Leto XVII. V Celju, dne 9. decembra 1H07. Štev. 144. DOMOVINA Ured alitvo J«a« Schlllerjevi cesti ftt 3. — Dopise blagovolit« fran-kiratl, rokopisi se ne rra£aJo. hkaja trikrat na leden, vsak pondeljek, aredo in petek ter velja za Avstrijo In NemtHo 12 kron. pol leta fi kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko ln druge dežele toliko več. kolikor znata poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naaočnlna se pošilja upravnKtvu. pladnje ae vaaprrj. se plačuje od vsake petit-vrste po liO vinarjev u vsakokrat: u večje inseratc ln mnogokratno mserim^je znaten popust Katoliškemu časopisju v odgovor! Nimam namena in n«* povodu opravičevati pred javnostjo radi svojega postopanja v državnem /boru. ampak prisiljen sem poprijeti /.a pero. H. v nasprotje s katoliškim shodom in *v nasprolje s celo *to- iu stoletno politiko katoliške cerkve. (*'e pa ne smatrate glasovanja za nujno razpravljanje predlogov obenem kot odobravanje cele njihove vsebine, potem ste me vedoma krivično obsojali. me vedoma brez povoda blatili in potem bila bi Vaša dolžnost, če imate le še trohico političnega poštenja, da prekličete tozadevne neosno-vane napade. I.e dva pota resuice sta odprta: Ali priznati, da ste me neopravičeno napadali ali pa. če svoje trditve vzdržite. zgrevano priznati, da ste v slučaju Masaryk izdali vse tradicije, vso politično stremljenje katoliške cerkve in da ste zgubili pravico prisvajati ai imena na katoliškem stališču stoječih poslancev. Na Dunaju, ti. decembra 1907. Kranju Roblek, drž. poslanec. Abstinenčno gibanje na Norvežkem. Znano je. da so se skandinavske države po svojem prizadevanju iu po svoii zaslugi premerile iz najbolj alko-holičnih v najbolj trezne dežele. To velja še posebno o Norveškem. Dau-danes je Norvcžko ona dežela, katera se ponaša z najmanjšim konsumom alkohola na svetn. Na Norvežkem znaša ta konzum 3*3 litra absolutnega alkohola na osebo na leto. na Švedskem 5'4 I. v Avstriji 9'5 1. na Nemškem 112 1. v Belgiji 134. na Francoskem pa 16 o 1. To je plod napornega dela norvežkih abstinenčnih društev. Na Norvežkem se je skazalo na posebno jasen način dejstvo, da se da proti pijančevanju uspešno boriti samo s širenjem popolne abstinence ali popolnega vzdrževanja opojnih pijač in ne s širenjem in priporočanjem zmernosti. Vsa društva, katera so se borila proti alkoholu na ta uačin, dn so svojim članom prepovedala piti žganje, ki so jim pa dovoljevala .zmerno'* uživanje vina in piva. so propala že pred koncem minolega stoletja, dandanes obstoječa društva, boreča se proti alkoholu so naravnost a list i-nenčna društva. Abstinenčni pomeni na Norveškem toliko kot protialko-holski. (Kdino drnštvo .Sodelujočih prijateljev zmernosti", katero se omejuje na čisto teoretično delavnost brez vsake agitacije, proglaša zmernost in zdržnost ali abstinenco za enakopravni stališči.) Po tem se lahko sodi. kaj odgovarja in kaj se protivi psihologiji ljudstva Naši razumniki — tmli protialko-holiki — kateri se boje za svoje določeno številee pollitrov na dan, imujo o tem seveda popoluo nasprotne nazore. Največja in naj -ažnejša norvežka organizacija je dane- Norvežka družba popolnih abstinentov (Det norske totblafholdsselskaa D. M T.), ki je ob enem tudi najstarša (vstan. 1H59. 