n | IB ' ibr i Danes na 5. strani: Denar ne raste na njivi Sobota, 17. avgusta 1963 Št. 32, leto XXI ZA CENEJŠO TN USPEŠNEJŠO DRUŽBENO KONTROLO Urednik je hotel vedeti, ka-k? učinkovito je delo službe, "i naj bi zagotovila evidenco in kontrolo uporabe družbenih sredstev in razpolaganja z nji-jni, evidenco o gospodarskih gibanjih in kontrolo nad tem, kako uporabniki družbenega Premoženja izpolnjujejo obveznosti do družbene skupnosti. Torej vzel sem pot pod noge in napotil po sledi te »bančne birokracije«, kot sem — ne-Poučen — imenoval to javno službo. Toda čim bolj sem primerjal prakso tega delovnega Področja s predpisi, tem večje 56 mi je zdelo nasprotje med namenom in učinkovitostjo de-*a tega družbenega organa. Predolgo bi trajalo, če bi ho-■®1 napisati članek šele potem, ko bi prišel tej službi do dna 'kar pa menda doslej še nikomur ni uspelo), zato sem se od-ločil napisati to, kar sem naj-''ečkrat in domala povsod slišal. Najprej — kar mi je najbolj Padlo v oči v besedilu prečiščena zakona o družbenem knjigovodstvu: • Uvaja se družbeno knjigovodstvo (ki, o. p.) , • je samostojna in enotna služba • ima svoj statut , • dela izključno le po zakonu . in po drugih na podlagi -Sakona izdanih predpisih , • vodi evidenco o spremem- bah in gibanjih na računih sredstev uporabnikov družbe- nega premoženja ter ostvarja-nju in uporabi družbenih sredstev in razpolaganju z njimi in sestavlja statistična in druga poročila o njih • kontrolira in ugotavlja zakonitost ostvarjanja, delitve in uporabe družbenih sredstev in razpolaganja z njimi • spremlja in analizira ostvarjanje, delitev in uporabo družbenih sredstev, razpolaganje z njimi ter finančno in materialno poslovanje uporabnikov družbenega premoženja, jih opozarja na probleme ter jim daje predloge za njihovo rešitev • organizira in opravlja plačilni promet in opravlja druge. storitve uporabnikom družbenega premoženja 'v zvezi z njihovimi medsebojnimi plačili in obračuni... In tako dalje. Razen tega izvršuje ta služba »tudi' navodila guvernerja Narodne banke, da s tem ■ zagotovi emisijske, kreditne, obračunske in druge funkcije Narodne banke.« Mimogrede: Gospodarstveniki so prepričani, da so ta zakon pripravljali nravniki, ki pač pri takem delu sploh ne mislijo na racionalnost. Zato, menijo, so stroški za to službo mnogo večji od kori s ti.,ki •jih ima družba o"d nje. Zakaj? • Uvaja se družbeno knjigovodstvo. To je z vso preciznostjo ugotovljena resnica (zato gradim na njej vse nadaljnje pisanje). To knjigovodstvo se namreč uvaja že od takrat, ko še nismo uvedli samoupravljanja niti gospodarjenja po zakonih tržišča — in se še zmerom uvaja! V obtoku so namreč že teze za nov zakon o družbenem knjigovodstvu' (čeprav je zadnji šele eno leto star) najbrž iz istih izhodišč kot vse dosedanje. To morda utegne imeti za posledico še bolj komplicirano poslovanje te, v resnici zelo pomembne službe. Nekateri namreč pravijo, da se mnogi zavzemajo še za uvedbo materialnega knjigovodstva (poleg dosedanje vrednostne evidence) in knjigovodskih. Storitev majhnim gospodarskim organizacijam. To je bržčas ideja tehničnih izvedencev te službe, ki si nemara prizadevajo pretirano »izpopolniti« družbeno knjigovodstvo. 6 Določila, da je služba družbenega knjigovodstva samostojna in enotna, prav gotovo (v smislu uvajanja te službe) ne smemo sprejeti togo, temveč razvojno. Težko je bilo namreč verjeti v njeno samostojnost. ko na je ta služba Na to bom skušal odgovoriti tudi uradno »Narobna banka pozneie. -v- Služba družbenega ■ ktijieo- Tnliko za uvod. Zdaj pa k vodstva«, dela kot služba stvari! družbenega knjigovodstva pri ^Razgovorov na temo: statuti delovnih organizacij STATUTI »NA DOPUSTU« * Do sredine julija v mariborskem okraju samo 58 osnutkov statutov in tez * Ali je priprava statutov res samo sindikalna akcija? • Bomo v prihodnjem aprilu res lahko sprejemali dobre statute? Namesto pogovora O STATUTU Vse na temo statut. Reci-j- ® Perspektivah, ki ste si jih sta* “kovali v svojih osnutkih na.ll>tev, o sistemu dohodka, ki brohi ga sšatut uzakonil pa o Za... m*h nagrajevanja, organi-Proizvodnje ... no ja, vse H,r°’ kar mislite, da boste p6** zapisati v vašem statutu. ni bilo nič iz tega ne v *Prk° rskem podjetju PIK niti j6tieko ceste« v obrtnem pod-Vay »Novinar. Prevelika zahte-v ' ^e mogoče ... sicer pa so se tiari t1 kolektivih doslej ven-gu e. že zedinili o naslovih pota -1'1’ ki jih bosta imela statuti/1? P° njihovih izjavah — » ze začeli zbirati gradivo, dela p kot je to prvo, in ye Za javno razpravo«, jo, o Novinarju pa pripoveduje-irrL a samoupravni organi niso Brinv°Vali centralne komisije za zaijn av° statuta. To nalogo so strok-, .^'članskim komisijam — to bi moral biti prav v tem času glavni tir, rezerviran samo za ekspres našega družbenega življenja. Bi moral, predsednik ObSS Maribor-center Ivo Grauf obdobje vendarle nekoliko preveč počitniško. Ne samo zaradi tega, ker je epidemija dopustov zajela tako rekoč sleherni kolektiv, bolj zaradi tega, ker v delovnih organizacijah sploh še (Nadaljevanje na :2. strani) °bliknjakov- ki naj bi iz-Podr^ale teze za posamezna še, v statutu. Pravijo pa I^fja do a naj bi se to zgodilo tja tiacii aPtem,bra in da bi takrat Tak ’ganizirali javno razpravo. *tibeivi d* naj bil po njihovem Svet j tudi čas, da bi delavski ho ir„rn?noval osrednjo statutar-tez .Rusijo, ki bi naj no osnovi °Srihtek razprave izoblikovala *daT°,Je,Pa tudi vse, kar je za •nožno konkretnega pove- dati o statutih in statutarni razpravi v podjetjih PIK in Kovinar. Vse, če bi seveda zamolčali nekaj pomislekov. V bistvu . nekakšnih retoričnih vprašanj kot ^ _ __________ ^ rnaadiP dosedanjega' odlLšanj^pri- namreč pravi, da je statutarno šlo do časovne stiske? Ali ne bodo prav zaradi te stiske tudi statuti precej pomanjkljivi? Ali ne bi kazalo že pred izdelavo tez v javni razpravi temeljito analizirati dosedanje družbene in ekonomske odnose in vsaj v načelih opredeliti njihov nadaljnji razvoj ? Ali ne bo v nasprotnem primeru statut samo prepis dosedanjih samoupravnih aktov in kvečjemu še zakona o delovnih razmerjih? Ali ne bo zatega-del uzakonjeval statut samo status quo, perspektiva pa bo ostala zamegljena, kot je danes? Seznam takih retoričnih vprašanj bi bil bržčas lahko precej dolg. A ker je sama retorika premalo, raje nekaj bolj stvarnih. Približno takole formuliranih: ali ni upravno-tehnično vodstvo že z določili nove ustave soodgovorno za oblikovanje novih ekonomskih in družbenih odnosov in s tem tudi statuta delovne organizacije? Ali ne dele te soodgovornosti tudi samoupravni organi? Ali ni ena izmed nalog družbeno-poli-tičnih organizacij v koletivih, da idejno in družbeno-politično usmerjajo statutarno razpravo, da tudi s pomočjo družbene intervencije zagotove oblikovanje novih odnosov? DOSLEJ SAMO POLITIČNA AKCIJA Kdaj neki se je prevrnila kretnica in speljala najin razgovor na stranski tir? Sicer pa — res stranski tir? Navsezadnje podružnici Narodne banke, za Narodno banko itd. Razen tega se v tej službi ravnajo ne samo po navodilih svojega generalnega direktorja, temveč (zelo često) tudi po željah predsednikov ljudskih odborov, kar je tudi značilno za »samostojnost« v praksi te službe. Tudi enotnost je zelo precizirana in ima za službo družbenega knjigovodstva zelo daljnosežne posledice. Rekli smo že, da namešča in razporeja uslužbence na delovna mesta generalni direktor službe družbenega knjigovodstva. Enotno je financiranje te službe — po šteyilu uslužbencev ali »po glavah«, kot pravijo ti uslužbenci sami. Ker so stroški za te »glave« po centralnih računih preveliki, jih zmanjšujejo centralno, in sicer tako, da postopoma zmanjšujejo . število podružnic in preostalim tako nalagajo vedno več dela. Seveda se ta enotnost izraža tako, da eni delajo za isti denar veliko, drugi pa malo, nihče pa si ne prizadeva več kot od njega zahtevajo, ker ne ve za kaj. O delitvi po delu torej v tej službi ni govora. • Ker se služba družbenega knjigovodstva šele uvaja, bi bilo prezahtevno želeti, da bi že imela svoj statut, saj to spričo njenega nenehnega razvoja, ki mu pravimo s tujko reorganizacija, sploh »ni mogoče«. Zato pa imajo namesto pravih, začasne svete delovnih kolektivov, ki sicer razpravljajo in tudi sklepajo, nimajo pa resnega vpliva na delovanje službe. • Določilo, da dela služba družbenega knjigovodstva izključno le po zakonu in po drugih na podlagi zakona izdanih predpisih, je sicer logično, vendar ga glede na prakso povsem ne razumem. Splošno znano je, da se ta služba ne ozira na zakope, temveč dela samo po- okrožnicah centralne Službe, družbenega ' knjigovodstva pri Narodni banki. — V zadnjih sedmih mesecih je bilo teh okrožnic samo 600! Ali bolj točno: za službo družbenega knjigovodstva velja zakon šele takrat, ko jim ga centrala z okrožnica pojasni; Nemara je to posledica proste , razlage; da dela služba družbenega knjigovodstva »po drugih, na, podlagi zakona izdanih predpisih«, če to tako razumemo,; potem so okrožnice pač neizbežna nujnost. • Potemtakem je tudi družbeno računovodstvo rezultat takšnega razvoja (uvajanja) (Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU Primerov je bržčas še več, zlasti v dveh industrijsko zelo razvitih območjih lahko v zadnjih nekaj mesecih zasledimo, da so se organi upravljanja v mnogih delovnih kolektivih odločili za premike v višini osebnih dohodkov. Vzrokov za to sicer naštevajo veliko, v glavnem pa bi jih vendarle lahko posplošili v dva: bodisi zaradi tega, ker so življenski stroški hitreje naraščali kot pa višina osebnih dohodkov, ki jo oblikuje njihov sistem nagrajevanja — bodisi zato, ker se je s povečanim obsegom proizvodnje in bolj ekonomičnim gospodarjenjem tudi dohodek bolj ‘»odebelil« in tako omogočil tudi višje osebne dohodke. V nekaterih delovnih organizacijah pa so zadevo rešili kar se da preprosto in po njihovem prepričanju tudi najbolj učinkovito. Njihovi organi upravljanja so namreč izglasovali sklep, da naj bi se osebni dohodki avtomatično povečali v njihovi obračunski tarifi. Češ, da tako ne bo nihče prikrajšan ali kako drugače oškodovan. Ni da bi odrekali logiko takim utemeljitvam — samo da je vnjej precej sofizma in da je zato tudi rešitev dvorezna. Kaj so pravzaprav dosegli s takim linearnim pove-čevanjen\ osnov v osebnih dohodkih? Če so že ohranili dosedanja razmerja v osnovah, pa s tem še ni rečeno, da ne bodo morali k letu spet razmišljati o spremembah in tako vnovič začeti z mezdnim gibanjem. Če pa so ob povečanju osebnih dohodkov spreminjali dosedanja razmerja, se je mezdno gibanje samo še zaostrilo in ima Zdaj take ali drugačne posledice v notranjih odnosih. Po drugi strani pa ne more biti naključje, da ima tako mezdno gibanje posledice tudi navzven. Povečavanje obračunskih osnov osebnih dohodkov lahko ustvarja bi- LINIJA NAJMANJŠEGA ODPORA stvena neskladja med sorodnimi delovnimi organizacijami, ki pa so — ali niso — rezultat boljšega gospodarjenja in višje produktivnosti. In zato tudi tako pogoste verižne reakcije. Pravzaprav tako pogosta mezdna gibanja. Po približno takile logiki: >*če lahko onstran ceste, zakaj ne bi smeli tudi tostran. Saj delo na naši stružnici ni lažje od dela na njihovi.« A da se ne bi napak razumeli: daleč smo od tega. da bi nasprotovali povečevanju osebnih dohodkov in dviganju življenske ravni proizvajalcev. Samo to povečanje naj bo vendarle že skladno in v celoti odvisno od boljšega gospodarjenja kolektivov, večje intenzivnosti dela, boljše organizacije proizvodnje, skratka od odkrivanja vseh tistih naravnost brezštevilnih notranjih rezerv, ki se še skrivajo v proizvodnji. Naj bodo v tem primeru odstotki povečanja še večji kot pa danes! Toda nemesto, da organi upravljanja rešujejo politiko nagrajevanja in rast življenske ravni s povečanjem obračunskih osnov v osebnih dohodkih, naj bi raje usposobili notranji sitem delitve dohodka, da bo le-ta že sam po sebi zagotavljal soodvisnost v naraščanju dohodka kolektiva in osebnih dohodkov. In slednjič, noben sistem nagrajevanja ni tako popoln, da ga ne bi mogli še izpopolniti. Celo nasprotno: sistem nagrajevanja bi bilo treba nenehno izpopoljevati z novimi, boljšimi merili dela, ga povezovati z gibanjem stroškov, elementi živega in opredmetenega dela. iskati večjo sodvisnost individualnega dela z delom ožjega in širšega kolektiva. Bodisi v neposredni proizvodnji bodisi » v pisarnah-«, kot pravijo ponekod. Povečevanje osnov in »zacementiran« sistem nagrajevanja namreč v ničemer ne vzpodbujata k večjim proizvodnim rezultatom in sploh k boljšemu gospodarjenju. Linija najmanjšega odpora — le kako drugače imenovati to linearno povečevanje obračunskih tarif osebnih dohodkov! — tudi v ničemer ne oblikuje novih ekonomskih in družbenih odnosov. Mezdno gibanje, ki ga slej ko prej mora sproščati, pa je daleč od ciljev' našega družbenega razvoja. BOJAN SAMARIN ■ ■ ■ ■ •B ■ ■ . g i ■ ■ 5 6 ■ ■ ■ ■ i ■ ■ m i • ■ ■ ■ 8 ■ ■ m. m , a / Mi več rezerv Naša organizacija dela je že tako perfektna, da gre lahko polovica ljudi na dopust, pa v proizvodnji tega sploh ne čutimo! Karikatura: MU. AN MAVER ■ammannunn« ■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■» PHIsuiufiijiuiMBiMiiuiiiiiilHiflllllV Varčevanje i materialom - I notranje rezerve • ^ Tokrat ponatiskujemo sestavek, objavljen v glasilu delovnega kolektiva Saturnusa v Ljubljani, v katerem pisec opozarja, kje so rezerve za povečanje dohodka. Zgodilo se je prqd leti, točnega datuma (se 'ne spominjam ... Možak se je pripeljal v tovarno s triciklom, uredil vse pisarniške formalnosti in zapeljal vozilo k rampi ob skladišču odpadkov. Naložil je odrezkov, pločevine, kolikor je siromašni" tricikel zdržal, sedel nanj in se odpeljal. Vse to se je potem še večkrat ponovilo. A glej, kmalu se je standard dvignil in mož je začel prihajati z avtomobilom. Torej iz odpadkov si je napravil avtomobil! Avtomobil iz odpadkov, ki jih tovarna ne rabi, a najbrž tudi iz odrezkov, katere bi tovarna lahko porabila... Odrezki bele in črne pločevine po 24 dinarjev za kilogram! Tem odrezkom nameravam posvetiti naslednje vrstice. Pri tako visoki proizvodnji In pri takšni izbiri izdelkov, kot jih ima naša tovarna, so širši ali ožji trakovi pločevine kot ostanek pri rezanju, povsem logična nujnost. To so odrezki, ki jih razdeljene po širinah pod 80, od 80—120 in nad 120 mm skladiščimo na police skladišča odpadkov. Ti odrezki se v proizvodnji stalno pojavljajo, izkoriščamo pa jih v precejšnji meri za štanca-nje nelitografiranih sestavnih delov ambalaže manjših dimenzij. Prav tako pri štancanju obročev za patent škatle premera 130 do 230 mm ostajajo rondele, ki običajno romajo v vagon kot odpadek po 10 dinarjev za kilogram. Lahko bi se porabile za dna, obroče ali pokrove manjših dimenzij. Nekateri člani kolektiva sicer menijo, da tak način proizvodnje v sodobno urejeni tovarni ni rentabilen. Menim pa, da bi bilo čimboljše izkoriščanje odpadkov vsekakor zelo koristno. Prepričan sem, da tovarna ne bi imela izgube, če bi eno stiskalnico namenila zgolj štanjcanju na zalogo iz odpadkov. Pri tem bi delavki, ki bi stalno delala na tej stiskalnici, plačali kak poseben dodatek, kajti delo po normi resda skoraj ne bi bilo mogoče. znižanje prodajne cene in s tem na ponovno pridobitev odjemalcev, ki to embalažo sedaj rajši naročajo po nižji ceni pri konkurenčnih podjetjih. Vzemimo za primer, da 7 odrezkov dimenzije 530 X 120 mm tehta 1 kilogram, kar znese 24 dinarjev, če jih prodamo privatniku. Iz teh sedmih trakov lahko dobimo 28 obročev premera 99 milimetrov za patent škatle. Ti obroči so izdelani iz celih plošč po 12 dinarjev kos, kar znese v tem primeru 336 dinarjev. Če proda torej tovarna 1000 kilogramov teh odrezkov, dobi zanje v najboljšem primeru 24.000 din, če jih pa porabi sama za svoje polizdelke, znaša vrednost 336 tisoč dinarjev! Nič slabši izračun ne bi dobili pri ožjih uporabnih trakovih in pri rondelah. Spominjam se, da smo pred leti v neki krizi za pločevino, dokaj temeljito »počistili« vse »pozabljeno«. Zato bi tudi danes podoben slučaj lahko »zbrisal« prah s pločevine, ki se pahhja bolj ali manj pozabljena in zaprašena po najrazličnejših kotih tovarne ter tam počasi propada. Dokler je ■ skladišče natrpano s pločevino, žal tako radi pozabljamo na besedo »varčevanje z materialom«. Vsakdo izmed onih, ki so tako rekoč zrasli s tovarno, bo lahko potrdil, da so znali nekoč mnogo bolje izkoristiti sleherni košček materiala. Svoj čas so menda prejemali mojstri in preddelavci poseben dodatek na prihranke pri materialu. To jim je bila nekakšna spodbuda, prihranki pa so se lahko porabili za druge izdelke. Sedaj, ko imamo na razpolago skladišče polizdelkov, bi bilo štan^anje na zalogo še lažje izvedljivo. Istočasno bi nastale prav gotovo razbremenitve strojev, ker bi v trenutku, potrebe, glede na naročilo, že imeli pripravljene sestavne dele. Ker je, kot vemo, za patent škatle potrebno štancati dno, pokrov in obroč, bi v času, potrebnem za izdelavo teh polizdelkov tri stiskalnice lahko delale že drug izdelek. Odpadlo ali vsaj zmanjšalo bi se s tem nepotrebno čakanje okroglega ali štirioglatega oddelka, ki imata čestokrat obode že pripravljene, manjkajo jim le ostali sestavni deli, ker »štan-carija« z obstoječim strojnim Žena je na dopustu. Foto: M. ŠPAROVEC STATUTI »NA DOPUSTU« parkom, ne more vselej pravočasno izdelati potrebnih izdel- V preteklih dveh letih smo izgubili vrsto odjemalcev patent škatel ravno zaradi previsoke prodajne cene. Tu, v izkorišča^ n ju odpadkov, je že činitelj, ki' mo uporabno! bi lahko spodbudno vplival na IVAN LUKANČIČ kov. Razmislimo o tem in izlušči- (Nadaljevanje s 1. strani) niso začeli intenzivneje oblikovati, svojih internih ustav. — Taka je ocena našega sveta, pripoveduje Ivo Grauf. Skorajda se ne moremo znebiti občutka, da so v kolektivih razumeli statutarno razpravo samo kot politično akcijo in ne kot neizbežno družbeno ekonomsko potrebo, da si izoblikujejo načela sedanjega in perspektivnega razvoja. Z akcijami je pa tako, da slej ko prej popusti prvotna vnema, če se seveda ne sprevržejo v načrtno in stalno delo. — Pa zdaj, kako daleč so kolektivi v vaši občini s statutarno razpravo? V nekaterih večjih delovnih organizacijah, na primer v MTT, Železniškem transportnem podjetju, v Elektromontaži in še nekaterih drugih, so že pripravili prve osnutke statutov, ki