proučevanje tega veleperečega vprašanja, preteklo soboto je pa imel ta odbor širšo sejo pod predsedstvom našega železniškega strokovnjaka vseuč. prof. inž. Horvata in ob udeležbi zastopnika banske uprave inž. Juvanca, nač. fin. odseka prof. Dermastje, arhitekta Tomažiča in inženirja Stanka Dimnika. Odbor se je odločil za načrt inž. Dimnika o poglobitvi ljubljanske železniške postaje in je sklenil izvesti odločno akcijo, da se to pereče vprašanje vendar že spravi z mrtve točke. V okviru te ak- Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din lSezonski delavec nam piše: Dovolite, gospod urednik, da tudi jaz postavim nekaj pred to, nekaterim tako nepriljubljeno «Zrcalo». ^ ; ;na uro in še več, prav takšno je bilo Odpuščen delavec pride po svojo; ;to poslopje pred 90 leti, ko je Avstrija izadnjo plačo pač malo bolje oblečen. — ' To pa ni po volji gospodu šefu, ki očitno ne prenese, da bi razen njega še kdo hodil snažno oblečen. Zato vpraša takoj, po kaj je prišel. Pojasnilo dobi od njega samega, da je že odpuščen in da ga ponižno prosi za izplačilo tistih par dinarjev. O seveda, takoj, samo tu podpišite in potem izginite. Delavec vzame pero v roko in pogleda, kaj bo podpisal. Pero mu zastane: vsota je manjša, kakor mu je bila določena. človek se mora vprašati, odkod tako lep red, in to še pri gospodih, ki imajo drugače samo red in disciplino na jeziku. Še kikelco prodala bom... Dovolite gospod urednik, da tudi jaz postavim nekaj pred »Zrcalo«. Bilo je v nedeljo popoldne, v neki mariborski gostilni. V kotu za mizo sede trije moški in se prepirajo, kdo bo plačal račun. Ženska vstane, udari po mizi in zakriči: »Toliko imam vedno v žepu, da tri dedce napojim!« Lahko že, samo doma jo čaka šest lačnih otrok, ki dan za dnem hodijo okrog in s povzdignjenimi rokami prosijo miloščine, da lahko mati nedeljo za nedeljo popiva in druge napaja. P. R. Oh, ti predpisi! Zadnje čase sem se šel v tej vročini že večkrat hladit v naš krasni Tivoli. Vselej sem se vračal mimo; sokolskega telovadišča odnosno mimo; bivšega kina ,Tivoli*. Imel sem srečo,; da so bile železniške zapornice vselej odprte. Zato me je napis na deski, pritrjeni tam na nekem lesenem kolu, vselej tako zbodel v oči; zdel se mi je namreč nekam pomanjkljiv in čuden: »Prekoračenje proge prepovedano!« Nehote sem se vselej vprašal, kaj naj storim. Ali naj oba tira, široka več metrov, preskočim, ali naj pošljem nekoga po taksi in se dam prepeljati samo čez progo, da se s tem izognem morebitnim posledicam? J. T. Ali se to ne bi dalo popraviti? Zadnjič sem šel na policijo po-i daljšat svoj potni list. A glej, že pred vrati stoji velika gruča ljudi in \sakdo sme v sobo šele, ko pride prejšnji iz nje. Dve uri sem čakal, da sem prišel na vrsto in dobil polo, da jo izpolnim. Pisalna mizica na stopnišču je bila zasedena in zdaj sem spet moral čakati, preden šemi dobil vsaj peresnik, da sem kar stoje pisal na stopnicah. Ko sem polo izpolnil, sem se moral spet postaviti in čakati, čakati. Drugi dan sem šel na italijanski konzulat. Tu stoje dolge mize, na njih izpolnilne pole in vsakdo lahko udobno sedi in piše z izvrstnimi peresi in lepim črnilom. Sluga je pa vedno pripravljen pomagati vsakomur z nasvetom. Tako sem odnesel z italijanskega konzulata mnogo boljši vtis kakor z ljubljanske policije. C. Kronika preteklega tedna Ljubljana zahteva novo železniško postajo Drevi velika anketa na ljubljanskem magistratu V Ljubljani, 22, julija Najbrie le prav malo Slovencev ve, da imamo v Ljubljani tretjo najstarejšo železniško postajo v Jugoslaviji in da jo po starosti le še Maribor in Celje prekašata. Prav takšno, kakor je naše postajno poslopje danes, ob koncu prve tretjine 20. stoletja, ko vozijo v vseh kulturnih državah brzi potniški vlaki s povprečno hitrostjo 80—120 km cije bo tudi velika javna anketa, ki se bo vršila drevi na magistratu ob udeležbi vseh prizadetih oblasti in ustanov. Da je preureditev ljubljanske postaje res velenujna, naj poleg že navedenih argumentov dokažejo še suhe številke naše uradne statistike! Po potniškem prometu Ljubljana skoraj vsako leto prekosi Beograd, saj odpremi leto za letom več ko 1 milijon potnikov, medtem ko prestolnica le redko doseže milijon. Tudi Zagreb prekaša Ljubljano le absolutno, nikakor pa ne relativno: čeprav je trikrat večji, odpremi na leto komaj 200.000 več potnikov kakor Ljubljana. V območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva pride na 1 km proge 4krat toliko potnikov kakor v območju beograjskega ravnateljstva in 2krat toliko kakor v Zagrebu — da sarajevskega, subotiškega in skopljanskega ravnateljstva niti ne omenimo. Glede tovornega prometa je slika približno ista. In vendar je država dala na razpolago za preureditev beograjskega železniškega križišča 400—500 milijonov din, za sarajevsko in skopljansko postajo bo žrtvovala po 200 milijonov, za zemunski most je dala 280 milijonov, za pančevskega 485 milijonov in za savsko pristanišče v Beogradu 110 milijonov — za Ljubljano pa reci in piši 8 milijonov, da zdaj krpajo 90 let staro poslopje in povečujejo postajno restavracijo. še bolj kričeče postane razmerje med številkami, če si ogledamo promet v primeri z osebjem, ki ga opravlja. Tako prinese ljubljansko žel. ravnateljstvo na 1 km proge 355.000 din (Beograd 183.400, Zagreb 227.700, Sa- rajevo 111.300 in Subotica 193.700 din), na 1 uslužbenca pa 41.900 din (Beograd 27.200, Zagreb 31.000, Sarajevo 16.600, Subotica 40.800 din): dokaz, da so železnice v Sloveniji najbolj obremenjene in da naš železničar najteže zmaguje svoje delo. Ljubljana prevozi povprečno 3.640 ton blaga na lkm na leto, t. j. 189*/«(!) v primeri s povprečnim prometom vse države (1926 ton); Beograd 1278 ton (66“/.), Zagreb 2065 ton (1074/o), Sarajevo 1754 ton (91°/*) in bogata Subotica 892 ton (46°/.). Pri potniškem prometu je razmerje t&kole: Ljubljana prevozi povprečno 8826 potnikov na 1 km na leto, t. j. 208"/a (!!) v primeri s povprečnim prometom vse države (4249 potnikov); Beograd 2915 potnikov (69° o), Zagreb 4290 (101*/.), Sarajevo 1732 (41»/.) in Subotica 3485 potnikov (82°/.). Od leta 1918 do leta 1935 je Jugoslavija zgradila 1484 km novih železniških prog. Beograjsko železniško ravnateljstvo jih je dobilo 1043 km <70'2»/.), zagrebško 233 km (15'7°/»), najbolj donosno ljubljansko pa samo 60 km (4'3*/.). Pasivno sarajevsko ravnateljstvo je dobilo 120 km železnic (8%) in subotiško 28 km (1'8*/«). • Za preureditev ljubljanske postaje in za prestavitev kurilnice bi bilo potrebnih 50 milijonov din, za napravo železniških prehodov in nadvozov na Tyrševi in Gosposvetski cesti 40 milijonov. Poglobitev postaje in železniške proge bi pa stala po današnjih cenah gradiva in mezd 90—100 milijonov din. Vsa ta dela bi se lahko izvedla v etapah, če bi država le denar dala. (Podatki po »Slovencu«) I V raztrgane cunje zavitega otro- ;; ka je našel tržni nadzornik Jakob Poznič v Celju. Trupelce je bilo že precej razkrojeno in je ležalo na »robu njegovega sina pod tenko plastjo prsti. Obdukcija je ugotovila, da so otroka umorili po porodu. ■ Stanje vinogradov bi se bilo v zadnjem času zaradi neugodnega vremena lahko zelo poslabšalo, da niso vinogradniki posvečali tolikšne pozornosti škropljenju. Kljub temu se je peronoopora pojavila ponekod celo na grozdju samem. Tudi seneni črviček in kiseljak povzročata v nekaterih krajih občutno škodo na vinski trti. ■ Vedno je želel, da bi umrl na prostem. Ondan je 801 etui Jože Kastelic iz Gradca pri Litiji s svojimi prijatelji vse popoldne balinal, proti večeru mu je pa nenadoma postalo sla- ■ j bo in je omahnil. Dosli zdravnik je ugotovil, da je starčka zadela kap. Staremu možu se je tako izpolnila želja, da je umrl v naravi, ki jo je tako ljubil. ■ Svojega brata, nevarnega slabo-iimneža, je s sekiro ubila njegova sestra, 371etna Elizabeta Drevenškova iz Rač pri Mariboru. Po smrti svojih staršev je Elizabeta vzdrževala na svojem posestvu slaboumnega brata Henrika Lipnika in istoiakšno sestro Alojzijo. Henrik se je pred kratkim vrnil iz umobolnice. Začel je pretepati obe sestri in se vdajati pijančevanju. Ondan se je pri večerji vnel prepir, ker mu sestra ni hotela dati denar za pijačo. Henrik je podivjal in obe sesiri sta morali pred njim zbežali. Ko je bil 6onaredila podpis ministra dr. Korošca in se odpeljala v Rajhenburg k trapistom, kjer je navedeno pismo predložila opatu. V pismu se je bralo, naj opat prosile-ljiri nakloni 36.000 dinarjev. Ker se je pa opalu stvar zazdela sumljiva, je brž vprašal v Beograd, nato je pa sleparko izročil orožnikom, Te dni so Rrebrnicevo obsodili; sodbo je sprejela jokaje. ■ Pod Storžičem je padel v prepad tnietni Viljem Radon, sin čevljarskega mojstra iz Zavirja pri Tržiču. Pretresel si je možgane in se tudi sicer zelo nevarno pobil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. ■ V polsnu je z nožem zamahnit proti mojstru 231efni pekovski pomočnik Viljem Jetel v Mariboru, pa je nesrečnež sam 6ebi razparal trebuh. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. ■ Pokojninski zavod bo zgradil v Splitu na že kupljenem zemljišču veliko stanovanjsko poslopje, vredno 2 milijona dinarjev. Stanovanja bodo dvo- in trisobna. ■ S škarjami je rezala krpe za punčke 51etna Tončika Rabzljeva v Slavonskem Brodu. Po nesreči je padla s stola in zarjavele škarje so se ji zadrle v prsi. Ubogo dekletce je še isti dan umrlo. ■ Ker so sosedine goske delale škodo v njegovem vrtu, je Nikola Lajfer iz Šupljine pri Petrovgradu ubil svojo sosedo Rozo Filipsovo. Nesrečno ženo so takoj prepeljali v bolnišnico, vendar zdravniki dvomijo, da bi ostala pri življenju. ■ Da bi rešil kravo, ki mu je ušla na železniško progo, je 251etni kmet Gojko Vukanovič iz Bistrika pri Sarajevu pohitel na železniški lir in začel kravo priganjati. V tem je pripeljal vlak in lokomotiva je vrgla moža na nasip ter mu zlomila nogo. Dobi! je tudi hude notranje poškodbe. ■ Narodna banka opozarja izvoznike orehovega lesa, da bo potrdila za izvoz orehovega lesa izdajala na podlagi odloku ministrstva financ 6amo •to konca tega meseca. Po preteku tega roka Narodna banka prošenj za potrdila ne bo več vpoštevala. • Prihodnji teden bo Jugoslavija začela izvažati zgodnje češplje na Dunaj in v Prago. Računajo, da bo izvoz vrgel lepe denarje. Hranilne kniižice nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne IHoizii Planinšek Ljubljana Beethovnova ulica 4/1. Telefon 35-10 ■ Naša država terja Nemčijo za 22.’2 milijona mark, Italijo za 45'4 milijona lir, Poljsko za 10 in Turčijo za 3'6 milijona dinarjev, Španijo pa za 2'6 milijona pezet. Dolguje pa Italiji 20‘7 milijona lir, Romuniji 24‘4 milijona dinarjev, Češkoslovaški 1109 milijona češkoslovaških kron, Madžarski 13 milijonov dinarjev, Belgiji 4'1 milijona beig, Franciji pa 6’5 milijona frankov. ■ Med strašnim grmenjem in nalivom je v