1.) in katero so proslovili nje voditelji: Kloster. Nissen. minister Aarrestad. Člani te družbe so vezani po dani obljubi, da ne bodo vživali alkoboličnih pijač ne sami in da je tndi drugim ne bodo dajali, dokler so člani družbe. Postopanje družbe je javno, brez vse tajinstvenosti in brez vseh obredov in tudi brez močnejšega verskega značaja, če prav se družba sama imenuje — krščansko. Družba Šteje 27 okrajnih organizacij h približno 1200 krajnimi odbori in 129 tisoč člani. Člani družbe so lahko odrasli in otroci. .Mednarodni red dobrih templar-jev" ima na Norvežkem 652 lot za dorasle in 297 lož za mladino a 56 tisoč člani. Dobri templarji ae drže mednarodnega obreda po vzoren prostih zidarjev ali framasonov. Poleg teh obstoje pa tndi .Norveiki dobri templarji". kateri so v verskem obzira nepristranski io se drže bolj pripro-stih obredov kot mednarodni dobri templarji. Največ pristale* imajo med delavstvom v prepolnem mestu Kri-stianija. Ta red šteje 6000 članov. Manjše organizacije so: .Modri pas" s 4000 člani; .Ženska abstinent-ska zveza" je deželna podružnica .svetovne ženske zveze krtčanske zmernosti'' „World'a Woman's Chri-stiau Temperance Union" z izrecno verskim značajem ter Šteje 3000 članic; .Dijaška zveza abstinentov" je del skandinavske organizacije, v kateri so včlanjena vsa sorodna švedska, danska in norveška drnštva ter šteje sedaj 20 podružnic s 600 člani. Vse imenovane organizacije dobivajo državne podpore v skupnem znesku letnih 12.000 kion (naših 17.000 kron) Poleg tega obstoji še cela vrsta deželnih organizacij, n. pr. socijalno demokratični .Verbandiordenen". ^Modri križ", nadalje abstinentske organizacije posamičnih poklicov n. pr. železničarjev. (ki šteje 300 članov) in razna lokalna društva. Nekatere organizacije pošiljajo svoje delegate v deželni odbor za ab-stinentsko 'zobrazbo. kateri odbor se poteguje za pouk o alkoholizmu v šolah, preskrbuje abstinentske spise in primerno literaturo, prireja za učitelje tečaje o alkoholskem vprašanju. Poleg pravih abstineutskih organizacij obstoje še razne verske družbe, kakor metodisti (okolo 20.000) itd. katere nalagajo svojim udom absolutno abstinenco. Naposled so pa tndi še neorgaiii/.ovani abstinenti, katerih število se da le težko določiti. Skup-tj je nu Norveškem, katero šteje dva in pol milijona prebivalcev nad 225.000 abstinentov — doraslih in mladoletni — kar tvori 10% vsega prebivalstva. Švedsko s 5"« mil. prebivalcev šteje 400 tisoč abstiuentov torej 8° ,. Dansko z 2'/j mil prebiv. 100 tisoč abstinentov. torej do 6'///#• Po raznih krajih so odstotki različni; največ abstinentov je v R msdalo (18'1'fo), najmanj v Sinmarko (nad S'///,). Na sploh žive posamične organizacije v dobrih odnošajih med seboj. V nekaterih mestih imajo skupen odbor ter prirejajo od IH94. 