naj bi v prihodnjih mesecih v javni razpravi dobili svojo dokončno 'podobo. Zato pa so na začetku poti ali pa še to ne v večini manjših delovnih organi statutov v tistih kolektivih, kjer je organizacija proizvodnje slaba, zastarela, nesmotrno izvedena, kjer že doslej niso razvijali in poglabljali svojega sistema formiranja in delitve dohodka, kjer so v nagrajevanju še vedno odločilni mezdni odnosi. Menda smo deloma krivi vsi skupaj, ker smo doslej v naših družbenih akcijah videli predvsem večje kolektive, na manjše pa, ki bi bili najbolj potrebni pomoči, pogosto pozabljali. — Nekaj resnice je v tem vsekakor... — Ja, izgovorov je res preveč. Navsezadnje je problemov toliko, ki bi jih lahko in ki jih bodo morali rešiti kolektivi sami, da res ni prav nobenega globljega vzroka za zavlačevanje statutarne razprave. Toda ta zastoj v pripravah statutov tudi priča, da so v upravnih, tehničnih vodstvih, kdaj pa kdaj tudi v samoupravnih organih še vedno močne sile, ki poskušajo zavreti razvoj novih ekonomskih in s tem tudi družbenih odnosov in zorela potreba po oblikovanju ZA CENEJŠO IN USPEŠNEJŠO DRUŽBENO KONTROLO da se v večini primerov skrivajo zacij, v obrti, trgovini, gostin- za njimi povsem . individualni, kalna akcija«, stvu, družbenih službah. Na- lntf e,si Posameznikov. Boje se sploh velja, da je najmanj do- fač’ ,da .t?1 statut preveč izpod- - J kopal njihove pozicije m s tem tudi omejil njihove privilegije. — To pa bržčas pomeni, da se bo treba v prihodnje nekoliko bolj odločno spopasti s temi zaviralnimi silami. —■ Če bi kritično ocenjevali delo sindikatov v delovnih organizacijah na našem področju, bi izmed članov občinske skupščine? Recimo v občini Maribor-center... — Je občinska skupščina doslej že analizirala statutarno razpravo v delovnih organizacijah? — Ne. — Je morda imenovala posebno komisijo, odbor ali kak • drug organ, ki naj bi pomagal delovnim organizacijam, pri oblikovanju statutov? — Se ne. — Pa ima občinska skupščina vsaj analizo dosedanjega razvoja ekonomskih in družbenih odnosov v delovnih organizacijah na njenem območju? — Doslej ne. ... In tako naprej. Sicer pa ni prav nobenega smisla bezati v nekaj, česar ni. Samo dolgo bržčas tako ne bo več šlo, ker... ker čas beži in ker bržčas v prihodnjem aprilu ne bi smeli sprejemati slabih statutov, ker smo se pač zedinili, da naj bi statuti ne bili samo formalni akti in ker to ni samo >>sindi- REZULTAT ANALIZE: SLABO celoti doumel?rsvoje’ družbeno^ samo ~da s tem še ni rečeno, da Tn^nravnukov ° o^niej ima vseh teh 80 % nndiet.ii t.nrii mistov in pravnikov o njej — Vse kaže, da so v delovnih organizacijah z dopusti spravili v predale tudi gradivo za statute. — Bo držalo, pravi predsednik statutarne komisie pri • OSS v Mariboru Vanek Šiftar. Analiza je sicer razkrila, da ima v okraju 80 % delovnih organizacij svoje statutarne komisije, v statutarno razpravo bodo morale poseči tudi občinske skupščine, zbornica, društvo ekonomistov, pravnikov, strokovna združenja. Saj so v celoti soodgovorni, da bomo v prihodnjem aprilu sprejemali dobre statute. O VETRU IN JADRIH V mariborskih delovnih organizacijah, zatrjujejo, da se društvo ekonomistov in pravnikov doslej še nista zganila. Nihče da jih ni doslej še vprašal, kako napredujejo pri oblikovanju statutov, nihče ponudil pomoči. Tudi za druga strokovna društva in združenja da to velja. Na okrajni gospodarski zbornici pa se je naš pogovor o statutih začel z »vetrom in jadri«. Pravzaprav tako, da so na zbornici ugotovili, češ da jim je okrajni sindikalni svet s svojo statutarno komisijo pobral veter z jader. Pravijo, da so to ugotovili že na februarskem posvetu, ki so ga sklicali, da • bi ugotovili, kako pomagati delovnim organizacijam pri oblikovanju statutov. Zato so takrat tudi sklenili, »naj bi bil okrajni sindikalni svet še naprej organizator in nosilec akcije za pripravo statutov, da naj društvo ekonomistov in pravnikov zagotovita delovnim organizacijam strokovno pomoč in da se naj zbornica vključi tako. da bo s strokovnimi službami pomagala pri tem delu«. Realizacija sklepov pa je približno takale,- Sindikati so svojo (Nadaljevanje s 1. strani) službe družbenega knjigovodstva (ki vodi evidenco o spremembah in gibanjih itd.). Je torej dvojnik rezultatov dela računovodstev gospodarskih organizacij in drugih računovodstev in povzroča nove stroške za ugotavljanje enih in istih dejstev. Prav zaradi tega menijo gospodarske organizacije, oziroma njihovi finančni strokovnjaki, da je ta »duplikat« odveč. Dvomijo namreč, da bi še tak genij lahko iz takšne evidence (ki nima dokumentacije) izven gospodarske organizacije, z analizami ugotovil dejansko gibanje gospodarjenja v podjetju. Seveda pa to še manj uspe povprečnim strokovnjakom službe družbenega knjigovodstva, ki zaradi finančnih zadreg in nezgrajenega sistema delitve dohodka zelo sposobnih kadrov domala nima. • Tisti, ki naj druge nadzoruje, naj bi vedel več od tistih, katere nadzoruje. To je pravilo, ki ga službi družbenega knjigovodstva že dolgo ne uspe uveljaviti. Za svoje bolj odgovorno delo dobijo v službi družbenega knjigovodstva okrog 33.000 dinarjev mesečno, v komunalni banki še enkrat več, v gospodarski še več. Pri tem pa ne smemo omenjati gospodarstva, kamor gredo večinoma najsposobnejši kadri službe družbenega knjigovodstva. Tisti, ki so v tej službi kljub vsemu še ostali, ne morejo drugega, kot pregledovati letne bilance, in če jih uspejo pregledati pred koncem leta, je to že uspeh. Potem se seveda malce predahnejo in se lotijo novih. Ker pa so bilance po obsegu takšne kot debeli romani, jim je najboljše — prav tako kot romanom — verjeti. Zato komisije, ki jih pregledujejo, doslej največkrat niso delale drugače, kot »na preskok«. Ker je kontrola takšna (ob pomanjkanju kadrov seveda) je prav težko verjeti, da je učinkovita, saj dela z veljavnostjo za nazaj. Tako šele čez leta (v najboljšem primeru po enem letu) ugotovi napake, do katerih ob večji ažurnosti ne bi smelo priti. . Tako na primer ugotovi, da so poslopje, v katerega so prišli pregledovati zaključni račun ali kako drugače nadzorovati poslovanje, zgradili z obratnimi sredstvi ali kar na račun poslovnih stroškov in da je zaradi tega njihovo gospodarjenje v težavah. • Pravkar smo ugotovili, da služba družbenega knjigovodstva dejansko ne more spremljati gospodarstva, vsaj tako ne, da bi lahko na osnovi tega spodbujala k boljšemu gospodarjenju. Kako pa naj to sploh doseže, ko pa lahko začne analizirati gospodarjenje šele takrat, ko kontrola opravi svoje delo in omogoči analitikom dejanski pregled nad dogajanjem v gospodarskih organizacijah. Medtem ko ,so takšne analize gotove, je minilo že drugo leto. Tako analize postajajo arhivsko gradivo, ki je sicer zelo dragoceno za tistega, ki se zanima za preteklost, za prihodnost in sedanjost pa nimajo dovolj praktične vrednosti. Pa tudi druge analize nimajo primernega uspeha za gospodarstvo. • Če je tako, čemu se potem ukvarja služba družbenega knjigovodstva s plačilnim prometom. Pravijo namreč, da zato, ker brez tega ni kontrole, toda ker učinkovite kontrole že itak ni, potem to tudi ne more biti osnova zanjo. Najti je potrebno drug izhod. Gospodarstveniki pravijo, da je hudo zaradi tega, ker se služba družbenega knjigovodstva preveč posveča drevesom, premalo pa gozdu... Ker sem opazil, da se utegnem utopiti v morju problemov službe družbenega knjigovodstva, sem telefoniral združenju knjigovodij Slovenije in vprašal, katere bilke se oprimem, da se to ne bi zgodilo. Rekli so mi, da njihovega predloga o organizaciji službe družbenega knjigovodstva, ki pa ni samo njihov, ker je nastalo iz sodelovanja revizijskega zavoda, gospodarske zbornice, tudi službe družbenega knjigovodstva in sekretariata za finance. Oprijel sem se torej tega predloga. Takle je: Ali ne bi bilo ceneje in za družbeno kontrolo uspešnejše: — če bi predpisali izpopolnjeno obliko mesečne bilance ali občasne, ki bi dajala poleg drugega še vse tiste pokazatelje, ki so potrebni za statistično službo in družbeno kontrolo, s čimer bi lahko odpadlo knjiženje družbenega knjigovodstva. — če bi se okrepila analitična služba pri družbenem knjigovodstvu, ki bi preko analiz usmerjala inšpekcije v posamezna podjetja, za katera bi analiza pokala potrebo po intervenciji te službe, — če bi sedanje družbeno knjigovodstvo ob prevzemu knjigovodskih bilanc kontroliralo samo saldo vseh računov pri banki. Če so saldi v skladu s saldi v bilanci, je glede na zakon do pike podana varnost, da so vse protipostavke knjižene in verjetno tudi na ustreznih kontih. V bistvu gre torej za to, da bi bila ta služba po organizaciji dela usklajena z razvojem gospodarstva, ki zahteva prožno in sposobno službo za analiziranje in usmerjanje gospodarjenja. V tem smislu pričakujejo vsi več od te službe in ji odmerjajo tudi večjo vlogo. VIKTOR ŠIREC politične vloge pri oblikovanju statutov. Zato bo tudi zdaj toliko teže. A ne oziraje se na kar koli, takoj bo treba začeti intenzivno in poglobljeno obli-' kovati statute. — In kako poskuša vaš svet to zagotoviti? — Ustanovili smo statutarno komisijo, ki naj bi predvsem spremljala statutarno razpravo in analizirala probleme, s katerimi se bodo srečevali delovni kolektivi in kjer jim bo treba zagotoviti konkretno pomoč. Prav zaradi tega smo se tudi odločili, da naj bi člani naše komisije obiskovali 60 delovnih organizacij v občini in v njih neposredno spremljali statutar- ima vseh teh 80 % podjetij tudi. že kaj pokazati. Do sredine julija smo namreč našteli v vsem okraju nič več in nič manj kot 58 osnutkov ali tez statutov. Veliko statutarnih komisij pa sploh še ni začelo zbirati gradiva. — In kako si to razlagate? — Pravzaprav je en sam globlji vzrok. Namreč v tem, da večina delovnih organizacij sploh še ni doumela, kaj naj zanje pomeni statut. Tako so odlašali s pripravami statutov, češ, saj bo tudi kasneje še dovolj časa. Marsikje še zdaj tako mislijo. Pogosto nam celo prikrivajo, kako daleč so pri obliko- pravzaprav še razmišljati nista začela, strokovne službe zbornice pa so zbrale grhdivo o tern, kaj naj vsebuje statut delovne organizacije ter ga priobčile v svoji publikaciji Naše gospodarstvo. To pa je tudi vse. In spričo dejanskih razmer v statutarni razpravi bi bilo treba nekolik0 popraviti in predrugačiti tisto pripombo o vetru in jadrih. Na tem morju je namreč vetra več kot preveč vsaj še za nekajkrat toliko jader. Morda celo preveč, ‘da bi lahko samo z jadri opravili in da bo za to treba P°' klicati na pomoč tudi vlačile® in v nekaterih najbolj kritični*1 primerih tudi ledolomilce. Vs® vanju statutov. Tako smo se ncT razpravo.^ Sprejeli ‘pa™smo Pred časom pogovarjali s člani dosedanje statutarne razprav0 tudi rokovnik za nadaljnjo pri- "statutarne komisije« v eni iz- v delovnih organizacijah namreč pravo statutov. Vsaj do srede delovnih organizacij, za katere pa smo izvedeli kasneje, da so jih imenovali na izredni seji delavskega sveta »šele in takoj« po našem odhodu. — Pa se vam ne zdi ta ugotovitev malce nelogična, saj vendar od ustavne debate sem nenehno poudarjamo pomen statutov? — Morda res, samo da je kljub temu resnična. Bolj zgovornega primera, kot je tale, si skorajda ne morete misliti. Zasledili smo gostinsko podjetje, ki je odkupilo kar na matrice razmnožen statut, ga enostavno opremilo s podpisi in pripravilo, da ga predloži občinski skupščini v obravnavo. A ne gre le septembra naj bi bili osnutki statutov vseh delovnih organizacij pripravljeni za javno razpravo, ki bi zatem sledila tja do konca oktobra. Do srede januarja pa bi naj delovne organizacije predložile svoje statute v obravnavo občinski skupščini, v marcu pa naj bi jim dali dokončno obliko in vsebino, OBČINSKI: NE Statute občinskih delovnih organizacij bodo obravnavale tudi občinske1 skupščine. Pa ne samo formalno. Z ustavo so v celoti soodgovorne za to, da si bodo delovni kolektivi res izoblikovali načela sedanjega in perspektivnega ekonomskega in družbenega razvoja. A če bodo hotele skupščine to svojo nalogo tudi opraviti, potem bi bržčas morale že zdaj spremljati statutarno razpravo v delovnih organizacijah, že zdaj analizirati probleme, s katerimi se srečujejo kolektivi pri oblikovanju statutov, že zdaj jih opozarjati na .d°bre in slabe rešitve, že zdaj jim zagotoviti tudi kokret-no pomoč. A kdo ve, kako bi zgledal razgovor na to temo s katerim tako kažejo. SAMO ŠE VPRAŠANJE Res, sredi avgusta preostan® samo še vprašanje: ali bon1® lahko v prihodnjem aprilu spr®' jemali dobre statute? Če bo statutarna razpra«9 taka kot zdaj — lahko kdo z3 to jamči? BOJAN SAMARIN za osamljen primer, nasprotno, za pojav, ki bi ga najbolje označil kar z besedami »lov za vzorčnimi statuti«. — A kaj pravite ob teh ne kdo ve kako vzpodbudnih ugotovitvah v sindikatih? — Da bodo morali začeti Sindikati v delovnih organizacijah in statutarne komisije pri občinskih svetih veliko bolj dosledno usmerjati statutarno razpravo in mobilizirati vse tiste sile, ki lahko zagotove kolektivom praktično pomoč. Sicer pa, DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo izdaja CZP Ljud-ska pravica v Ljubljani Lis1 te ustanovljen 20 novembre 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik' VINKO TKINKA US Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2 poštni predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-672. uprave 33-722 in 37-501. Račun prt Narodni banki v Ljubi jam št NB 600-11/1-365 - Posamezna številka stane 20 din — Naročnina 1e: četrtletna 250. polletnfl 500 in letna 1000 din - Rokopl' sov ne vračamo — Poštnina pia* čana v gotovini — Tisk in K”' še11 CZP »Ljudska pravica« Ljubljana ^ IZKUŠENJ GOSPODARJENJA DELOVNIH ENOT V MARIBORSKEM PODJETJU PRIMAT: POLETNI ZAPISEK IZ LJUBLJANSKE »VOLNENKE- Dileme ne more biti Ekonomske enote v mariborskem podjetju Primat *ma5° že tradicijo. Saj so že pred dobrima dvema letoma osnovali »dvanajst podjetij v enem samem«, kot so takrat pripovedovali. Že nekaj prvih mesecev upravljanja in gospodarjenja neposrednih proizvajalcev pa je bilo dovolj tudi za optimistično oceno. Takole so v Primatu pripovedovali tiste dni pred dvema letoma: »Spreminjajo se stari ekonomski, družbeni in etični odnosi, sproščena pobuda neposrednih proizvajalcev utrjuje ekonomsko bazo gospodarske organizacije, interesi posameznika postajajo interesi kolektiva in prizadevanja kolektiva so hkrati prizadevanja posameznika.« deljena mnenja O PRIHODNOSTI Optimizem izpred dveh let, in?OV.a? že na prvih izkušnjah e tudi že prvih, čeprav še sko-P1? podatkih, je bil še toliko eij dragocen, ker je bila tedaj ^centralizacija samoupravljala še vedno bolj družbena ak-la kot pa v delovnih organiza-lah v celoti spoznana in pri-' nana družbena in ekonomska A teh pozitivnih rezulta-j v decentralizacije upravljanja gospodarjenja neposrednih Izvajalcev v ekonomskih eno-ad tudi zdaj nihče v Primatu e Poskuša demantirati. S tem P® seveda še ni rečeno, da je Frav zdaj, v statutarni razpravi , al manj kako aktualno vprašanje, l..--" v prihodnje razviti in izo-hkovati gospodarjenje proizva-Jalcev v ekonomskih enotah. Mnenja so različna. Pravza-g,raYv gre za dvoje nasprotnih si tališč. Po eni strani se namreč kolektiva ogreva za misel, p,a bi skrčili število ekonom-,}h enot. Tako naj bi bile po Uhovem mnenju v pravem po-/*ertu besede ekonomske enote amo obrat nožev, ki je tudi že P° lokaciji izven matičnih obra-,?vv> vse proizvodne enote v mahnem podjetju naj bi združili ski material in na zaloge dokončane proizvodnje bremenijo v 50 ”/o tehnični in v 50 % komercialni sektor, obresti za nedokončano proizvodnjo pa morajo v celoti nositi proizvodne enote. Tako pravijo, da so precej zmanjšali kopičenje zalog bodisi-reprodukcijskega materiala bodisi dokončane bodisi nedokončane proizvodnje. Tudi zastojev v proizvodnji, da je zdaj veliko manj zadreg z obratnimi sredstvi. V tem času pa so tudi razvili »obratni obračun«, kot mu pravijo v Primatu. Zdaj vsaka enota po dekadah spremlja vse stroške proizvodnje po posameznih artiklih, ki so v proizvodnem procesu, bodisi da gre za elemente .