Donji Gušterici na Kosovem treščilo v gospodarsko poslopje siromašnega kmeta Serafina Nikiča in ga zažgalo. Ker ženske, ki so bile doma, niso imele pri roki vode, so začele gasiti požar z mlekom. Zlile so v ogenj več kot dve sto litrov mleka in so požar v kratkem času omejile. ■ 'L osmimi streli je ustrelila v Podgorici ločena žena Kida Vukčeviča svojega moža Marka. Moža so sosedi hujskali proti ženi, zato je z njo zelo grdo ravnal. Razdelil je svoje posestvo na polovico in živel že dve leti sam. Ondan je prišel po drva, ki so bila na ženinem svetu, in jih je zato žena imela za svoja. Tako je tudi možu rekla, le-ta jo je pa pozval, naj ga pusti pri miru, sicer jo bo zabodel z vilami. Razžaljena je Kiča odšla v hišo, toda kmalu se je vrnila s samokresom in moža ustrelila. ■ Filmanje »Koralne princese« je končano in filmski igralci so se že vrnili v Nemčijo. Nov film bo pa začela v Dalmaciji filmati družba »Mon-diat film« z Dunaja, kakor hitro dobi za to dovoljenje. Baje bo v tem filmu igrala glavno žensko vlogo mala Du-najčanka Trudi Starkova, glavno moško vlogo bo pa igral znani nemški filmski igralec Wolf Alhach Retty. Ostale vloge so poverjene najboljšim nemškim filmskim igralcem. ■ Električni tok je ubil te dni v Banjaluki malega Ahmo Kovačeviča. Deček je slučajno prijel za pretrgano električno žico in padel pri priči mrtev na tla. ■ Letošnji pridelek pšenice v donavski banovini bo približno 12 milijonov stotov, medtem ko je bil lanski za 3 milijone stotov večji. Ker so letos posejali mnogo manj pšenice kakor lani, je pridelek v razmerju z lanskim vseeno zadovoljiv. ■ Beograjska občina zida štiri nove moderne higienske osnovne šole. Dve sta že pod streho, eno zidajo, eno pa v kratkem začno. Le-ta bo najmodernejša in bo stala približno dva in pol milijona dinarjev. Imela bo poleg prostorov za učitelje še dijaško kuhinjo, ambulanto, sobo za zdravnike, kopalnice, stanovanje za upravnika iu stanovanje za slugo. Vsi prostori bodo zračni in svetli, posebno pa učilnice. ■ Pod šmarno goro so se fantje v neki gostilni v Gameljnah stepli. Pretepači so z nožem ohklali 331etnega delavca Jožeta Dobravca iz Šmartno pod Šmarno goro, da je moral iskati pomoč v bolnišnici. Po turnlriu v Rogaški Slatini — Tlia! Tri prva mesta so si priborili tujci!... To sc vendar samo do sebi razume, da zavzemajo pri tujci najboljša mesta... *Ia »Ošišanega Ježa«, Beograd) na-' SARGOV trdni in zdravi zobje! Čebele so ga spravile v blaznico... Tragikomična usoda kmeta, ki je hotel popraviti čebele (nč-K) Budimpešta, julija. Kmet Anton Kertesz iz Nyregyhaza je na svojem posestvu začel gojiti čebele. Kmalu je pa opazil, da žuželke svoje delo zanemarjajo. Ker nasveti strokovnega društva za čebelorejo niso nič pomagali, je Anton dve čebelji družini stlačil v vrče za mleko, jih dobro zamašil s papirjem in jih v vlaku postavil pod svoj sedež. Vlak je vozil v Pešto, kamor je peljal Anton svoje lene čebelice na pregled. Nesreča pa nikoli ne počiva in tako so sitne čebele pregrizle papir in zlezle svojemu gospodarju v hlače. Anton je koj začutil neprijetno pikanje, toda junaško je prenašal bolečine, ker se svojima sopotnicama ni upal povedati, kakšno prtljago vozi s seboj. Revež se je bal. da bo moral plačati kazen, ker je vzel čebele v oddelek za potnike. Muke pa niso marale ponehati in naposled jih tudi Anton ni mogel več prenašati: vstal je, pričel skakati sem in tja in vpil svojima mladima sopotnicama: »Pojdita ven, za božjo voljo pojdita ven!« Sopotnici sta res prestrašeni stekli iz oddelka po pomoč k sosedom. Prav na ta trenutek je čakal Anton; hitro je slekel hlače in jih zavihtel skozi odprto okno, da bi stre- sel iz njih nadležne živalce. Smola je pa hotela, da je prav takrat pridrvel mimo brzovlak, ki je Antonu potegnil hlače iz rok... Sprevodnik, ki je čez nekaj časa z več potniki prišel v oddelek, je našel ubogega kmeta v spodnjih hlačah. Anton je seveda hotel vse razložiti, toda kdo bo poslušal blazneža? Brž so zaprli vrata njegovega oddelka in jih zaklenili. šele v Pešti so se vrata spet odprla, v oddelek sta stopila dva močna možaka in Antonu pomirljivo dejala: »Midva sva krojača in sva prišla, da vam pomerimo nove hlače!« V istem trenutku sta pograbila presenečenega Antona, ga potisnila na klop in zvezala od nog do glave. Nič ni zaleglo njegovo tuljenje, zatrjevanje in dokazovanje. Možaka sta se samo pomenljivo spogledovala in hitro nadaljevala svoje delo. Naposled so ubogemu kmetu nataknili še prisilni jopič in ga odpeljali v blaznico. Tamkaj je ostal tri dni, kajti šele tretji dan je prepričal zdravnike, da je pri zdravi pameti in da je samo žrtev nesrečnega slučaja, ki so ga bili krivi njegovi prijatelji, ker so mu venomer pripovedovali, koliko koristi ima človek od čebelic... (»Prager Tagblatt«) Kaj bero v Nemčiji (nč-K) Berlin, julija. V .Borznem časopisu za nemško knjigotrštvo" beremo zanimivo statistiko o nakladah vseh mogočih modernih nemških knjig. Skoraj dve tretjini knjig z gospodarsko in socialno-znanstveno vsebino izide v nakladi po tisoč izvodov. Povprečna naklada za druge knjige .je: za pravne 2200 izvodov, za politične 2560 izvodov, za filozofske 4500, za tehniške in obrtniške 5700, za romane in druge leposlovne 5800, za mladinske knjige 5900, za vojaške in vojno-znanstvene 5000, za zgodovinske, literarno-zgodo-vinske in zemljepisne knjige pa 6400 izvodov. Konjska dirka naj odloči, čigavo bo dekle r(-č) Newyork, julija. Da igra romantika divjega Zahoda še danes veliko vlogo v doživetjih mladih Američanov, nam priča dogodek lepe Dolores Costelove, zaradi katere sta se dva cowboya borila na zelo nevsakdanji način: konjska dirka je imela odločiti o njuni usodi. John Fairmont in Jack Mortimer sta se zaljubila v lepo Dolores Coste-lovo, hčerko nekega farmarja iz Teksasa. Ona sta imela zelo resne namene, in ker sta hotela vedeti, pri čem sta, sta deklico pri sleherni priložnosti prosila, naj se vendar odloči. Dolores pa ni o tem marala nič slišati, ker se je bala, da ne bi njena odločitev napravila iz dveh prijateljev dva smrtna sovražnika. Na vsa njuna prigovarjanja je samo rekla, da bo že usoda odločila. Cowboya s tem seveda nista bila zadovoljna. Skrivaj sta se dogovorila, da bosta spor rešila sama. Sklenila sta, da bosta oba hkratu odjahala čez prerijo do neke vasice: kdor bo prvi ha cilju, bo smel prositi ljubljeno mladenko za roko, drugi se bo pa motal umakniti. Kakor sta se dogovorila, tako sta tudi storila. Zmagal je mlajši Jack: Prehitel je svojega prijatelja Johna za celih deset minut. Potem sta skupaj obiskala Dolores in ji sporočila svoj sklep. John je bil takoj pripravljen oditi. | Tedaj se je pa deklica začela upi fati. Rekla je, da s tako odločitvijo ui zadovoljna, ker sta jo sklenila brez hjene vednosti. Dodala Je, da je prav za prav zaljubljena v Johna in ne gre, tla bi kdo njenim čustvom zapovedo-val, čeprav se je konjska dirka končala z Johnovim porazom. Jack je takoj vedel, koliko Je ura Seiei je srečnemu paru vse najboljše^ bolem se je pa zavihtel na konja in °djahal s farme. Naš obraz je nesomeren (nm-O) Dunaj, julija. Ali ste morda opazili, da slikarji pri portretih v Ptofiiu slikajo ženske od leve in rao-od desne strani? Zakaj vendar? "lorda slučajno? Motite se, ta slučaj vim licem ni tako velika, da bi jo na prvi pogled opazili. Naš obraz je torej nesomeren. če ne verjamete, pa se pred zrcalom prepričajte. Poglejte se vanj in vzdignite kotiček ustnic. Kateri kotiček ste izbrali? Desnega, docela naravno, kajti na desni strani so mišice bolj razvite in gibčne, zato jih laže premikamo. Isto vajo lahko vadite z obrvmi. Izberite si spet desno stran. Dvignite jo visoko, potem pa še levo; opazili boste, da levo obrv nikakor ne boste mogli dvigniti tako visoko kakor desno. Prav tako kakor obraz, so pa ne-somerno razvite tudi naše noge; le da je pri nogah leva močnejša in bolj mišičasta kakor desna. V Benetkah so hoteli dognati resničnost teh trditev, zato so zavezali več ljudem oči in jim veleli, naj v ravni črti prekoračijo trg Svetega Marka. Niti eden ni prispel na drugo stran. Močnejša leva noga je bila namreč vzrok, da so vsi podzavedno zavijali na desno. Zdaj bomo tudi razumeli, zakaj v temnih ali meglenih nočeh ljudje tavajo v krogu, namesto da bi prišli na kraj, ki so si ga izbrali za cilj. Preprosti narod misli, da nagaja ljudem sam vrag, toda mi vemo, da je vseh neprilik kriva močneje razvita leva noga. Pri veslačih je pa neprostovoljno kroženje obrnjeno ravno v nasprotno smer, kajti običajno imamo desno roko bolj razvito kakor levo. sove, čeprav bodo pojoči ptiči skoraj 2 km oddaljeni od mikrofona. Sprejemnik na kratke valove bo oddajal ptičje petje radijski postaji, katere območje bo 200 km. Tako najbrže ni več daleč čas, ko bomo lahko kmalu doma poslušali petje ptičev iz kar se da oddaljenih in zapuščenih pokrajin sveta. (»Newyork Times«) Ali boste dočakali sto let? (nm-O) Detroit, julija. Ali boste dočakali sto let? V zrcalo se poglejte, ne bo vam treba dolgo ugibati: ako imate plešo, vam prede trda. Sicer ni nemogoče, da boste dosegli visoka leta, toda izkušnje nas uče, da plešci ne učakajo izredne starosti. Pri presoji za učakanje starosti igrajo važno vlogo zobje. Človek, ki ima pri 75 letih skoraj še vse zobe, lahko upa, da bo živel še četrt stoletja. Nič manj važen ni sluh. Starčki, ki pri sedemdesetih letih še razločijo rožljanje raznih ključev v svežnju, se bodo še nekaj časa veselili svoje čvr-stoti. Kajti zvok, ki nastane pri tem rožljanju, je sestavljen iz mnogih vi-sopih not, ki jih človeško uho le težko ujame in zaznava. Amerika se ponaša kar s tisoč stoletniki, toda kdo ve, ali se devetdeset-letnik ne laže prav tako rad kakor dvajsetletnik? Gotovo je pa, da stoletniki niso tako redki, kakor navadno mislimo. Vprašanje, ki si ga zada toliko ljudi in na katero še ne vemo odgovora, je: Kako naj človek živi, da doseže 100 let? če vprašamo stoletnike, nas bodo njih odgovori razočarali: nekateri niso nikoli kadili, drugi še zdaj pokade 20 do 30 cigaret na dan, nekateri se boje alkohola, drugi ga imajo še zmerom zelo v časteh. Tudi v hrani ni nika-kih strogih pravil za dosego visoke starosti. Visoko starost si torej ne mo- 5Pcrod brez bolečin Senzacionalen zdravniški Izum (n e-I) Stockholm, julija. Vseučiliški docent Per Wetterdal in zdravnik za ženske bolezni na stockholmski porodnišnici ,Pro patria" dr. Stig Carlson sta iznašla aparat, ki bodo z njegovo pomočjo matere odslej rodile docela brez bolečin. Zdravniška veda je že leta in leta zaman iskala način, kako bi se omilile porodnicam strašne bolečine. Iskanje je bilo tem težje, ker porodnica pri porodu ne sme omedleti ali zaspati. Z novim izumom je pa zdravniška veda stopila velik korak naprej. V napravi, ki jo je sestavil inženir Emil Anderson, je poseben omamljajoč plin, zmešan iz večje množine