1. v večini mest abstinenti raznih organizacij skupno demonstrativno slavnost na tretjo nedeljo jonija meseca, na tak način kukor delavstvo dne 1. majnika s slavnostnim Kprevodom, petjem in predavanji; na U dan se pogosloma tndi v cerkvah pridiga sperielno o alkoholu. Pri splošni voliloi pravici za moftke in precej razdirjeui volilni pravici xa tene je čisto naravno, du tvori znatno število abstinentskih volilcev todi upoštevanja vredno moč. s katero morajo politične stranke računati ter spoštovati njih /.ahteve glede zakono-dajstva tikajočega se alkohola. K temo se pridružuje tudi to. tla kmetje po večini, če tudi niso načeloma abstinenti, žive vender v praktičnem vsakdanjem življenju popolnoma abstinent-ski ter podpirajo in zahtevajo stroge zakonite naredbe proti alkoholizmu. Olasi abstinentov so bili torej pri volitvah vedno jeziček na vagi. Pri volitvah v stortiug (driavni zbori 1906.1, vstvarili so abstinenti celo svojo posebno samostojno politično stranko: „Norvežko stranko abstinentov" s svojim programom in avojimi zahtevami, a katero so od vseh dragih strank socijalni demokratje in levica stopili v najbolj prijateljsko zvezo. (To bode tudi našim čitalcem lažje razumljivo ako jim oavedemo dejstvo, da je bilo na shodu narveške soc. demokracije spomladi 1906. I. več nego polovica delegatov popolnih abstinentov! Ko bode naše delavstvo razumelo kako neizmernega kulturnega in gospodarskega pomena je abstinenca za nje in njih rodbine, bode že s tem reSen dober del našega socijalnega vprašanja. Koliko časa, zdravja in denarja bode rešenega in se bodo dali ti sedaj zavrženi kapitali posvetiti duševnim in telesnim potrebam delavstva in njih rodbin.) V novem parlamentu je 33 po-slancev-abstinentov (28*8%!) v našem parlamentu jih je pa. kakor je dr Krek na katoliškem shodu povedal celih 5 torej niti ne 1'/,!). Norveški poslanei-abstinenti tvorijo posebno ab-stinentsko skupino brez razlike na politično mišljenje dotičnika. Sven Aarrestad, minister,' za gospodarstvo, je prvi norvežki abstinent, ki je postal minister. Reforma zakonodajstva tika- | jočega «e alkohola še vedno ni prišla ! na dnevni red novega stortinga. pa j kakor se vidi po navedenih dejstvih , bode ugodno rešena. Ni pač treba — to čitatelj lahko | sam stori, in prosim ga. naj se malo j zamisli in stori to. — da bi primerjal norveške z našimi razmerami, naj se že to tiče števila ali odstotka abstinentov. društev!!). ali delavstva, kmetov. poslanc-v (!! i; rezultat tega primerjanja bi bil smešen — ako bi ne bil žalosten. Politični pregled. Domače dežele. Govori se zopet o novi ministerski krizi Finančni minister Korytowski je prišel v nasprotje z voditelji velikih strank in sicer zaradi znižanja davka na sladkor. Minister Korytowski pravi, da je 12 K maksimum, kar more vlada v tej stvari storiti in tudi teh 12 K na meterski stot bi znižala šele tekom 6 let Parlan entaine stranke zahtevajo pa. da se takoj zniža davek za h K in tekom daljnih H let še za 6 ali n K. torej skupaj za 14—16 K. Korytowski se temu trdovratno upira. Govori se. da bode njegov naslednik guverner avstro-ogrske banke, bivši tinaučni minister llilinjski. Tudi stališče pravosodnega ministra Kleina je omajano. Mož nima prijateljev ne v kabinetu ne v parlamenta; :ia njegovo mesto postavijo kišč. soc. dr. Pattaia. Razprava o Masarvkovem nujnem predloga o varstvu svobode učiteljstva in učenja na vseučiliščih o svobodi vede in vere je trajala tri dni in je dala priliko, da st o teh za vsakega kulturnega človeka velevažnem vprašanju tndi v avstrijskem parlamenta, ki je vžival v sveta glas nazadnjaštva temeljito spregovori. To se je zgodilo in napredni elementi so z doseženim uspehom lahko zadovoljni. Faktičuo so sicer nazadnjaki na koncu dobili prednost s