živega bodisi za elemente oprSmetenega dela. Odstopanje od normativov navzgor in navzdol pomeni za vsako enoto znižanje ustvarjenega dohodka, ki ga razporeja v svoj rezervni sklad in sklad za osebne dohodke. Čeprav pa ugotavljajo dohodek ločeno po ekonomskih enotah, so se v Primatu odločili, da naj bodo skladi skupni, z izjemo obratnih sredstev in sredstev za osebne dohodke. Prvotno zamisel, da bi nekatere razdelili med ekonomske enote, so opustili zaradi tega, ker bi se sredstva preveč razdrobila, postala bi tako premalo učinkovita, česar pa si spričo rekonstrukcije, zasnovane v glavnem na lastnih sredstvih, ne bi mogli privoščiti. A pravijo, da tudi sicer kljub decentralizaciji upravljanja še vedno osta- . eno samo ekonomsko enoto, retja enota pa naj bi bile službe p°djetja in uprava. Ta svoj predlog zagovarjajo s tem, da a yodstva ekonomskih enot pre-,.ec obremenjena z administra-lvnim, računovodskim delom, ? jim zasledovanje proizvodnje, ®0anja stroškov, skratka gospo- - - - ^rjenja kot celote jemlje pre- nejo skupni interesi. časa, da bi lahko operativno Ppsegali v neposredno organiza-proizvodnega procesa. Nasprotno pa drugi spet za-|?Varjajo dosedanjo-organizacijo konomskih enot, se zavzemajo, ria bi ostali pri tem, kar so si ®slej izoblikovali. Po njihovem gC^nju je tudi smisel ekonomom enot prav v tem, da gospo-par’jo s proizvodnimi stroški. nravijo pa še, da je gospodarje- REZULTATI SO SPODBUDNI Proizvajalci v ekonomskih enotah - mariborskega podjetja Primat potemtakem gospodarijo z obratnimi sredstvi in sredstvi za osebne dohodke. Pravijo pa, da je medsebojna odvisnost proizvodnih stroškov in osebnih dohodkov precej spodbudila proizvajalce. Res, nesmiselno bi bilo pripisovati vse rezultate gospodarjenja samo prenosu pravic in dolžnosti na neposredne proizvajalce v ekonomskih enotah. Vendar pa po drugi strani spet ne kaže zanikati, da se v teh rezultatih v dobršni meri ne kaže prav vpliv decentralizacije upravljanja. Rezultati pa so precejšnji. Ne samo, da so se v podjetju znebili hudih oscilacij v gibanju proizvodnje med posameznimi meseci, ki so bile še posebno velike ob koncu in začetku leta, tudi sicer so z letošnjimi pokazatelji zadovoljni. Tako se je v primerjavi s prvim polletjem minulega leta povečala proizvodnja za 29,2 %, celotnih dohodek podjetja za 28,9'Vo, stroški so se zmanjšali za 10,3 °/o, prodaja je narasla za 28®/o, medtem ko dohodek podjetja kar za 81 odstotkov. Pri tem pa v analitskem oddelku pripominjajo, da se je število zaposlenih znižalo od 450 na 430, da imajo še vedno maksimirane cene in da investicij v osnovna sredstva sploh ni bilo. Povsod najbrž tako ogromnih notranjih rezerv ni več — toda, ali ni najpomembnejše prav to, da so jih začeli odkrivati? VELIKO NOVIH MOŽNOSTI Prav ti letošnji optimistični podatki pa naravnost vsiljujejo misel, da je notranjih rezerv v podjetju še obilo. Bodisi v večji intenzivnosti dela, saj ugotavljajo, da je efektivni delovni čas še vedno omejen tam nekje pri šestih urah, bodisi v tretji izmeni v neposredni proizvodnji, kar bi jim zmanjšalo režijske stroške in tako spet pocenilo proizvodnjo, saj jim je razmerje 55 ”/o proizvodnih in 45 %> režijskih delovnih mest povzroča precej preglavic. In potem spet na primer gibanje proizvodnje posameznih dekad. Analiza, ki so jo pripravili, razkriva še vedno občutne oscilacije, kar- je ppgosto tudi posledica lagodnega dela v začetku in preveč napetega ob koncu meseca. Tako je obseg proizvodnje v prvi dekadi omejen le na 22°/o planirane proizvodnje, v drugi se povzpne na 30 »/o, medtem ko v zadnji doseže 48 »/o. Velike? je še teh notranjih rezerv. Že v samem proizvodnem programu. Več kot 13.000 živih delovnih operacij priča o razdrobljenosti proizvodnje, o majhnih serijah, o tem, da pride en in isti proizvod po petkrat na leto v proizvodnjo. Vse to pa povišuje stroške, zmanjšuje rentabilnost poslovanja. A sami priznavajo, da se pravzaprav boje izločiti nekatere artikle iz proizvodnega programa, ker pač »vsi gredo« in ker pač ne vedo, s katerimi proizvodi bi ob ve-likoserijski proizvodnji lahko ustvarili enak dohodek kot ga zdaj ob malih serijah in razvejanem proizvodnem programu. ČEMU DILEMA? Dileme, kako v prihodnje razvijati ekonomske enote, pravzaprav ne more biti. Dosedanji rezultati decentralizacije samoupravljanja namreč v celoti demantirajo kakršne koli druge rešitve, kot da v Primatu s pomočjo sistema formiranja in delitve dohodka še bolj razvijajo in poglobijo gospodarjenje proizvajalcev v ekonomskih enotah. Če so ekonomske enote preveč obremenjene z administrativnim delom, s knjigovodskimi posli in podobnim, lahko to tudi pomeni, da so službe slabo razvite ali pa slabo izkoriščene. In prav dosti učinka ne more biti, če zasledujemo gibanje stroškov centralno, ker jih pač ni mogoče zasledovati detaljno in zato tudi ne dovolj efektno ukrepati. Nasprotno, na stroške je najlaže vplivati tam, kjer nastajajo. In če morajo ekonomske enote gospodariti, potem je to lahko podjetju samo v prid in skrajni čas, da se to načelo tudi že uveljavi. To je nujno že samo iz espekta ekonomike. A decentralizacija upravljanja ima vendarle ob tem tudi jasen družbeni 'aspekt. Pravice ekonomskih enot brez materialnih pristojnosti pa so več ali manj samo formalnost. S. B. Neizkoriščene možnosti res gospodarjenje šele tedaj, 'adar je materializirano«, ka-®r lahko kolektiv ekonomske j /pte vpliva na dohodek in od-R.Ca o sredstvih. Zato naj bi po r/i °vem mnenju še bolj izpo-nUi sistem formiranja in de-stJe dohodka, še bolj razvili si-s Sth nagrajevanja in njegovo odvisnost od gibanja proiz-dnih stroškov in zato še bolj u krizno ugotavljali in sprem-ail gibanje stroškov. Dosedanja pota decentralizacije H- dilemi bodo v prihodnje *.vrali v Primatu sami poiskati r®šiti ,°dviSR0 ev. Kakšna bo, bo seveda bo-n° od tega, kdo bo znal svoje argu-kako tehtne A 'aze bo imel za svoje trditve, rf,.^ vsakem primeru bi v rn,"I zagovarjati dokg®’ koliko in Pri- toT morali pretehtati najprej kar so si doslej izoblikovali, pzadnjih dveh letih so v heJtlatu sv°i sistem neposred-. Urivattlionin 70 rvronpi ra7- pripravljanja že precej raz- o^3iel _............ r.„„. dr? vonjih dvanajstih enot ob->- -h samo osem, kajti nekatere na zunaj, v sami organi-ckonomskih enot. Tako so friecj rial ^rejšnjimi niso imele mate-sp-?6 psnove za samostojno go-Va. .rjenje in je njihovo- osnovi'1® sprožilo bolj prvotno na-pa Senje za decentralizacijo kot Prir, ?konomski in tehnološki n;„ ClPi. Med organi upravlja-med temi v ekonomskih dja, „dotah in osrednjimi, pa so tudi pristojnosti in dolž- 2S?il“ PrVBUdi Prvi obrisi, pravzaprav g0s zamisli o materialni bazi ekcm°darienia proizvajalcev v dohji0rnskih enotah so zdaj že dobne veliko' bolj popolno potil nL-saka enota ima svoj let- Ob postopnem prehodu na krajši delovni čas bo potrebno izkoristiti vse tiste skrite notranje rezerve, ki smo jih v dosedanjem gospodarjenju prezrli in ki nam lahko prispevajo k temu, da bomo uresničili ustavno zagotovljeno načelo — 42-urni tednik.1 Ena izmed teh možnosti je — in doslej smo bili nanjo premalo pozorni — delo v več izmenah v Industriji in v gospodarstvu 'sploh. Podatki, ki nam jih nudi statistika za minulo leto o izmenskem delu — in primerjave s statističnimi podatki pred tremi leti — nas opozarjajo, da s tega vidika ne izkoriščamo vseh možnosti, nasprotno, z nekaterih vidikov celo nazadujemo. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je od 2556 podjetij v letu 1960 obratovalo v eni izmeni 844, v dveh izmenah 785 in v treh izmenah 844 delovnih organizacij. V preteklem letu pa je od 2593 industrijskih delovnih organizacij 869 obratovalo samo v eni izmeni, 973 v dveh in 751 delovnih organizacij v treh izmenah, Samo ti podatki nas opozarjajo, da večizmensko delo glede na število delovnih organizacij, ki ga uveljavljajo, nazaduje. Torej že s tega vidika ne izkoriščamo vseh možnosti. Na to pa opozarjajo tudi podatki o številu udeležencev v posameznih izmenah. V letu 1960 je delalo od 957.430 delavcev skupno zaposlenih v industriji v eni izmeni 162.438, v dveh izmenah 279.471 in v treh izmenah 515 tisoč 521 delavcev. Iz podatkov za leto 1962 pa je mogoče razbrati, da je od milijona zaposlenih v industriji okoli 195.000 delavcev zaposlenih v podjetjih, ki so obratovala samo v eni izmeni, 383.000 v podjetjih, ki so obratovala v dveh izmenah in leto jih še ni — in sicer o učinkovitosti osnovnih skladov v industriji in v vsem gospodarstvu. Količnik, ki izraža učinkovitost osnovnih skladov v jugoslovanskem gospodarstvu za leto 1960, nam pove, da so bili osnovni skladi izkoriščeni 0,44 — v vsem gospodarstvu — v industriji 0,47. To pomeni, da je bilo pridobljeno na vsak dinar osnovnih sredstev v industriji samo 0,03 dinarje družbenega proizvoda več kot v povprečju za vse gospodarstvo. Vrednost osnovnih sredstev v industriji in gospodarstvu sploh je ogromna, toda izkoriščeno je — premalo. Neizkoriščene možnosti so torej v neprekinjenem obratovanju razpoložljivih zmogljivosti. D. P. Dovolj zgodaj prisluhnili 1 • ® A V§y V sebi m trziscu Ljubljanska »Volnenka« je eno tistih manjših podjetij, od katerih nihče ne bi pričakoval izrednih ali izjemnih proizvodnih in drugih uspehov. Vendarle pa se kolektiv lahko pohvali z njimi. Toda ne gre zgolj za pripoved o delovnih uspehih, ki so — čeprav najbolj očitni — vendarle samo posledica dolgotrajnega notranjega dela med kolektivom te tovarne, ko so obenem z uveljavljanjem spodbudnejšega nagrajevanja pozdravili tudi najhujšo rano — neurejene odnose. Sistem nagrajevanja v tej tovarni, uveljavljen leta 1961, temelji na enoti proizvoda; čeprav ne zgolj na tem. Dejan- navedenih postavk plača 8 % nastale škode. Kadar pa bi bilo krivo tehnično vodstvo podjetja, bi tehnični direktor in sjto je tako, da so ob uvedbi njegov pomočnik skupaj odgo-tega načina nagrajevanja vse varjala za 10 % nastale škode, podatke o proizvodnji leta 1960 izražene v enotah proizvoda, postavili v odvisnost od enote Podobno je vprašanje odgovor-proizvoda. Podatki iz leta 1960 nosti za vestno opravljanje de-o doseženem fizičnem obsegu la urejeno tudi za komercialni proizvodnje (izraženo v enotah kader; posebej za nabavo in proizvoda), kvaliteti izdelkov posebej za prodajo. (glede na odstotek upoštevanih V nasprotnih primerih, ka-reklamacij), porabi surovin, dar se povečuje izkoristek de-izmečku, izkoriščanju delovne- lovnega časa, narašča proizvod-ga časa, zastojih itd. so hkrati nja, izboljšuje kvaliteta in pomenili osnovne postavke, na zmanjšuje Odpadek, se seveda podlagi katerih so pripravili ustrezno zvišujejo osebni do-cenike del za posamezne de- hodki tistih članov kolektiva, lovne operacije in delovna me- ki so k temu'pripomogli, sta, kjer je možno individual- čeprav smo način delitve no merjenje delovnega uspeha, osebnih dohodkov v ljubljanski Ob tem pa so zaslužek režij- »Volnenki« opisali v najbolj skih delavcev (službe, uprava) skopih obrisih, je verjetno do-v dobršni meri odvisni od do- volj razumljivo povedano, da seženega poslovnega uspeha so z njim dosegli bolj skladna, podjetja. Režijskim delavcem predvsem pa trajnejša prizade-so namreč določili stalni del vanja celotnega kolektiva za osebnega dohodka, v višini 75 % boljše poslovanje in večje go-osebnih dohodkov, izplačanih spodarske uspehe. Ti pa nika-osebnih ‘dohodkov v letu 1960. kor niso majhni. Predvsem je Njihov učinek pa je odvisen od uveljavljanje novega načina uspeha tiste enote ali podjetja nagrajevanja vplivalo na priza-kot celote, kjer s svojim priza-: devanja za boljšo organizacijo devanjem najbolj lahko pri- proizvodnje in večjo produk-spevajo k boljšemu uspehu. Ta- tivnost. Podatki za zadnja leta ko je učinek tehničnega kadra kažejo, da se je produktivnost odvisen od dosežene proizvod- ob najbolj nemogočih delovnih nje, izražene v enotah proizvo- pogojih (na 60 do 80 let starih da, vendar tako, da je na pri- strojih, razpostavljenih v dveh mer tehnični direktor udele- nadstropjih stare cukrarne) po-žen pri skupnem uspehu pod- večala po letni stopnji med 6 jetja, obratovodja pa pri uspe- in 8 %. Hkrati se je povečeval hu enote, ki jo vodi. Učinek de- izkoristek delovnega časa; sa-lavcev v komerciali je odvi- mo letos v prvem polletju na sen zgolj od realizirane proda- primer za 4,5 % v primerjavi je izdelkov. Za ostale režijske z lanskim letom. Zavoljo tega delavce pa se učinek oblikuje je kolektivu »Volnenke« uspelo, v enakem razmerju glede na da navzlic stalnemu podraževa-proizvidene in prodane enote nju surovin in drugim objek-proizvoda. tivnim motnjam, doslej še ni Ob vsem tem se brez pri- okrnil razmerij pri delitvi či-držkov držijo določil pravilni- stega dohodka, od katerega da-ka. Če proizvodnja ali prodaja je vsako leto 36 % za sklade, kakorkoli odstopa od osnovnih Ob taki delitvi pa so bili po-podatkov, izračunanih na pod- vprečni osebni dohodki v lan-lagi poslovanja leta 1960, pri- skem letu 30.600 dinarjev, le-zadeti prejme ali plača sbraz- tos v prvem polletju pa 32.300 merni del ugotovljene razlike, dinarjev. Drugače rečeno; če delavec pri Vendar ne gre zgolj za to. stroju doseže enako proizvod- S prizadevnim gospodarjenjem njo, isto kvaliteto, v istem ča- je kolektiv dosegel, da stalno in su itd. mu pripada isti osebni znatno narašča tako celotni do-dohodek. Če pa se karkoli v hodek. kot čisti dohodek na zatem spremeni na slabše po nje- poslenega. Glede tega se »Vol-govi krivdi, se mu po ceniku nenka« navzlic zastarelemu del zmanjša njegov osebni do- strojnemu parku in težkim de-hodek. Njegov spodrsljaj po- lovnim pogojem uvršča na eno sredno prizadene tudi uspeh prvih mest med sorodnimi pod-njegove delovne enote, ker se jetji. Hkrati pa je prav to vpli-zmanjša njen sklad osebnih valo na tolikšen gospodarski dohodkov. Če pa nasprotno uspeh, da je kolektiv v štirih ugotovijo, da je- prišlo do po- letih zbral potrebna lastna slabšanja kvalitete, večjih za- sredstva za rekonstrukcijo; stojev, povečanja odpadka po skupaj več kot 100 milijonov, krivdi tehničnega vodstva, se Po rekonstrukciji, katere za-za vsak tak spodrsljaj (prera- četek in potek je odvisen le čuna _ na _ enoto proizvoda) od razpoložljivih' deviz, se bo zmanjša učinek, to je gibljivi tovarna preusmerila na modne del osebnega dohodka tehnične- izdelke, ki jih zdaj uvažamo, ga kadra. Če pa se omenjeno V tem je tudi edina njena per-dogodi na primer po krivdi ob- spektiva. ratovodje, zgolj on za vsako -Mg stij^r v prvi izmeni, 21 °/o v drugi in samo 8 “/o v tretji izmeni. Prav takšna razmerja nam nudi statistika potlej, ko razčlenjuje število zaposlenih po industrijskih panogah. Tako je na primer v minulem letu v tekstilni industriji od skupnega števila zaposlenih delalo v prvi izmeni 58 "/o, v drugi izmeni 33 %> in v tretji izmeni samo 9 % delavcev. Skorajda enaki so podatki za usnjarne in obutveno industrijo, kemično industrijo, industrijo gradbenega materiala, lesno industrijo, rudarstvo in podobno. Razlogi za to, da v delovnih organizacijah ne obratujejo v več izmenah, so po njihovih trditvah različni. Nekje trde, da jim manjka strokovnih kadrov, drugje, da jim večinzmensko delo ne dovoljujejo ozka grla v procesu proizvodnje. Drugod zopet trde, da ne morejo vnovčiti proizvodov itd. Toda hkrati ob teh trditvah je razmeroma malo pobud, kaj storiti, da bi obstoječe zmogljivosti bolje izkoristili — ne samo z večizmen-skim delom, temveč tudi z drugimi ukrepi. Razen slabega izkoriščanja obstoječega časovnega fonda so rezerve za znižanje cen, za večjo produktivnost in hkrati tudi za najmanj boleč prehod na skrajšan delovni čas v boljšem izkoriščanju zmogljivosti, k čemur naj pripomore tudi delo v več izmenah. V zmoti bi bili, 'če bi trdili, da so obstoječe zmogljivosti polno izkoriščene. To trditev podkrepljujejo nekateri, si- Okoli 2700 makedonskih otrok in mater je našlo v Sloveniji začasni dom. Ob tovarištvu in gosto-cer stari podatki — za minulo ljubnosti gostiteljev počasi pozabljajo na dneve groze SKOPSKI DELOVNI DAN V žalosti ljudje molčimo. Človeška nesreča ne potrebuje velikih besed. Toda ob tragediji Skopja, ob smrti, trpljenju in vsej ogromni moči, dobroti in sočutju v ljudeh, je treba govoriti. Treba je izpričati vse tisto veliko, kar se je rodilo ob skopski smrti. Na teh listih, iztrganih iz moje skopske beležnice, je drobec današnjega Skopja. Vso veliko resnico o Skopju pa bi lahko popisali šele takrat, če bi vsak izmed nas zapisal, kaj je v teh dneh v njem. Četrtek, 1. avgusta. Sedmi dan po katastrofi. Tu delajo varilci Zavoda za varjenje SRS. Režejo bloke, ki jih žerjav naklada na kamione. Pot curkoma lije po njihovih obrazih, nimajo časa, da bi si obvezali obtolčene roke, dušita jih smrad in prah. »Mogoče pa je le še kdo živ,« pravi Franc Pengal, »mogoče pa...« Tako pravi, pa temu še sam ne verjame. In tu dela varilna skupina iz Zasavja, iz trboveljskih strojnih tovarn, iz zagorskega rudnika in tovarne Varnost, iz Kisovca. Delavci slovenske skupnosti železniških podjetij popravljajo .signalno varnostne naprave napeljujejo električne žice, delavci podjetja ža remont prog iz Beograda urejajo tire, borski rudarji minirajo železobetonske bloke, delavci iz mariborskih podjetij režejo jeklene žice, vežejo bloke in jih pomagajo nalagati na kamione, trije skopski mladinci z rokami prenašajo kose betona, s krvavimi rokami, šest bolgarskih šoferjev je delalo vso noč, pa nočejo, da bi jih kdo zamenjal. »Se nikoli nisem tako delal« pravi Franc Maje, tehnik iz Metalne, »s tolikšno voljo in v takni skupnosti.« PRVA URA NOVEGA DNE rebudi me nekakšno pridušeno rohnenje, I 9 ki se trenutek kasneje sprevrže v zamolklo grmenje — in zemlja se strese. Trese se z nestrpno ihto, kot bi hotela vreči s sebe ves tovor velikega mesta, ki je zdaj podobno invalidu. Novinarsko taborišče v mestnem parku je hipoma na nogah. V temi razločim obrise ljudi, ki brezglavo hite na piano. Slišim klice v mnogih jezikih tega sveta, ne razumem jih, pa vendar zaznavam njihovo skupno melodijo, ki jo slišim in hkrati občutim v slehernem delčku telesa — melodijo strahu. Ura je nekaj čez polnoč. Potem se zemlja umiri, molče se vračamo v šotore, poležemo po odejah, razprostrtih na gredah, na katerih so še pred tednom dni cvetele rože, spanca pa ne prikličem več. Veter se zaletava v šotore in prinaša s seboj oblake prahu, osladen vonj po smrti in oddaljeno rohnenje buldožerjev. Skopje ne spi. Skopje se že šesto noč.upira smrti, ki ždi pod ruševinami. Ne vem zakaj, ampak res je, da se šele sedaj, v teh trenutkih po potresu, čigar moč sploh ni mogoče primerjati s petkovo katastrofo, zavem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Zdi se, kot da bi se zbudil iz omotičnosti, v kateri sem živel od tedaj, ko sem na teleprinterju prebral: »Skopje je prizadejal strahoten potres.« Spomnim se vsega. Poročila, ki sledijo prvi skopi vesti: »Več tisoč ljudi je mrtvih,« prvih naslovov v časopisih: »Katastrofa, ki je ne pomni naša najnovejša zgodovina«, dolgih vrst ljudi, ki so stali pred bolnišnicami in ambulantami, da bi darovali svojo kri, zdravnikov in delavcev, ki so v noči od petka na soboto odhajali v Skopje, da bi pomagali ljudem v nesreči. ' x Nikoli nisem doživel in tudi ne slišal, da bi toliko ljudi trpelo ob trpljenju nekoga, da bi toliko ljudi skrbela ena sama skrb in da bi vsi ti ljudje, ne glede na meje in predsodke, tako hitro in tolikanj pomagali. Vzamem beležnico in izginem v noč, tja, kjer rohne stroji in ljudje v poslednjem upanju rijejo po ruševinah. OB DVEH PONOČI m m «od je bilo nekoč Jugobanka. Zdaj je le I grmada ruševin. Na njej so ljudje v rudarskih čeladah. Borski rudarji. Ljudje, izučeni, da kopljejo rudo, zdaj rešujejo — življenja. V siju žarometov vidim ustrujene prašne obraze, opotekajoče se postave, do onemoglosti izmučene reševalce, ki bi se že zdavnaj zgrudili, če v njih ne bi bilo upanja, da pod ruševinami še utriplje — življenje! Iz rova, ki so ga izkopati v grmado betona in opek, slišim klice: »Vanče, oglasi se, Vanče!« Brat kliče pokopanega brata. Molče stojimo, ljudje istih obrazov in enakih pogledov, prisluškujemo, odgovora ni. »Vanče, Vančeee!