smehovnega plina in še iz več drugih snovi. Naprava ima nekako obliko plinske maske, ki si jo bodoča mati, takoj ko začuti prve porodne bolečine, lahko sama natakne na obraz. Ko porodnica vdiha dovolj plina, se maska avtomatsko sama zapre. Uporaba novega sredstva je v neštetih primerih dokazala, da ni plinska: mešanica za mater in otroka prav nl(( škodljiva. Strah pred porodom bo skopnel.. Doslej so se matere, posebno tiste, ki niso še nikoli rodile, silno bale svoje težke ure. Porodne bolečine so zate tako neznosne, ker jih mora trpeti mati ob polni zavesti. Novo sredstvo pa porodnico omami, pri tem je pa ne uspava in prav v tem je njegova velika vrednost. S podobno napravo so delali poskuse že dve leti tudi na Angleškem. Tudi tam so uporabljali neko plinska mešanico, toda pravilno razmerja vseh mogočih plinov sta uganila šel* oba stockholmska učenjaka po dolgotrajnih poskusih. Upajmo, da se bo človekoljubna naprava kaj hitro razširila po vsem svetu in da jo bomo lahko kmalu preizkusili tudi v naših jugoslovanskih/ porodnišnicah! Morilec žene — radijski zvezdnik (na-I) Newyork, julija. Ameriške radijske postaje oznanjajo dan za dnem senzacionalna predavanja 611etnega Charlesa Ericsona, ki se je v nekaj mesecih povzpel med največje ameriške radijske zvezdnike. Do te kariere mu je pripomogla kaj čudna in vsaj za evropske pojme nenavadna pot. Svet je zvedel za njegovo ime prvikrat leta 1915. ko je Ericson iz ljubosumnosti umoril svojo lepo, mlado že remo priboriti, če nam ni namenjena, |no- ^'ec* sodiščem je skušal umor vsekako je pa dobro, da pazimo na svoje zdravje, ker nas v vsaki dobi lahko vzame bolezen. Pri staranju in starosti igra važno vlogo tudi dednost. V nekaterih družinah žive ljudje zelo dolgo, v drugih pa na moč hitro pomro. (»American Weekly«) Kurioznosti ameriške zakonodaje (nm-O) Newyork, julija. V parlamentih Združenih držav se menda ljudski zastopniki radi zabavajo z vlaganjem kar se da čudnih predlogov, ki jih večkrat podpro z nenavadno bujno domišljijo. Evo vam nekaj primerov: Senator J. Miller Bonner iz države Alabame je predlagal, naj vsakega kandidata, ki svojih volilnih obljub ne bo držal, kaznujejo zaradi sleparstva. Na zadnjem parlamentarnem zasedanju v newyorški državi je nekdo Iz teh primerov menda lahko skle- ,, , , . , . * 1 , “ .... .. predložil zakon, po katerem bi morah parno, da so tudi ptiči nesomerm. Na ^ti „ „coh ,Qlr'ci‘ilh ta način nam je jasno, kako je mogoče, da ptiči zmerom nezmotljivo pri-lete nazaj v svoja gnezda. Gotovo imajo eno perut bolj razvito kakor drugo in tako zmerom letajo v ■ krogu, ki jih naposled pripelje spet na kraj, odkoder so odleteli. (»Neues Wiener Journal«) Ptiči pred mikrofonom (nm-O) Newyork, julija. Na harvardski in carnellski univerzi so priredili posebno znanstveno odpravo, ki bo te dni odšla v Kanado, da bo skušala ujeti v mikrofone petje ptičev v severnih pokrajinah. Ti mikrofoni so zelo občutljivi in imajo posebne zrcalne žaromete, da vanje zbirajo in ujamejo ptičje gla- biti v vseh taksijih pepelniki. Ob isti priložnosti je neki poslanec zahteval, naj bodo avtobusi, s katerimi se otroci vozijo v šole, pobarvani v narodnih barvah. Zakonodajna skupščina v Massachusettsu je z vso resnostjo prerešetavala predlog, po katerem naj bi ameriški vladi podelili naslov .Kralj občestva"... Oregonski parlament je izglasoval zakon, v katerem menujejo kvakajoče žabe .divjačino za streljanje". V državi Illinois so sprejeli zakon, ki določa vsakemu rodbinskemu očetu pokojnino. Parlament v državi Pensilvaniji bo pa te dni obravnaval posebno duhovit predlog: vse požare naj bi v bodoče fiimali, da jih bodo pozneje lahko vrteli v pouk vsem, ki se uče za gasilce... (»Francisco Chronicle«) opravičiti s strahom, ki ga je trapil ob neznosni misli, da bo ljubljeno ženo lepega dne izgubil. Sodišče pa njegovega zagovora ni upoštevalo in ljubosumni morilec bi moral romati na električni stol, da ga ni predsednik Wilson pomilostil na dosmrtno ječo. V kaznilnici Canon-Cityja, urejeni kar se da moderno, kakor večina ameriških kaznilnic, je Ericson, tedanji kaznjenec št. 14.023 čital v nekem časopisu o najnovejših poizkusih za zdravljenje jetike. Neka newyorška klinika je namreč iskala moža, ki bi se bil pripravljen žrtvovati za poskus z nekim novim in še neznanim cepivom. Ericson se je z ravnateljevim dovoljenjem priglasil za nevarni poskus. Mesece in mesece je ležal nekdanji morilec v newyorški kliniki med življenjem in smrtjo. Ko je ameriška javnost izvedela o njegovem Junaštvu", je navalila na ,Belo hišo" in zahtevala od predsednika, da Ericrona pomilosti. Predsednik Roosevelt je ljudem ugodil in je Ericsonu vrnil svobodo. Zdaj je nekdanji morilec docela ozdravel in kar je še bolj čudno, čez noč se je razvil v imenitnega radijskega zvezdnika. Dan za dnem pripoveduje hvaležnemu in radovednemu ameriškemu občinstvu po radiu svoje dogodivščine in sl s tem kuje lepe denarce. 21 klobukov, 17 oblek in 19 parov čevljev... (n Z-X) London, julija. Angleško sodišče ne pozna šale, pa tudi izjem ne; to je dokazalo pri razpravi proti angleški plemkinji lady Elizabeti Pres-cottovl. Bogata, a menda zelo skopa lady se je namreč pravkar vrnila iz Pariza, kjer si je kupila nič manj ko 17 oblek, 21 klobukov in 19 parov čevljev. Prt pristanku letala v Croydonu je pol lady kar se da nedolžno izjavila carinskim uradnikom, da nima nobena stvari, ki bi jo bilo treba zacariniti. Toda uradnikom se je zdela ladyna garderoba preobširna in prelepa in tako je zadeva prišla na dan in dična lady je morala pred sodišče. Croydonski sodnik je sleparsko plemkinjo zelo strogo obsodil, saj bo morala odriniti za svojo laž čedno vsotico 400.000 dinarjev. Sodnik je mastno kazen utemeljeval s tem, da je treba »laž visoke dame dvakrat tako strogo kaznovati kakor laž navadnega .smrtnika"«. Lady Prescottova je dobra znanka' na angleškem dvoru, toda pravičnega sodnika tudi tako visoke zveze niB* omehčale. Skoraj pol milijarde za proučevanje raka (ne-I) New.vorlc, julija. Nedavno! umrlega bogataša Johna B. Rockefellerja smemo zaradi njegove velikodušnosti in neštetih darov šteti med. največje človekoljube vseh časov. Njegova največja zasluga je pa, da je dali s svojo darežljivostjo dober zgled svo-im bogatim rojakom, ki nočejo ostajati za njim in zdaj tudi v dobrodelne namene radi segajo v žep. Te dni je odstopivši predsednik yal-ske univerze dr. James Rowland Angeli razglasil, da je neznan dobrotnik, daroval za proučevanje raka 10 milijonov dolarjev. Dr. Angeli je denar, poslal Childovi ustanovi v Newyorku.j V pismu, ki ga je dr. Angeli dobil ob-j enem z darom, pravi velikodušni da-i rovalec, naj takrat, ko odkrijejo po-j vzročitelja raka, ostali denar porabijo)! za dognanje ostalih zdravniških problemov. Temu daru se je pa že čez nekajl dni pridružil drugi, še večji, saj znaša1 kar 15 milijonov dolarjev (600 milt-i jonov din). Zapisal jih Je v svoji opo-i roki znani človekoljub George F. Ba-i ker raznim dobrodelnim ustanovam. ‘ se Siamski kralj bavi z vrtnarstvom ima y globlji pomen kakor mislite. 'bolnikovo oko podzavedno ugane, da lit V‘Sa mH°k>a, ljubkost in ženskost raz-k0u 1K) leyi strani obraza, med tem dihJe desna stran polna energije, tr-Sev’ riostl° zarisanih črt in moškosti. °da ta razlika med desnim in le (na-I) Lausanne, julija. Najmlajši azijski vladar, dvanajstletni kralj Ananda Mahidol iz Siama hodi že ved let v Švici v šolo. Mladi kralj se bo čez nekaj let vrnil v svojo državo in je vzgojen docela v evropskem duhu. Ko se je pred dvema letoma njegov stric kralj Prajadhipok njemu v prid odpovedal prestolu, se je princ Ananda šolal v znamenitem angleškem in-« Napisal Barry Pain J tern“tu v Etonu. Pozneje je pa na za- [) poved regentov odpotoval študirat V! (nE-Q) Pri hitrosti ne gre samo za naglico. Spreten in gibek igralec bridgea igra s tehtnostjo \|Lausanne. Mladi kralj obvlada že a n- • _ a__________ w * _ _ . . _ . _ ” /I nlaKAivtn, trt fennnnSXIn>\ nn tu JI — J Hiti poč Naglica nastane, ako pri naraščajoči hitrosti prične popuščati vrednost dela. Naglica varčuje čas na stroške uspeha. Morda je naglica v človekovi naravi. Ljudje z veliko energijo in železnimi živci radi nagibajo k naglici, toda v kritičnem trenutku jih skoraj zmerom um obvlada. Nagnjenje k prehitevanju se rodi največkrat iz slepega oboževanja hitrosti. Zakaj ljudje hitrost tako spoštujejo, je težko povedati. Kako borna in neznatna je še tako velika hitrost, ki jo je kdaj dosegel človek ali stroj, v primeri s hitrostjo svetlobe! Hitrost obožujemo. Slavo in še kaj več doseže človek, ki lahko nekaj hitreje naredi kakor drugi. Vseeno je, kaj. Nekje živi človek, ki trdi, da lahko poje skledo cmokov hitreje kakor drugi smrtniki. Ne vem, kje živi, in prav zares mi ni dosti do tega, da bi vedel, toda nekje prav gotovo živi. Ponosen je na svoje znanje in tudi njegovi sorodniki in prijatelji so ponosni na njegovo nadarjenost. Diploma v širokem okviru in prelepa svetinja krasita stene njegove sobe. Ljudstvo ga spoštuje in pravi: »Glejte, to je mož, ki najhitreje na svetu cmoke je!« Ako pomisli človek na take stvari, ga prime skušnjava, da bi se zaklel, da ne bo nikdar več v življenju — hitel. (»Die Stunde«) posebno zanima za športi in je bil ves srečen, ko je pred letom dni dobil za god od svojih rojakov — kolo. j Zdaj se bavl mlado veličanstvo g vrtnarstvom; v skrivnosti poljedelstva! in kmetovanja ga pa uvaja neki izkušen vrtnar. Vsako jutro že na vso zgodaj lahko Lausančani opazujejo) siamskega vladarja, kako z veliko ročko zaliva cvetlice in zelenjavo, ki jo ja sam vzgojil. Konec julija pojde pai mladi kralj na počitnice v švicarska Alpe, kjer bo pridno gojil turistiko. Priporočajte „I)ružinski tednik!