tem. da so za svoj zvito sestavljeni predlog dobili večino; pa to ni tolikega pomena: glavni pomen tiči v debati sami in ta je dokazala vsemu svetu jasuo in glasno, da je na strani klerikalstva malo pravega znanja, nič pristne stvarnosti, nič smisla za dn-ševoo kulturo in omiko, za pravo moralo — marveč, da jim je vse le sredstvo v dosego politične mjči tn nadvlade v državi, katero si hočejo pridobiti in zavarovati za vsako ceno — tadi za to. da vstavijo, če bi jim to bilo mogoče, razvoj novodobne prosvete in uklenejo narode v trde spone pre-perelih predpisov, zakonov in zapovedi ter uduše v njih vse težnje po samostojnem mišljeuju in iskanja resnice in pravičnosti. — Od slovenskih klerikalcev je govoril dr. Krek. kateri je dejal, da se vseučilišča ne dajo političnim potom pridobiti, da treba mari-več v ta namen nastopiti kulturno pot. Priporoča svojim somišljenikom, naj se uče, da se bodo odlikovali po svoji kvalifikaciji, potem jim njih krščansko socialno mišljenju ne bode smelo stati na poti do vsenčiliških učiteljskih stolic. Svoboda poačevauja in učenja je po Krekovem mnenju abstrakten pojm. Zahtevajo se jamstva za svobodo poučevanja in učenja, kaj hočete več nego liberalnega naučnegu ministra, vpraša Krek. ne pove pa. da je »liberalni- minister popolnoma pod vplivom klerikalnih svojih kolegov iu klerikalnega nradništva v naučnem minister-stva in da nima nikake moči proti po-klerikaljenim šolskim svetom. I.ueger je sam priznal, da je njegova stranka potom ..upravne prakse", to se pravi, potom uradnih naredb proti drža v nema šolskemu akonu dobila ljudske m srednje šole v svojo oblast na tej poti pojdejo dalje in upajo pridobiti tudi vseučilišča Če torej dr. Krek govori o kulturni poti. «• tekmovanju kršč soc z napre.lnjaki na znanstvenem polju, je to le prazna fraza, s katero bi rad zakril in odičil politično iu čisto mehanično pridobivanje šolstva, katero izvaja klerikalizem v Avstriji. In dr. Krek je vkljab teiun dejal, da se gre v tem boju za predpravice svobodomiselnosti in da teh oni ne morejo priznati. Dejal je nadalje, da je že čas. da bi se o problemu ločitve cerkve od države popolnoma odkrito r a /. p r a v I j a 1 o s st ališča erni h katoličanov Masarvka in soc. dem. ne smemo zasramovati. ampak po-vzuesti moramo (to vprašanje! na višje 1!» stališče. Imamo -iost. po katerem pridemo k prosti svobodomiselnosti. častni za mislečega človeka, ta tnost j e smisel z a p r a v o i n pravičnost. To moramo najprej sami imeti, potem ga Se le buditi v narod u. »Na te besede bomo gospode še večkrat opomnili.) Govorili so še razni govorniki, med njimi tudi Lueger sam. katerega govor jc stal duševno na isti višini, da še nižje aego govor analfab'-ta Bielo-hlaveka: kršč. soc. so mu pa vender navdušeno ploskali. Spregovorili so od čeških naprednjakov še prof. Čelakovsky. Masarjk in Drtina. Koncem debate je bil sprejet Masarvkov predlog v I)rex-lovem besedilu: Vlada se pozivi je dati parlamentu jamstvo za to. da bode branila proti vsem strankarsko političnim napadom svobodo poučevanja iu učenja, svobodo vede. svobodo vero in vesti, katera uam je po državnih temeljnih zakonih zagotovljena. Masaryk bode spolnil dr. Krekn željo in bode stavil o priliki formalni predlog o ločitvi cerkve in države. Hrvatski