« Cez pol ure potegnejo izpod ruševin moža in ženo, ki sta se v smrtnem krču prijela za roke tako močno, da ju ni moč razdvojiti. Rudarjem pade orodje iz rok, stoje ob truplih kot poslednja straža, potem nekdo bruhne v jok, brezglasen moški jok, in s pestmi tolče po betonskem bloku. JUTRO oro dočakam na Vodnem, hribu, ki se dvi-T M guje nad Skopjem, na pobočju katerega so M j si številni prebivalci Skopja, ki jih še niso evakuirali, uredili v šotorih zasilna bivališča. Sedim ob cesti in zrem v/d-Mno, na luči, ki ugašajo, na cestne luči, ka;fi v ;ah jih ni. Hiše so prazne, razbita okna ziov. .i zro v dan, ki se poraja. Rrisede star moški in pravi: »Vse življenje sem ga zidal. S temile rokami sem ga zidal. Štirideset let. Tamle je Karpoš. Nove hiše. Skoraj vsako poznam. Vsak zid. Pa na oni strani: Proleče. Tam sem postal polir. In delavski dom. Tam sem se poslovil. Štirideset let. Zadnje leto, kar ne delam več, sem vsako jutro hodil sem gor in ga gledal, kako raste v višino in v dalj. In zdaj...« Sonce je pozlatilo ranjene hiše, Dinko Za-kovski, skopski zidar, nekaj mrmra vase, z letališča se dvigajo letala in praše bivše mesto ob Vardarju, da bi preprečili epidemijo, ki stega svoje lovke iz ruševin. OB DESETIH DOPOLDNE elezniška postaja. Tu delajo ljubljanski M železničarji. Od šestih zjutraj do sedmih m izvečer. Sto pet jih je, varilcev, ključavni--^čarjev, električarjev, zdravnikov, telefonistov, progovnih delavcev, mizarjev, ljudi različnih poklicev in enake pripravljenosti. »Že od sobote odstranujejo te ruševine in spočetka so bile visoke osem metrov. V nedeljo in ponedeljek smo še slišali glasove, klice na pomoč in najhujše je, ko bi človek rad pomagal, pa ne more dvigniti betonskih blokov in nosilnih strebrov, ni na svetu stroja, ki bi jih dvignil hkrati, in pod njimi ljudje umirajo.« Pride ekipa iz Agadirja, ki je včeraj še zaznala utrip srca pod ruševinami, zdaj spet prisluškuje, ne sliši ničesar. Zasavska skupina se dokoplje do dekleta, * dolgimi svetlimi lasmi, ki ji skrivajo veliko rano na čelu, s široko odprtimi očmi, ki ne vidijo ničesar več. POLDNE ■w^imče Rostovski, novinar skopskega Radia, g sedi na kupu ruševin, odsotno strmi pred-Wse, ne pozna me. »Se ne spominjaš, lan* sva s skupino novinarjev potovala P° Hrvatski?« — »Ah, da, Janez!« In čez čas: »Pod tole betonsko steno mi je umrla mama. Štirinajst ur je umirala, pogovarjala sva se, o atu, za katerega je mislila, da še živi, pa je bolnišnici umrl, o vsem mogočem sva se pogovarjala. In štirinajst ur sem ji govoril, da J° bomo rešili. Pa sem vedel, da je ne bomo, ker z golimi rokami nismo mogli dvigniti stene. F°' tem je umrla.« Stiskam mu roko v bolečem sočutju, molčim, ni besede, ki bi opisala tisto, kar je v meni. Skušam ga zdramiti. Pravim: »Pojdi, greva,« pa odkima: »Se malo bom posedel. Tako sem utrujen-Tako sem...« Besede zamro v rohnenju buldožerjev m nakladalcev, ki so se zarili v ruševine hotela »Makedonija«. Potem nenadoma utihnejo. Na ruševine se povzpeta moški in ženska, Parižana Levi-jeva, ki sta tod izgubila dve svoji hčerki. Niso ju še izkopali, ruševine so njun grob, zato sta nanje položila šopek rož, šopek kot kri rdečin rož. Vojaki stoje mimo. »Pojdiva, Dimče!« . Končno se le odtrga od svojega nekdanjega doma in greva po mestu. OB ENIH POPOLDNE rwiule vidiš, smo prve dni izkopali izpod ru-' I ševin 192 trupel. Tule je bila pošta. Tod P3 pa je stala občinska hiša. Tale hiša je ime-la pet nadstropij, zdaj jih ima le štiri, k« je prvo nadstropje odneslo, preprosto od pihnilo ga je.« Hodiva po Skopju in gledam majhne in veli ke hiše, ruševine zidov, narejenih iz blata m ruševine betonskih zidov, hiše, ki sem jih zjutraj gledal s hriba in so se mi zdele zdrave m cele, zdaj pa vidim, da jim v temeljih zijajo 132Veter dviguje 'prah in v vetru frfotajo stran* drobnega zvezka. Sklonim se, zagledam formule-Nekdo je študiral kemijo, nekdo iz te hiše se J® učil kemične formule do tistega zloveščega trenutka, nekdo iz te hiše je pestoval lutko, » zdaj leži v prahu, nekdo iz te hiše se je poroču, in se tedaj slikal.. Ostali so zvezek in lutka m slika mladoporočencev. Hiše ni več. V tej his so umrli vsi stanovalci. OB TREH POPOLDNE -r-ovinar sedi ha tleh in tipka. Zvedel je Z® [VI podatek, okrog katerega spleta zgodbo, z® podatek, ki predstavlja senzacijo. Slišal J« -L ' za postreščka, ki je terjal 30.000 dinarjey> da bi šel v razpokano hišo in iz nje znosu pohištvo. Senzacionalen podatek. Da, to je v današnjem Skopju senzacija, kaj' ti takšni primeri so redki. Povsem normalno P* je, da delavci skopskega, ljubljanskega in beograjskega vodovoda, vodovodni inštalaterji 1 Ormoža vsak dan hodijo v hiše, ki se lahko zdaj, zdaj zrušijo, morajo tja, da bi popravu cevi in zagotovili ljudem vodo. Vidim Iva Miheliča, Jerneja Grdini j a, Janeza Janežiča, Stanka Puntigarja, Ivana Marišič®* Stanka Marina in mnoge druge brezimne fante u može, kako lezejo iz ruševine v ruševino/ umazani, mokri in ko govorim z njimi, mi ne pripovedujejo o strahu — strah je zapisan na nj hovih obrazih — pač pa pravijo: »V tejle ulici bo zvečer že tekla voda.« Takšni primeri so v današnjem Skopju normalni! OB PETIH POPOLDNE •w- -r-parku kliničnih bolnišnic je razpela šotori % / glavna skopska bolnišnica, v kateri so d W lali tudi slovenski zdravniki. Zdaj se P? ” slavljajo. Svoje delo so končali, Skopje j' ne potrebuje več. Operirali so 60 hudi' ranjencev (v ameriški bolnišnici so jih 40), n štetim so nudili prvo pomoč, pomagali so org nizirati delo v bolnišnici in zdaj v zavesti, da dali vse, kar so mogli, odhajajo. • j »Nikoli jih ne bom pozabil,« pravi stf» Naum, ki krevlja ob berglji, »nihče izmed 11 jih nikoli ne bom pozabil.« Stojim pred šotorom, na katerem piše: »Porodiljna sala.« Slišim krik ženske, v katerem je bol in sr ča, zategel krik porodnice in nekaj minut kash je otroški jok, in si mislim: a »Ljudje so umrli, mnogih ni več. Toda 1 potresa, ni katastrofe, ki bi zaustavila živlJ nje... Rodil se je človek. < Ob potresu je privekal na svet, se zagledal porušeno Skopje, rasel bo na gradbiščih in ko , prvič sedel v šolsko klop, bo tod — novo de* VEC£? barka je razprostrla odejo čez nekaj ko^Jj ^^^nažela trave in z njo zamašila luknje, S Jnred to kolibico in se ozira v nebo. »Samo, da ne bi deževalo.« ^ Nedaleč stran zlagajo delavci »Kri vaj e« .j, Zavidovičev prve montažne dele barak, ki so -1 x pripeljali v Skopje, nekateri pa že zabijajo zemljo kole, na katerih bodo stala bivališča g diteljev novega mesta. v »On kod si, sinko?« »Iz Ljubljane.« »Tako daleč!« . jo Oblečena je v črnino, že izza vojnih nosi, takrat je v borbi izgubila dva sinova, 20 pa še hčerko. »Imaš mamo?« »Imam.« vije »Pozdravi jo, sinko. Reci ji, da jo pozdra v, tetka Kata, Makedonka. Koliko je ljudi prijKjj/ to našo nesrečo. Iz vseh dežel. Kdo bi si In spet gleda v nebo, kot bi ga rotila, nikar ne pošlje dežja. Iz tovarn prihajajo delavci. Danes so P-=y odšli v podjetja, da bi jih usposobili za Pr vodnjo. -lcji'i Novega Skopja nam namreč — kljub tol; j, mednarodni solidarnosti — nihče ne bo P°° Zanj bo treba trdo delati. 1 ■ I1 Sedem takšnih in podobnih delovnih ^ /ti preživelo Skopje do tistega četrtka zveie vsi, ki smo ob skopskem potresu doživljali ggV zase tudi svoj potres, jih nikoli ne bomo " •zabiti. JANEZ VO >dj£ Z DVODNEVNEGA OBISKA V »ALMIRI« Med delavci je Almira slabo zapisana. Delo je sicer čisto človeško, ampak z zaslužki niso zadovoljni. In kar je nemara še bolj boleče, ne verjamejo, da bi jih Almira lahko spodobneje preživljala. Celo mojstri so teh misli. Eden izmed njih mi je malodušno razlagal: »Pri nas ne bo nikdar tako kot v drugih tovarnah. Pletenine moramo poceni prodajati, nizke cene in visoki osebni dohodki, to pa ne gre skupaj.« Kaj naj bi mu odvrnila, ko pa sem komaj prišla v tovarno? Nejasno sem pa vendarle slutila, da je ta njegova razlaga preveč poenostavljena in ozka. Nevede mi je to kasneje sam potrdil, potrdili pa so tudi vsi nadaljnji razgovori v tej tovarni. U/ akor zanalašč ob mojem prihodu ni bilo nobenega od vodilnih lju-"^.^.di v tovarni. In tako je/ bila moja prva informatorka šivilja ^etenin, ki je tedaj nadomestovala ™rtirja — dopustnika. »Dela imamo zadosti, pravijo, da atočil ne zmanjka, ampak zaslužki so ‘pihni. Ne pridem in ne pridem čez petnajst tisoč. Nekatere še manj zajejo. Obljubljajo, da bo zdaj bolje, . Q SO +nXlrn ulrmili in hnrnn rvlaf^atli oH vs; so točke ukinili in bomo plačani od p Da bi se le res kaj popravilo. ie se draži, težko shajamo...« ^ V dokaz je zaupljivo razgrnila pred J1 poj svoje družinske razmere, o novi elitvi osebnih dohodkov pa nisem mo-®}a ničesar iz.vleči iz nje. Nekam zastala se je- Nemara je sama opazila, sa tega ne bo nič, kajti sredi stavka j?, ie ustavila in se ponudila, da po-kakega mojstra, ki te reči bolje In res sta jo nadomestila kar dva: "etilski mojster, ki je član centralne-p delavskega sveta, in še preddelav-JJ’ , nova predsednica sindikalne po-'džnice. v »Pri nas ne bo nikdar tako kakor j drugih tovarnah,« je malodušno raz-c Sal mojster, »pletenine moramo po-0 p prodajati, nizke cene in visoki pdohodki, to pa ne gre skupaj, r,., ali šest delavk zasluži samo okoli P6ttl|5st tisoč...« p , »Se to povej, da norme ne 'iz-pj niujejo,« ga je prekinila predsed-Ca sindikata. ^Ipjster se ni pustil ugnati. Šteh a vea> zakaj ne? Ce hočeš poti.,110 delati, moraš pošteno jesti. S So ^istimi j ur ji ši težko privoščiš meti,.’, 06 imaš majhnega otroka in moža 1 vojakih.« dih*■M* vas sedanji sistem delitve oseb-dohodkov spodbuja k delu?« kleni-ister in preddelavka sta se po-J‘Vo spogledala, videti je bilo, da vato z odgovorom. s6 »trideset tisoč dobim na mesec, če P0 Pretognem pri delu ali če lenarim, ttv-ito še kakšnega mojstra, ki tako p. zasluži?« ''eliv ern mu mogla pritrditi. Poznam ŽijPriučenih delavcev, ki zaslu-toliko ali še več, mojster pa ne. oSeJto dlje kot eno leto dobivamo hih desetodstotne plače,« ga je dopol-flilj . Preddelavka in predsednica sin-slUj.to »Predlanskim smo preveč za-Vfjjj..1’ morali smo nezasluženi denar menda okoli šest milijonov. IttJi sprejemamo tarifni pravilnik, da l homo enote proizvoda, pravijo, Prej,?1110 bolje zaslužili. Ta mesec jih *Jiti . am°. V pletilnici se to pozna. rtliru^1‘nut-° me delavke ne pustijo pri se na sindikalnih sestankih že »Ja °- spremembah?« heltaf’ ia> med odmori... z uprave so sprav- P°vedali... drugače ljudi ne ls skupaj kot med odmori. Več so .»ovoriii o dopustih, saj veste, zdaj Pa s Pusti in ie treba na to gledati. aehaf’ J ’ med odmori... z uprave spfa,;. Povedali... drugače ljudi ‘ Vlš ski • - • 'ori: _ _......., „_u ____, Pa j^usti in je 'treba na to gledati. stodik; ^va meseca sem predsednica °tr0i ata in doma imam majhnega leta sem bila* na porod-kaj j" dopustu, zato bolj malo vem, kii uovega v tovarni. Na silo so kili, rp6aiIi to funkcijo, vsi so se branje bnale,« obrnila se je proti mojstru, Pika hajprej predlagan ja predsed- , RornlVem’ zaka-i ni sprejel.« V(>rjen. aI sem sledila hlastavemu go-«tol0 JU- ki me je docela zmedlo. Po-mi je žal, da sem si izbrala tako nesrečen dan za obisk v Almiri. Mojster se mi je zvito smejal: »Če hoče sindikalni odbor res kaj pomeniti v tovarni, je treba delati. In to zastonj. Povejte, kdo še danes kaj zastonj naredi? S tridesetimi jurji ne morem preživljati družine, popoldne hodim fušat, kmetom pomagam, da še kaj zaslužim. Od sindikalnih sej pa ne bi imel nič.« Globoko sem zajela sapo, da bi ostala kolikor se da mirna. »Član centralnega delavskega sveta ste, na sejah bi opozorili, da kaže tudi za vodilne ljudi v proizvodnji uvesti stimulativnejšo delitev osebnih dohodkov.« " »Saj sem. 'toda do zdaj /o zaslužkih mostrov še nismo ničesar sklepali. Vem pa, da bodo mosjtri ušli, če bomo še dolgo mečkali.« »Ali ekonomske enote razpravljajo o teh vprašanjih?« Predsednica in mojster sta se spet pomenljivo spogledala in čakala drug na drugega z odgovorom. »Ekonomske enote se ne morejo kaj prida pogovarjati,« je počasi pojasnila predsednica sindikata, »saj ne dobivajo nobenih podatkov ne o proizvodnji ne o gospodarjenju ne o osebnih dohodkih.« Mojstru se je ob teh besedah pričelo muditi nazaj v obrat, predsednico sindikata mi je pa le uspelo zadržati. a policah ročnega skladišča so I ležale lično zložene moške jo-X ^ pice z nekam ženskimi vzorci. »To je za Italijo,« reče ponosno predsednica sindikata; »Veliko izvažate?« »Večinoma delamo za izvoz.« »Se splača?« »V Češko in Sovjetsko zvezo se bo, pri italijanskem izvozu bo pa več milijonov zgube. Na upravi ‘ menda niso dobro preračunali, če bomo s predlagano? ceno lahko pokrili proizvodne stroške. Stiskaški so tile Italijani. Volne so nam poslali do deke točno, če pri pletenju nastane napaka, moramo ves del sparati in na novo splesti, to po vzame veliko časa in podraži .delo. In natančni so,’ da bogpomagaj. Tista Italijanka, ki je prišla prevzemat prvo serijo, nam je zmetala-jopice nazaj, že če gumbi niso bili pokončno prišiti. Za takšno malenkost do zdaj nismo po-rajtale. Naše pregledqvalke in kontrolorji se niso spotikali ob to, kako je prišit gumb.« Sklonila se je nad kup jopic in mi namignila, naj stopim bliže: »Poglejte tale ,patne‘,« je nadaljevala. »Zanka na zanko, od začetka do konca žepa, niti za zanko ne sme segati ,panta‘ čez žep. Preden smo se tega navadile ...« Ob teh besedah sem se prvič zares od srca nasmejala v 'Almiri: »Želim, da bi bilo čim več tujcev tako sitnih.« Predsednica me je merila in ugibala, ali mislim resno ali se šalim. Očitno je prav ocenila, kajti potem se je popravila: »No ja, kar se natančnosti tiče, smo se pa veliko naučile od Italijanov. Če te nihče ne opozori, pač delaš kakor veš in znaš. Nekaj je pa tudi res: v Italiji dela ena in ista delavka več let samo rokave ali kak druge del, pri nas pa vsaka celo jopico.« Počasi so se mi pričele le razmere v Almiri jasniti... Za tisti dan pa se je moj delavnik končal. Na upravi še vedno mi bilo nikogar od vodilnih nih ljudi razen računovodje, ki me ni hotel sprejeti. T'Vrugi dan. H Medtem ko čakam na v. d. direktorja, nekdo v sekretarjevi sobi kriči v visokem teno-ru. Očitno ima slabo telefonsko zvezo. • Med plazom italijanske govorice se nenehno pojavlja beseda subito. »Naročnik jopic?« vprašam sekretarja. »Da. Mi trdimo, da normativi, ki nam jih je dal za jopice, niso realni in zahtevamo, da nam zadnjo pošiljko bolje plača, on pa vztraja, da so normativi realni in nam hoče to dokazati. Prav zdaj telefonira, naj prideta dve italijanski delavki sem, baje v njegovi tovarni vse delajo po teh normativih časa in materiala.« »Ste že poskušali ugotoviti, če ni morda pri vas kaj narobe?« Sekretar, ki je šele dva meseca na pol v tej tovarni — redno namreč dela v zapuški tekstilni tovarni »Sukno«, kakor v. d. direktor — se je dvoumno nasmehnil: »Ne bi rad govoril o tem. Dalo bi se pa marsikaj izboljšati. Pletilje so že ugotovile, da morajo večkrat same po volno, stroji pa stojijo.« »Torej slaba organizacija dela? In kako je z volno? Ste je res premalo dobili iz Italije?« »To bomo še videli, ko pridejo Italijanke sem. Če so naše pletilje preveč potratne, se ne čudim, šele pred tremi meseci smo v tovarni uvedli delovne naloge. Se pravi, da šele tri mesece vodimo evidenco o smotrnem in nesmotrnem izkoristku volne. Nihče ni delavke kaznoval, če je ni dobro izkoristila. Je tudi ni mogel, saj se ni vedelo, koliko volne je dobila.« »Mojstre in preddelavke imate.« »Zakaj bi se pa mojster komu zamer j al, če nima nič od tega? Svoje solde dobi, če se peha ali če se ne peha.« »Pa menda tega ne odobravate?« »Jaz?« Za trenutek me je osuplo pogledal: »Mojstre je treba stimulirati, potem jim lahko naprtiš materialno odgovornost za proizvodnjo. In, seveda, njihove osebne dohodke vezati na gospodarski uspeh ekonomske enote. Do zdaj pa je računovodstvo sestavljalo obračun samo vsakega pol leta, in sicer za vse podjetje skupaj... »Ekonomske enote imate že dve leti. Nimajo nobenih pooblastil?« »Na papirju velika. Razpravljale naj bi o proizvodnih stroških, obravnavale obračun proizvodnje in poslovne stroške.« »Vsak mesec?« »Kako, če so dobivale podatke sa-’ mo vsake pol leta, in sicer za vse podjetje skupaj.« Zdaj je računovodstvo bolje urejeno. Kolektiv dobiva četrtletno obračun o gospodarjenju vsega podjetja in vsake ekonomske enote posebej. Prvi ločeni obračuni so pokazali, da obrat za izdelovanje nogavic zelo bremeni podjetje. V štirih mesecih dvanajst milijonov zgube... Seveda smo ga zaprli in zdaj ga rekonstruiramo za izdelovanje volnenih pletenin. Že samo ta ukrep je zadoščal, da pollejni obračun po dolgem času ne izkazuje več deficita. E""^k irektor se je samo za nekaj mi-fl nut prikazal. I Jr »Prezgodaj si prišla,« so bile njegove prve besede. < Mikalo me je, da bi mu ugovarjala, kajti vedno bolj sem bila prepričana, da sem — prepozna. »Misliš zaradi nove _ delitve osebnih dohodkov po enoti proizvoda? Ni nujno, da o tem pišem. Znajia reč, ki bralcev več ne zanima.« »Rezultati bodo pa najbrž zanimivi. V barvarni je v poskusnem mesecu petnajst delavcev pobarvalo skoraj toliko volne kot-prej sedemindvajset.« »Če je produktivnost tako hitro porasla, si lahko mislim, da so prej premalo delali.« »Razlagaj si kakor si hočeš, težko pa je ljudem očitati, da so prepočasni, če jim hkrati povišuješ normo ob večji prizadevnosti, vsem obratom pa ne glede na pridnost in gospodarnost izplačuješ točko po osemsto dinarjev namesto planiranih tisoč.« Šele zdaj se mi je zasvetilo, zakaj so mi delavke in mojster govorili o osemdesetprocentnih plačah. Volja do dela je morala upasti. Razen tega so delavci izgubili zaupanje v vodilne ljudi. Slepili so jih z govori o velikih go- spodarskih uspehih, jim obljubljali, da se bodo osebni dohodki kmalu normalizirali, iz vsega skupaj pa ni bilo nič. Novemu upravnemu vodstvu kar odkrito povejo v obraz, da so lepih besed in obljub že siti... »Pa kako ga je moglo prejšnje vodstvo tako temeljito zavoziti pri osebnih dohodkih? Najprej preplačevanje, potem vračanje — na nikogar to ne bi spodbudno vplivalo.« »Točkovalni sistem ni bil dovolj izdelan in “ekonomsko proučen. Denar ne raste na njivi. Samo boljše gospodarjenje in povečana produktivnost bi lahko opravičila tako visoke osebne dohodke, kakor so jih v Almiri izp čevali 1961. leta. Jaz sem tedaj mani zaslužil kot tukajšnji šofer, pa sem bil direktor in tehnični direktor ,Sukna.« »V Suknu so se začeli delavci upirati,« je direktorja dopolnil sekretar, »ker so zaslužili takrat po petnajst tisoč, tukaj pa po trideset. Posebno komisijo smo morali poslati v Almiro, da je proučila novi sistem. Slutili smo, da se ne bo dolgo obdržal.« »Si prepričan, da bo že samo nagrajevanje po enoti proizvoda dovolj močna injekcija za boljše gospodarjenje?