“) Deseti brat Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu $/ sedanji čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob XXV ^folče sta pot nadaljevala, Imolče si gledala v obraz; Sevico krog vratu mu dala, k desnico jo objel čez pas. fenoči se. Mesec se prikaže, jfcuj, zvonček poje prek dolin, toekje se slavček milo zlaže W tolažbo srčnih bolečin. ■n nežnih listov sladke sanje (premoti zdravih ust cmokanje. SEDMO POGLAVJE Zdaj pošte mi nazaj pošilja. I: ^ Cer mlada leta zafrčkala va s Kvasom družno po klopeh, fcjer sva razrednice se bala, živahnost bil je najin greh •— feato mi s Slemenic zdaj piše, nerodno mi dogodke riše. Cer bolj treniral je z nogo, zanemarjal je glavo, s ato izraža se okorno: ipero ni športniku pokorno n. ^ vi, ki na zeleni trati siabili kdaj ste dober strel, {ki trepetali ste pred vrati, Teo trikrat je brlizg zapel, boste Kvasa mi veseli: sodobno je prevzet, tivljenje po moderno meri v športnem duhu gleda svet. ©ekletiom pa v samoti tihi jdz prs privreli bodo vzdihi. Kvasov« pismo ra. Dragi Ivan! Pozdrav pošilja stari bajti prijatelj Kvas. Kako živiš? Te še pod Tivoli je najti, Se tam vse dneve presediš? pri meni kriza Je minila, minilo z njo je sto skrbi: adaj vrgel stran sem stare cape, Sbleka nova me krasi i vsak dan redno obedujem, [pasu nič več ne zategujem, IV. kes, lep je kraj, kjer bivam zdaj, tu krasni športni so tereni, le žal, da so ljudje preleni, da z njimi bi počeli kaj. V ostalem pa se dolgočasim. Kulturno kraj je zaostal: ni športnika po celi vasi, s katerim jaz bi tekmoval. Ah, strašno je v brezdelju gniti in kalorije vse zgubiti! V. Zanimalo te bo brez dvoma kdo so ljudje, ki z njimi jaz prenašam pasjih dni vročino, preganjam svoj nadležni čas. Ljudje v graščini so meščani, trgovec moj je gospodar, navdušen je za domovino, -še bolj navdušen za denar. Telesna moč pri njem je pičla, v kraljestvu športa — prava ničla Doživljaji za zeleno mizo KvartopirstvoL hazard in sleparstvo Strel na krupjeja. — Genialno zasnovan umor — Je genlalneje razkrinkan morilec Kriminalna veda pozna nemalo primerov, da so se zgodila hudodelstva pod vplivom knjig, gledaliških in kinematografskih predstav; da bi pa morilec dejanje, ki ga je videl v filmu, na las natanko prenesel v resničnost, je gotovo prava redkost! Vzhodnjaški Moiile Carlo V Macau*, razvpitem »vzhodnjaškem Monte Carlu« se je zgodil umor, ki mu sprva našo vedeli ne vzroka ne pojasnila. Mesto je že stoletja v portugalski posesti in je znano zbirališče razvpite sodrge, ki jo privlačujejo zlasti hazarderske igralnice. »Fantan«, kitajska ruleta, razvnema strasti, in hudodelstva vseh vrst so v tem kraju na dnevnem redu. Toda umor, ki se je zgodil v kazinu Kitajca Čulinga, je bil spričo čudnih okoliščin celo za Macao nekaj nenavadnega. Čuling, lastnik srednjeveške igralnice, je bil sam svoj krupje in je sedel dan za dnevom za igralno mizo; ne morda zaradi tega, ker bi si ne bdi mogel privoščiti nameščenca — narobe: Kitajec je bil na moč bogat mož! — temveč ker je bil v svoji grabežljivosti vse preveč nezaupljiv. Nekega večera, prav v trenotku, ko je vrgel 6pet cel kup bakrenih novcev na mizo, ga je zadela krogla v hrbet, in mož se je pri priči zgrudil na tla. Nihče ni bil slišal poka. Nič čudnega, saj morilec ni bil v igralnici. Krogla je priletela od zunaj; prebila je okno, ki je pred njim sedel Kitajec! Slučajno je bil med navzočnimi tudi policijski agent Vincent Gonzale, ki je včasih nadzoroval igralnice. Pri priči je alarmiral portugalsko in angleško polioijo in dal zastražiti Čulin-gov kazino, da ni nihče mogel iz hiše. * Portugalsko pristaniško mesto juž-liovzhodno od kantona na južnem Kitajskem. Novela »Družinskega tednika* Lucijan doživlja parfume Napisal F. Feber Gospod Marcel Dullin, šef svetov-noznane tovarne parfumov »Dullin & Co« je povabil Lucijana, naj sede. »Priporočili so mi vas kot mladega človeka, ki ima bujno domišljijo in odlične domisleke,« je dejal, po-li udi vsi obiskovalcu cigareto. »Pripravljen sem, da vas praiskusim...« >V posebno čast mi bo, ako bom lahko koristil tvrdki, ki cenijo njene izdelke elegantne dame vsega sveta,« je vljudno odgovoril Lucijan. »Ki so jih cenile...« je zaskrbljeno popravil gospod Dullin. ;>Nočem vam skrivati, da nas je konkurenca že prekosila, da naša prodaja počasi, vendar stalilo pada. Ne morda zaradi tega, ker bi bili naši izdelki postali 9labši, saj jih izdelujemo še zmerom s prav tako skbnostjo kakor pred osemdesetimi leti. Toda moji ljudje so menda toliko nesodobni, da si ne morejo izmisliti takšna imena za parfume, kii bi s svojo sugestivnostjo ženske kar prisilila, da jih kupijo.« Lucijan je trenutek premišljal. ;Morda je to zaradi tega, ker iščejo vaši gospodje imena v potu svojega obraza za pisalno mizo, namesto da bi jih doživljali.« »Doživljali?« Tovarnar se je zdel malo začuden. »Takšna je namreč moja metoda,« Medtem ko je sam vodil presikavo v igralnici, so stražniki in agentje pretaknili vso okolico in z mrzlično živčnostjo iskala neznanega 6trelca. Toda V6e iskanje je bilo zaman. Med gosti ni imel nihče orožja, a tudi sicer ni našel agent Gonzale niti najmanjšega oporišča za razčiščenje zavratnega umora. Pravosodje na Vzhodu je popolnoma drugačno kakor pri nas, in tudi metode polioije se bistveno razlikujejo od evropskih: Gonzale je dal kratko in malo aretirati vse ljudi, ki so bili priče umora. Ni se zmenil ne za ugovore Evropcev, ki so grozili s pritožbami na poslaništvih, ne za jadikovanje Kitajcev in Japoncev. Prepričan je bil, da mora biti nekdo izmed navzočnih v vzročni zvezi z umorom in da mora imeti določne interese. Zato je dal ugotoviti razmerje vseh aretirancev do umorjenega Čulinga. Vzor Sprva se je zdelo, da se bo Gonza-iova metoda izjalovila, in skoraj bi bil že sam prekinil preiskavo in ukazal odložiti spise med ostalo nerazčiščeno kriminalno šaro. Tedaj je pa srečal nekega tovariša, ki je bil pravkar prišel iz Honkonga.* Ta tovariš mu je pripovedoval, da je videl tam nadvse zanimiv film. Gonzale si je brž izprosil uradni dopust in se je s prvo barko odpeljal v Hon-kong. Imel je srečo! Film so še igrali. Naslov tega kriminalnega dela — »Skrivnost Charlyja Chana« — ki igra v njem glavno vlogo ameriški igralec Warner Oland kot angleški detektiv, je zbudil v Gonzalu na moč bujne vizije. In ko je vrli policijski agent naposled še film videl, je bil prepričan, da je našel ključ do umora v mestu svojega službovanja. Neka stara premožna dama je posedala vsak večer * Kakih 60 km vzhodno od Macaa; v angleških rokah. je dejal Lucijan. »Zdi ee mi, da je treba simbolno ime, ki od njega kar veje skrivnostno vabljiv čar opojno sladkega ali opojno trpkega vonja... da je treba to doživeti... Kajpak s kakšno lepo žensko...« »Utegnete imeti prav, mladi prijatelj,« je |K)lu upanja v/.kliknil gospod Dullin. »In kakšne so vaše zahteve?« >Dva tisoč frankov za vsako ime, ki ga sprejmete !< »Drži!« »Vrhu tega kajpak še stroške.« »Stroške?« »Da! Za vojno je Ireba denarja. Za doživetje tudi.« Previdni trgovec, ki se je oglasil v gospodu Dullinu, je sveloval opreznost. Malo je pomislil, potlej je pa rekel: »Naj bo. mladi prijatelj. Na delo! Dožavljajte!« * Teden dni kasneje se je Lucijan spet oglasil pri svojem novem delodajalcu. »Nu?« je hlastno vzkliknil gospod Dullin. »Ali ste našli senzacijo, ki jo potrebujem?« »Prinašam vam predloge. Ali so senzacije, o tem boste odločali vi,« je skromno odgovoril mladi mož. Pripovedoval vam bom vse po vrsti.« In začel je: »Sedel sem v podzemeljsko železnico in sem se odpeljal do postaje Etoile. Ko sem stopil na cesto, me je prešinila prva ideja: Elizejske poljane.« »Elizejske poljane?« Tovarnar je nagrbančil čelo. »Prav za prav nič iz- pri kvartanju. Nekega dne je pa za njenim hrbtom zdajci prebila krogla okno in jo smrtno zadela v hrbet. Po prebiti luknji je angleški detektiv ugotovil, da je priletela krogla iz precej oddaljenega in više ležečega kraja. Charly Chan je sledil smeri, in je prišel tri sto metrov od kraja umora do nekega cerkvenega zvonika. Na vrhu zvonika je našel v lini vojaško puško, namerjeno v okno, kjer je sleherni večer sedela ona stara dama. Ko je ura odbila osem, je sprožila — hudodelec, ki si je hotel zagotoviti zanesljiv alibi, je pa sedel ob uri umora poleg svoje žrtve... Puška na okuu Gonzales se je pri priči vrnil spet v Macao in je poskušal razčistiti zadevo po vzoru Charlyja Chana. Usmeril je svoje iskanje v bližnjo okolico, in res je našel dvonadstropno hišo, odkoder se je naravnost videlo na Čulingov kazino. Ko je preiskal vsa stanovanja, je našel v drugem nadstropju ob nekem oknu pritrjeno puško, namerjeno natanko na okno igralnice. Kakor v filmu. je bil tudi tukaj petelin puške zvezan z uro. Zdaj ni bilo več težko dognati morilca: sobo je bil najel Američan Thomas White, in prav ta Thomas White je bil med tistimi, ld jih je dal umni Gonzales kot priče umora aretirati. Ker je bil ves čas od umora v zaporu, ni imel priložnosti, da bi odstranil sledove svojega hudodelstva. Gonzales je dal pri priči |K)klicati Thomasa VVliita, in ko mu je premeteni detektiv zabrusil v obraz njegov zločin ter ga podprl z vsemi podrobnostmi, se je Američan skoraj sesedel in je skesano priznal, da je res umoril Čulinga. Povedal je, da je to storil iz maščevanja, ker je bil v njegovem kazinu zaigral vse svoje premoženje. Pobudo za umor mu je pa res dal film, ki ga je bil dan prej videl v Honkongu... (*l-i) varnega... To se pravi...« obraz se mu je razjasnil, »...morda je pa prav v tem prednost. .Elizejske poljane*,., tako rekoč pojem novega Pariza, Pariza iz leta 1937... prav za prav čudno, da ni še nihče izmed konkurentov na to mislil. Resnično našli ste Kolumbovo jajce. .Elizejske poljane' — ta naslov sprejmem!« Stroški za vožnjo s podzemeljsko železnico: devetdeset santiniov,« je stvarno pripomnil Lucijan. :>V redu!: je zadovoljno pribil gospod Dullin. : Pohajkoval sem |>o Kleberjevi aveniji. In sreča mi je bila naklonjena. Prav tedaj, ko sem šel mimo nekega velikega hotela, mi je prišla... ne, je priplavala mimo neka dama... dama, ki je bila tolikanj očarljiva, da bi moral bili pesnik, ako bi hotel popisati njeno milino. Prav velika dama, hkralu pa drobceno dekle... prava Venera. Toda dovolj o tem! Šel sem za njo, priznam pa, da bi nikoli ne imel toliko poguma, da bi jo ogovoril. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zavila je čez ulico — in tedaj sem opazil, da stopa zatopljena v misli prav pod neki z neznansko naglico drveč avtomobil, Izprevidel sem nevarnost... planil sem za njo... in jo v poslednjem hipu potegnil nazaj. Zahvalila se mi je z očarljivim nasmeškom. Znanje je bilo sklenjeno! Američanka je, |>o svetu potuje, in Liiian ji je ime. Po kratkem obotavljanj je sprejela moje vabilo za izlet v Bolonjski les. Pila sva čaj pod cvetoči- mi kostanji... malo sva se sprehodila... m ra čilo se je že... in potlej... 6atn sem se prestrašil svoje predrznosti... sem jo zdajci prižel nase in jo strastno poljubil. Vrnila mi je poljub... in... ime novega parfuma 6e mi je zasvetilo v glavi; »Poljub v mraku*!« Gospod Dullin je za trenutek zaprl oči: »,Poljub v mraku*.« je uživaje ponovil. »Da, to ime bi znalo pričarati prikazni... spomine... pričakovanja... ,Poljub v mraku* sprejmem!« »Stroški za čaj in taksi: sedemdeset frankov!« je pripomnil Lucijan spet popolnoma stvarno. »V redu!« je prikimal gospod Dullin. »Drugi dan popoldne sem jo obiskal v hotelu. Dovolili mi boste, da te prelestne ure samo bežno omenim,« je nadaljeval mladi mož, »zakaj doživljaji, ld so tako čudovito lepi, se ne smejo onečastiti s tem, da jih še komu drugemu povemo. Naj vam bo dovolj, da mi je spomin na te lepe ure zbudil takle predlog za vas: .Plameneča 6trast‘.« »Preimenitno!« Tudi Dullinovo navdušenje je strastno vzplamtelo. »V mislih sem že zmešal vse opojne vonje... težko... sladko... razburjajoče! Čestitam vam, mladi mož! .Plamenečo strast* sprejmem.