sabor je sklican s cesarskim dopisom na 12. t. m. Ministerski predsednik \Vekerle je s sklicanjem hrv. sabora zasledoval tri namene 1. Rad bi na ta način zlomil hrvatsko obstrnkcijo v ogrskem parlamenta v nadi. da pojde 31 članov srbsko - hrvatske hoalicije v Zagreb pomagat vreči Rakodczaya; 2. hoče na ta način onemogočiti, da se v saboru parlamentarnim potom r»ši hrvatski proračun in ako bi to vsled razburjenja političnih strasti ne Šlo imel bi 3. dober izgovor, da sabor razpusti in obnovi absolutistično vlado na Hrvatskem. HrvAtje se pa Madžarom ne bodo vseli na te limanice. Člani koalicije ostanejo v Budimpešti, ker bodo Starčevičevci s koalicijo složno glasovali proti Rakodczayu in ga tako brez bojev in razburjenih prizorov vrgli. Nadjati se je, da bodo brzdali svojo nejevoljo nad Rakodc/.ayem in Madžari, da ne pride do nikakih demonstracij in ostrih govorov proti madžarski vladi in nje nasilnostim proti Hrvatom v skupnem ogrskem parlamentu, tako ne bode imela \Ve-kerlova vlada nobenega izgovora za svoje nasilstvo s katerim namerava razpustiti sabor in bode na ta način postavljena pred celim svetom na sramoten oder. Najnovejše politične vesti. Knez Nikola črnogorski si je dovolil prav poseben .špas": črnogorskega akademika Dakoviča je dal zasledovati celo na avstrijskem ozemlju v Dalmaciji s pol stotnije vojakov. Vsled tega se mora sedaj opravičevati pri Avstriji. Za starega Nikolo bo še prišla ura kazni! Komisija pruskega dež. zbora je odklonila protipoljske predloge z 19 proti 9 glasom. Neka brzojavka iz Dunaja javlja, da je .Zveza južnih Slovanov" končala posvetovanja o svojem stališču k nujnim predlogom glede nagodbe. Sklenila je. da ne bode obstrnirala. niti se ne odstranila od obravnav, temveč se zadovolji s tem. da nagodbo odkloni, t Zdi se nam. da je to premalo. Op. url Jugoslovanski klnb je sklenil dovoliti poslancema Hribarja iu dr. "Iv-čeviča popolno svobodo glede glasovanja o nagodbi. Vsem drugim poslan-cem pa se je strogo naročilo glasovati proti nagodbi. Čim bo nagodbena razprava v državnem zboru končana, bo .lugoslov. klub javno pojasnil vzroke svojega postopanja. Denarno pomanjkanje na Hrvatskem vkljub vladni pomoči še vedno ui ponehalo. Posebno trpe trgovci na deželi: oni. kateri so imeli poprej kredita za nekaj tisoč kron. ga danes dobo komaj nekaj stotiu: mnogim so banke odpovedale svojo trgovsko zvezo in stoje vsled tega pred propadom Veletržci zahtevajo za blago gotovino, na menično pokritje se zahteva do 20 po sto. Zato vse željno pričakuje re-šenja nagodbe in izpremembe teh žalostnih razmer. Iz brežiškega okraja. Poslancem »K m e č k e z v e z e". posebej še dr B e n k o v i č n v sporo i n. Skoraj nismo mogli verjeti poročilu. da so poslanci .Kmečke zveze", med njimi dr. Benkovič. glasovali proti nujnosti predloga o podraženju živil, da so s tem takorekoč potrdili, d a m o r a sedaj vladajoča draginja obstati, da morajo razni p r e k u p C i še u a d a 1 j e i z ž e m a t i siromašne ljudi. Imamo v rokah volilni oklic Beu-kovičev (kateri je tndi tn e roda j e n z a celo .Zve z o"). V tem oklicu je Benkovič pred volitvami posebno uaglašal, da se hoče potegovati za »malega kmeta, delavca in malega obrtnika." Kako je to obljubo spolnil. je pokazal pri tako važni stvari za