« Direktor je zamahnil z roko, češ kaj to sprašuješ. Videti je bilo, da mu je podoba te tovarne dokaj jasna. Z utišanim glasom pa je rekel samo tole: »Tovarne ne saniraš v pol leta. Na vseh koncih in krajih so luknje, tako da ne veš, katere bi se poprej lotil.« Po kratkem premolku pa je dodal: »Škoda, da nimam več časa, sicer pa ne vem, če je o tem pametno pisati. Veš kaj, pripravljeni smo ti povrniti potne stroške, če nič ne napišeš.« »Tako zlahka me ne boš ugnal, zdaj ko sem zvedela že toliko zanimivega pri vas. Obljubljam ti, da bom pisala na splošno o gospodarjenju in samoupravljanju.« o sva ostala s sekretarjem spet It sama, mi žilica ni dala miru, da ne bi vprašala, ali bodo po novem delavcem izplačevali tudi prihranke. »Zakaj pa ne, kadar bodo naši normativi in kalkulacije realni? Stroške smo šele začeli zajemati po stroškovnih mestih, normativi pa so najbrž tudi potrebni korektur. Ko bo to urejeno, potem... Centralni delavski svet je sklenil, da naj bi bili osebni dohodki odvisni razen od kvalitete proizvodov tudi od varčevanja. V upravi že odpiramo ventile varčnosti. Ukinili smo več vodilnih mest in službe združili. Upravno-prodajna režija je za 94 % bremenila izdelavne čase, zdaj ko smo obrat v Lescah ukinili, bi presegla 100 %. To draži izdelke, razen tega pa upravni uslužbenci niso polno zaposleni, ker jih je preveč. Verjetno bomo združili še nabavo in prodajo v komercialni oddelek. In spej bo en šef manj in precej tisoč manj izdatkov za uslužbence.« Ukinjanje stolčkov seveda ne teče po maslu. Vsakdo, ki je ogrožen, skuša dokazati, da je potreben, si išče zaveznike in zagovornike. Toda številke brezobzirno dokazujejo nasprotno. Organizacijska shema podjetja je bila izdelana za osemsto do tisoččlanski kolektiv, po tej shemi so zaposlili upravo, čeprav je v proizvodnji zaposleno komaj nekaj več ko 400 ljudi... »Ni prijetno, toda moramo,« je bolj zase dejal sekretar. Spomnila sem se tistega razgovora v priročnem skladišču o gumbih in zavihkih. Že tedaj me je začudilo, kako da so pregledovalke in končna kontrola izdelkov tako malo zahtevni. Ta pomislek sem glasno povedala. »Ne bojte se, da se ne bi zdaj bolj pomujali. Po reklamacijah vidimo, da gre ven precej defektnih izdelkov. Nihče se noče nikomur zameriti. Saj veste, če pregledovalka delavki vrne jopico, se ji to pozna pri normi, sama pa nima od tega nobene koristi. Vsaj neposredno ne, ker ni posebej stimulirana za vesten pregled. Šivilja pa do zdaj tudi ni utrpela škode, če je se-šila defektno jopico. Brezhibna ali defektna, pri preseganju norme je bilo to pač vseeno. Končna kontrola je bila vestnejša, toda kako naj bi ugotovila krivca napake, če so pa obrati skupaj držali? Po pravilih podjetja bi namreč moral krivec povrniti škodo... Prerekanju, ki po navadi ni nikamor pripeljalo, so se zato začeli tako izogibati, da so defektne izdelke pomešali med regularne ... Vsak kupec si ne vzame časa za reklamacijo.« »Lepo, strašno lepo,« sem mrmrala kot užaljena potrošnica. »Zakaj mislite, da nas ne boste več takole vlekli za nos?« »Uvedli bomo penale na vse, ki delajo v kontroli. Vsaka enota bo imela poleg pregledovalk še kontrolorja. Če ta ne bo vesten, ga bodo delavke naučile vestnosti. Če bo morala na primer šivalnica sparati in drugič zašiti slabo pleten izdelek, bo gmotno pri-•aotuiuaid rsou}ssa3u oIjoabz eppez Pregledovalke in kontrolor pletilnice bodo v tem primeru plačali penale. Verjemite, da ne velikokrat. Lahko je biti solidaren, dokler te solidarnost ne zadene pri prejemkih. oba, kjer sva sedela, se je kdo ve zakaj zavila v cigaretni dim. Opazila sem, da je sekretar utrujen, da se je uradno že pred pol ure končal njegov delavnik in da je zunaj lepo sobotno popoldne. Na toliko vprašanj še nisem dobila odgovora. Toda nič ne de, na vsa vprašanja nikdar ne dobiš odgovora. Kar sem zvedela, pa sem strnila v zaklju-cgIc * V ALMIRI ŠELE PRIČENJAJO GOSPODARITI. KADAR BODO V TEM NA ISTI RAVNI KAKOR ŠTEVILNE DRUGE TOVARNE, VERJETNO MED ZASLUŽKI NE BO VEČ RAZLIK. DOTLEJ PA... DENAR NE RASTE NA NJIVI. MARIOLA KOBAL RAZMIŠLJANJE V DNEH HVARSKEGA FESTIVALA GLEDALIŠKIH AMATERJEV JUGOSLAVIJE »Neakademsko« gledališče I Med približno sto festivali, ki jih letno prirejamo v naši državi, oziroma med festivali zveznega značaja, ima Hvarski festival gledaliških amaterjev Jugoslavije nedvomno pomembno mesto. A ne morebiti že zaradi tega, ker si v zvezi z njim ne bi več zastavljali že nekaj let ponavljajočih se vprašanj o njegovi jasni fiziognomiji: O njem kot strnjenem kulturnem dogodku za turistično zelo obiskani Hvar tako od domačinov kot tujcev; o njem kot vsakoletnem srečanju jugoslovanskih gledaliških amaterjev, ki so v minuli sezoni pokazali najlepše odrsko uprizoritvene rezutate, gledano kompleksno na vse idejno-estetske komponente teh predstav. Ta vrašnja iščejo odgovorov tudi še letos. Festival gledaliških amaterjev Jugoslavije, kjerkoli že bil in kakršenkoli jc njegov značaj, ima svoje nepole-mično potrdilo za obstoj že v tem, da je predvsem logičen zaključek celotnega gibanja gledaliških amaterskih en- tuziastov. Dva podatka, ki to najbolje ilustrirata. Za petnajstimi predstavami čemur sem v razgovorih sledila na samem začetku letošnjih festivalskih dni. iz petih republik (Črna gora letos ne sodeluje) na letošnjem III. hrvatskem festivalu kot zvezni prireditvi (na Hvaru je Zveza amaterskih gledališč Hr-vatske že štiri leta poprej imela svoje republiške festivale z udeležbo gostov iz drugih republik), je letos zabeleženo gibanje 6000 dramskih amaterskih skupin, od tega 700 amaterskih gledališč, ki .delujejo skozi vso sezono. Za temi petnajstimi predstavami, katerih večina se je v teh dneh že zvrstila na Velikem letnem odru Hvara, del njih pa je še vedno uganka festivalskega gledališkega lista, za temi predstavami, pri katerih sodeluje nekaj manj kot 300 amaterjev, beležimo letos v Jugoslaviji gibanje 1,250.000 amaterjev, ki so v minuli sezoni dali skupaj 12.000 predstav. In drug podatek, tokrat iz Slovenije. Za prireditve gledaliških amaterjev Slovenije letos v Novem mestu in na Hvaru je Republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti dal milijon dinarjev, a le-ta je mobiliziral po vsej Sloveniji ca. 25 milijonov dinarjev za'dejavnost gledaliških amaterjev skozi vso sezono na domačem terenu. Da, na domačem terenu. Ze lani pa tudi letos ponovno se zastavlja vprašanje. ali je Hvarski festival definitivna afirmacija jugoslovanskega gledališkega amaterizma. Že ob letošnji slovenski reviji gledaliških amaterjev v Novem mestu sem zapisala, ob rob veliki skepsi nekaterih do gledališkega amaterizma, da je treba gledališki amaterizem poznati predvsem tam, kjer poganja svoje korenine, kjer ga skrbno negujejo, da bi obetajočim cvetovom sledili tudi plodovi, zdravi in lepi. Menim, da definitivno afirmacijo lahko torej dobi amaterizem predvsem tam. kjer raste iz svoje osnove, Iz prvobitne želje gledaliških amaterjev po odrski izpovedi, iz prvobitnih kulturnih potreb teritorialno in sociološko zaključenega okolja. Vse gibanje nadaljnjih selekcijskih revij, in festivalov te osnovne značilnosti materizma ne bi smelo izgubiti iz vida. Tudi Hvarski festival ne. Zgolj tekmovanje s profesionalnim gledališkim gibanjem samo kot tako je »brez upa zmage«. In vendar nam služi to revialno in festivalno gibanje za to, da vis a vis lokalnih kriterijev vrednotenja celokupnih kulturno umetniških dosežkov gledaliških amaterjev uporno iščemo nove objektivne kriterije vrednotenja dosežkov amaterjev, a ne- samo odrsko uprizoritvenih, temveč tudi repertoarno izpovednih. Kajti šele na tej relaciji se lahko in tudi moramo začeti pogovarjati o specifičnosti izraza in izpovedi »neakademskega« gledališča in iščemo pota njegove nadaljnje usmeritve. Hvarski festival je potemtakem si ek danes, v naše racionalno in čustveno doživljanje. lahko predvsem festival delovnega značaja, mesto nadaljnjih 'delovnih spodbud, njegova svobodna tribuna, kraj, kjer naj bi iskali odgovora na vprašanja specifične družbene in umetniške inspiracije neakademskega jugoslovanskega gledališča, diskusijska tribuna o strokovnih gledaliških problemih, o izkušnjah. Kakršenkoli poudarek na manifestativnosti, reprezentančnosti (po mojem osebnem prepričanju tudi tekmovalna mesta, zlata, srebrna in bronasta medalja, ki jih bo letos podelila žirija v sestavu: Vjekoelav •Afrič, rektor beograjskih umetnostnih akademij, Marjan .Belina, režiser in sekretar dramskega sosveta pri Zvezi Svobod Slovenije ter Nikola Vončina, režiser iz Zagreb niso poteze festivala, ki bi bile taki delovni orientaciji v prid. Dilema o fiziognomiji Hvarskega festivala je tudi letos prisotna. Nisem se ustavila ob njej', ker bi jo na festivalnih diskusijah nekdo že dokončno formuliral. Razmišljam o njej, ob tem, ■Tl ■Biil' -I Čeprav verjamem, da je to le majhen del vsega, kar je bilo izrečenega še kasneje na festivalskih razgovorih Ob kritičnih ocenah številnih letošnjih lepih in manj uspelih predstav, pa se mi vsiljujejo misli o antiteatrskem ali neakademskem amaterskem gledališču kot motto k iskanju nadaljnje razvojne poti jugoslovanskega gledališkega amaterizma. Te misli so vzniknile pravzaprav na samem začetku festivala, tako-rekoč ob prvi, otvoritveni predstavi. To je ob predstavi Krleževe drame »V agoniji« v uprizoritvi Mestnega amaterskega gledališča iz Virovitice, ki velja za eno' najboljših amaterskih gledališč v Hrvaški. To je gledališče, ki deluje že vsa povojna leta in katerega domet sb gostovanja na celotnem področju med Osjekom in Zagrebom. To gledališče je v letošnjem jubilejnem letu Krleževega petdesetletnega umetniškega delovanja uprizorilo dve njegovi drami. Prirediteljem Hvarskega festivala se je tako ponudila možnost, da da poudarka Krleževemu jubileju tudi s tem, da uvrsti predstavo Virovi-tovčanov na otvoritveno mesto svojega festivalskega repertoarja. V pogledu repertoarja je revialno in festivalsko gibanje gledaliških amater jegv, vključujoč Hvarski festival, v zadnjih letih res mnogo storilo za to, da se je le-ta kvalitetpo izredno poboljšal, manjvredna odrska literatura pogumno uprizarjati tudi domače av-tako rekoč izginja, amaterji so začeli torje, najnovejšo dramsko literaturo. V tem pogledu kot v samem uprizorit-veno-kvalitetnem, je bil storjen velik napredek. Najlepši dosežki gledaliških amaterjev Jugoslavije so se tako- rekoč repertoarno in uprizoritveno zelo približali pr,klicnim gledališčem. Se več. Uveljavljati so začeli celo nek repertoarni ključ med klasiko in sodobnimi dramskimi teksti. Tudi v tem so se torej hoteli približati poklicnim gledališčem. In ob jubilejih velikih dramatikov — tudi tega niso spregledali. Postavlja se vprašanje, ali je v tej tekmi s poklicnimi gledališči, ki, mimogrede povedano, marsikje tudi še sama hodijo vse preveč uhojena pota in tudi še niso vedno našla v povojnem času in družbi svoje nove umetniške domene, ali je v tem torej tisti veliki in edini smisel naporov gledaliških amaterjev? Ce pravimo, da so kriteriji za vrednotenje dosežkov poklicnih ali nepoklicnih gledališč enaki, pa vendarle to ne pomeni, da naj bodo nagibi, ki vplivajo na reportoar amaterjev, enaki kot v poklicnih hišah. Neakademsko gledališče bi moralo živeti svoje lastno notranje življenje. Ljudje, ki ustvarjajo amaterski teater, imajo nedvomno mnogo več možnosti prisluhniti utripu življenja, pomagati iskati na svojih amaterskih deskali odgovore na etična vprašanja, ki jih poraja naš čas, resničen čas in ne navidezne dileme. To so ljudje, ki žive v svojih poklicih, a le proste mre posvečajo odru. V tem je njihova večja notranja sila pri sestavljanju 'nekonvencionalnega repertoarja, repertoarja, ki ne bo za gledališke sladokusce; ki bi uživali v »primitivnem amaterizmu«, temveč za publiko najrazličnejših slojev in sredine, ki naj začuti z odra svoje probleme, pa čeprav bi jim to povedal s svojim jezikom dramski klasik ali dramski pisec z drugega kontinenta. Tudi klasiko in tujo dramsko literaturo bi morali izbirati po tem, kakšna aktualna vprašanja ali odgovore nam ponuja v prc*ni- ■ Amatersko gledališče »Cukarica« iz Beograda je nastopilo na festivalu s predstavo Borchartove drame »Zunaj pred vrati* Sodobna lužilnica v tovarni usnja »UTOK« Kamnik dališča v Vinkovcih. Zopet le kot ilustracijo. Kljub temu, da so se zavedali, da ta 0’Neillova zgodnja drama ni avtorjevo najboljše delo, so ga dali na repertoar, ker so se tudi v njihovi okolici dogajale drame, ko je med ljudmi zagospodarila neukročena in nerazsodna start, ki je celo ubijala. Zanimivo je, da je predstavo amaterjev iz Vin-kovcev, ki je z vso razsežnostjo in svojo plemenito teatralnostjo lepo zaživela z odprte letne scene, tudi med prvimi festivalskimi prireditvami domača hvarska publika najlepše sprejela. Izbrala sem samo en motto k razmišljanju — pot iskanja specifičnega amaterskega izpovednega in uprizoritvenega izraza. Tu čaka amaterje, tudi slovenske, gotovo ne lahka pionirska pot Na livarskem festivalu je to vprašanje nekatere zmedlo, češ, zdaj naj se odpovemo tistemu najboljšemu amaterizmu, ki si je zadal naloge, čim bolj se približati kriterijem vrednotenja vsakršnega resničnega umetniškega gledališča, torej tudi poklicnega. Tega seveda nihče nd pravi niti. ne-, misli, čeprav bi si človek včasih prav zaželel mnogo več amaterske enkratne izvir- nosti kot akademske čistosti njihove predstave, ki pa nas pusti hladne in neprizadete. Gre torej za nekaj več, za nekaj svojstvenega, kar naj obeleži naš skupni jugoslovanski gledališki amaterizem. Zadajamo si pač nove naloge, ko še prvih pravzaprav nismo uresničili, saj nekateri na hvarskih razgovorih še vedno niso bili prepričani, da je pošteno in prav, če merimo delo amaterjev z enotnimi in najstrožjimi kriteriji umetnjškega vrednotenja. Prav zato pa sem osebno še vedno prepričana, da je tekmovalni duh za prvo, drugo in tretje mesto na Hvaru odveč.. Dovolj bi bilo pravo delovno vzdušje in nekajdnevno prijetno poletno potepanje in kopanje kot nagrada najbolj pridnim in najbolj požrtvovalnim amaterjem. Ob koncu še nekaj misli k vprašanju, postavljenem na začetku. Hvarski festival kot strnjen kulturni dogodek za turistično zelo obiskani Hvar tako od domačinov kot tujcev? Ce je lani bilo letno gledališče vedno zelo polno tako domačinov kot tujih gostov, letos vsaj za prvi teden predstav tega ne moremo reči. Turi- stov ni bilo, niti domačih niti onih * potnimi listi, domačini so enkrat boj; drugič zaskrbljujoče slabo napolnil* prelep avditorij sredi hrvatskih borcvV' cev. Hvarski turističi delavci kot nimajo festivala za svojega. Velika g0' štoljubnost proti gostujočim skup1' nam ne more zamenjati občutka, da z8 njihove predstave in pravega zanim3' n j a. Problem — občinstvo hvarskega festivala — še vedno obstaja. Kajti c8 je Hvarski festival zaradi nadaljnje?8 razvoja jugoslovanskega gledali«1*8 amaterizma in njegovega najboljše?8 poslanstva tam, kjer on skozi vse le* zbira okoli sebe svojo publiko, ne mo*"8 dobiti atraktične repertoarne podob8 enkratnega strnjenega kulturnega d<*' godka. kot bi jo morda želeli tujci a* domači turisti z vseh kancev državf' Tako ostajajo le domačini, teh pa 'f, le nekaj nad 200Č, in težko, da bi Štih večere v tednu napolnili ves avditorij' Morda bi vendarle kazalo razmišljati 8 tem, da bi tudi festival gledaliških amaterjev Jugoslavije »vzel pot Voi noge« in krenil vsaj vsako drugo le'0 po drugih mestih naših republik? SONJA GAŠPERŠIČ If ocčnč ::y. Ih!FORM A C!JZ S •S: VRSTA NOVITET lllllllllllllllillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllE V KNJIŽNICI DELAVSKE UNIVERZE In ker sem že za meditiranje o »neakademskem« gledališkem repertoarju navedla za ilustracijo predstavo Viro-vitovčanov, naj povem, da ta predsava, kakorkoli je bila lep dosežek in je pokazala dokaj visoko uprizoritveno raven, zares ni bila amatersko zanimiva po ničemer, če še upoštevamo da amaterizem skoraj nikoli ne more popolnoma uresničiti profesionalnih akademskih kriterijev. Ni namreč imela svoje specifične izpovedne in uprizoritvene sile. Delno je k manjšemu uspehu pripomogla tudi odprta scena, saj ta ambient ni primeren za katero koli komorno dramo. Enaka usoda je pač doletela še marsikatero predstavo v kasnejšem hvarskem repertoarju. Ne nameravam se kritično ustavljati ob posameznih predstavah. To bi bilo preobsežno, predvsem pa bi morala za ta namen videti vse predstave in ne le nekaj. Toda za rpeditiranje na temo o neakademskem gledališču, noj se poslužim še misli, ki jih je v repertoarni zagovor navedel po predstavi 0’Neillove drame »Strast pod bresti« njen režiser Branko Mešeg, ki je že deset let mentor tega amaterskega gle- To, da se je Cankarjeva založba odločila in pred letom tudi ustanovila knjižnico Delavske univerze, nas je razveselilo, saj smo že dlje pogrešali knjižno zbirko, ki bi nazorno, poljudno in sistematično obravnavala posamezna gospodarska in družbena vprašanja. Vendar pa smo se pred letom, ko je založba knjižnico napovedala, kljub vsemu vpraševali: Ali bo snov, ki jo bodo avtorji obravnavali, dovolj poljudno obdelana? Bodo knjižice razumljive vsakomur...? Danes lahko ta dvom v miru zavrnemo, kajti pred dnevi je izšla že enajsta knjižica te zbirke, od katerih vsaka obravnava tematiko, ki je zanimiva, predvsem pa aktualna. Pa še nekaj je: snov je obdelana kar se da poljudno. Avtorji so se bržčas zavedali, da so knjižice namenjene široke- mu krogu, predvsem pa po izobrazbi različnim ljudem. Kaj vse prinaša ta zbirka: • Dr. Emil Čeferin piše o smotrnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, • Ivan Simončič in Marija Florjančič o bankah in kreditiranju, • Janez Škerjanc je prispeval razmišljanje: S porastom proizvodnje v večji dohodek in širšo potrošnjo, • Stane Kavčič piše o osnovnih značilnostih nove ustavne ureditve, • Ivan Kristan: Od ustave do statutov delovnih organizacij in komun, • France Bučar je napisal kar dve knjižici, od katerih je dal eni naslov: Kakšen gospodarski sistem? drugi pa: Javne službe in njihov pomen v družbeni proizvodnji, S Problem trga An organih cijo blagovnega prometa st8 napisala Božidar Deželak Danilo Vezjak, S Dušan Bole pa knjižico Delavskem gibanju. Večina avtorjev teh našte t» knjižic je že prej v ,dneWe ali periodičnem tisku večtf pisala o posameznih značttn stih ali problemih, ki jih 1 krat obravnavajo kot celot ' Vse knjižice (vsaka izM njih ima vsaj 70 strani) so *. redno zanimive po temah11' ki jo obravnavajo. Okus, oprema Zdravka Vatovca ,j skrbna redakcija pa nam ^ tu ne vsiljujeta kritičnih P mislekov. Zato naj vnovič op zorimo na to knjižno zbir Cankarjeve založbe, ki je 0 slej po krivici naletela v s j venski javnosti na vse PreL' skromen odmev. ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije °c81 KNJIŽICA 0 PROKOFJEVU llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimil IZDAL PROSVETNI SERVIS V LJUBLJANI Ime Sergeja Prokofjeva je danes znano vsakemu, ki se vsaj nekoliko zanima za resno glasbo. Še več: lahko ga štejemo za najpopularnejšega skladatelja našega stoletja. Ze se je polegel hrup razprav za in proti. Tudi konservativni glasbeni pisci navdušeno hvalijo njegova dela in koncertant se bo v želji po popestritvi standardnega programa med prvimi spomnil na Prokofjeva. Ni več epohalni novator v od-krivanju zvočnega sveta (za pristaše) in zaletel avantgardist (za nasprotnike). Njegova slava je postala umirjenejša, sigurnejša, nepreklicna — slava glasbenega klasika. Ob ogromni razdajajoči se življenjski sili, ki kipi iz Pro-kofjevega skladb (pa naj jo s svojo nadarjenostjo izraža tako ali drugače), je razumljivo, da še vedno burka poslušalčevo misel. Tako literatura o skladatelju narašča iz dneva v dan. Te dni je Prosvetni servis ob desetletnici smrti Sergeja Prokofjeva izdal drobno, okusno opremljeno ■ brošuro, ki jo je napisal Ivo Petrič. V poljud- magnetofonski trak z glasb^ mi primeri in sta na volj0 m odkup ali izposojo pri Pros° nem servisu v Ljubljani. Pisec se ob posame- .. skladbah ne ustavlja, saj gnetofonski trak pač najb0^ osvetli ustvarjanje dol°te ei glasbene osebnosti. Skoraj ^ prostor je posvečen biogfhP:^ mu orisu, ki ie dovoli *Z£ff 0 nem, kramljajočem slogu je skušal orisati skladateljevo Šte- rnu orisu, ki je dovolj in sveže branje. Manj '--ji no je prikazana raznovrst"p opusa, čemur je vzrok veT^i Ijenjsko pot, vsakodnevne boje. ki jih je bil v razvoju svojega glasbenega izražanja, za zmago svoje umetniške ideje. Sestavni del brošure sta diafilm in no tnajh.na možnost izbite posnetki, čeprav je v krOl •“ nemogoče predavanju pot, kjer bi svoje mesto vse najpomembnejše stvat1 oceno kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije »Neljubo naključje, gospod Hirsch! Saj se še spominjate, , v kakšnem stanju je Prišel gospod Schulz v hotel. Preprosto sem smatrala za najboljše, da ga spravim tako hitro, kot je le mogoče, v vaše stanovanje. Je bilo napačno?« »Najprej,« je dejal Martin Hirschu. »Malce pozneje je prišla v hotel gospodična Kerze. Tudi njo ste prav tako odvedli v moje stanovanje. Se smem morda pozanimati, gospodična Wandel, kaj ste si mislili pri tem?« »Ah,« je rekla gospodična Wandel in se nasmihala predse. »Moje misli so «bile zelo pisane. Seveda sem verjela, da ste z gospodično Kerze domenjeni. Saj vendar nisem mogla slutiti, da je šlo za intimno zadevo.« »In to vam je pozneje pojasnil natakar?« »Naravno! Pod prisego najstrožje molčečnosti mi je povedal vse nadrobnosti, meni in najmanj polovici uslužbencev.« »Torej dobro, gospodična Wandel, potemtakem veste o meni že kopico slabih reči. Kaj bi ne kazalo spletkariti? Ne obotavljajte se! Prilika je morebiti ugodna! Mimo me lahko spravite ob moj položaj...« »Toda gospod Hirsch,..« je pričela Gisela Wandel in v njenem glasu se je slišal rahel očitek. »Ce vas človek tako posluša, bi lahko verjel, da hrepenite po tem, kako bi se svojega položaja iznebili. Niti najmanj ne mislim, da vam pri tem pomagam« »V štirinajstih dnevih boste morda drugačnega mnenja.« Martin Hirsch je bil blagoslovljen z neko brezskrbnostjo. Celo nevarne situa- cije so ga komaj kdaj spravile iz ravnovesja ... če izvzamemo oni strašni aprilski dan v letu 1945, ko je ležalo v seniku mrtvo dekle in je mladi Meiners poln resnične razjarjenosti imenoval Bennicke-na morilca. In ne samo Bennickena ... Toda kaj vse se je že od takrat zgodilo! Zdaj je ljubil lahko delo in veselo, drzno besedo. Zabavalo ga je celo igrati direktorja hotela. »No, lepo, gospodična Wandel« je rekel brezskrbno. »Odhajam h gospodični Herze...« V hladni, nekoliko puritanski jedilnici hotela »Tri krone« je Karin pila že drugo skodelico kave. »Prilično pozen si,« je nejevoljno rekla. »Imaš zdaj končno kaj časa zame?« »V mojem poklicu na žalost ni nikoli mnogo časa.« Z nasmeškom je sedel Hirsch k njeni mizi. »Kaj bi le ne odšla -raje v tvoje stanovanje? Tu samo neprestano bulijo v naju!« »Se vedno bolje, kot pa dajati povod za prazne čenče!« Ošinila ga je z očmi in kadar je bila jezna, je bila videti , še posebno mična. »Potem sploh nimaš nobenega poguma?« Smehljaje je stresel z glavo. »Ne ... saj nisem bedak!« Pravzaprav sem le... si je rekel, medtem ko je neopazno pregledoval jedilnico. Nekaj miz vstran je sedel gospod Lehm-gruber, ki mu je bil že dolgo časa sumljiv, pa ne samo zato, ker je neprestano kazal svoje plačane račune. Pri blagajni si je dal opravka kelner Paul, ki je šele pred nekaj dnevi presenetil Karin v skrajno sumljivem stanju v stanovanju Martina Hirscha. , Hirsch si je naročil expresso in jo počasi srkal. »Zakaj bi govorila z mano? Tovariši 32 Kaj lahko storim zate?« »Vse!« »Bojim se, da je to nekoliko preveč.« »Oh, Martin, ti me ne ljubiš.« Hirsch jo je opazoval pol z jezo, pol z veseljem. Bila je v resnici sladka, majhna stvarca — toda celo po njegovem je šla nekoliko predaleč. »Karin! Poslušaj!« je rekel. »Sem kdajkoli trdil, da te ljubim?« »In kako je bilo zadnjič v Maxim-baru?« »Odstranil sem nekega tvojega mladeniča, ki je name slabo vplival. Potem sem. si dovolil in ti pojasnil, da si posebno srčkano dekle. Na noben način pa te nisem hotel spodbuditi, da bi prišla v mojo spalnico...« »Ti si me poljubil!« »Kot oče poljubi svojo hčer ...« »Ne govori tako! Rada te imam, čeprav si dvajset let starejši od mene. Pripravljena sem, da ti to dokažem — če hočeš...« Hirscht jo je prijel za roko. »Toda otrok — jaz ja nočem!« Karine sivozelene oči so postale povsem resne. »Pri tem pa tako zelo rabim nekoga, ki bi ga lahko ljubila! Sploh se ti ne sanja, kako zelo ga rabim!« Očarljiva je bila v svojem elegantnem, belem svilenem kostimu, s predrznimi čopki las nad izrazitim obrazom. In z očmi, v katerih so se lesketale solze. »Karin, poglej,« je pričel Hirsch, »mi vsi nekoga rabimo, ki ga lahko ljubimo. Človek si ga mora poiskati z neskončnim potrpljenjem, toda takega partnerja ne najdeš v barih in še manj v posteljah, v katere smo preveč pripravljeni leči...« »Potrpljenje? Martin, nimam Več časa! Jaz naj bi se... omožila!« »S kom?« »Z Bartoschem!« »Bartosch? Posmehljive oči Martina Hirscha so se zožile. V njegov ozek, inteligentni obraz so se zarezale otožne gube. »Bartosch.. Karin, otrok moj, bojim se, da je to reč, ki jo boš morala rešiti čisto sama.« »Bojiš se mojega očeta!« »Neumnost! Ti vendar veš, da se je moje staro prijateljstvo s tvojim očetom malodane razbilo na kose, ko sem pomagal tvoji materi.« »In meni zdaj ne boš pomagal?« »Ne tako, kot si predstavljaš.« Karin si je prižgala cigareto. Kadila je z vihravimi gibi. Njen nemir, njeno razočaranje in njena jeza so klicali po sprostitvi. »Potem pripiši posledice samemu sebi...« Karmin glas je zazvenel po napol prazni jedilnici. »Kakšne posledice?« Dejala je: »Ce me ne maraš, potem mi je vsak prav!« Martin Hirsch je vstal. »Kakor misliš,« je dejal. Moral se je obvladati, da je ni stresel za ramena ali spravil kako drugače k pameti. »Dovolj si stara. Sama moraš vedeti, kaj delaš.« Po pravilih se je poklonil in z lahnimi koraki zapustil sobo. »Me le malo zanima ...« Advokat Gisenius. se je zleknil v naslanjač in z nekoliko priprtimi vekami opazoval svojega obiskovalca. »Kaj bi mi že nudili, gospod ...« »Lehmgruber je moje ime.« Mož, ki je sedel nasproti Giseniusa, se je rahlo poklonil. Po obrazu se mu je razlil neprijeten smehljaj. »Trenutno stanujem v hotelu sTri krone«. Pred dnevi sem, med dru- FovHriši 33 gim, pomagal vašemu dobremu znancu, gospodau Karlu Schulzu. Toda mislim, gospod doktor Gisenius, da ste me prej razumeli. Prodati vam želim material...» »Material?« Da, material o nekem dnevu, ki vam je gotovo ostal v spominu. To je bil 20. april 1945 ...« Ošaben Giseniusov obraz je nekoliko spremenil barvo. »Kaj bi naj bilo tistega dne?« Njegov glas je zvenel trdo. »Gospod Gisenius, vam ime Traute Bogdanski' ničesar ne pove?« »Traute Bogdanski?« Gisenius se je trudil, da bi vrnil svojemu glasu običajni ton, pa mu ni prav uspelo. »Ne morem se spomniti...« »Potem bi rad nekoliko pomagal vašemu spominu: Vas... mislim, da se ji je pravilo Steinvviesen... kmečko posestvo... in gospa Bagdanski... begunka iz Vzhodne Prusije... Imela je hčer Traute Bogdanski... Se spomnite zdaj, gospod doktor Gisenius?« Gisenius se je odlično držal v oblasti. V svoji politični karieri, se je navadil, da je pokazal čustva samo tedaj, če so mu kakorkoli koristila. Pri gospodu z imenom Lehmgruber si je obetal le nekaj podobnega ledenemu mrazu. »Ah, zdaj se medlo spominjam... Zgodbica z dekletom, ki so jo mrtvo našli na seniku. Dragi moj gospod Lehmgruber, to je že eno in pol desetletja za nami! Pa ja ne mislite, da se spominjam vsevprek vsake takratne nadrobnosti?« , »Seveda ne, gospod doktor. Toda, kaj niste takrat napisali celo nekega protokola o dekličini smrti? Ce prav vem, je šlo vendar za nasilno smrt?« »Protokol o dekletovi smrti?« V Gise-niusovem glasu je zvenelo začudenje. »Da... kolikor vem, ste napisali protokol vi in neki drugi gospodje.« »In kaj vas je napeljalo, da ste prišli 2 vso to zgodbo ravno k meni.« »Moja vest!« Ko je Gisenius slišal besedico vest, je PHprl oči, levo oko za spoznanje bolj od desnega. Za trdno je vedel, da ima oprali z lopovom. »Govorili ste o materialu gospod Lehm-Srube... o materialu, ki bi ga naj očivid-n°. kupil. Za kakšen material gre?« , »Za material, ki je za vas in še za nekatere gospode v Rheine-Bergenu nena-Vadno važen. Gre za postopek v zvezi s srrtt*tjo prejle omenjenega dekleta.« . »Se vedno plavam v popolni temi,« se Irt *agal Gisenius, toda njegov glas je bil ZQaj krhek in jasen. »In razen tega... thadke v Žaklju ne kupim.« »Ce vam pa material pokažem, že ven-3ar veste vse: imena, obdoložitev, doka- vl13 1 ’" Potem se vam bo fkdsakor lahko braniti in trebne kot advokatu podvzeti pokor ake.« »Imate prav. Le... mogoče že zdaj vse aern> ne da bi sploh videl vaš material, gospod Lehmgruber, svetujem vam, ne Podcenjujte me.« »Potem torej: najprej tri tisoč mark 29 material, ki se tiče vas osebno!« in *^te se ie razburil Gisenius ^njegove oči so učinkovale ledeno mrzlo. Kar sem storil, je bilo vselej neoporečno ” brez madeža. Ce je o meni še kljub mu kakršenkoli material, gre lahko mo za obrekovanje! Ali... material je Potvorba.« s >*'2e mogoče,« je pritrdil Lehmgruber .Pretirano prijaznostjo in vstal. Zdaj se u k«nčn° lahko počutil vzvišenega — in val je. »Toda, kaj napačen material ni Tovariši 34 prav tako nevaren? Vzemite si čas, gospod doktor in premislite. Material o vas in drugih gospodih je varno shranjen v banki. Mene pa lahko najdete, kot veste, ob vsakem času v hotelu »Tri krone...« Ko je obiskovalec odšel, je Gisenius obsedel v naslanjaču miren, z zaprtimi očmi. Še preveč dobro se je spominjal one noči 20. aprila 1945, svoje zadnje noči v vojni... Pred sabo je zagledal posestvo, kjer se je zvečer utaborila Schulzova skupina, videl je samega sebe, navadnega vojaka, kako teče k skednju, v katerem je počivalo dekle. In za njim so prišli Kerze, Fram-mler in Bennicken ... In potem strašno jutro... v ušesih mu je še zvenel kričeči glas mladega Meinersa: »Vi, morilci!« In videl je Meinersa, kako je napadel Bennickena, in slišal njegovo tuljenje: »Prekleta svinja! Ti si jo ubil!« Nič čudnega, če je vodja skupine z vsemi njimi napisal zapisnik... o odnosih do šestnajstletni ce in o njeni nasilni smrti. In zdaj, petnajst let pozneje, je nenadoma spet vse tukaj — Meiners, ki so mislili, da so ga ubili, se je vrnil domov, in kot posledica — umazani izsiljevalec ima očitno protokol... . Po tako dolgem času — ura maščevanja, ura sodbe. Ne, enostavno ni mogoče! Giseniusova roka je še vedno drhtela, ko je dvignil telefonsko slušalko. Iz sosednje sobe se je javil vodja pisarne. Skoraj da je dobil Giseniusov glas običajni mehak zvok, ko je rekel: »Poslušajte ... potrebujem resnično dobrega detektiva«. Pariz, kavama s svojo kapelo je tičala v podpritličju ene stranskih ladij »Treh kron«. Opremljena z rdečimi in modrimi Mar ni prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBRI postal vozilo za dva, si še vi lahko privoščite tak užitek. Ne pozabite: tudi COLIBRI je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja! TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER Z barvami v tej zgodnji večerni uri še ni bila tako prenapolnjena kot običajno. Toda nad plesiščem so se že vlekli gosti oblaki dima in na majhnem odru se je pričel program. V tako imenovani direktorjevi loži na levi strani so sedeli tovariši Kerze, Schulz in Hirsch. Dobre volje zaradi uspele razstave je Kerze naročil peneče vino in vsi trije so preko orkestra strmeli na oder. Pevka Marlene Sonnenberg je znala pritegniti pozornost. Pela je tako rekoč iz bokov: »Mornar, prijatelji tvoji so zvezde...« Ojačevalec z mikrofonom je njen glas povzdigoval. Marlene se je z na pol priprtimi očmi nagnila nazaj, kot bi se zdaj zdaj nameravala potopiti v mornarjevo naročje. »Schulz, imaš morda s podnajemnico resne namene?« je previdno vprašal Kerze. »No, poskusi enkrat s tako žensko kot podnajemnico!« je odkritosrčno odvrnil Schulz. »Pri tem jo samo primerjaj s svojo sestro Evo!« »Človek,« je odvrnil Schulz, »to sta vendar dva povsem različna kalibra. Eva, je skoraj še otrok. Vendar, kakšen! Se brez sledu rje časa.« »Drži...« »Saj jo komaj poznaš!« »Ne govori! Marsikdaj sem se pogovarjal z njo. In to so bile zame srečne ure. Res ima odprte oči...« »Kako to misliš?« je vprašal Schulz takoj z nezaupanjem. »V duhovnem smislu, razumljivo.« »Znabiti,« je priznal Schulz. Njegovo nezaupanje je izginilo tako hitro, kot je prišlo. »Veš, Eva ima rada knjige. No ja, napake ima končno vsak človek. Marlene pa...« »Marlene ljubi življenje,« ga je dopolnil Kerze. »To je tisto!« Marlene utegne biti ženska za zabavo — Eva pa je ženska za zakon « lovariš’ 35 »Samo za zakon! Ampak nekaj ti lahko že zdaj povem — Evin mož bo moral biti fant, kot se šika, sicer mu ne bom dal blagoslova.« »In če se bo na tvoj blagoslov požvižgal?« »No,« je dejal Schulz, »rad bi poznal tistega, ki bi se to upal.« Četrt ure pozneje je odšel v garderobo po svojo podnajemnico Marlene 'Sonnenberg. Poln lastniškega ponosa se je pojavil ob mizi. Ko se je Kerze pripravljal, da poljubi Marleni Sonnenberg roko, se je čutila ta vidno polaskano. »Milostljiva, očaran sem, da vas končno \\« di jaz« je odgovorila Marlene. jlz kot vselej dober in zaupljiv, se ,nil’ h Kerzeju. »No - kaj praviš ze je mežikal. »Dragi moj, čestitam, je pogleda vredna.« a tudi naslednja točka programa je igleda vredna: plesalka Brigitte. ze jo je opletal s pogledi, čeprav je ako tesno ob Marleni, da jo je čutu im vlaknom svojega telesa. že videla!« »Kaj pravzaprav hočeš?« se je ravnodušno pozanimal Hirsch. »Opravlja najbolj stari ženski poklic na svetu.« Plesalka Brigitte je zažarela na odru v svetlordeči svetlobi, ki je ustvarjala prijetno vzdušje. Njene kretnje so postajale od giba do giba bolj voljne in sproščene. Zdaj je bila malo pred tem, da bo s tem, ko bo odvrgla svojo sedmo tenčico, razveselila publiko. rjfcz82Z3SSZ1GU ■wy.!^r^||| ............................... _ ^ IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN 9 IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN ^iin!iii(ii!iiiffiiniHiipiiniiiiimiiii!itiiiiiiii!nii!iiiiiin!iHiiniiHiiii»ni!iiiiiiii(iiriimiRiimi!miiimifnmit!