« »Orhideje, ki sem jih prinesel Li-liaiiii, so stale tri sto dva in šestdeset frankov.« »lini... ali bi z vrtnicami ne bili tudi opravili?« je menil nekam hladneje tovarnar. »Kaj pa mislite!« je očitajoče vzkliknil Lucijan. »Vse druge cvetlice bi i bile za to čarobno bitje prevsakdanje.« »Morda imate prav!« je pritrdil gospod Dullin. Lucijanov obraz se je stemnil. »Zdi se, du je zakon večnosti tak, da je vsaka velika 6reča samo kratka. Včeraj je morala moja oboževana Liiian zapustiti Pariz. Nikoli... in Če bom živel slo let... ne bom pozabil bolesti, ki me je obšla, ko sva se poslavljala na pristanišču v Cherbour-gu. Liiian je bila odšla že na ladjo, tedaj je pa zdajci planila spet nazaj, objela me je in zaihtela: ,Ostani mi zvest!* in te besede sem izbral za naslov četrtega parfuma!« je inen;l Lucijan, boreč se s solzami. Tudi gospod Dullin si je na skrivaj otrl solze. -Naj vam bo v tolažbo, dragi mladi prijatelj, da mi je tudi .Ostani mi zvest* všeč.« »Vožnja do Cherbourga in nazaj poleg malenkostnih izdatkov me je stala pet sto dvajset frankov.« je spet stvarno pribil Lucijan. Šef tvrdke Dullin & Co je bil še zmerom tako ganjen, da se mu še ta znesek ni zdel pievisok... »Na vso žalost se pa Liiian ni vrnila na ladjo. Rekla je, da me za nič na svelu ne more zapustiti. Vrnila se je z menoj v Pariz; ni 6e umaknila iz moje bližine, temveč me je rotila, naj jo vzamem za ženo.« »No, in? je menil gospod Dullin, »saj vam je bila vendar na moč všeč!« Kaj hočem, ko sem pa že oženjen,« je žalostno odgovoril mladi mož. »Ko je Liiian izvedela resnico, je divjala in rohnela, naposled mi je pa znJu-gala s škandalom, šele moj odvetnik jo je s čekom za deset tisoč frankov nekoliko potolažil... Prepričan sem, da mi boste vrnili tudu ta izdatek.« »Ali ste iz uma k je vzkipel gospod Dullin. Deset tisoč frankov... to je že kar smešno... /a tale sinji hlap!« Sinji hlap!« je kakor elektriziran vzkliknil Lucijan. »To je kakor nalašč ime vašega novega izrazito moškega parfuma, ki si bo viharno osvojil ves Pariz!« Gospod Dullin je kratek hip premišljal, potem je pa iztrgal ček iz knjižice, napisal znesek in ga izročil Lucijanu: »Nate... tudi .Sinji hlap’ kupim... In še deset tisoč frankov stroškov vam plačam. Zdaj se mi p« brž izgubite. Svoje nove parfume bom odslej rajši kar sam doživljal...« (*i) JUGOSLAVIJA PETITE ENTT-N fjk ■*»*«*» Ji Sef našega generalnega štaba general Nedič je bil prejšnji teden na uradnem obisku v Parizu. Na postaji so ga sprejeli vsi francoski vojaški odličniki, ined njimi tudi šef generalnega štaba general Gamelin, Z leve proti desni: general Gamelin, jugoslovanski vojaški ataše v Parizu, general Nedič in jugoslovanski poslanik g. Purič. — Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija so ta mesec izdale simbolne maloantantne znamke, namenjene zlasti prometu med tremi državami, čeprav veljajo tudi za vse druge pošiljke. Naša slika kaže novo češkoslovaško znamko za 2 Kč in jugoslovansko za 4 din. — V Sofiji se je z velikimi slovesnostmi vršil krst prestolonaslednika bimeona. Na sliki vidimo vojnega ministra generala Lukova, ko gre v spremstvu visokih častnikov h krstni svečanosti. »Ali, kako rada bi bila ,dama‘!« Bogvc v kolikih srcih kraljuje ta hrepeneča želja, ki tako rada ženskam na ustnice prikipi! »Rada bi bila ,dania‘,« mi je ondan zaupala šestletna prijateljica M arija nca. »Zakaj pa vendar?« sem se začudila in presenečena pogledala dekletce. »Zato, ker so dame zmerom lepo oblečene,« se je odrezala Marijanca in nevede v meni sprožila cel plaz vprašanj in razmišljanj. »,Vama‘, zakaj prav ,dama‘ in ne gospa ali žena?« sem premišljevala pozneje. »Kakšna ženska je pa ,dama' in zakaj uživa pri svojih sovrstnicah tak ugled in spoštovanje?« Koliko deklet poznam, ki imajo samo eno veliko željo: ,biti dama', in samo eno težko vprašanje: ,Kako naj živim, da bodo z menoj delali kakor z ,damo'?« Katera ima torej pravico do tega tolikanj zaželenega priimka? Najprej si moramo biti na jasnem, kaj in kakšna je dama. Morda je mikaven ostanek prejšnjega pokolenja, nežna in razkošna ženska, ki ne pozna današnjega življenjskega boja? Morda je ,zmerom lepo oblečena gospa', kakršno jo pozna Marijanca, ki pač še ne zna gledati ljudem v srce? Ne eno, ne drugo. Vsaka prava dama je tudi cel človek; prijatelj, na katerega se lahko docela zanesemo in ki mu lahko zmerom zaupamo. ,Postati dama‘ se pravi, razviti vse najlepše ženske lastnosti: dobrosrčnost, potrpežljivost, ljubeznivost in usmiljenost, Prava dama pa ni samo dobra, njeno srčno izobrazbo podpira tudi bistrost duha, tako da se vse dobre lastnosti v njeni osebnosti zlivajo v tisto lepo ubranost, ki človeka tako očara. ,Biti dama‘ je težko, k/tj ti kako težko je biti zmerom in povsod dober, prijazen, odkrit in ljubezniv z ljudmi! »Nikoli ne bom potem dama,« vzdihnete žalostno, »saj gotovo nimam vseh teh dobrih lastnosti.« Vaše spoznanje je že korak naprej; le tiste, ki mislijo, da so povsod in zmerom nezmotljive, ne bodo nikoli postale dame in ne bodo nikoli uživale spoštovanja svojih bližnjih, Domišljavost je zelo značilno znamenje polovičarstva in polovičarska izobrazba je celo bolj dvomljiva kakor neznanje. Ljudje, ki niso imeli prilike, da bi se naučili kake vede in jezika, so lahko vseeno na moč simpatični, saj imajo skoraj zmerom neko naravno inteligenco, obenem pa ganljivo pripravljenost, da vsak trenutek kaj novega slišijo in si zapomnijo. Polovičarsko izobraženi ljudje so pa zmerom trdno prepričani, da vse vedo in znajo, in prav ta nesprejemljivost za pouk je za druge, občutljivejše ljudi tako žaljiva. Ženska naj ne bo nikoli domišljava, lcajti domišljavost in ošabnost je zelo bedno stanje uma in duše. Grdo je, če lažemo bližnjim, smešno in žalostno je pa, ako celo sebi trdovratno tajimo svoje napake. Zato moramo ostati zmerom preproste in skromne, saj je prav skromnost najlepša ženska čednost! Toda pojdimo pogumno še korak dalje. Ali ni tudi želja ,za vsako ceno biti dama‘ nekam neupravičena, domišljava in smešna? Ako jo ženska postavi za edini cilj svojega življenja, potem že. Ako se pa v tej želji skriva tudi želja po plemenitosti, potem jo laže razumemo. Skušajmo pojmu ,dami‘ ustvariti nelcaj primernih priimkov: lepa, izobražena, duhovita dama. ,Ljubeče dame‘, ,pridne dame", ,praktične dame', ne poznamo! V tem tiči zajec! ,Dama' je samo zunanjost, obleka pojma ,žene', ki je lahko vse to, kar samo ,dama' nikoli ne more biti. Boriti se moramo za to, da bomo popolne žene, šele potlej bomo tudi prave ,dame‘! »Kaj bi bila torej rada: ,dama' ali ,Sena'?« »Oboje,« bo odgovorilo današnje dekle, »in še več, še dosti več: pridna gospodinja, ljubeča nuiti, poštena zakonska družica možu in ljubezniva gospodarica v prijetnem domu!« Takega odgovora smo lahko veseli! Saška Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Goveja juha e tirolskimi cmoki, zdrobova gibanica z malinovim odcedkom*. — Zvečer: solata iz govejega mesa, kruh z maslom in sirom. Petek: Špiuačev narastek z omako iz presnega masla, marelični polžki.** — Zvečer : Pečene kpmare z dušenim rižem. Sobota: Ohrovtova juha z vraničnimi rezinami, torta iz borovnic. — Zvečer r Krpice z gnjatjo, solata. Nedelja: Svinjsko pleče s praženim krompirjem, paradižnikov kolač***, Češnjeva gibanica. — Zvečer: Mrzla pečenka z mešano solato. Ponedeljek; Kolerabova juha, zajec na italijanski način, riž. — Zvečer: Tlačenka z oljem in kisom. Torek: Možganova juha, zdrobov kipnik z ribezovim odcedkom. — Zvečer: Nadevana paprika s krompirjevim pečenjakom. Sreda: Goveja juha z zelenjavo, govedina, fižol v prežganju, kisle kumare. — Zvečer: Melika jajca, kruh s sirom in presnim maslom. Pojasnila * Malinov odcedek: Dobro zrele maline daj v prsteno skledo, jih zmečkaj in polij s pravim, ne premočnim vinskim kisom (za vsak kg malin 'A 1 kisa), jih pokrij in postavi na hladen! prostor za tri ali štiri dni in jih med! tem večkrat premešaj s čisto kuhalnico.! Nato jih precedi in ožmi, kar je gostega. z močnim platnenim prtičem.! Sok naj spet stoji nekaj ur. ali čez noč, da se ustoji, potem ga pa lepo Počasi vlij na porhanlaat prtič. Tako očiščen sok da j v dobro pološčen lonec i.n ga stehtaj in daj vanj za vsako kilo soka 1 kg sladkorja. Postavi lonec bolj na kraj štedilnika, da se sladkor polagoma stopi in začne vreli. Vre naj pet do sedepi minut; med tem |hi-*>iraj peno. Se vroč odcedek napolni v steklenice, jih zamaši z zamaški in Zapečati in shrani na hladnem prostoru. ** Marelčni pol/ki: Daj na desko 28 dkg moke, 14 dkg presnega masla 'n 14 dkg sladkorja. To z valjarjem *** Paradižnikov kolač: Daj v kozico žlico masti, zarumeni v njej nekaj koleščkov korena, koreninico peteršilja in pol zrezane čebule. Nato posuj na zmes dve žlici moke, ko tudi ta nekoliko zarumeni, pridaj l'A kg dobro zrelih in že zmečkanih paradižnikov, malo vode in malo soli. Vse prav dobro razmešaj, osoli in ko nekoliko časa vre, precedi. Ko se malo ohladi in je omake za 1 liter, primešaj ‘2'A kg v osminki litra vode raztopljene fn precejene želatine. Zdaj namaži s finim oljem, najbolje man-deljevim, primeren model, takega, ki ima v sredi veliko votlino, in vlivaj vanj omake in postavi na hladno, najbolje čez noč, da se strdi. Naslednji dan pomoči model v toplo vodo in obrni na krožnik. V srednjo votlino lahko deneš kakšno mrzlo meso, možgane ati kaj podobnega, obli ješ z majonezo, ali e kako drugo mrzlo omako, ali samo zabeli z oljeni in kisom. Okrog lahko naložiš krompirjeve in še kakšne zelene solate. NEKAJ ZA 1ZBIRČNEŽE Pečena nadevana raca Sesekljaj malo pečene teletine, pridaj žlico presnega masla, v mleku namočeno ožeto žemljo, dve na maslu ocvrti, sesekljani jajci, malo soli in stolčenega popra in eno presno jajce. 