nas male kmete; glasoval je za sedaj vladajočo draginjo. Pred volitvami se nam je seveda laskal v volilnem oklicu, na neštevilnih volilnih shodih, ker je vedel, da je največ njegovih volilcev malih kmetov, delavcev in obrtnikov; t ak ra t je rabil naše glase, sedaj nas uoče več poznati. Vprašamo državnega poslanca dr. Benkoviča. koliko je pa v njegovem volilnem okraju ljudi, posebno v hribovskih krajih, katerim ne bi bilo treba kupovati živeža? Redki so, in celo takšni posestniki, kateri se štejejo za boljše, kupujejo v štacunah moko iu da. tudi drugih reči. n. pr masti in naravno sladkorja i. t. d. veliko rabijo, kažejo vedno množeče se štarune. Kaj pa šele mi siromašni mali posestniki, mali obrtniki in delavci? Za nas je sedanja draginja naravnost strašna. Kaj nam pomaga, če kako živinče, svinjo, kakšno vino nekoliko dražje prodamo, ko pa moramo na drugi strani toliko več dajati za kruh in druge potrebne reči? Posebno letos, ko nam j ■ suša mnogo vzela. Sicer bi moral tudi povedati, da se pod besedo .kmet" skriva veliko socijalno vprašanje, katero je .Domovina" v št. 22 od 20. februarja nekoliko razložila. pa še nikakor ne zadosti Mi mali kmetje rečemo, da naši .zvezarji" in njihovi poslanci delajo le za tiste, ki že zadosti imajo, nas malih in siromašnih pa ne poznajo. Poslanca Robleka, ki je glasoval po pravici, napadajo in psujejo sedaj v ..SI. Gospodarju" na prav nesramen način. Kajpada, duhovnikom n* deželi iu veleposestnikom je |*tje Gospod župnik pridela doma dovolj kruha iu vsega živeža da si še kupi sladkor, kavo in druge reči. za to ,,a dovolj zasluži. Tudi veleposestnikom in sploh večjim posestnikom je lažje. Zato mi mali kmetje, delavci in obrtniki izrekamo poslanca Robleka n a j p r i s r č n e j šo zahvalo. da je pokazal sočutje do malega moža. če se ne bo naš položaj /.boljšal pa bomo prisiljeni se izseliti, naj si bo v Ameriko ali v Prnsijo. Kaj pa hočemo storiti? Doma si ne pridelamo dovolj živeža, zaslužka ni ali je pa tako majhen, da ni mogoče ob njem živeti Kako trdo ntm gre. bi najlažje izrekli s sv. Petrom, ko je dejal Kristusu ob velikem viharju na morju: -Gospod, otmi nas. poginjamo!" V volilnem "b o j n s m o m i s 1 i I i in tudi verjeli, da bo Benkovič kaj storil za nas; sedaj pa dela proti nam in nas i z r oč a gladu in siromaštvu. To si bomo dobro zapomnili! To je glas malih kmetov, delavcev in obrtnikov, katerega bodete imeli še še večkrat priliko slišati. Slovenske novice. Štajersko. Volitve v celjski okrajni zastop. Nemški listi (.valit arica" in graška .Tagespost") pišejo, da ni .izključena nemška ztnaga". Zato Slovenci. pravočasno pozor! — Sestri Vera in Nadežda černeeki koncertujet- v soboto, dne 14. decembra, ob H. nri zt ečer v veliki dvorani celjskega ..Narodnega doma". Ta koncert slavnih ruskih umetnic je za Pelje velika časi in umetniški dogodek prve vrste. Peški oddelek Narodne godbe v Celju koncertira prihodnjo nedeljo v ..Skalni kleti" pri Celju s popolnoma novim sporedom. — Iz Celja. V soboto dne 14. decembra 1907 se bo vršil redni občni zbor Celjskega pevskega društva ob h. nri zvečer v celjski Čitalnici s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitve. 5. Slnčajnosti. Ako ta zbor ob H. nri ne bi bil sklepčen, so vrši občni zbor ob 9. uri ob vsakem številu članov. Celje, dne 30. novembra 1907. Odtoor. — »Dijaški kuhinji v Celju* je daroval gosp. Ant. Zdolšek, c. kr. sodni pristav v Šmarji, mesto venca na krsto pokojne gospe Minke Brenčič 10 kron. Iz Celja. Hotel .Stadt NVien" prevzame bivši natakar v Ljubljani. Grechnigg. — Operetnega večeru včeraj v Celju ni bilo. ker je intendanca ljubljanskega gledališča zadnji trenutek priredite\ prepovedala. Občinstva se je precej nabralo, z!