(fflninfin!imiiHfffl(i!i!imB!ni!iffliiniii!iniiiiiifflit«Hmifflni= Na dnevnem redu: statuti ® SLOVENSKE KONJICE: Kccj je pokazala anketa? Občinski sindikalni svet v Slovenskih Konjicah je ta teden zbral odgovore iz ankete o izdelovanju statutov delovnih organizacij. Na različna vprašanja je odgovorilo več kot 20 podjetij in nekatere ustanove, to je večina delovnih organizacij. Iz odgovorov je mogoče razbrati tole: Razen v nekaterih manjših podjetjih so povsod že sestavili posebne komisije, ki bodo izdelale osnutek statuta. Glavno delo, ki so ga doslej že opravile komisije v večjih delovnih organizacijah, je zbiranje potrebnega gradiva in izdelovanje tez. Prenosu pristojnosti in razmejitvi dela organov upravljanja v ekonomskih enotah oziroma v samostojnih obratih bo potrebno posvetiti v statutu večjo pozornost. Na vprašanje, v čem je ovira, da v posameznih podjetjih pri izdelavi statuta še niso v preteklih mesecih dovolj napravili, večina odgovorov (posebno iz obrtnih in sorodnih podjetij) navaja — pomanjkanje strokovnih kadrov. Pomoč bo vsekakor potrebna, in sicer tako občinskih organov, zbornic in združenj. Sindikalni svet naj bi tudi organiziral seminar za člane komisij, na katerem bi podrobneje obravnavali posamezna vprašanja. Vodstvo sindikalnega sveta je o tem tudi že razpravljalo in bodo tak seminar verjetno tudi organizirali v septembru. Iz odgovorov, kako so spreminjali in dopolnjevali sedanja pravila, je ugotovljeno, da so v nekaterih delovnih organizacijah to redno opravljali najmanj enkrat let-on. Del odgovorov pa pove, da so sedanja pravila stara že nekaj let (tudi po pet let) in da jih v tem obdobiu nikdar niso dopolnjevali. Statuti so torej že s tega vidika več kot potrebni. V. L. ® ŠKOFJA LOKA: Občinski statut v javno razpravo Na zadnjem sestanku komisij, ki izdelujejo predlog občinskega statuta, so navzoči ugotovili, da kljub temu, da osnutek statuta še ni bil objavljen, organizacije in posamezniki že pošiljajo komisiji svoje predloge, kako naj bi statut urejal posamezna vprašanja. Predlogi so v glavnem umestni, predvsem pa je iz njih mogoče razbrati zahtevo, da posamezna področja v statutu obdelujejo bolj konkretno, kot jih obravnava sedanji osnutek. Člani komisije so menili, da bo predlogov še več potlej, ko bo osnutek statuta v javni razpravi. Ker bo osnutek statuta dobilo vsako gospodinjstvo, vsaka organizacija in društvo v občini, je komisija prepričana, da bo razprava še v večji meri prispevala k temu, da bo statut v polni meri izrazil voljo in vlogo sleherne organizacije, družbene službe in vblivca v občini. -n- ® ZAGORJE OB SAVI: Odlašanje lahko škoduje Delavski svet Gradbenega podjetja Zagorje ob Savi je pred dnevi razpravljal o osnutku statuta in ga sklenil predložiti v javno razpravo članom kolektiva. Na področju zagorske občine so v Gradbenem podjetju tako prvi začeli z javno razpravo o osnutku statuta. V ostalih zagorskih delovnih organizacijah poteka izdelava osnutkov statutov pod pričakovanji. Na rudniku Zagorje imajo del osnutka pripravljenega, intenzivneje pa bodo začeli z izdelavo osnutka v septembru. V Tovarni elektroporcelana Izlake bodo dali osnutek v javno razpravo proti koncu leta. V tovarni eksplozijskovarnih elektro naprav TEVE-VARNOST imajo že izdelan del osnutka. V industriji gradbenega materiala so doslej spremljali notranjo organizacijo, zdaj pa želijo to v osnutku podrobneje obdelati. Tudi v Lesno industrijskem podjetju je v teku izdelava osnutka statuta. Mimo osrednje komisije je delavski svet imenoval še štiri podkomisije, ki proučujejo vrsto vprašanj, analize pa bodo potem služile pri izdelavi osnutka. Iz ocene doslej opravljenega dela izhaja, da so v večini delovnih organizacij z delom vse preveč odlašali in da to utegne vplivati na kakovost statutov. -k- ® Železarna store: ■ Razprava o tezah po - poglavjih Teze za izdelavo, osnutka statuta v štorski železarni so skorajda že osnutek sam. Obsegajo namreč nad 53 tipkanih strani. Sestavljavci tez so za posamezna najpomembnejša vprašanja predlagali več alternativnih rešitev. Na primer: kakšna na> bo ekonomska enota glede na obseg, glede na tehnični postopek in podobno. Kolektiv naj bi se glede na različne predložene variante odločil, ali naj preoblikujejo ekonomske enote tako, da bo recimo valjarna samostojna enota, ali pa da je združena z jeklarno, ali naj bo elektroplavž samostojna enota, ali naj se pridruži k njemu ali ona k nekemu drugemu obratu. Prav tako so predložene alternativne rešitve glede oblikovanja skladov. Recimo: ali naj ostanejo skladi centralizirani glede na rekonstrukcijo in pogoje dela ali naj jih decentralizirajo. Različne možnosti so predlagane tudi glede vloge, pristojnosti in mesta obratnih delavskih svetov do osrednjega delavskega sveta, dalje glede odnosov med ekonomskimi in proračunskimi enotami itd. O tezah bodo v kolektivu razpravljali približno do decembra meseca. Zato, da bi razprava potekala čimbolj organizirano in da bi res vsak udeleženec povedal svoje mnenje o posemeznem problemu, mislijo sestavljavci predlagati v razpravo postopoma posamezna poglavja bodočega statuta. Po tej organizirani in vsestranski razpravi se bodo lotiti izdelave osnutka statuta, ki bo seveda znova v razpravi. -f ll!!lll!ll!lll!llll!!!llllll!!lll!!ll!ll!!lllll!llllll!lllll!!llll!!lllll!ll!lllll!llllinillll( Prodajni servis Selška dolina je še pred leti slovela ne samo po Mentoricah, temveč tudi po — klefclarjiti. Sedaj pa ta domača obrt izumira. Mladina, se, razumljivo, raje zaposluje v industriji in zato je takle prizor skorajda že redkost Selške doline. Turistično društvo v Železnikih pt hoče pospeševati to domačo obrtno dejavnost in zato ie sklenilo organizirati zadnjo nedeljo v avgustu — p-vi čipkarski dan na Gorenjskem. Foto: MILAN ŠPAROVEC Ljubljana — Cigaletova ulica ZADNJE MODNE NOVOSTI ZA POLETJE SI OGLEJTE V MODNI HIŠI ® ILIRSKA BISTRICA: Organizirana razprava in pomoč pri perspektivnem planiranju Ilirskobistriško društvo inženirjev in tehnikov je začelo organizirano razpravljati o sedemletnem perspektivnem programu gospodarskega razvoja ilirskobistriške komune. Tako so na enem izmed svojih sestankov sklenili, da bodo organizirali razprave v vseh delovnih organizacijah, kjer se bodo skupno s člani kolektiva seznanili s problemi in delom posamezne gospodarske organizacije. Prvi tak obisk članov društva je bil v Tovarni lesovinskih plošč Lesonit. Tu so udeleženci razpravljali med drugim o nadaljnjih možnostih razvoja tovarne in o prehodu na 42-urni tednik. Zlasti zanimiva pa je bila razprava o izdelavi perspektivnega programa. Drugi obisk so organizirali v Kmetijsko industrijskem kombinatu. Razprava je pokazala", da ima podjetje velike načrte v sedemletnem razvoju, zlasti v obratu tovarne organskih kislin, kjer bodo v sedmih letih povečali dosedanjo proizvodnjo vinske in citronske kisline za 300 odstotkov, začeli pa bodo s proizvodnjo mravljične in oksalne kisline. Trenutno se podjetje ukvarja (s pomočjo zveznih in republiških strokovnjakov) s proučevanjem možnosti za povečanje vinske kisline od sedanjih 140 na 3000 ton. Za tako odločitev pa, menijo inženirji in tehniki, je potrebno vsestransko proučiti zunanja in jugoslovansko tržišče, kajti v nasprotnem primeru bi lahko bilo usodno tako povečanje, če bi zastala prodaja izdelkov. Člani društva menijo, da 'je pred izdelavo sedemletnega načrta potrebno izdelati analizo o stanju in razvoju vseh gospodarskih in negospodarskih panog, gostinstva in turizma. Zlasti bi morali dokaj kritično obravnavati potrebe po strokovnem kadru, nakazati možnosti za štipendiranje kadra, izdelati posamezne študije o prehodu na 42-urni tednik in drugo. Zato bodo v okviru društva imenovali strokovne komisije, ki bodo izdelale potrebne analize in jih predložile v razpravo občinski skupščini. Dosedanje delo občinskega društva inženirjev in tehnikov kaže, da bodo v ilirskobistriški komuni dobro pripravili potrebni material za sestavo načrta o sedemletnem perspektivnem razvoju. jk • MURSKA SOBOTA: »Integracija« tudi na področju počitništva Miselnost, da sta organizirani letni oddih in stalna rekreacija važni obliki družbenega standarda, dobiva vse večjo naklonjenost in obeležje tudi v kolektivih delovnih organizacij v soboški občini. Razen medobčinskega počitniškega doma v Piranu so le-tod odprli svoje počitniške domove še trije večji kolektivi. Kolektiv kmetij sko-industri j -skega kombinata »Pomurka* ima weekend naselje s 17 sodobnimi urejenimi hišicami — v Poreču v okviru avtokampa tamkajšnjega Turist-biroja. Tako bo letos predvidoma prebilo svoj dopust v tem naselju okoli 90 članov kolektiva s svojimi družinami. VVeekend naselje nameravajo obdržati tri leta, čeprav se že slišijo glasovi, da bi kazalo prihodnje leto to naselje prodati in kupiti počitniški dom v drugem kraju, ker se bo verjetno med člani kolektiva zmanjšalo zanimanje za ponovno letovanje v tem kraju. Meodobčinski počitniški dom v Piranu — bolje rečeno občinski, kajti ostale tri pomurske občine bore malo koristijo njegove zmogljivosti — ima 35 ležišč. Razen tega obstaja še naselje šotorov ob mladinskem počitniškem domu v Baški. Obe medobčinski počitniški ustanovi nista letos povsem zasedeni. Delovni kolektiv ČZP Pomurski tisk ima že četrto leto počitniški dom v Barbatu na otoku Rabu. Kaže, da bo ta dom v glavni počitniški sezoni povsem zaseden. Razdrobljenost zmogljivosti in dokajšnja zaprtost počitniških domov delovnih organizacij v nekaterih mesecih sta v dokajšnji meri p.rispevali k temu, da je počitniška doba še prekratka (od dva do največ treh mesecev) in da zmogljivosti počitniških domov še niso povsem izkoriščene. Zato bo verjetno kazalo razmišljati o »integraciji« počitniških kapacitet v občinskem ali celo pokrajinskem merilu. Že obstoječe počitniške kapacitete bi bilo potrebno združiti v okviru občinske počitniške skupnosti in prihodnje leto odpreti vsaj še en počitniški dom v planinskem svetu. Tako bi znotraj počitniške skupnosti omogočili koristnikom organiziranega letnega oddiha večje možnosti za izbiro lokacije, saj je med njimi tudi mnogo takih, ki svoje letovanje povezujejo še z ogledi krajev in pokrajin v naši državi. Potrebna bo večja angažiranost manjših kolektivov^ ki bi se kot člani pridružili počitniški skupnosti itd. Z notranjo koordinacijo in ustreznimi or-ganizacijsko-vodstvenimi rešitvami bi prav gotovo dosegli tudi podaljšanje počitniške se-z?_ne v domovih in boljše izkoriščanje njihove zmogljivosti, kar je tudi ekonomsko pomembno. -sk- • KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ: Za uresničitev načrtov potrebno 5 milijard dinarjev Kmetijski kombinat v Ptuju ima v glavnem največ zaslug, da postaja ptujska občina ena izmed najmočnejših kmetijskih komun v SRS. Do danes zgrajeni pomembni objekti so predvsem: nova tovarna močnih krmil, perutninarska farma in farma bekonov. Tu bodo po izgradnji gojili okrog 50.000 prašičev, ki bodo namenjeni predvsem za izvoz. Perutninarska farma, ki že sedaj proizvaja okoli 43—44 ton piščancev letno, bo imela končno zmogljivost po dograditvi prek 3.450 ton mesa in nad 23 milijonov jajc. Kmetijski kombinat namerava v naslednjih letih zgraditi se hlev za pitanje 1200 glav goveje živine, nadalje hlev za okoli 380 glav plemenskih krav. To pa seveda terja nove površine zemlje za pridelovanje krme. Do sedaj je kombinat že odkupil nad 490 ha zemlje, možnosti za odkup so-še večje, toda za sedaj mu primanjkuje sredstev. Razen tega bo kombinat obnovil nad 135 ha vinogradov ter 6 ha zemljišč. Za vse to bo potrebno nad 5 milijard dinarjev. V to vsoto je vračunana tudi gradnja raznih skladišč, nabava raznih strojev in strojnih lop. —ce • »BREST« CERKNICA: Za 17 odstotkov večja proizvodnja Kombinat »Brest« je kljub težavam, ki jih ima z nabavo reprodukcijskega materiala in s transportom, povečal proizvodnjo za okoli 17 odstotkov. Izvoz pa je doslej večji skoraj za 25 odstotkov. Samo v tem tromesečju mislijo izvoziti za 520 milijonov dinarjev raznih izdelkov. -mad- • OBRAT MTT LJUTOMER: Plan bo presežen 'Kolektiv ljutomerskega obrata MTT, ki zaposluje 330 de-delavcev, si obeta, da bo glede na dosedanjo izpolnitev plana presegel letni plan. V mesecu septembru bodo tu namestili še 60 statev in s tem razširili proizvodnjo. Do konca leta pa bodo zaposlili še 60 oseb. Se letos bodo uredili prostore za družbeno prehrano in dvorano. • ŽELEZARNA STORE: Ob rekonstrukciji skrbe tudi za potrebni kader V Železarni Store so pričeli razmišljati, koliko strokovnega kadra bodo potrebovali po rekonstrukciji železarne. Na podlagi teh potreb bodo v Šolskem letu 1963 64 sprejeli v uk 127 učencev, ki se bodo usposobili za kovinostrugarje, strojne ključavničarje, rezkalce, kovače, livarje, električarje, topilce in kontrolorje proizvodnje. Izobraževalni center pri podjetju ima lastno metalurško industrijsko šolo, ki ji bodo letos prizidali še eno nadstropje. Za izobraževanje v raznih srednjih in višjih strokovnih šolah je podjetje razpisalo za to šolsko leto tudi 49 štipendij. J. M. Varčevanje na nepravem mestu lahko več skodv kakor koristi Pa vendar zaradi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin. ELK0 svetilko za vsaknamOn in za vsak prostor Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljave. eUCk-trokovina IVI A RIB o R i »Prijateljska srečanja« Da se bodo igralci, ki žonglirajo z nogo in žogo, Pri nas zapodili po travnatem, terenu za točke žele to nedeljo, ničesar ne spremeni. Klubska vodstva so že prej pripravila vrsto srečanj — za trening — kot so rekla. To nedeljo, pravim, se Prične ponovno borba za točke. Do sedaj so moštva (prala več ali manj le prijateljske tekme. Vendar, Poglejmo si samo nekaj naslovov, nekaj kratkih izvlečkov iz naših listov, ko so reporterji razburjeni Pod vtisom dogodkov iz igrišč poročali svojim redakcijam: — Vidinič huje poškodovan v Mariboru... in naprej: Petorica izključe- nih ,.. Igra surovosti... Susred završio u tučnja-vi... Sudac pobegao kroz Prozor... itd ... In pri vsem tem smo šele v mrtvi sezoni. Sele v nedeljo naj bi pričeli boj za točke. Do tedaj se že nekaj mesecev igrajo le *Prijateljske tekme«. Pa kljub vsemu veliko Poškodovanih, nekaj manj izključenih, prihaja do Pretepov na igriščih, do te-9a, da. mora sodnik reševati svojo kožo s tem, da pobegne skozi okno, ker mu niti varnostni organi ne morejo pomagati. Ne. So to res »prijateljska srečanja«? Kaj bo potlej šele to in nekaj naslednjih nedelj, ko bo potekala borba za točke, ko bodo na vrsti prvenstvene tekme? Če bomo tako nadaljevali, ja, potlej bo pri nogometu kmalu več mrtvih kot pri toliko °Pevanem boksu. Ironija Prisostvujemo državnemu Prvenstvu v atletiki za posameznike, ki poteka v Beogradu. Tri dni se tribune šibijo pod težo gledalcev, nekateri, ki kljub vsemu niso uspeli dobiti vstopnic, so udrli kar prek ograje. Na stadionu pa je Prostora za 60.000 gledalcev, vendar ni moč dobiti Prostega mesta. Lepo. Zdaj pa se povrnimo v sedanjost in postanimo realni. Kajti na letošnjem državnem prvenstvu za posameznike, ki je potekalo v Beogradu, na igrišču, ki v resnici lahko sPrejme prek 60.000 gledalcev, je prisostvovalo (veznica je pač okrutna) v treh dneh le nekaj več kot 6°0 gledalcev (z besedo — Šeststo), torej nekaj več kot 200 na dan. In šaljivci 'kljub ironiji jih je še ved-n° nekaj) pravijo, če bi Vsak nastopajoči pripeljal s seboj na tekmovanje ^SaJ enega gledalca, potlej bi jih tekmovanju v treh dneh prisostvovalo kar ti-s°i dvesto, kajti' nastopa-3°čih bito nekaj prek stlrl sto. Ki gledalcev, so menda csignirano ugotovili orga-,lZatorji prvenstva in to ijub temu, da ob istem asu v Beogradu ni bilo Ui enega pomembnejšega POrtnega dogodka. ^i zanimanja za atletiko kraljico športov. ,, ce bi se to v Beogradu r,bdar gre za atletiko) do-ail0 prvič, potlej nič hu-tro?' T°da slika praznih g °un se kaže že vrsto let. n° Pač res: za Beograjčane so zanimiva res le tista jo°«na srečanja, kjer ima-športniki opraviti z ,^nJem. pa naj gTe tu za 9° ali pa vsaj za usnje- vokavico. VrČaŽ pa sredstva, bi se še k\ a^li? Kaj je z izgubo, Pni tem nastane? st .® že tako, da o sred-orn 9ov°rimo le tedaj, ko Pon^zator stavlja svoje Po?,0-’.®- »Izgubo«, ki pa ro-i 3 nastane, pa puščamo 36 vnemar. Kratek sprehod ob naši morski obali je pokazal: • Prvič: da vlagamo v naš obmorski turizem že znatna sredstva, o čemer pričajo številni novi hoteli, počitniški domovi, restavracije, samopostrežne trgovine, bencinske črpalke itd. • Drugič: da pri vsem tem povsem puščamo ob strani skrb za aktiven oddih turistov ter da vlada prav na tem področju razvedrila mrtvilo brez primere... NAŠ TURIZEM SKOZI PRIZMO AKTIVNEGA ODDIHA IN RAZVEDRILA /T"'rf e danes kroži naokoli že nekaj let stara zgodbica: i V majhno istrsko mestece je prišel neki turist in s seboj pripeljal hitri motorni čoln ter vodne smuči. Tri ali štiri dni je bil neprestano na morju. Zdaj kot vozač motornega čolna, zdaj kot smučar. Ostali turisti so stali na obali, gledali vragolije na vodi in uživali v mislih, kako lepo bi bilo, če bi lahko tudi sami stopili na kratke široke plohce in imeli priložnost okusiti to »čudo«. Potem pa se' je nekdo izmed gledalcev ojunačil in pobaral lastnika motornega čolna, če sme tudi on preizkusiti svoje sposobnosti v vlogi Vodnega smučarja. In odtlej je bilo vse več prošenj: »Lahko tudi jaz poizkusim...?« Ker pa je motorni čoln porabil razmeroma precej goriva, lastnik, razumljivo, ni mogel ugoditi vsem prošnjam. Pozneje je le popustil, saj so mu letoviščarji in vsi tisti, ki so se želeli smučati, obljubili, da bodo dali za bencin, pa še nekaj za poduk. Tako je njegov čoln drsel po vodi od jutra do mraka. S precej polnimi žepi se je lastnik motornega čolna, namesto po desetih dneh, kot je prvotno nameraval, vrnil domov šele po dobrih dveh mesecih. Podobnih zgodbic je še vse polno. Vse so resnične, nekatere stare že nekaj let, druge povsem nove. Dejstvo je le, da nas še nobena ni ničesar izučila ... -g-e morda res dovolj, da nu-I dimo gostom ob morju le - H sobo ali šotor ter tri obroke dnevno ...? • Ali ni morda prav čas dopustov tista velika priložnost, ko bi lahko v počitniških domovih, hotelih in campih navdušili marsikoga za koristno in zdravo razvedrilo v obliki tega ali onega športa...? ■ Je med nami morda še kdo, ki meni, da je ob morju dovolj poskrbljeno za zabavo in šport, ko se vendar lahko vsakdo po mili volji sonči in »namaka« od jutra do večera ...? • Je način počivanja naših turistov in dopustnikov resx najboljši, najmikavnejši, najbolj .rentabilen...? • Mar si človek po dveh, treh dneh kopanja in sončenja od jutra do mraka ne zaželi kake spremembe, še kakega dodatnega razvedrila...? Tg in še nekatera druga vprašanja smo pred dnevi zastavili turističnim delavcem vzdolž naše obale, ko smo ob jadrali malodane vse plaže, kopališča in skrite kotičke od Valdoltre pa tja do piranskih solin in Savudrije. Prepričati smo se želeli na lastne oči, kaj so obrodili težki milijoni, vloženi v naš turizem, in kako je naša turistična mreža pričakala vse one ljudi, ki so že navajeni na športno razvedrilo, na aktiven oddih. molo imam. Po dolgem ča-■ su spet dežuje in nebo je počez in vzdolž odeto s težkimi oblaki, iz katerih vztrajno prši. — Le kje sedaj tiči na tisoče in tisoče turistov tu na področju Kopra? Prav gotovo jih večina poležuje in čaka sonce. Drugega jim tudi tako ali tako ne preostane. Pravzaprav še nekaj: vrček piva. Tudi to je svojevrstna »rekreacija«. »Turistična zveza Koper je dobro poskrbela za razvedrilo turistov,« pripoveduje njen tajnik Slavko Mastnak. »Organizirali smo vrsto kulturno zabavnih prireditev. Ves jugoslovanski folklorni festival, gostovanja raznih domačih in tujih zabavnih' ansamblov, športna srečanja itd. Pred dnevi je bil na, sporedu boks match Slovenija : Češka. Rekreacija in skrb za aktiven oddih pa je stvar posameznih občin,« mi razlaga tajnik Turističnega društva. »Sicer pa, za vse tako ali tako ne more biti dovolj sredstev. Športni rekviziti pa stanejo, ali ne? Moram pa povedati, da imamo že od lani pripravljen denar za pet hitrih motornih čolnov za vodno smučanje. Zaradi prepovedi uvoza sedaj seveda ne moremo izpolniti svojih načrtov.« Res je, da ima Koper svoje novo kopališče, vendar pa je to tudi vse. Karakteristično za večino naših obmorskih mest. • Čemu si je skorajda nemogoče izposoditi preprost čoln na vesla, odšteti zanj nekaj denarja in potem z njim razpolagati nekaj uric? • Zakaj ni na plažah improviziranih cenenih športnih naprav? Na primer ruskih kegljišč, igrišč za odbojko, perjanico ...? ® Zakaj si ni mogoče izposoditi na kopališčih ali pri počitniških skupnostih maske in plavuti za potapljanje? • Zakaj...? Na ta vprašap j a mi ljudje po občinah, domovih in zvezah za telesno kulturo ne odgovarjajo. Zmigujejo z rameni.” Za to ni sredstev. Pa čeprav sta bili v sezoni 1961/62 in 1962/63 vloženi v koprski turizem približno dve milijardi, čeprav je tu dnevno tudi 15 tisoč gostov. »Res da, koordinacije med turizmom in športnimi društvi zaenkrat še ni,« pravi predsednik zveze za telesno kulturo Boris Fili. »Edino, kar smo storili do sedaj na relaciji šport-turi-zem, je, da smo organizirali nekaj športno atraktivnih prireditev.