'Pa nadev dobro premešaj in ga na tlači raci tja, kjer si ji vzela drob, in kožo zašpili ali zašij. Potem nareži v kozico slanine, čebule, korenja, malo peteršilja, pridaj žlico masti in presnega masla. Na to položi raco in ko vse zarumeni, prilivaj po malem juhe. Ko je raca dovolj mehka, jo vzemi iz kozice, posipaj s slanino in zelenjavo, z žlico moke, zarumeni jo, zalij prežganje z dvema zajemalkama juhe, pridaj še zajemalko vina in ako hočeš nekaj dušenih, na listke zrezanih gomoljik. Omako dobro prevri in oblij zrezano raco z njo. Preprostost modno geslo za otroke »Lepa otroška obleka je kolikor mogoče preprosta,« ima navado reči moja mama. Gotovo se ne moti, čeprav zdaj nekatere .moderne* mamice drugače mislijo. Kadar hodim na sprehode, na kopanje in na izlete, imam dovolj priložnosti, da lahko opazujem, kako nespretne in domišljave so nekatere današnje matere. Ali se vam ne zdi smešno, če se otrok šopiri v načičkani svileni oble- v Luksus, ki si ga lahko vsakdo privošči ELI DA MILA \ ELIDA • Ze deset let ljubljenec vsake lepe žene kakor koristijo. Otrok se nehote ima za pametnejšega in boljšega od svojih tovarišev, po drugi strani jim pa zavida zlato svobodo, ki jo uživajo v svojih preprostih pralnih oblekcah. Otroška obleka naj bo zato preprosta, pralna in trpežna. Dobro je, ako ima precej visok rob, ker skoraj vsi otroci obleke kaj hitro ,urastejo\ Danes smo za naše pridne matere narisali kroj praktične in preproste obleke za njihovo petletno hčerko. Edini okras te ljubke obleke so trije živobarvni gumbi in močno poudarjeni šivi. Ako hočete, da se šivi še posebno lepo vidijo, izberite enobarvno blago, prešijte ga pa s temnejšo vrvico nasprotne barve. Na primer: na svetlo rumeno blago šivate s temno rjavo vrvico, na svetlo zeleno prav tako, na svetlomodro s temnordečo itd. Obleka se vam bo zdela na prvi pogled nekoliko sitno ukrojena, toda ko boste pogledale kroj, boste takoj vedele, kje vam je začeti. Ker je obleka ob rokavih globoko izrezana, je treba med rokav 'in med životek všiti če en delček, ki ga vidite narisanega ob rokavovem izrezu pri prednjiku in zadnjiku. Zdaj naredite vratni izrez in gumbnice za gumbe, potem pa še pripravite gubo, ki jo vidite spredaj. Tako je glavno delo končano. Ostane vam še izdelava. Rokave morate seveda najprej prešiti na stroj z navadnimi šivi, šele potlej na roko z vrvico. Kateri ti šivi ne ugajajo, jih lahko opusti; da pa obleka ne bo dolgočasna, naj izbere živopisano blago s cvetličnim vzorcem. Na koncu všijle še ovratnik in polikajte gubo z mokro krpo. Obleka je gotova! Pokličite svojo malo neugnanko, kar brž jo oblecite in peljite ven, da bo veselje še večje! Popis kroja v prihodnji številki, (n) K uhima, naša ■ki, mati se pa zadovolji s svedrastimi čevlji in nemoderno obleko? Prav tako mi je zoprna ona vrsta mater, ki imajo navado oblačiti svoje otroke v isto blago kakor sebe. Ni dolgo, kar sem videla triletno dekletce, kako teka po parku v dragoceni čipkasti obleki, za njo je pa ponosno koračila mlada mamica v prav taki čipkasti obleki. Uboga mamica menda ni znala na drug način podčrtati svojo .materinsko srečo* 1 Vsaka praktična gospodinja in dobra mati. ki ljubi svoje malčke, mi bo pa priznala, da vse mogoče dragocene obleke otroku bolj škodujejo Dve uri potem ko so se odprla velesejmska vrata, je privihrala k meni mlada znanka. Na žive in mrtve me je rotila, naj grem z njo gledat lepo pohištvo, ki je razstavljeno. Seve sem rada privolila in dekle mi je medpotoma razvijalo svoj na-1 črt, ki 6i bo po njem uredilo kuhinjo, kadar se poroči. Ko sva 6i ogledovali najrazličnejše kuhinjske omare, se nama je priključila še tretja občudovalka in nama v pol ure trajajoči pridigi odkrila svoje mišljenje o pravilni ureditvi sodobne kuhinje. Na te velesejmske pogovore sem skoraj pozabila in ne bi bila hotela z njimi moriti bralke našega »Tednika«, da nisem v nekem časopisu prav slučajno zasledila zanimiva naj-novejša prizadevanja »Zavoda za gospodinjske vedec v Berlinu, ki je nedavno z uspelimi poskusi hotel pokazati, kolike važnosti je pravilna ureditev kuhinje za uspešnejše delo v gospodinjstvu. Moji znanki z velesejma sta se sami dokopali do podobnih dognanj, kakor jih je v posebnem poročilu objavil omenjeni zavod. Stara in obrabljena je primera kuhinje in delavnice. Vendar je pravilno, saj se večina naše delavnosti odvija in razvija v kuhinji. Obrtnikova delavnica je zgled smotrnosti in urejenosti. Vse orodje je na določenem kraju in zmerom v pripravljenosti. In ne samo to da je orodje vedno pri roki, kadar ga obrtnik potrebuje; razporejeno in razpostavljeno je tako, da se njega ureditev sklada z ureditvijo dela. Pri pametnem mojstru ne bo, naj ima še toliko dela, nobenega prehitevanja, zaletavanja in nepotrebnega beganja. Delo gre samo od rok in nehote občudujemo zložnost, ki spremlja vse obrtnikove gibe. Tudi kuhinja je nekakšna delavnica. Naše delovanje in snovanje v njej ima štiri oporišča: štedilnik, kuliiuj- 1 dkg t slri in zdrobi m pridaj 4 rumenjake, s<,l< in lupino pol limone. Z 1’1‘av dobro zgneti, naiprej z nožem. Potlej 5e ■/, lokami, in pusti, da testo Počiva on hladnem prostoru pol me. totem ga zvaljaj pol prsta debelo in 'reži s krapovim obodom koleščke. !!j* zloži na pločevino prst narazen in poma/.i /. bel jak oni, Iz obrez.mil •t«1**.. J i 7;, |iin,.|( svinčnik debele "krogle palčke, jili zavij v okrogle *V|jačUe in položi na koleščke, pomn- *' z ja je eni, a nič ne posipaj in leno l“!,,i. Zdaj daI v škrniceli marelične •e/ge j„ o!«rn. Tako je hotel prisiliti ponosnega kralja, da upogne glavo pred njim. Prane I. je pa koj pri vratih spregledal sovražnikovo namero. Nič dolgo nl premišljal, temveč se je obrnil — in z upognjeno glavo ritenski šel pro-Karlu V. Kritika Neki prijatelj slikarja Leibla je na-kl slučajno v nekem neznanem čas-biku nekega prav tako neznanega bernskega podeželskega mesteca članek ® beiblu, ki se je spotikal nad slikarjevo umetnostjo. Leibl se je prisrčno basmejal tej neznatni in nepoklicani jjHikt. Sklenil je pa hkratu, da jo bo Oblemu lističu zagodel. ..Pisal je torej uredništvu lista: »Vašo JUbeznivo oceno sem prebral. Koj sem * bekl poizvedovalnlci zahteval infor-Jbbcije o vas, pa so mi povedali, da Moh ne obstojite. To vam z odličnim boštovanjem potrjujem.« Na to pismo Leibl nl dobil odgovora. Zavrnjeni podpis Meti francoskimi leposlovnimi rano-jy*bsci je bil Evgen Scribe pač tisti, t je najbolj brez sramu posluževal sodelavcev. 8 Je prišel k njemu neki tovariš naj podpiše oklic neke 11* t ,'nr> skupine. Scribe je odklonil. »()h^dno.« je zagodel obiskovalec bi„ menda prvič odklonili -pod- hod tuje delo!« ARTIST B U X VEL' K ROMAN IZ CIRKUŠKEGA ŽIVLJENJA Napisa/ Hans Possendorf Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika** 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din Sl. nadaljevanje Pač ničesar ni Cilka rajši storila. Navdušeno je pripovedovala nešteto zgodbic o stricu Buxu, da sta ga zakonca Hemsterhuisova naposled morala imeti za polboga. Zdajci je pa hlastno vstala in rekla: »Zdaj sem se pa pošteno zaklepetala. Oprostite, toda iti moram k živalim v cirkus.« Zvečer je bila holandska zakonska dvojica kajpak v .Zimskem cirkusu*. Cilka je žela, kakor vsak večer, ogromen uspeh. Ta večer je dobila tri velike vence. Največji in najlepši je bil od Hemsterhuisovih. Drugo jutro so že skupaj zajtrkovali za isto mizo. »Od občinstva dobite prav gotovo mnogo darov, vencev in pisem?« je radovedno poizvedoval Holandec. »Spričo tolikšnih uspehov brez tega prav gotovo ne gre.« »Da, da, precej stvari dobim,« je brez posebnega ponosa odgovorila Cilka. »Sprejmem pa kajpak samo cvetlice in vence; drugega nič.« »Kar mislim si, da se vsak dan seznanite z mnogimi ljudmi.« »Ne, ne, samo artiste poznam. Z živo dušo sicer ne govorim. Nekoliko ne maram, pa tudi gospe ravnateljici Krenovi sem za trdno obljubila, da ne bom sklepala zasebnih znanj.« »Z nama ste se pa vendar seznanili; kako to?« je radovedno se smehljaje vprašal Kornelij Hem-sterhuis. »Hm... zato ker sta zakonca,« je naivno dejala Cilka. »Sicer bi se tudi z vama ne.« »Mene samega bi bržčas imeli za nevarnega razuzdanca?« Holandec se je široko zasmejal. Cilka pa ni znala odgovora, samo kri ji je udarila v obraz. Od tistega dne se je začelo za Cilko prekrasno življenje. Stara zakonca sta tolikanj vzljubila skromno in prikupno dekle, da sta Cilko skoraj vsak dan povabila s seboj na kakšen izlet ali sta ji pa razkazovala znamenitosti blesteče prestolnice, ki je Cilka dotlej tako rekoč še sploh videla ni. Nekega jutra pa, kakšnih deset dni po prvem sestanku s Holandci, je Cilka na veliko začudenje uzrla pri zajtrku za mizo še eno osebo več; velikega, vitkega, plavolasega mladeniča istih veselih-sinjih oči, kakršne je imel Kornelij Hemster-huis. »To je najin sin Pieter, ki se je včeraj pripeljal z Jave čez Marseille v Pariz,« je ponosno dejal Holandec. »In tole, Pieter, je naša ljubka mala krotiteljica zveri.« III Ker je bilo šele sredi februarja, se je brazilsko pristanišče Pernam-buco kopalo v peklenski vročini, še celo o pol devetih, ko je Bux, sedeč v pletenem naslanjaču na malem mostovžu svojega stanovanjskega voza, prebiral pravkar došlo pošto, je bil z vlago prenasičeni znak še zmerom neznosno soparen in dušeč. Razen pisma iz Nordlingna je dobil še važno sporočilo od ravnatelja Krena in zraven dolgo Cilkino pismo. Njeno pismo je bilo oddano 29. januarja v Parizu, in proti koncu je v njem pisalo takole: »...Pred nekaj dnevi je prišel z Jave tudi Pieter Hemsterhuis, sin gospoda in gospe Hemsterhuisove. Na moč čeden in vesel fant, prav tako simpatičen kakor njegovi starši. S temi Holandci preživljam prekrasne dni. Nisem si mislila, da so zasebni ljudje tako prijazni in nič naduti. S Pietrom sem se že v teh par dneh prav lepo sprijateljila. Počenjava vse mogoče in se mnogo smejeva. Zmerom zbija uspele šale, zvečer mi pa pošlje prekrasne rože v manežo. Ti ljudje morajo biti neznansko bogati. Povabili so me celo že v Amsterdam. To seveda ne gre, kar ne morem prekiniti an-gažman. Toda cirkus Kreno jo bo poleti menda mahnil na Holandsko in se že zdaj veselim, da bom spet videla Hemsterhuisove. Tudi ti se moraš seznaniti z njimi. Vsi so že nate na moč radovedni! Sicer mi gre dobro. Samo prevečkrat se spomnim ubogega Marica, ki ga ne bom nikoli več videla. Zelo se bojim, da tebe, dragi stric Bux, še ne bo tako kmalu v Evropo. To bi bilo strašno kruto zame! Kar ne morem več strpeti, tako že hrepenim po tebi! Prosim te, piši mi kmalu, da za gotovo prideš! Prosim, prosim! Pedo mi lepo pozdravi. Upam, da sta oba kljub slabemu podnebju zdrava :n čila. Neugnano te poljublja tvoja Cilka.« Ko je Bux spet prepognil pismo, je stopila Feda v svilenem kimonu iz voza na mostovž: »Ali veš, da bo že kmalu devet?« je zehaje vprašala. »Da, čas bo že, da se oblečeva. Ali si vsaj kaj spala?« »Prav malo; ta vročina me strašno ubija. Hvala Bogu, da ne bo več dolgo!« Vrnila se je v voz, da se preobleče za predstavo. »Komaj se držim na nogah od utrujenosti,« je zastokala in je ho- od mladih nog v krvi « Sedel je pred ogledalo in se je začel šminkati. »Saj res, angažman! Ravnatelj Kreno piše, naj vendar kmalu brzojaviva, ali sprejmeva ponudbo za poletno turnejo. Pomeniti se morava, ali poj deva h Krenu v Nemčijo ali pa k bratom Ringlin-gom v Združene države. Čez deset dni je najina pogodba z de Man-zom pri kraju. Zdaj je res že zadnji čas. Razen tega sem dobil še pismo od matere, eno pa od Cilke. Ako te zanimata...« Pobrskal je med pošto in pomolil pismi ženi. Feda ju je vzela z umetno ravnodušnostjo, potlej se je pa z vso vnemo zatopila v branje Cilkinega pisma; Bux se je medtem šminkal dalje. Ko je Feda pismo prebrala, je rekla »Neugnani Cilkini poljubi na koncu pisma so pri njeni starosti pač nedostojni. Razen tega se mi stvar s tem mladim Holandcem ne zdi tako nedolžna, kakor Cilka piše.« »Kako to misliš?« »Mislim pač, da bo kakšna zaljubljenost.