-sti od zunaj; bilo je zelo nevoljno. da se večer ni vršil. Take nenadne prepovedi jemljejo celjskim prireditvam privlačnost. Drugo-krat bi prosili slavno intendanco. naj bi svoje sklepe vsaj poprej naznanila, da ne bo neprijetnosti in nevolje. Kaj bo pa z vstopnicami? Pravijo, da se bo operetni večer vendar, toda še le pozneje vršil. Afera dr. Sernec-llenkovič se je končala pred okr. sodiščem v Kostanjevici. Dr. Benkovič je tožil dr. Ser-neca po ij 411 (telesna poškodba) in § 491 (razžaljenje časti), dr. Sernec pa je bil obsojen po $ 496. po katerem »o kaznujejo - klofute. Razsodba sovo: i sama zase dovolj. — 10.000 kron podpore j" dosegel j ^lanec Jeiovnik za dotične posestnike svojega vohlnega okraja, katere oškodovala toč A in pozeba. — Isti poslanec je tudi vložil prošnjo za ustanovitev poštne postaje v Novi Štifti in za poštno zvezo Nova Stifta-Gornji grad-Kamnik. Trgovinski minister je b> podal zadovoljivo izjavo. — Tudi radi planinskih pašnikov je storil g. poslanec potrebne korake v poljedelskem miuisterstvn. Davek ii a sladkor In naši klerikalni poslanci. Med one potrebščine v«i kdanjega življenja katere rabi. mora imeti in mora ku:>ovati ne le bogataš, ampak tudi borni in nbožni delavec, spada sladkor. Ta pa je sedaj zelo dni.- Ne raditega. ker je morebiti njegovo proizvajanje ilrago. ne. ampak zaradi oderuškega davka, katerega pobira država od njega. Od vsacega kilogram i znaša ta davek .in vinarjev Oe toraj kupi revež pol kilograma sladkorja, mora ta mali košč-k rudi davka za celili !«.♦ vinarjev čez njegovo pravo vrednost pre plačati. Z veseljem so toraj pozdravile vse prave ljudske stranke državnega zbora nu:ui predlog češkega poslance ( "hoc-a. kateri zahteva mnogo izdatneje znižanje tega davka kakor je to vlada nameravala priznati. Ta zares ljudski predlog obravnaval v seji dne ii. t. m in skoraj vsi poslanci i/.iekli so se v obeh glasovanjih konečno zanj. IVaviiuo skoraj vsi. Jugoslovanskega klnha čl.-inovi glasovali so zanj vsi. a zaman iskal si onih. ki imajo za ljudske potrebe tolik« vabljivih, sladkih besed a l<- mrtvo srce. f ii j le i (Vli Slovensko-klerikalni klub oddal je za ta \ pravem pomenu ljudski predlog le borne tri trla sove. Kje pa Ste bili Vi Korošci. !>• n-kovici. Koškarji. 1'išeki. Vi ki ste na osrečuje vseh slojCV liemislečill Volilcev vzeli patent? Kje pa ste bili. k«» se je slo za znižanje davka na sladkor? Ni jeden od Vas se ui pobrigal za ta. ravno za ubožno l.ndstvo toli važni predlog. Delatcl! Kmetje! To s. je treba zapomniti, da enkrat sprevldite. kakšen propad zeva med mamljivimi he*rdami in med brezbrižnimi de j a nji teli Vam vsiljenih -Uglednih" poslancev. Savinja je v petek ponoči vsled neprestanega deževja zelo narastla in vm potoki v celjski okolici. Tudi po;ok za vojašnico •• Zflo uarastel. ker se ui mogla voda odtekati, poplavil je deloma bregove. Treba bi bilo za ta potok iu za Savinjo n*giiliirii*-; pa naš mestni obe. -vet pozna le skrbno varovanje .nenisk• ira" znača a celjskega mesta, vse drugo mu je deveta briga. 