« "Bržola sicer ne šteje med naša E najbolj znana letovišča, ven-I dar je tu sredi sezone tudi ~“-po 700 ali 800 turistov hkrati. Domačih in tujih. »Vprašujete po razvedrilu naših letoviščarjev? Ja, poleg kopanja je skoraj vsak večer nekje ples,« razlaga Mirko Ru- »Pravzaprav ne. S športnimi objekti in aktivnim oddihom stojimo tu še vedno na zelo zelo majavih nogah. Če imamo čolne za turiste? Sploh ne! Smučanje na vodi...? Kje pa! Morda prihodnje leto! Na kopališču imamo sicer nekaj majhnih sando-linov, v mestu pa dva človeka, ki vozita turiste na izlete. To je zaenkrat vse...« Res edinstveno mrtvilo! Sicer pa, v Izoli obljubljajo, da bo prihodnje leto bolje in .da bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki danes še marsikaj pogrešajo. Vse naenkrat res ne gre. Delno se strinjam. Sicer pa počakajmo ... ts- je s Piran in Portorož, do-'m / mala vsi turisti in doma-W čini so nekam praznično » razpoloženi. Danes zvečer, ko bo v morju utonilo sonce, se prične portoroška noč. Noč poletja, veselja in zabave... »To je le ena izmed petinštiridesetih prireditev, ki jih letos' organizira Turistično društvo Koper,« mi pripovedujejo v Portorožu. »Res veliko dela in skrbi imamo v teh poletnih mesecih,« mi reče Velimir Cizel, tajnik Turističnega društva Piran-Koper, ko ga obiščem v njegovi pisarni nasproti »Jadrana« v Portorožu. Iz pogovora in vsega, kar sem videl v Piranu, Luciji in Portorožu, spoznam, da ubira tudi tu turizem svojo pot navzgor. Nova samopostrežna restavracija v Piranu, nova hotela v Portorožu in Luciji, številne obnovljene restavracije, sedem novih gostišč1 in še marsikaj človeka prijetno preseneča. »Skrbimo tudi za razvedrilo turistov, seveda pa še nismo izkoristili vseh možnosti. Vprašujete po aktivnem oddihu, po rekreaciji, ki jo nudimo turistom. Hm ..., po pravici povedano, v tej smeri nismo napravili še skoraj ničesar. Nekatere naše dobre zamisli pa niso obrodile zaželenih rezultatov. Svetovali smo na primer mestnemu kopališču, da bi tam nastavili plavalnega učitelja. Ideja je bila v načelu sprejeta, vendar je vse skupaj ostalo samo pri sklepu. Dalje nismo prišli...« »Kot vem, je' v Portorožu dvoje igrišč za tenis ...?« »Res je, vendar so zanemarjena in zanje ni pravega zanimanja. Nekdo bi moral voditi skrb za vse to! Prihodnje leto bo prevzelo iniciativo za športno razvedrilo naše turistično društvo. Kupili in izposojali bomo opremo za podvodne športe ter loparje in žogice za perjanico. Morda tudi mize za ping-pong. Sigurno pa bomo riašim gostom omogočili smučanje na vodi. Sicer pa menim, da bi morali prevzeti nekaj skrbi za rekreacijo in reševati ta vprašanja tudi hoteli in počnitniški domovi. Vroče je. Odhajam proti Fie-si, kjer se prijatelji, člani »Društva za podvodne raziskave«, potapljajo za akvalungami in zares uživajo morje. Ce bom imel srečo, bo kakšna jeklenka tudi zame... A. U. tar, referent za turizem na občini. »Moram pa povedati, da sem v tej službi šele nekaj mesecev. Prej na tem mestu ni bilo nikogar. Naša sedanja glavna skrb je, dokončati že začete objekte in urediti kopališča. Lani in letos smo investirali v turistične objekte skoraj četrt milijarde dinarjev.« »Je šlo od tega tudi kaj za kakšne športne objekte?« I Proizvajalci najkvalitetnejšega usnja iz UTOK pravijo: Ko bi le imeli dovolj surovin V prejšnji številki Delavske enotnosti je bila objavljena ta reportaža. Pomotoma je bila zamenjana slika in smo priobčili namesto slike o sodobni lužilnici v tovarni »UTOK«, sliko tovarne tehtnic v tovarni Titan. Zaradi tega ponovno objavljamo celotno reportažo in prosimo podjetje »UTOK« ter vse ostale bralce, da nam pomoto oprostijo. Da primanjkuje svinjskih kož je že dolgo znano. Ne samo kož znane domače pasme, iz katerih je usnje kot poslikano z ornamenti — kako radi segajo tuji kupci po tem usnju ali po galanterijskih izdelkih, izdelanih is njega! — temveč sploh. Pa kljub temu svinjske kože, namesto, da bi jih odirali, raje predelujejo v... Raje ne pišimo o tem. Ne vem, če so se kamniški usnjarji potolažili s tem dejstvom, vsekakor so v svojem planu znova predvideli pomanjkanje surovin. Predvsem domačih. In kakšno škodo s tem trpijo, oni in družba, je razvidno iz dejstva, da so v 1962. letu izvozili za 508.000 dolarjev svojih izdelkov neposredno, vsaj za 300.000 dolarjev pa posredno, predelanih kož v znane izdelke domžalske tovarne kovčkov in usnjene galanterije, ki je največja tovrstna tovarna v državi in ostalih tovrstnih tovarn. In tako kot po TOKOVIH torbicah — tudi drugih izdelkov — rade segajo Jugoslovanke in kot jih cenimo pri nas, slovijo v tujini. Lep kovček, torbica ali rokavice pa lahko izdelajo le iz kakovostnega usnja. Tega pa izdeluje tovarna usnja iz Kamnika, toda žal vse premalo. Praznih rok ostane marsikateri domač in tuji kupec. Ker primanjkuje kož. Seveda ši morajo pomagati. Uvažajo jih, celo iz daljnje Japonske, Nemčije, Avstrije, Francije, Danske, Grčije, toda kaj, ko uvožene kože niso tako kvalitetne, da o deviznih izdatkih, za kože in prevoz, sploh ne govorimo... Napak bi razumel, kdor bi mislil, da tožimo. Tako je pač na stvari. Kamniška usnjarna je danes ena najmodemeje urejenih v državi in lahko bi dala od sebe še več. A dala je veliko. Namesto besed naj go- slednjo tabelo: Leto Količinska Celotni proizvodnja dohodek (v m!) (V 000) 1952 226.061 379.701 1953 265.614 589.057 1954 302.069 799.271 1955 319.379 803.540 1956 372.255 833.167 1957 424.792 805.325 1958 438.641 853.698 1959 495.742 1,040.053 1960 569.289 1,286.262 1961 591.877 1,134.498 1962 646.120 1327.395 Inve- St. sticlje za-(v 000) posl. 2.232 177 23.718 192 56.909 208 15.662 230 15.883 267 57.423 279 8.232 296 38.004 320 36.420 330 23.514 334 Iz tabele je razvidno nenehno povečevanje proizvodnje in rast celotnega dohodka, vsakoletna investicijska vlaganja z močnejšimi skoki v posameznih letih, ustaljenost delovne sile v zadnjih letih. Enaka u-gotovitev velja za 1963. leto. Tudi letos bodo investirali okrog 60 milijonov dinarjev, predvsem za nakup novih najmodernejših strojev. Sodobna tovarna mora biti v nenehni rekonstrukciji. Rekonstrukcija ni le dozidavanje ali gradnja novih hal, temveč stalno spreminjanje o-ziroma izpopolnjevanje tehnološkega procesa, nadomeščanje zastarelih strojev z najnovejšimi, ki proizvajajo več in bolje. Proizvajati bolje in še bolje — to pa je deviza kolektiva UTOK-a. Delitev osebnih dohodkov, delovni pogoji, službe za družbeni standard (obratna menza, gradnja stanovanj, počitniško naselje) in pa. vsakoletno vlaganje (lastnih sredstev ali sredstev kratkoročnih kreditov) v novo mehanizacijo, skratka vse, je podrejeno temu cilju. Nikakor pa ne moremo in ne smemo pozabiti, da opisano zrcali današnje stanje. Tovarna, ki jo je po vojni podedoval maloštevilni kolektiv, še zdaleč ni bila takšna. Tako jo opisujejo člani kolektiva: »Tovarna je bila zastarela, prostori, ki so bili že sami po sebi nehigienični in tehnično že prej niso ustezali, so bili po vojni, ko je bilo potrebno razširiti proizvodnjo, razen tega pa so še uvedli kromno strojenje, v največji meri nezadostni. Tehnološki postopek pri lužilnih jamah, ki so bile na odprtem!!) prostoru, je bil neprimeren ter je zaviral proizvodni proces in ustvarjal najtežje delovne pogoje.« Zato je delovna organizacija, takoj ko je bilo mogoče — beri: ko je imela na razpolago dovolj predvsem lastnih sredstev — pričela graditi nove objekte, ki danes služijo svojemu namenu, in ki so tudi na zunaj spremenili videz tovarne in kamniške Šutne (nekdanjega predmestja) sploh. Vsak večji znesek investicij, ki se periodično pojavlja v tabeli, pomeni mejnik v povojni zgodovini podjetja: 1955. leto pomeni dograditev lužilnice in čistilnih naprav, strojnice, sanitarije, ter nakup dela nove strojne opreme, 1958. leto nakup' novih strojev, 1960. preusmeritev tehnološkega procesa, nato v letu 1963. spet novi najsodobnejši stroji... Kamnik ima staro usnjarsko tradicijo. 2e v srednjem veku je bilo v mestu usnjarstvo močno razvito. V predmestju Kamnika — Šutni so bile razvrščene usnjarske delavnice druga poleg druge. Tudi na mestu današnje tovarne je bila tedaj usnjarska delavnica. Planinsko govedo je nudilo najboljšo surovino za dobro podplatno In gornje usnje, ovce pa za kožuhe. Kamniški usnjarji so prodajali svoje izdelke daleč v Furlanijo in Benečijo... Zal ne moremo popisati vseh zanimivih dogodkov, ki so se vrstili v naslednjih stoletjih; razvoj je sčasoma strnil delavnice v eno usnjarno. V poznejšem času je posebno pomemben pričetek Sodobna lužilnica v Tovarni usnja »UTOK predelovanja svinjskih kož. V devetnajstem stoletju je bila Anglija že svetovno znan proizvajalec svinjskega usnja — industrijski razvoj strojarstva je bil tam najhitrejši. Na našem ozemlju je prva predelovala svinjske kože Pollakova usnjarna v Ljubljani, tik pred prvo svetovno pa je pričela izdelovati svinjsko usnje tudi usnjarna v Ptuju. Prav njeni izdelki so med obema vojnama zasloveli v tujini in to je spodbudilo takratnega lastnika kamniške usnjarne, da je 1934. leta uvedel tudi sam tako proizvodnjo, kmalu pa se ji je tej pridružila tudi mokronoška tovarna. Tovarni v Ptuju in Mokronogu sta bili med vojno porušeni in nista bili obnovljeni. Tako danes na Slovenskem proizvajata svinjsko usnje tovarni ha Vrhniki in v Kamniku. Pri svojem delu imajo danes kamniški usnjarji pomoč najsodobnejše mehanizacije, med tem pa so se že tudi tako — dobesedno specializirali — da je zaščitni znak na njihovih izdelkih res zagotovilo svetovno priznane kakovosti, bodisi da gre za najkvalitetnejše galanterijsko usnje, vse vrste svinjskih podlog, cepljen cev ali pa novitet: svinjski boks in velurji za obutev, oblačilno usnje itd. 1XXXX^XXXXXX>^XWXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXX.X>XXVW'^>XXNX?^XXXXXX>XWXXX\XXXX'XXXXXXX'^X>XXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXW.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxvxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'| IM DO LJUBLJANA LET Petnajstletno delovanje neke tovarne res ni zavidljiv jubilej. To še posebej velja za industrijo strojegradnje, ki za svoj razvoj in za ustaljen sloves ter tradicijo potrebuje precej 'daljši čas kot ostale vrste industrije. Ce pa pogledamo proizvode. ki vsak dan zapuščajo tovarno INDOS zlahka ugotovimo, da je moral kolektiv te tovarne vložiti za svojo dejavnost veliko prizadevanj, da je skrajšal pot razvoja na eno desetletje in pol. Podobne tovarne v tujini, s katerimi mora INDOS vzdrževati tekmo v kvaliteti, ceni in uporabnosti izdelkov, so namreč za svojo razvojno pot in sloves porabile precej več časa ter niso redke med njimi, ki se ponašajo s petdeset in večletno tradicijo. Industrijsko podjetje INDOS, prvotno ime je bilo »Mestno strojno podjetje«, je nastalo z združitvijo treh nacionaliziranih privatnih podjetij, katerim se je kasneje-priključila še livarna na Trati pri Ljubljani. V začetku je bila dejavnost v podjetju takšna, kot v bivših podjetjih. Z ustanavljanjem velikih specializiranih podjetij za proizvodnjo strojev za mlinsko in lesno industrijo pa je kolektiv tovarne INDOS spoznal, da dotedanja dejavnost ne more pomeniti osnove za na-dalnje delo in razvoj. Hkrati je tržišče opozarjalo na veliko potrebo po manjših orodnih obdelovalnih strojih. Zato so že po dveh letih obstoja začeli izdelovati manjše stroje; na primer vrtalne stroje in ekscenterske stiskalnice. Sčsamo so izdelovali že 25-tonske stiskalnice in začeli s proizvodnjo transportnih strojev: tekalnih žerjavov in tovornih dvigal. S tem je bil položen temelj današnje osnovne proizvodnje, ki se kaže v dveh smereh: v proizvodnji obdelovalnih strojev in v proizvodnji transportnih naprav. naključje, da je podjetje razvilo prav takšno, tako rekoč dvojno osnovno dejavnost. Za proizvodnjo orodnih strojev je namreč potrebno, da podjetje razpolaga z večjim številom dobrih orodnih strojev, ki služijo za proizvodnjo posameznih sestavnih delov obdelovalnih strojev. Poleg tega je pri tovrstni proizvodnji razmerje med strojno obdelavo in ročnim delom (montažo) takšno, da je potrebno dosti več precizne strojne obdelave in manj ročnega dela in dela na enostavnejših strojih. Ce je podjetje torej hotelo razvijati svoj proizvodni program brez večjega vlaganja v osnova sredstva, je moralo poiskati tak proizvodni program, ob katerem bi bila razmerja med strojno obdelavo in montažo ugodnejša in ob katerem bi lahko zaposlili razpoložljivi strokovni kader, ki ga je tovarna skoraj v celoti sama vzgojila. Ob stalnem izboljševanju kvalifikacijskega sestava kolektiva so namreč opažali tudi to,. da se obseg podjetja ne giblje skladno s tem porastom. Zato so začeli razmišljati o proizvodnji takšnih izdelkov, kjer se strokovnost lahko polno uveljavi in kjer je tudi neob-hodno potrebna. Taki proizvodi so na primer hidravlični stroji. Podjetje se je kmalu skoraj v celoti preusmerilo na proizvodnjo hidravličnih obdelovalnih in transportnih strojev. Med hidravlične obdelovalne stroje prištevamo na primer hidravlične stiskalnice za predelavo umetnih mas; med hidravlične transportne stroje pa viličarje na električni (baterijski) ali Diesel pogon. Med obdelovanje stroje tovarne INDOS pa štejemo še eks-centrske stiskalnice do 30 ton pritiska. V proizvodnem programu te tovarne pa so tudi nagibne ekscentrske stiskalnice pritiska 40 in 63 ton, ki jih potrebuje predvsem naša kovinsko predelovalna industrija in industrija kovinske embalaže. Med hidravlične transportne stroje prištevamo torej tudi viličar, proizvod tovarne INDOS. Z njim je omogočen modernejši in cenejši notranji transport, ki v marsikateri tovarni pomeni enega izmed najtežjih tehnoloških problemov, kar predstavlja tudi do 40 »/• proizvodnih stroškov. Razen prihrankov, ki jih lahko dosežemo z uporabo viličarjev, pa je bistveno olajšano tudi fizično delo. Sicer pa so ti stroji vsestransko uporabni. Brez viličarjev si skoraj ne moremo zamisliti večjega skladišča, pristanišča itd. Tudi pri prevozu raznih bremen znotraj posameznih oddelkov v tovarnah je viličar nepogrešljiv. Njegove značilnosti so: velik učinek, enostavno upravljanje in vzdrževanje ter minimalno potreben prostor za manevriranje. Omenili smo že, da INDOS izdeluje tudi stiskalnice za predelavo plastičnih mas. Ce zdaj pogledamo še današnji razvoj industrije za predelavo teh mas ugotovimo, da izdelki iz umetnih snovi z ni tako. Cene se žč nekaj let niso spremenile, čeprav se kar naprej podražujejo surovine. Navzlic temu je INDOS v zadnjem času cene nekajkrat tudi znižal. Proizvodnjo v tej tovarni pa naj ponazori naslednja razpredelnica: leto število zapo- slenih vrednost proiz- vodnje j onih proizvodnja v tonah 1955 118 195 142 1959 176 483 318 1962 210 1.050 521 uspehom nadomeščajo najrazličnejše izdelke, ki so jih včasih izdelovali iz lesa, stekla, kovine itd. Obenem bi spoznali, da je pri nas predelava in uporaba plastičnih mas za zdaj naj nižja na prebivalca v srednje razvitih državah, čeprav je poskrbljeno za surovinsko osnovo. Manjka le tovarn, ki bi te materiale predelovale. Se manj pa je tovarn, ki bi izdelovale tudi stroje za predelavo teh snovi. Ena izmed njih, ki služi tudi temu namenu in s svojim proizvodnim programom omogoča proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo, pa je ravno tovarna INDOS. Razumljivo je, da si tudi INDOS, tako kotz vsaka druga tovarna, želi čimbolj -povečati proizvodnjo in zvišati produktivnost. Napak pa bi bilo, če bi mislili, da INDOS povečuje vrednost proizvodnje zgolj s povečanjem števila zaposlenih in s podraževanjem njegovih izdelkov. Vendar Omenjeni uspehi tovarne INDOS pa so še toliko pomembnejši, če hkrati opozorimo, da so njihova osnova sredstva navzlic vsej skrbi zanje in navzlic znatnim investicijam vendarle že do 60 % izrabljena in temu primerno tehnično in ekonomsko zastarela. Zato že razmišljajo 0 rekonstrukciji, ki bi vplivala na nadaljnje naraščanje proizvodnje in produktivnosti. In še nekaj besed o perspektivnih načrtih tovarne INDOS. Ce bi proizvodnja in produktivnost tudi v prihodnjih letih naraščala v takem obsegu kot od 1955 do danes, bi INDOS leta 1970 dosegel več kot 5 milijard dinarjev celotnega dohodka in zaposloval okoli 500 delavcev. Zato bi seveda morali vložiti znatna finančna sredstva za izgradnjo tovarniških objektov in drugih naprav, ki so potrebne za nemoteno proizvodnjo. Kakšen pa bo dejanski obseg proizvodnje tovarne INDOS pa je seveda odvisno predvsem od tega, kolikšna sredstva bo podjetje samo lahko namenilo za rekonstrukcijo in koliko kreditnih sredstev bo na razpolago. Vsekakor pa lahko ugotovimo, da so izdelki, ki jih proizvaja INDOS, tržišču nujno potrebni in da smo jih uvažali vse dotlej, dokler INDOS ni osvojil te proizvodnje. Že zdaj pa INDOS del svoje proizvodnje izvaža v razne države, tako na Poljsko, v Indijo, Združeno arabsko republiko itd. Interes tujih kupcev je vedno večji, tako da v tovarni računajo na nadaljnje povečanje izvoza. Razen današnjih proizvodov pa namerava INDOS proizvajati še vrsto drugih izdelkov; predvsem visokotlačne hidravlične elemente, ki so potrebni za uvajanje avtomatizacije. Ti elementi pa so uporabni tudi za druge namene; na primer za upravljanje železniških signalno varnostnih naprav, velikih ladij, najrazličnejših industrijskih naprav. Prav tako bo INDOS proizvajal posamezne stroje po posebnih zahtevah in na željo predeloval obstoječe naprave, katerih učinek je mogoče povečati, če jim prigradijo raznovrstne hidravlične naprave. Po vsem tem, kar smo zapisali, lahko verjamemo, da se kolektiv INDOS zaveda svojih nalog in da bo svoj praznik, petnajstletnico obstoja podjetja praznoval s prijetno zavestjo o opravljenem delu. TA PROSTOR SMO ODSTOPILI TOVARNI INDOS LJUBLJANA. Montaža pogonskega dela viličarjev tip VD 1500 v glavni montažni hali centralnega obrata tovarne INDOS f ^vv\V\\\\\\\V\V\VS«^ OELAVCTr' *»«■"v▼ o o rw* - 17. avgusta 1963