« Bux se je sunkovito obrnil in je ves prepaden zastrmel v Fedo. Potlej je dejal, obrnivši se spet v ogledalo: »Kaj še! Predobro znam Cilko.« V vročih dneh osveži! Bilo kad &!& povsod! »človek bi mislil, da si pravkar zlezel iz povojčkov, kakor Berlinčan temu pravi.« Feda se je pod-smehljivo zahihitala. »Iz lesa pa Cilka tudi ni! Ali sploh veš, kako se je medtem razvila? Ni dvoma, da ima razmerje s tem mladim možem! Ali mar nazadnje misliš, da bo sin amsterdamskega trgovca vzel krotilko za ženo?« val jali z »milostljivo«. Kako bi potlej smela zahtevati žena najetega klovna zase tolikšno spoštljivost? Artisti so kajpak kmalu zavohali Fedino ošabnost in so ji kazali hladno in zapeto lice. Potlej je začela Feda prigovarjati tesnosti stanovanjskega voza. Hotela je imeti dva salonska voza kakor ravnateljeva dva, in ni hotela izprevideti, da bi se kaj takšnega zdelo nespodobno in da tudi plača spričo ogromnih stroškov za živali ne zadošča za takšno razkošje. In potlej Fedino hladno, skorajda zaničujoče vedenje Cilki nasproti! To mu je pripravilo marsikatero grenko uro, Tudi na Cilkino bodočnost je Bux mnogo mislil to noč: Feda ga je bila s svojo opazko vendar vznemirila. Otrok je že mesece in mesece sam v Parizu. Ali mar ni bilo to nekoliko lahkomiselno? Ne, drugega izhoda ni več: v Nemčijo mora! že predolgo je bil ločen od Cilke. Mora pogledati, ali je vse v redu. To je njegova dolžnost! Drugo jutro je Bux pri zajtrku dejal: »Feda, ponoči sem vse resno in trezno premislil, še danes bom [odpovedal Ringlingom. že zaradi po-1 tega ne maram iti v Združene dr-žave, ker se bojim, da bi koga ne EA \l jaeanje kože // n n \\V S tela sesti na stol, ki je čezenj visel popolnoma nov klovnski kostum. »Nikar na moj kostum, Feda!« Najevoljno je dvignila oblačilo in ga hotela položiti drugam. »Stoj! Za Kriščevo voljo!« je kriknil Bux, skočil pokonci in jo prijel za roko. »Moj Bog, kaj pa je? Ne uničuj mi še teh poslednjih živcev!« »Ne zameri, Feda, toda kostuma ne smeš nikoli položiti na posteljo!« »Kaaj? Ali je to že spet kakšna cirkuška vraža?« je zaničljivo vprašala Feda. »Prastara! Tega še ne veš? To pomeni, da ostaneš prihodnjega pol leta brez službe.« »To je pa res že smešno!« Feda je nejevoljno stresla z glavo. »Izobražen človek, kakršen sl ti, pa verjameš take neumnosti!« Bux se je moral samemu sebi smejati. »Ne vem, Feda, ali prav zares verjamem. Vendar mi je nekam nerodno. Te stvari so mi že ° ‘ VI. MARIBORSKI TEDEN od 31. iuliia do 8. avgusta 1937. (50°/,, popusta na zelenikah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska raiatava - Prvo fito-patoloiko razstavo - Pokuinje vin — Zgodovine - Umetnost — Grafična razstavo — Tujski promet — Modna revija — Akvaristično —- Kuncerejsku —■ Golobarska razstava — Pazstava molili iivali — Kongresi — Koncerti — CteilolISke predstave na prostem - Šport - Veselični park no razstpvUču. Mariborski otok. najleple kopaliiže v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohorje, gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo! m EH39 Bux ni odgovoril niti besede. Tudi Feda se je začela preoblačiti za predstavo. Čez nekaj časa je spet povzela, povrnivši se na prejšnji pogovor: »Meni je prav, če greva v Združene države; pet let ostaneva tam. si napraviva denar, potlej pa obesiva vso to cirkuško šaro na klin.« »Ali si res tako nesrečna, Feda?« je žalostno vprašal Bux. »S svojimi uspehi bi bila vendar lahko zadovoljna.« »Da, toda to ozračje... Artisti me imajo tako vsi za prislinjenko. In to tudi ni prijetno.« »Feda, bodi pravična. Ali ni mar to tvoja lastna krivda? Ako bi bila popustljivejša in bi ne gledala samo na zunanjo obliko... Imenitni ljudje so vmes! In razen tega se imava midva rada. Ali ni to dovolj?« Vendar je čutil, da se je tisti hip sam lagal. Ne, drug drugemu nista bila dovolj: ta zakon ni izpolnil, kar je Bux od njega pričakoval. * V soparni noči Bux še dolgo ni zatisnil očesa in je mnogo razmišljal o preteklosti in bodočnosti: ne, Feda je prav tako malo srečna v tem zakonu kakor on sam! V artističnem življenju ni našla tiste privlačnosti, ki jo je bila pričakovala. Prčccj prvi dan so se začele nevšečnosti, ko jo je Friedenthal pozdravil: »Dobro jutro, mlada gospa!« In ona ni hotela razumeti, da ni nič nespoštljivega v tern pozdravu. Niti gospa ravnateljica Krenova ni dovolila, da bi jo ogo- obsedla ta blazna misel, da že v tretje obnovi odurni proces zoper mene.« »To se torej pravi, da greva k cirkusu Krenu v Nemčijo?« je pre-žaje vprašala Feda. »Da. kajpak.« »Aha!« »Kaj naj pomeni ta ,aha‘?« »Da se vračaš samo zaradi Cilke spet h Krenu.« »Ne samo. temveč v glavnem zaradi tega. Tvoje opazke so me zelo vznemirile.« Feda ni ničesar odgovorila, šek-eez nekaj časa je vprašala: »Ali misliš, da bo Kreno tudi mene angažiral?« »Za gotovo upam.« »Lorenca vzameva kar s seboj, kajneda?« »Rad tega ne storim, če pa ti tolikanj želiš...« »Kdo naj pa sicer skrbi za konje med prevozom?« »To še ni vzrok. To bi že še Tom zmogel. Pa tudi jaz sem še na razpolago« »Kaj le imaš zoper Lorenca? Saj je vendar izredno zanesljiv konjar.« »To že, vendar...« Bux se je za hip obotavljal, »...Brama ga ne mara.« Takrat se je pa Feda na ves glas zasmejala: »Ker Brama nekoga posebno ne ljubi, si ga kajpak še ti izbrisal iz srca. To je res imenitno!« »Kar smej se, Feda, tako je in nič drugače: kogar Brama ne mara, tistemu tudi jaz prav nič ne zaupam.« »Ti si pa res od sile ljubezniv! Hvala za poklon!« Bux je začudeno pogledal svojo ženo. Potlej je pa zdajci razumel, kaj misli. »Oprosti, Feda!« je vzkliknil smehljaje se in ji pobožal roko. »Tako nisem mislil. V tvojem primeru je to čisto nekaj drugega. Pri tebi ne gre za premišljeno mržnjo, temveč si ti starega gospoda pri prvem srečanju premalo spoštljivo pozdravila.« Se tisti dan je odšla po kablu brzojavka na naslov ravnatelja Krena: »Sprejmem poletno turnejo. Pridem 22. mavca Hamburg Bux.« IV 23. marca v prvem jutranjem svitu je pristal veliki prekmovskl parnik v hamburškem pristanišču. Bux je bil že oblečen. Takoj ko so ladjo privezali, so prišli na palubo pristaniški uradniki in z njimi je imel Bux marsikaj urediti zastran izkrcavanja svojih ljudi in živali- Poravnajte naročnino! Naš nagradil' natečaj Kako najbolje obrnem 109 din za nakup poletne obleke? (Nadaljevanje s 5. strani) menih, ob komolcih pa lepo ožki, da se oprimejo rok. Obleka je moderna in praktična, ker jo nosim lahko tudi k drugemu krilu. Ovratnik na bluzi bi večkrat zamenjala z belim ovratnikom iz popolina. Kroj je preprost in lahak. AI;o b: si naredila obleko, bi si prav gotovo iz ostankov pripravila še beret, katerega ste priobčili v vašem listu. Obračun Blago....................52'— din Sukanec .................2'— „ Majhni okraski. , . 8'— „ Šivilja..................35'— „ OBLEKA IZ VZORČASTEGA ZORŽETA ZA 90 BIN Moja nova obleka, ki sem si jo omislila te dni, me ni stala niti 100 din. Blago je temnorjavo in ima bele cvetlice raztresene po tej podlagi. Za okras sem si kupila bel organdi. Obleka je prav čedna in jo nosim na poti v cerkev in za popoldanske sprehode. Obračun Blago..................48'— din Sukanec ...............3'— „ Organdi..................4'— „ šivilja................35'— „ SKUPAJ.....................97'— din S spoštovanjem Vidmar Jolanda, Moste-Ljubljana, Detelova ul. 14. * Gospodični Vidmarjevi sporočamo, da je prav lahko narediti poletno obleko na roko, samo več časa je treba imeti za šivanje na roko. OBLEKA IZ CKEPE-DE-CHINA ZA 83 50 DIN Tudi jaz se pridružujem vašemu no- | vemu natečaju in vam pošiljam popis j bele obleke iz crepe-de-china, ki sem si jo sešila, čeprav nisem prav vešča v šivanju. Obleka je poceni in ker ima dva dela, bluzo in krilo, jo nosim lahko tudi ločeno k drugim krilom ali bluzam. Obračun Blago....................65'— din Sukanec.....................3'— „ Gumbi......................4’50 „ Majhni okraski. . . 10'— „ šivilja..................—'— „ SKUPAJ............... SKUPAJ........................90'— din S spoštovanjem Milica štrbenk, Stava vas, pošta Velenje. OBLEKA IZ VZORČASTEGA .TOBRALCA* ZA 100 DIN Tudi jaz sem se ustavila pri vašem vprašanju, čeprav nimam denarja, da bi si ravno prav zdaj sešila novo obleko. Ako bi pa imela dovolj sredstev, bi naredila takole: Kupila bi 3'/s m blaga ,tobralca‘. To je poceni pralno blago, ki tudi na solncu ne obledi. Izbrala bi si cvetlični vzorček na beli podlagi, ker sem rjave polti in temnih kostanjevih las. Cela obleka bi me z okrasjem stala 98 dinarjev, za 2 din bi si pa kupila še ozek rdeč baržunast trakec, ki bi ga prišila na rob poletnega bereta, napravljenega iz ostankov. Obleko bi takole ukrojila: spredaj gladko, pri krilu eno gubo, rokavi precej nabrani, ovratnik majhen, »deški« Obleka bi se spredaj zapenjala s štirimi rdečimi gumbi in bi imela rdeč pas. Pripomnim naj še, da nisem šivilja, a vendar šivam sama, odkar sem po ročena, ker je možičkova plača za šiviljo premajhna. Obračun 82'50 din Kupila sem si za bluzo 1 m, za krilo pa Vit m blaga. Blago je 1 m po 26 din, tako sem za vso obleko dala le 65 din. Razen gumbov in sukanca sem porabila še 5 m belih čipk, ki stanejo 2 din meter. S spoštovanjem Anica Ambrožič, Ljubljana, Trnovski pristan 32. OBLEKA IZ IMPRIMIRANEGA ZORZETA ZA 2950 DIN Na vaše vprašanje v novem natečaju vam pošiljam obračun in popis svoje nove obleke iz imprimiranega žoržeta. Blago je rožnate barve in ima natisnjene na tej podlagi velike rdeče cvetlice. Rdečo barvo sem si izbrala zato, ker sem črnolasa in temnopolta. Rokavi so bogato nabrani, ker sem precej ozka v ramenih. Obleka ima ob vratnem izrezu širok naborek, prav tako tudi spodaj ob robu, tako nekako poživim svojo vitko in veliko postavo. V pasu imam trak, ki ga zavezujem v pentljo. Obleko sem napravila z mamino pomočjo. Obračun Blago . . . . . . . . 26'25 din Sukanec ....................2'25 , Gumbi..................1'— , šivilja ....... —'— , SKUPAJ................. . 2950 din Blaga sem kupila 3 m tričetrt, ker je široko 70 cm in stane meter 7 din. Gumbov in posebnih okraskov nisem potrebovala, ker je blago že samo dovolj živo. S spoštovanjem Jelka Lipša, Ljubljana, Levstikova ul. 21/1X1. levo. OBLEKA IZ PRALNE SVILE ZA 102-75 DIN Z veseljem se udeležujem vašega novega natečaja. Sem srednje visoke postave, vitka, črnih las, temne polti ln črnih oči, Te dni sem si kupila obleko za 102'75 din. Kupila sem si namreč 4'/< m pralne svile po 12 din. Pralna svila je svetlomodre barve in ima na tej podlagi lepe bele cvetlice. Ovratnik je iz belih čipk. šivilja mi Je obleko naredila za 20 din, ker je bila pri nas na hrani in sem ji še jaz sem in tja priskočila na pomoč. Tako sem prišla poceni do lepe nove obleke, ki jo z velikim veseljem oblečem vsako nedeljo. Obračun dlago.................51'— din Sukanec............... 150 „ Gumbi................. 525 „ Ovratnik...............25— „ šivilja . . . . . . . 