1'romotiraii je bil v petek na dunaj>keui vseučilišču doktorjem prava g Karo! Bicek. konceptu i praktikant pri dež. vladi v Ljubljani. .Nadzornik DreNak iu poiiem-če\anje slovenskih sol. Nar-«t.ii list' pu... da se govori d a daj e gos p I) i e f I t k v s v o i i p i s a r u i s e-s t a v I a i I p t ... n |/ a p.»n •• m č e-va u je .. I o v o - k i h > •• I Vko pride kakšen slučaj na d m. pi.t.uu bodemo že omajali Orellaku -t. I . • Požar. Na St .: i .•• *i . ,.., . tomeru je upepelil og. ii po-estuikouia Ku i«ltn ui Jesenikii hiši hi gospod irska pn^ii.pia Zavarovan« sta ob.-, vendar požar «b tem ožuih rezervistov zelo važno vprašanje • doneskih, katere bi plače-via vi i d. i rodbiuom očetov, ko morajo ti k vo| »>l;im vajam. Govori se o 70 ' !o so krajcarjih dnevne odškodnine N erc postave je že zgotovljen. gre >e sedaj - tu o za pokritje nastalih stroškov ,S!abo vreme » graškem inesl nem gledališču. 6. t m. se je vpri- 1 .. -il •, •.♦raske-n mestnem gledališču v pri . »Siidiu irki" in »zatiranim" nemškim bratcem na Češkem in Mo-ravskem opera Lohengrin. Priprave za to slavnostno predstavo so bile velike, gledališko poslopje je bilo skoraj zavito v »frankfnrtarice". Pričakovali so najbrž tudi sv. Miklavža, in da bo gledišče polno do zadnjega kotička, ui dvomil nikdo. Toda glej! Miklavža ui bilo — zato so menila izostali tudi gostje. Drugi dan so javkali vsi graški časopisi. »Tagblatt" pravi, da je bilo na stojišču, kamor se navadno navali na stotine gledalcev, le 6 mandelcev. »Tagespošta" pa pripisuje to katastrofo slabemu vremenu. Z ozirom ua to. da je imenovana opera edna najboljših, ki .vleče" in da so bile cene notmalne. je pač jasno, da so ljudje ostentativno izostali. Vzrok tej blamaži je d< jstvo, da nemški Milici ne pozna več discipline m ni pri volji, metati svojih .sovdov" v nenasitne vreče — v nepotrebne namene. Heil Mihei! Sprejmem takoj irpto pičil kot viHlitoljirn stoje podružnici- v šmarjeii blizu Rimskih toplic And. Elsbachcr t;j7 v Luškem trmi :t-;l Notarski kandidat izvežbuu v vseh notarskih opravilih sprejme se v notarski pisarni v Šoštan u. Ponudite r referencami in zahtevkuiu direktno. J —t HISA ležeča oh mestni meji. ilona-ajoca lepo najemnino se za primerno i eno proda. 1'godni plačilni pogoji. Natančnejše pove upravništvo »Domovine". znamke 1'ucb J1. H I'. še jako dobro ohranjeno, se ceno prola. Naslov pove uprava »Domovine", •ui i i Y življenju nikdar več 600 komadov samo gld. 1*65 t ktaMi« pozlačena pre«-i* ur* i v«i*i.<» -.'llctnim jamstvom. I modema »vilena kravati /a i.'t>»|»«itlp. 2 lina *epna r>>l«u. I pr«taii /a •;o>pod«* / illlit. teM-r.iin. I rnij novi'»t I |>ar cumlniv /. iuol riljanti. 1 i<-pn<> /rral.i, 1 di-iiartiirj I |>ar mm. <-tm!i »rum'...» a iiapr-ni uamlii. v->- tlonhlt- .-lit.« - j>. nn ranit taptum. I alt.um IO najl- i- rii -lik -» it raljivi predmeti, »lika ......■ t ure m mlatle. I aifccluftti uiiiiiik valnih d»pi«> valuih pretlmotuv in ie .*»'•"• ra/nih preilmel«* /a .luni iiiiilih«'l'i'i |Hitrt'!>nib Vm- «kupa) t ura. ki -»ma vr.-lua «