20— „ SKUPAJ................10275 din S spoštovanjem Dobnik Iva, Ljubljana. VII, Sv, Jernej« c. 35. Blago . Sukanec Gumbi . Pas . . šivilja SKUPAJ 63'— din 3'— , 16'- , 16'— , 98'— din S spoštovanjem Elca Keržišnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 91. OBLEKA IZ BURETA ZA 100 DIN Novo obleko sem si naredila iz bu-reta, ki je pralno blago stalnih barv. Obleko lahko nosim povsod, samo v gledališču in na plesu ne. Barva bureta se lepo prilega mojim temnim lasem in temni polti. Obleka ima zapognjene robove, prešite s temno svilo, prav tako tudi pas in všive ob pasu. Blago . . Sukanec Gumbi . šivilja . SKUPAJ . S spoštovanjem Obračun ........60 — din ..... 5 , ..... 10— , ..... 25 — , • • • 100'— din Iva Černe, Ljubljana, št. Vid 19. Praktični nasveti Neprijetni duh odpravimo v kuhinji, če potresemo na vročo štedilnikovo ploščo malo zmlete kave in jo pustimo, da se skadi. Hrenovke dobe boljši okus in ne počijo tako hitro, če jih samo segrejemo nad vodno paro, namesto da jih ku hamo v vreli vodi. Majhni piškoti se kaj radi primejo pekače. Da jih laže odstranimo, postavimo pekačo za nekaj časa nad vodno paro. Kumarice ostanejo dolgo sveže, če jih pustimo zavite v čistem vlažnem papirju (ne v časopisnem). Tudi vsi mesni izdelki ostanejo okusni do drugega dne, če jih zavijemo v čist, vlažen papir. V omarah in predalih odpravimo neprijeten vonj, če jih znotraj večkrat dobro zmijemo z močno raztopino kalijevega liii>ermangana. Isti učinek ima tudi zažgano žveplo, če ga postavimo v omaro in ga pustimo, da se tamkaj skadi. Vrata omare moramo dobro zapreti. Cez nekaj časa omaro odpremo in jo dobro prezračimo. Kožo s poparjenega jezika laže potegnemo, če jezik takoj, ko ga vzamemo iz vrele vode, vržemo za dve minuti v hladno vodo. ..Ce se hočete prepričati, ali je kvas še dober, ga vrzite majhen košček v posodo z vrelo vodo. Ce se dvigne na vrh, pomeni, da j£ dober, Ce hočete, da vam bo kvas hitreje vzhajal, ga zamesite v toplem mleku, ki ste mu dodali košček sladkorja. Kako se reže SVež kruh na tanke koščke? Zelo oster nož samo pomočite v vrelo vodo, potem ga pa hitro obrišite. S tem nožem boste tudi pravkar iz peči vzeti kruh lahko rezali na še tako tanke kose. Neprijetni vonj po morskih ribah Izgine iz rok ln posod, če roke in posodo umijete s usedlino črne kave. Kova Rooseveltova ideja {n Z-X) Newyork, julija. Roosevelt hoče svetu dokazati, da so v res demokratskih državah vsi boljševiški poizkusi docela odveč. Amerika prav zdaj napeto pričakuje uspeha novega gibanja, ki ga je uvedel Roosevelt pod naslovom ,Label-movement‘ (izg. lejbl-muvment; label pomeni listič, etiketo). To gibanje ima namen zatreti vsako izkoriščanje delavcev. Prebivalci Združenih držav morajo na vse izdelke prilepiti posebno znamko (,label') v obliki nekake dvojne deteljice. Izdelke s temi znamkami so delavci pripravili ,pod sprejemljivimi in ugodnimi delovnimi pogoji1. To pomeni: vsak kupec ve, da je izdelek, opremljen z ,labelom‘, prišel iz tovarne, v kateri se higienskim, socialnim in moralnim razmeram ne da nič očitati. Kako resno se je predsednik zavzel za novo gibanje, priča stavek, ki ga ie povedal te dni in ki ga pozna danes že vsa Amerika: »Z izdelki, ki se jih drži izkoriščanje in zasužnjevanje delavstva, bomo v bodoče ravnali v 48 državah naše Unije kakor z vtihotapljenim blagom « (»Morgen«, Dunaj) ■ Mnogo zlatonosnega pirita je v rudniku Bakoviču pri Sarajevu. Doslej je rudnik predeloval le limonit, odslej bo pa še zlato. Angleška družba Trošnik Mine« Limited je v ta namen že poslala potrebne stroje. ■ Naravnost v srce je dobil vbod z nožem v Počehovi pri Mariboru Spletni pekovski pomočnik Adolf Božnik. Vračal se je ponoči že nekoliko vinjen domov. Od nekod se je zaslišal nesrečni »aufbiks«. Kakor bi trenil, so bili fantje skupaj in so se v gneči spopadli. Kot žrtev pretepa je v mlaki krvi izdihnil Adolf. Orožniki so aretirali Karla Kozarja, Franca Vernika in Jožefa Galoviča. ■ Z novimi obrambnimi aparati so mariborski gasilci v pičlih 20 minutah skrili v meglo vso elektrarno Falo in bližnjo okolico. Zanimive poskuse so gledali zastopniki zagrebškega, ljubljanskega in mariborskega odbora za obrambo pred letalskimi napadi. t SLATINSKE TABLETE Proti debelosti uporabljajte neSkodljive SLATINSKE TABLETE za huifanje sestavljene Iz prlrodnlh mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec Ljubljana V vseh lekarnah MO tabl. din 69-—, 100 tabl. din »•-, 50 tabl. din 24-— SLATINSKE TABLETE Beg. br. 14.213/34 ■ V Trogiru bodo že letos preuredili lepo staro cerkvico 6v. Janeza Krstnika. Vanjo bodo prenesli mnogo dragocenih zgodovinskih spomenikov, ki jih doslej ni bilo mogoče hraniti v cerkvici, ker je bila preveč poškodovana. Tako bo lepa cerkvica služila obenem tudi za muzej. ■ Pod vlak je skočil 241etni mehanik Tone Glavan iz Zapotoka pri Ku-reščku. Mladenič je bil uelužben na ljubljanskem letališču. V poslovilnem pismu pravi, da gre v smrt zaradi tega, ker so mu starši, ki imajo v Za-potoku lepo posestvo, branili, da bi vzel dekle, ki si jo je izbral. ■ Pod tramvaj je padel v Ljubljani 321etni šofer poštnega ravnateljstva France Avbelj. Peljal se je iz šiške 3 kolesom; Ko se je na Celovški cesti hotel ogniti tramvaju, mu je kolo zašlo v tračnice in nesrečni šofer je padel naravnost pod voz, ki mu je kolo razbil na kose, njega samega pa hudo ranil. V bolnišnici je ranam podlegel. Radio Ljubljana ©d 22.—29. julija 195J. ČETRTEK, 22. JULIJA. 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poro-ročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.: Balalajke (plošče) ■ 20.10: Slovenščina za Slovence ■ 20.30: Lažji sinfoniiui koncert (iz Dobrne) ■ 22.: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Esperanteka ura ■ Konec ob 23.15. PETEK 23. JULIJA. 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, porodila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza • . - d—^ 'Jzbama osvedikeir, nova nu>č in zdkamr Aice... to je uspeh Solea-kožne nege. Solea krema 9 koleste-rinom, krepi kožo proti sončnim opeklinam, izborno učinkuje proti hrapavi in razpokani koži ter imenitno služi za špoFt, kopel in slabo vreme, za gospodinjsko delo in suh zrak. Že čez nekaj minut, postanejo otrdela in nabrekla mesta na rokah mehka in voljna. Opazujte sami, kako hitro in temeljito se vpije Solea krema v kožo! Povečajte ta presenetljivi učinek z redno uporabo Solea mila 2 aktivnim lecitinom. Kako dobro to dene utrujenim živcem, kako Vas pomiri in kako mlado in dehtečo kožo Vam napravi. Oba proizvoda se obojestransko dopolnjujeta, oba sta ustvarjena drug za drugega. r ) & e?? 01 vtUo in hmna brez trošorine OlNlO.-5.-3r? Iv 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac ura ■ 19.50; Zanimivosti ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Ženska ura ■ 20.30: Za kratek čas ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA 24. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Rustoi sekstet ■ 18.40: Pogovor s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: 0 zunanji politiki ■ 20.30: Počitniške idile ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA 25. JULIJA 8.00: Plošče ■ 9.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Koncert oddelka godbe »‘■ilogat ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Otroška ura ■ 12,b0: Harmonika ■ 13.00: Čas, vreme, porodila, Spored, obvestila ■ 1315: Plošče po željah ■ 17.00: Kmet. gospodinjska navodila in poročila ■ 17.30: Koncert vojaške godbe iz restavracije Bellewue B 19.00: čas, vreme, porodila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.00: Trboveljski pevski jazz-kvartet ■ 21.20: Cimermanov trio ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 26. JULIJA 12.00: PloŠČe ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče H 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Plošče B 20.10: Potreba slovanskega zbliževanja v sedanjosti B 20.30: Cit raški trio »Vesna« B 21.15: Pevski koncert gdč. Majde Lovšetove B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Harmonika p Konec ob 23. uri. TOREK 27. JULIJA 12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Jožek in Ježek B 14.00: Vreme, borza B 1900: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: 10 minul zabave B 20.00: Plošče B 20.10: Sredstva pri vzgoji vajeniškega naraščaja B 20.30: Vesele in zdravice, bratje Malenšek B 22.: Ca«, vreme, poročila, spored B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri. SREDA 28. JULIJA 12.00: Ploše B 12.45: Vreme, poro? čila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme, borza ® 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: fcah B 20.00: Balalajke (plošče) B 20.10: Mladinska ura B 20.30: Sinfo-11 idni koncert iz Rogaške Slatine B 22.00: čas, vreme, porodila, spored B 2—15: Citre solo (Emil Mezgolits) B Konec ob 23. uri. MALI OGLASI ŽELITE KUPITI DOBER GLASOV IR te od 3.500*— dinarjev dalje. Želite imeti va8 gla-sovir, piano ati harmonij čisto uglafien, obrnite se na mene, pridem takoj! Natančno delo ter nizka cena! F. Turin, Celje, Prešernova 10. GOSPOD S STALNO SLUtBO Celi znanja z «o spodično ali vdovo primerne starosti. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Iskrena ljubezen«. MLAD GOSPOD IŠČE RESNEGA ZNANSTVA z gospodično prednjih let iz Ljubljane, možno tudi iz okolice. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod: »Prijatelj- stvo«. GOSPOD 29 LKT STAR, g pravico do samo stojnega izvrSevanja boljše obrti, za sedaj nameščen z Din 1000*— mesečno, želi resnega znanstva z gospodično ali vdov« od 20 do 80 let. z malo ve*jo doto radi samostojnega izvrSevanja obrti. Prednost imajo tudi dekleta z dežele. Odgovor na upravo pod Šifro: »Vesta*, LEPA EKSISTENCA. Iflčem sotrudnlka(co) z denarjem za razpečavanje novih brezkonku-renčnih praktičnih predmetov. Cenjene dopise pod: »Patentirano 25.000« na upravo lista. POSOJILA BREZ POROKOV dajemo držav nlm in Bamoupi&vnim uradnikom tn upokojencem. Piflite upravi pod: »Ac-ortizacijska*. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG » Viliki itkira vsakovrstnih naočnikov, >onči*ilnm tlikil, dalinotiledav, toplomrov, barometrov, birolermomilrov, Murumeiro« i i t - ftarnovrsint trt. Hotnim ia tnkniHi. - Ctniki tire<#l»tnol K POZOR GOSPODINJE I Najceneje uto postreženi g KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem BURET lister in vsa lahka letna oblatila v elegantni izdelavi nudi coneno Presker Sv. Petra cesta itev. 14 Hranilne vloge prodaste ali kupite zelo ugodno potom mo|e oblastveno dovoljene pisarne. Tako|Snja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana GledallSka ul. 12 Telefon 58-1® Udaja sta konsorcIJ »Družinskega tednika« K. Bratuia, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; ga tiskamo odgovarja r> mihuIpV — «ai T r.jnhijmL